Presso — Cena C O.SO D o moljub v Ljubljani IO. junija 1942-XX 55 - Sie\>. 24 Narcise cveto ' Obljube božjega Srca svojim častilcem Milost dal bom v vsakem stanu, ki za njega j» primerna; iižejo pomoč pri meni naj zaupno srca verna. Mir nebeški bom podelil, da se naseli v družine; mir, ki tudi r dneh preskušnja vse tolaži in n» mine. Kadar strah, skrbi, trpljenja jim potrkajo na duri; moje bo Srce tolažba vsem častilcem v tisti url. V vseh nevarnostih zavetja v Rani najdeta odprti v vsem življenju, prav posebno njih zaščita bom ob smrti. Blagoslov razlil obilen bom na njihova podjetja; saj brez mene so brez haska vsi načrti in početja. Mnogi so zašli globoko 1 v greha temnega področje; moja čaka jih ljubezen, da mi prihite v naročje. V tej pobožnosti postali mlačni bodo spet goreči. Vsi pravični v nji popolnost jrišjo morejo doseči. Kjer podobo mojo bodo izpostavili, častili, blagoslovil bom te hiše; čuval jih bom v vsaki sili. Najbolj važno opravilo delo je za dui rešitev; dal apostolom bom milost: grešnikov spreobrnitev. Vse osebe, ki pobožnost to razširjajo, zapisal sem v Srce, ter jih iz njega nikdar več ne bom izbrisal. v Srečno smrt Srce bo moje vsem častilcem podelilo, ■ ki prejeli v prvih petkih bodo spravno obhajilo. General Rupnift ljubljanski župan One i junija je Visoki Komisar imenoval sa ljubljanskega in pana generala Leona Kupnika. za podžupana pa dr. Salvator)« Traucbido. V so-t-oio, dne 3 iunija je novi J ti pan od dwedanjega lupaia dr Adlešiia prevzel svojo dolžnost Fri tej priliki je Eksceleuta Visoki Komisar izrekel iskreno sa hvalo dosedanjemu županu dr. Adle-Siču in vsej dosedanji upravi za dosedanje delo Ubiro novega župana v osebi gosi». generata Leona Rupuika so brez dvoma narekovali tehtni razlogi, ki so bili gotovo merodajui «a imenovanje v skrbi vseh merodajnih činiteljev z Ek«. Visokim Komisarjem na čelu sa potrebe ter koristi in napredek slovenske prestolnice iu njenega prebivalstva. Za vodstvo tako visokega mesta, kako- je županski položaj v Ljubljani, je v resnici potreben mož skrajne energije ia skrajne požrtvovalnosti. Te lastnosti ima v polni meri no-voimeoovaui župan g. general Leon Rupntk in rato tssluži polno zaupanje ljudstva, ki ga tv v njegovih stremljenjih sa čim večji napredek Ljubljane prav gotovo podpiralo in bo storilo vse, da bo nova občiuska uprava lahko razvila svolo polii delavnst. Zato želi ljudstvo tako novemu županu kakor novi otviusk: upravi velik uspoh v delu ta napredek in rasvo; Ljubljane in njenesra prebivalstva. Novi župan je Ljubljančanom izdal tale oklic: l>a pomagam naši mali Sloveniji, sem smatral ia svej« doliaost, ila po 47 letih vojaške službe «(»pini — aaiuestv r pok») — aa t» uiesl« ter Vas, rvi,: ia rojakinje, v teui asodocui časa prosim, rvuui ia Vam kličem: /budite «e. pustile sanjarjenje, »tre > 11 e se i 1 « » i j. p a s I i t e » • r « d u i s k u p n o > t i ikedljiv« strasti, budile »saj enkrat res »aui* JI« 'f ««i, «lejte dejstvom v «ii aa i pa jte v Beta ! Naše dobre, bogate nadarjeno, delavno ia po-božao ljudstvo. ki se je veda« perniale s svojo evropsko kulturi», j« bil» vrtca« v ta sventai boj. »e da bi se tesa zavedalo ia preti svoji »elji. K» j« tarali te blata* vojne pastolovščine lani na-Slepil bliskoviti polom Jugoslavije ia katastrofa ta »as Sleveure, se je tdel«. da j« »asa zemlja ta 'edue itxubljvaa. Prav tedaj, k« se je zdel«. ila je vse iisablje-o«. pa u« je veliki mei. ki je previ 20 leti tačel bei ta boljši red na sveta, veliki Du« podarit ■stav« i jezikov»« ia kulturno ivtooooiijo »er take pred vsem svetem pritaal »aš» »»rednost. S tem »aai je ohriail aaše tradicije t« «d prt itiriede ta tivlje»;e i» boljšo bodočnost. P eleu: tega je Doce poskrbel ta naši» prehrane ter aam podelil Wisara sredstva ta del« ia napredek. Za vse mi »i Italija od aas lahtevala 4rixf^i ke »ase toialao ia minte ladriaa.j« ter »aš« sodelovanj«. Si nas rorej poklicala, da bi se bojojli in trtvwvafi zaajo ali ta nov» Evropo, lern« je Iahte vala samo. naj mimo in pridno delamo ia »as same ter naj ji ne «teànjem» pri lade van j ta »u.šo prehrano io naš« »vljeni«. Slo «enei s« Ut «etikedašao poaodbo Mistično Itaii e » začetku hvaležno spreieli. Teda iriiroo in »ialini zadržanje Slovencev »i bilo po vetii tistim, ki so leta in leta delali na t«, da bi tudi mi pmlali kot krmit ta topove žrtev internacionalnih nio-gottov Iti so na u/tar »amesto B««a postavili jlaf« toc sv,reo,,, [lolilepu ker se santi u.keii ae voiajeio. fctvil unione in milijone drugih ljudi. Ta tU-užliu še »eiino slepuri det našega naroda i «boii Jfulih srado, zaslepljeni det našo mladine pa Itnj-stta V nezakonito vojno. ki zahteva od našega naroda strašne in popolnoma nekoristne «rtvc. da »atn saio inizi popoln propad. Tn./a Slovenci naj s« zavedajo, da tak boj n« bo mnogo sk'idovaJ niti Italiji niti drugi Evropi, g« ?" h" nepopravljiv« škodil Slovencem. ker jim »o vzel Bjj.irri«« možnost, da bi si «hranili svoj obut«! in nodornost. D.t se ta nesreča n« bi zgodila, pozivam vs« Ljubljančan« in Ljubljančanke, naj z merljivim dolom. i » a.mm. discipliniranim vedeormn. i usami i m sedelo faajom. posebne na « svojim za-»pu.rem v pnrxintM in »oliitiidušmist fašistično Itahio dnjiMo salod -ŠI« „„„,.«„, pi) pukrajiBi. Sam» »*« bomo -vi storili sv»i» dolžnost. I« na ta nafto ,i bomo Slovenci «hranili nacionalni «»«tanek tor si nspvarilf pogoja za Imi,m iMdwcwtot. Le če •omo doliti! tak», nam bo tndi Bo« pomagal. laa sam pa si bom t vsemi močmi prizadeval, «a »om «pravijo! doižaosii in s toni pomagal tat»» «iioli kot po»ilinim svojim rotukum in roia-• RAZGLED PO SVETU Vojna poročita V Afriki je pretekli te<'en divjala velika bitka, v kateri pa so italijanske in Demške čete strie sovražne sunke, zajele 3000 at-gle-ških vojakov, med njimi dva generala te f enega admirala. V letalskih boj:b je Mo sestreljenih blizu 140 angleških letal. Zaplenili so 12S topov, 100 tankov ter vesi sto avtomobilov. Na zahodu so ansleški letalci napadli Kol n, Duisburg ter še nekaj drugih nem-kih mest. V povračil" pa so Nemci učinkovito bombardirali angleška mesta Canterbury in Ipsvvich. kjer so vrgli več tO.OOO zažigalnih bomb. V Kö'nu je bilo,okoli 100 mrtvih. Nad Rokavskim prelivom in nai! Nemčijo šo Nemci sestrelili pretekli teden nad I tO angleških letal. Bitka za Harkov je bila končana s popolnim uspehom. Nemci so zajel: tri ruaske ar-iuade ter ujeli 240.000 mož. zaplenili 1249 tankov. 2026 topov ter uničili 53S letal. — Na severaih delih fronte so se začeli manjši bojt Japonci so zdaj od vseh strani vdrli na Kitajsko ter pritiskajo na glavno mesio Cang-kajškove Kitajske - Cuuking. Bitke divjajo t 24 kitajskih provincah. — Japonske podmornice ki so posebne vrste. «> vdrle t madaga-skarsko luko San Diego Suarez ter v avstralsko Ov če njihov« kmetije oiso preveč oddaljene druga od druge. Delodajalec ^ mora plačati vsakem i delaven 3.S0 pengij. Ce je zaposlena n« enem posestvu vsa ssotnija. skrbi za njeno prehrano vojao mi-aistrstvo. Prva zračna vojna pošta V Nemčiji «o sestavili poseben letalski oddelek, ki mu je naloga, da vzdržuje t nujuih primerih hitro zvezo med bojiščem in domovino, in sicer izključno t prid vojakom na vzhodai fronti io njihovim svojcem v domovini Vsak mesec razdelijo na bojišču 4 znamke za letalski promet, in sicer dobi dve taki brezplačni znamki vsak vojak, dve pa njegovi svojci. P;sma in doipisnice ne smejo biti težje kakor deset gramov. Pred kratkim so že odletele prve vojne pošiljke po zračni poti na vzhodno bojišče. KRATKE z vsega sveta Za ranami, ki jih j« dobil pri aedavmom atentata, je umrl v Pr«gi Reinhardt Hevdrich, namestnik češkomoruvskega pnilekt.irja in načelnik ta mošnje nemške varnostne p. »lici je. r ,^'/"'k» vlada se pogaja » cerkvenimi oblastmi o izenačenju duhovščine z državnimi uradniki. s Za grškokatoiiškfga škofa « Križevcih ■1» P'|pež Pij X1L imenoval msgr. dr. "■jam vsefc slaaev ter tako »stvari! tisto med-so frop« tao panje med • hlastni i ia prebivaiHteoni, iiakrsno je t teh tožkih časih neobhodno potrebno za naše üvljoaj«. Ljnbljaoa. dn« 6. innijn 1942-XX. 2upun: GELERAI LE»5 ST;fllK. ' Janka Simraka, apostolskega administralorja vseučiliškega profesorja v Zagrebu. Prijateliu Slovencev tudi naše čestitke! J Od 1. julija daljn bo dovoljeno iz Ncničii« pošiljati v Italijo zavojčke do enega kilo. grama. Velike uspehe je dosegla te dni z gos(o. vanjem na berlinski državni operi znamenita italijanska pevka Frančiška Somigli. Jedilne vagon? so ukinili te dni v okviru Nemčije; namesto teh so v brzovlake v kiju-čeni navadni vagoni. V Frankfurt so se pretekli teden pripeljali nemški diplomati iz Brazilije in Paragvaja, r>0 po številu. V Angliji vzlic vojni nadaljujejo angleški rudarji s stavkami v premogovnikih. Luksuzne vlake so odpravili « 15. junijem tndi v ameriških Združenih državah. Pod vojaško nadzorstvo so postavili Tse mehikansko petrolejsko ozemlje. Deset nemških, finskih, romanskih, madžarskih in bolgarskih znanstvenikov go pro. glasili te dni za častne doktorje na vseučilišču v italijanski Padovi. Nad 80*1-000 kg bakra so zbrali za potrebe bolgarske države bolgarski državljani. Kaga je nastala v kraju Babirkenv blizu turškega Carigrada. Nemška vojna industrija in letalstvo sla po uradnih obvestilih od začetka vojne potopila vsega skupaj za več ko 17 milijonov ton angleškega in ameriškega ladjevja. General oklepnih oddelkov Kruewell, ki je odšel na ogledniški polet nad sovražnikovo področje na afriškem bojišču, je po nemških poročilih v angleškem ujetništvu. Zaradi vohimstva t korist Sovjetov je bolgarsko vojno sodišče obsodilo na smrt ujxiko-jenega generala Sajmova in njegovega soob-toženca Prahova. Had požar je izbruhali v Prctoriji v prestolnici pod angleškim varuštvom stoječe južnoafriške republike. Gorelo je na 13 različnih krajih mesta. Nad 11 milijonov frankov škode je na-pravJI požar v ogromni trgovini v belgijski prestolnici Bruxellesu. Na avtomobilski cesti med afriškim Kairom in Aleksandrijo je bil ranjen pri neki nezgodi Chhurcliilov sin stotnik Randolpli. Izdelovanje piva z visoko alkoholno stopnjo bodo s I. julijem v Nemčiji prepovedali in tako prihranili velike količine ječmena. Dve url so bombardirala angleška letal« pretekli teden pariška predmestja. Slovaški dnevnik »Slovenska Jednota« je začel izhajali v madžarski Budimpešti. Dolga brada je zdravjn koristna prav tako tudi brki, trdi nek romunski profesor. Tudi opice «e prehladijo in dobe influeiico kakor ljudje, je ugotovil neki nemški prirmlo-siovee. Zaradi uporabe v industriji je upora!« vode v velikih nemških mestih pozimi večja kakor poleti. Novo rešilno pripravo, ki omogoča, da se posadka reši. čeprav se podmornica potopi, imajo v švedski mornarici Admiralove rokavice Mekvlanji avstrijski admiral Tegetib- ff. ki je bil rojen v Mariboru, je nekoč vodil P«' morske vaje na razburkanem morju. Ko je pregledoval ladje, je zapazil mladega pomor; »koga častnika, ki je na rokah imel pirecej zamazane bele rokavice. Mladi poročnik se j« skušal opravičevati- ob tem grdem vreme"® moštvo toliko trpi, d« od slnige nikakor ni mogoče še zahtevati, da hi mit rokavice pral — Admirali mladega ?ashi:ka mirno posluša, nakar potisgne pa.r svojih sne/.nsilielih rokavic t^c jih ponudi častniku, rekoč: »Vzemite pa te moje! Sem jih sa in opral.« Žrtve komunističnih morilcev Vsak dan so množe umori, ki jih nad naj-pleinenitejäiml možmi in fanti ter tudi nad ženskami slovenskega rodu izvršujejo komunistični morilci. O mučeniški smrti dr. Ehrlicha in akademika Rojca smo že poročali, prav tako o umoru slovenskega katoliškega organizatorja g. Pcršulia. Prav tiste dni so na Jezici v sredi noči zverinsko umorili vzglednega slovenskega fanta Janeza Polšeta, ki so ga z njegovo materjo vred odvlekli od doma proti Savi. Tain so ubogo mater s kamenjem pobili in vrgli v Savo. Tedaj pa se je reva zavedla ter se privlekla na neko dvorišče, kjer je obležala. Sina pa so vlekli naprej ter ga ustrelili, nato pa vrgli njegovo truplo v Savo. Janez Polje je bil od vseh čislan in spoštovan fant, steber delavske Kat. akcije, ki je bolj cenil svoje prepričanje kakor pa svoje življenje. Tiste dni, ko 90 se ti vnebovpijoči dogodki dogajali v Ljubljani in njeni neposredni bližini, pa so komunistične tolpe pridrvele tudi v Sodra-žiško dolino. Oddelek »partizanov«, kakih 20 mož, kakor oni imenujejo svojo »brigado«, je prišel v vas Zapotok, kjor so obkolili Kozinovo hišo ter postavili proti vasi dve strojnici. Nato so vprašali, kja je domači starejši sin France Kozina. Ta 33 let stari fant je ravno pripravljal drva. Kolovodja tisle brigade ga je dal prijeti ter ga nato začel pretepat ter neoboroženemu z revolverjem groziti. Dasi so ga hudo pretepali, mladi junak ni dal glasu od sebe, nlarvcč je moško in mirno trpel. Ko se je kolovodja nekaj slinil o delavcih, mu je France pokazal svoje žulja-ve roke. Kolovodja pa ga je zavrnil, češ: »Ti si osel I Rajši vzemi puško in pojdi z nami, pa boš imel lepe roke in lepo prihodnjost, kakor jaz.e In je pokazal svoje gosposke roke. Franceta Kozino so potem odpeljali in ga v gozdu, ko so ga nekaj dni še mučili, skupaj s IG cigani ustrelili. Njegovo truplo so slekli. Golo truplo vrlega slovenskega fanta so potem morali domačini kar v gozdu zagrebsti. — France Kozina je bil nenavadno značajen fant, priden kakor mravlja, strokovnjak za sadjorejo, ki je hotel iz svojega rodnega kraja napraviti sadjarski raj. Bil je vsem blizu in daleč s svojim znanjem v veliko pomoč pri živini. Bil je katoličan ves, kar ga je bilo, ter je zlasli Vneto častil Marijo. Umrl je kot zaveden katoličan in zvest Slovenec. Njegova mučeniško prelita kri bo prej ali slej priklicala blagoslov na naš narod. Hudo prizadetim svojcem izrekamo svoje najgloblje sožalje. V nedeljo, dne 31. majnika, zadnji dan Marijinega meseca, je bil v šinihelu pri Novem mestu od krogle komunističnega morilca umorjen 21 letni dijak novomeške gimnazije Miha Türk, in sicer kar vpričo svojih staršev, bratov in se; sira. Na njegov dom v Smihelu je lega dne pridrla tolpa partizanov ter ga hotela odvesti s seboj, ker so ga sovražili, saj je mladi Türk tako vneto deloval za katoliško stvar. Bil je od mladih let član dijaške Marijine kongregacije, član dijaške Katoliške akcije ter zaradi tega trn v peti tem nesreč- I nim ljudem. Ker se ni dal odgnati, so ga ltar doma ustrelili. Tako se jo končulo to mlado življenje, ki je svojcem in narodu toliko obetalo in ki je po svojih sposobnostih in srčni plemenitosti bilo vneto le za dobro. Imel je veličasten pogreb s sv. mašo, med katero so njegovi sošolci skupaj sprejel sv. obhajilo. Vsemogočni Bog, štej tudi njegovo žrtev našemu rodu v dobro, zasiepljencem v razsvetljenje, njegovim morilcem pa v spreobrnjenje! f Ivo Peršuh <3 j* NOVEGA Uvedba obvezne civilne službe. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal te dni naredbo z ravnokar navedenim naslovom. Natisnil jo je »Slovenec« z dne 7. junija, na vpogled pa je tudi pri vseh občinskih uradih. d Nove slike »Presv. Srca Jezusovega«, Pripravljalni odbor 9. prvih petkov je založil nove velike slike Presv. Srca Jezusovega v velikosti 47X68 cm. Slike je natisnila v bakrotisku Ljudska tiskarna v Ljubljani in so zelo lepo uspelo grafično delo, ki je v čust tiskarni. — Ljudje pa bodo za mal denar lahko dobili te lepe slike, ko so dosedaj na našem trgu bili v navadi le tuji, mnogo slabši tovrstni Izdelki, Če primerjate to domače delo s tujimi reprodukcijami iste slike, boste šele videli, da v tej stroki domače tiskarne daleč prekašajo tuje. Prav čisto nič ne pretiravamo, če rečemo, da je tudi sicer ta slika sama na sebi med najlepšimi, če ne najlepša slika Srca Jezusovega, kar jih nudi domača, kakor tudi tuja umetnost. Zato smo prepričani, da bo ta slika zakraljevala v vsakem domu, pa naj se družina posveti Presv. Srcu Jezusovemu ali ne. Kolikokrat zbiramo kako nabožno sliko n. pr. za spalnico in druge stanovanjske prostore Tu je sedaj slika, ki bo golovo ustrezala vsakemu še tako razvajenemu okusu. Slika stane le 20 Lir in jo lahko kupite v knjigarnah in papirnicah, kakor tudi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, Ljubljana. Sliko naročite lahko tudi pri domaČem župnem uradu. d Nove vrste tricikli. V Ljubljani so se pojavili nove vrste tricikli, ki dokazujejo prav lepo iznajdljivost naših ljudt. Poleg običajnih triciklov na visoka in na nizka kolesa so namreč razni ljubljanski sluge, dostavljalo! in podobni zaposlenci uvedli zdaj tudi tricikle, ki so v bistvu stara predelana dvo- | kolesa, le da jim je priključeno še eno kolo vzpo- 1 redno ob zadnjem kolesu, na tem kolesu pa ja i NOVI GROBOVI V Borovnici je umrl fo dolgem trpljenju Frano Svigclj. — V Framu pri Mariboru je odšel v večnost ondotni bivši župan in značajen katoliški delavec Janez Petek. — Na Poljanah pri SI. Vidu nad Ljubljano je mirno v Gospodu zaspal po3eslnik Ivan Camernik. -- Kapi je podlegel 40 letni delavec Stefan Strnad v Mariboru. — V Ribnici so djali v grob vrlega moža, 33 letnega posestnika Kozina Franceta. — V večnost je odšla v Pristovi pri Dobrni 74 letna Rozalija Zibac, v Klancu pri Dobrni pa 81 letni Ivan Prebitnik. — V Mariboru so umrli: 39letni mizarski pomočnik Rudolf Kranjc, uglaševalec klavirjev in hišni posestnik Franc Zu-vrinik, star 79 let, in kovaški mojster Jakob Kokot. — V Zapoloku pri Sodražici je zapustil solzno dolino triintridesetletni Franc Kozina, zaveden katoličan in liiučenec. — V Ljubljani so umrli: dolgoletni sodelavec v tovarni kisa »Astra« Robert IValland, služitelj Kr. kveeture Franc Oraiem, upokojenka tobačne tovarne Urška Fiiar, Marija Na-gode roj.'Šenčur, Ivan Lindil, čevljarski mojster iz Mokronoga, in tajnik zveze trgovskih združenj Ignac Kajzer. — Naj počivajo v- miru! Preostale tolaži Bog! lahka košara. Torej predstavljajo ti novi tricikli dvokolesa — s prikolico. Za prevažanje lažjih tovorov so ti tricikli prav prikladni, za težje tovore pa seveda niso ter morajo dostavljaloi pač uporabljati prave tricikle, zlasti take z nizkimi prednjimi kolesi, ki imajo težišče bliže tlom in zato večjo nosilnost. d Šestdesetletnico rojstva je obhajal te dni vzorni novomeški profesor g. Peter Prosen. Na mnoga leta! d Sestdesetletnica je postala oni dan na Viču pri Ljubljani mesarica, posestnica in velika dobrot-nica Antonija Gutnik. Bog jo ohrani, še mnogo leti d Italijansko-nemško mejo je dovoljeno prestopiti le na enem mestu. Načelnik štajerske civilna uprave je odredil, da se sme s posebnimi propust-nicanii prestopiti nemško-italijanska meja edinole pri Cerkljah ob Krki. Kdor bi se tega določila ne držal in bi samovoljno prestopil mejo kje drugje, bo ustreljen. d Papei Pij XII. je sprejel oni petek ljubljanskega knezoškofa dr. Gregorija Rožmana v zasebno avdienco, ki je trajala eno uro. Nato je sprejel še 20 slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, ki študirajo v Rimu, se z njimi prijazno razgovarjal, jim dal svoj blagoslov. Pri slovesu se je sveti oče z objemom poslovil od ljubljanskega vladike. d Ključ za razdeljevanje nagrad za pridelovalce žita. Duce je sprejel kmetijskega ministra in odobril njegov predlog za razdeljevanje nagrad, ki jih bo državna blagajna izplačevala tistim pridelovalcem žita, ki 60 se, odnosno se bodo najbolje izkazali. V celem je za te namene odobrena vsota 1850 milijonov lir. Razdeljena bo takole: Nagrado po 200 lir bo dobil vsak kmetovalec, kl je prijavil do srede aprila površino, katero je posejal čez obseg lanskega sejanja. Po 40 lir nagrade bo dotfil vsak kmetovalec v južni in srednji Italiji ter na otokih za vsak stot pridelanega jarega žita. Razen tega bo dobil po 20 lir nagrade za vsak stot žita kmetovalec, ki bo do 10. julija izročil državnim oblastem predpisane količine žita. Obenem je Duce naročil, naj se nagrade izplačajo kmetovalcem takoj, ko bodo svoje žito oddali. d Začasno so ukinili sprejem telefonskih naročil pri telefonskih uradih v Ljubljani in v pokrajini. — S 1. junijem (od polnoči naprej) je pristojna oblast ukinila sprejem navadnih privatnih brzojavk in navadnih brzojavnih nakaznic za notranjost države. To pa ne velja za Ljubljansko pokrajino. d Vloge pri italijanskih poštnih hranilnicah so znašale konec lanskega leta 46 milijard lir; koneo leta 1939 pa 32 milijard lir. d Kinematografi v Italiji bodo v času od 8. junija do 15. septembra znižali vstopnine za 20 oziroma 10 odstotkov. Filme bodo predvajali dnevno do 24. ure. d Smrtna nesreča na ribolovu. 51 letni ribili Ivan Paderi je hotel s pomočjo dinamita loviti riba v Poettu. Neprevidno ravnanje je zakrivilo predčasno eksplozijo, ki mu je popolnoma razmesarila obraz. Mož je bil na mestu mrtev d Za ianjice in mlatiče. Ministrstvo je določilo dnevne obroke živil, ki pripadajo poljskim delavcem za žetve in mlačve takole: moški: kruha 600gr, Nadalievanie na četrti strani, v drugem stolpca. S • | ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA ....................................................................................... VIII. Tomaž ni bil niti plah nili neroden, zgodilo pa ee mu je marsikaj neprijetnega in čudnega, preden ee je navadil življenja v šlirimilijonskem mestu. Ko se je pripeljal prvič v Berlin, da bi se vpisal v šolo za športne in telovadne učitelje, ee je postavil e težkim kovčegom pred kolodvor in iskal ljubeznivega človeka, da bi ga povprašal, kje je bližnja postaja podzemske železnice. Še na misel mu ni bilo, da bi stopil do prvega šoferja, stopil v avtomobil in naročil: »Peljite nie v stadion!« Ustavil je moža v uniformi in ga vprašal: »Oprostite, gospod, kje je postaja podzemske železnice?« »Dober dan, gospod ravnatelj!« mu je ta odgovoril, ga še enkrat premeril s pogledom in korakal naprej. Tomaž 6e je začudeno oziral za njim, kmalu pa je spoznal, da se je zmotil. To ni bil stražnik, pa« pa visok gospod, ki ni vajen, da bi ga ljudje tako vsakdanje stvari vpraševali. Odgovoril pa mi bi bil le lahko, ei je mislil Tomaž in poskueil srečo pri drugem. Peljal se je epet pol ure, zdaj pod zemljo, zdaj visoko nad ulicami in kamen se mu je odvalil od srca. ko je zagledal postajo »Stadion«. V dijaškem domu je dobil sobo in prve nove tovariše: Hermana iz malega mesta pri Hamburgu, Christiana iz Porenja in Rolla iz Švedske. Čeprav je dve noči potoval, mu ni prišlo na misel, da bi legel počival. Odšel je v kopalnico, se pošteno umil in oprhal, zatem pa naravnost v stadion, kjer je bilo poslopje vi6oke šole za telesno vzgojo. Tovariši so ga poučili, da mora starega profesorja, ki je bil tajnik šole, onikali. In Tomaž je potrkal. »Gospod profesor, prišel seni, da se jim predstavim in da se zglasim k sprejemnemu izpitu.« — »Lepo, dobrodošli,« je odgovoril profesor in opozoril Tomaža na razglase na oglasni deski. Tam je bil točen spored izbirnih tekem, razen tega pa še urnik zdravniških in drugih pregledov. Ko je Tomaž zvedel, da je čez sto priglašenih, da pa jih bodo sprejeli le trideset, ga je na tihem zaskrbelo. Nerodno bi bilo potovati nazaj, ko si ie prišel tako daleč... Tomaž je začutil utrujenost. Splazil se je na visoko stadionsko tribuno in si razgledoval velikansko polje športnih naprav: črna gladka tekališča, zelene trate za nogomet, skakalnice, 100 m dolgo plavališče, progo za konjske dirke, polje za mete, trate za sončenje in podobno. Ko je opazoval fante, ki so ee sukali na drogu, bi bil najrajši odložil suknjič in jim pokazal, kaj zna; ko pa se je oziral za atleti, ki so premetavali kopje, da je žvižgalo po zraku, in tekače, s kakšno lahkoto drvijo krog sta-dionske arene, mu je bilo jasno, da ga čakajo težke naloge. V plavalnem bazenu je zagledal rumenkastega Japonca, ki je plaval v dovršenem crawlu 100, 300, 500, 800 m in ni bil niti utrujen, niti ni nehal. Zatem ee je oziral proti meetu, ki ga je poznal le po kratki vožnji pod zemlio in nad njo. Morje biš, palač, cerkva in tovarn, ki se zgublja v sivi megli. V hipu ga je premotila domača govorica; prisluhnil je bolje in spoznal, da so — Bolgari. Kar ustavil jih je in se jim predstavil kot tovariš sorodnega jezika. Marsikaj novega je videl Tomaž že prvi dan. Fantje so nosili tople športne površnike z najrazličnejšimi znaki. To je nekake delovna obleka za tekmovalce, kakršnih pri nas takrat še niso poznali. Pri ekakačib je opazil, da nosijo vsi lahke čevlje z ostrimi jeklenimi konicami. Vetadionski goslilnii-t je prvič videl, da uživajo športniki Čisto posebno hrano: banane in jabolka, kruh z maslom in sirom, makove poličke, za pijačo pa največ mleko, oran-žade in brezalkoholno pivo. Proli večeru je bil Tomaž že v telovadni obleki. Stopil je k drogu, kjer so se mučili atleti, nogometaši m plavalci z vajami, kalerih se je naučil Tomaž še kot samouk pod domačo češnjo ob Savinji Tomai si ni mogel kaj, da ne bi pokazal na jboljšega, kar zna, vrtil ee je z lahkoto In lepoto in žel splošno priznanje. »Tole res znani, v škripcih pa bom, ko bo treba plavati in teči,« je dejal Tomaž lova-rišem, ki so hvalili njegovo spretnost. Za večerjo eo morali ekrbetl v dijaškem domu Študentje sami. Zjutraj so dobili žemljam podobne hlebce in krožnik mlečnega močnika, riža ali zdro-ba, opoldne tečno kosilo, za večerjo pa so si kupovati kruha, mahsojen na 10 let ječe. Gostilničar Ilansy je imel zelo 'lepe dohodke, kljub temu pa je skrivaj zaklal 157 živali in je s tem odtegnil redni uporabi 11.000 kg mesa. kar bi zadostovalo teden dni zn prehrano 21.000 prebivalcev. s Dober šolski uspeh na nadškofijski gimnaziji v Travnikn. Uspehi, ki so jih pokazali učenci pri zadnjih izpitih na nadškofijski gimnaziji v Travniku, so zelo dobri. Nad 80 odstotkov vseh dijkaov so končali razrede z zelo dobrim uspehom. « Srbska centrala za nsnje je predpisala obvezno prijavo vseh gonilnih jermenov ter vseh zalog čevljev s Tovarna sladkorja v Vel. Bečkerrkn je imela v letu 1940. kar 12.8 milijona din čistega dobička Glavnica družbe znaša 36 milijonov dinarjev. « Mlekarska zadruga v Osjekn dobavlja otrokom do 6 leta po pol litra mleka na dan, starcem nad 60 let pn po tri deci litre. s Dve novi grško-katoliški župniji so ustanovili v Osjrku in v l.epovini. Sedež gr.ško-katoliške škofije Belgrad «o prenesli v Žrmun. s A700 obrtnikov je v Zagrebu; med njimi je naiveč krojačev. brivcev in mesarjev. s Smrtne nesreče v planinah. Štajerski listi poročajo, da 6e je nn neki planini nad Admon-ton smrtno ponesrečila 25 letna Mici Glaser- le kruha in masla. Tovarišem pa se je zdela njegova večerja preskromna in so ga silili s svojimi dobrotami. Oddolžil se jim je z domačo orehovo polico, ki je žela toliko hvale, da je ueahnila do konca. Po dobri večerji eo si pre&krheli še pravega piva in novim tovarišem se je razvezal jezik. Preden so legli spat, je Rolf, ki je bil doma nekje na Švedskem, že prepeval, dobrodušni Herman pa se je naučil prvih slovenskih besed ln voščil TomaŽu »tober taml«. jeva, ki je napravila izlet z 18 letnim trirov vajencem. Medtem ko je dekle padlo čez steim' se pobilo i Ki glavi in se zadavilo na vrvi ie funt odnesel le lažje poškodbe. — Ne duli-č ,'d tam je padel v 300 m globok prepad l'ilei,,i Henrik Zeitlingcr. — Na Frauensteinii je l,il na binkoštno nedeljo 25 letni gluhi mesar Friderik Acliletner i/. Linza zadet od kamna v glavo in je padci v 200 m glolHik prepad. |jj|„ pa je še več drugih planinskih nesreč. s Prehranjevalni ukrepi v Srbiji. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo je odredil, da morajo kmetje zadržane količine koruze in pšenice «nldati za prehrano mest. V korist načrtne razdelitve blaga je prepovedan vsuk zasebni prevoz moke, žita, živine, mesa, mesnih izdelkov ter masti, v kolikor za to ni dan« posebno dovoljenje. Zelenjavo in sadje, krompir, jajca, 'p uradno določenih najvišjih cenah. s Znani akademski slikar Albert Sirk živi se B' Slfrili t) >1 JOMOLJUli«, dnu JU. junija 1942-XX. Stev. 24. dobitev ca Pariz j« pomenila palača Sorbonne, Richelieu pa je ustanovil Akademijo. Ob raznih itajah >o bila pariška predmestja vedno na Vtrani upornikov. Iz starih zakopov so nastala pariška sprehajališča, nato je dobil Pariz še opero, gledališča, Hotel del Iqyalides; leta 1722 tudi Palais Bourbon. V 18. stoletju je bil Pariz često predmet kritike državnega ustroja, zatp je igrat v revoluciji s svojimi tedanjimi 600 000 prebivalci veliko vlogo. Ljudske množice so prišle na pomoč narodni skupščini, ki je dne 14. julija 1789 izsilila predajo utrjene Bastilije. Sledeča nova ustava je dala vso moč nad Parizom mestnemu svetu. Nastal je nov državni udar komune v avgustu 1792. Nato je sledil Napoleon. Vojna leta 1870 ni prizanesla Parizu. Nemci ao oblegali mesto, ki se je 28. januarja 1871 vdalo sovražniku. Parižani so morali odšteti 200 milijonov zlatih frankov odškodnine Znuuienita (luriiAu cerici» S'vtre finn* Invalidski dum v Parizu; tu počivajo zemskl ostanki Irancosketia maršala Facha Poqled na vseučiliški del Iruncoskew prestalneqa me sla Iz zgodovine Pariza Eifftlov stolp, raz katereqa /> krasen raz-oltd po Parizu in okolici Bolnišnica ir Beau ion à C lic hu Pariz je zelo «taro mesto. ?.u v časih Julij« Ct/dijd je bil Vaiii prestolnica keltskih Faritar« j t v ftimljani so ga imenovali »Lutetia Parisbo-rum». 1.telu 53 preti Krist^mu ga je Labienus razdejal, toda Cezar gu je zopet pozidal in utrdil. Meiovingovec Klodvik je zavzel Pariz I. 486 in ga nrogla&il za glavno mesto letu J>08 Pod Kar-lom Velikim je dobil Pariz značaj grofije. Mnogo je Pariz trpel v 9 stoletju varadi uormaiibkih navalov. Za vlada Filipa 11. so Pariz nu novo utrdili. Prvotno |e imel Pariz tri okraja; Cile, I.a Ville in Quartier Latin. Visokim šolam so dali okoli I 1200 značaj vseučilišč, ki so imele kmalu 20 000 slušateljev Tedaj je dobil Pariz prevladujoč pomen v Evropi, in sicer kot duhovno središče. Dočim je bil Pariz prvotno j ji ji^i ? zatočišče kraljev proti plemstvu, j || $}[{ j je nastal izza 13 stoletja hrbtenica meščaiibtva Kaiel V. je zgradil utrdbo Dastiljo za zaščito proti Angležem in proti upornim Pariianom. Mailotini so se leta 1382 uprli zaradi previsokih davkov. Take so prišli cehi do vpliva. I.eta 1420 so v Parizu zavladali Angleži. V verskih bojih je imel Pariz veliko besedo. Bil je dolgo na strani starovercev in se je vdal tele leta 1593. V tistem času je dobil sledeča važna poslopja: 1.ourc, Hotel de la Ville (magistrat), Pout Neuf in Tuilerije. Marija dc Medici je položila temelje za Leksemburiko palačo. Veliko pri- Pariški parlament z .maslom edinslua. Cìtaf Ìli ŠIH »Domoljuba*! C. Inveralzioi ZA NASk MI.A.I&K (Italie.) >lliša posestnika Mavrlclja Jo tam In In M mogla služili gospe,« je opomnil Balin, ki jo do-Uej molčal. »Pa res, pa resi« Je vzkliknil Plezaček. »Kdo pa je ta posestnik Mavrleij?« je vprašala groliea. »Premožen lalnik sadni!) vrtov In planin,« jo odvrnila gorjanka, »ima nič koliko živine in hišo veliko, kakor kakšen samostan. Toda on bi vas iziemul.« »Kaj hočete reči s tem?« Je vprašala groliea s smehom. »Reči hočem, da bi zahteval od vii», d» mu plačale več, kakor če bi bili v mestu.« »Nič za to,« je odvrnila grofica, »če pristane na lo. da nam da nekaj sob za julij In avgust, pridemo k vam.« »Prekrasno!« je vzkliknil Plezaček in plosk-nil z rokami. »Takoj bomo govorili o tem /. gospodarjem Mavricijein, ni res, draga mamica?« »1'rav gotovo.« V besedo je posegla še gospa l)u|K>nti in se obinila proti dimnikareku: »l'a če bi, recimo, res prišli tja za to poletje,« je dejala, »bi pozneje spet šli od vas. In kaj boš jx>tem storil Ii?« »Vrnil se bom v mesto ter poslal dimnikar,« je jronovil dečko, »tako vas boni mogel spel videti.« , Go*pa Duponti je zmajala z glavo. > Torej hočeš res ostati še dalje pri lej obrti?« je vprašala. »Pri obrti, ki je ne bi hotela opravljali za vse zlato na svetu,« se je vmešala grofična Marija in se nekoliko namrdnila. »Plezali kakor mačka po dimnikih in imeli vedno črn obraz in rok*. jojm»ne! Ko bi vedel, kako si grd, kadar «i pokrit s sajami! bala hi ae te ilol»k-niti. Kadar imaš vrpčo na plečih In listo i*> kÌKiiO orodje v rokah, te kar ne morem pie-dati. Dobro \». rekla n-»!<» moia prijatelji«; dimi .karji w lepi camo. če jih gWJarl na «likali ali v kinu, ne -mei pa priti v njihovo bližin«.« ClMiUl PlwwÄek je .met «oli» v «M. Mania, pita volana vil«, angalrek, ki sta i« I"*" gimfo videl nulo » svojih sanji) It, kal«» » mu sladlut smehlja^ je zdaj kruto ranila " ko jn zaihčljivo gtwoflla 1 njegovi obrti in o njem tamem ! vOdidi, Marija,* jI je a introiti) glin«»» «gl» v hesedn grofi«», »poMbila si memi», kolllti» dob gujemo Plezačku.* >N m »čil, lil mogol p/vMnti gospod. kiiUrftnll) e Wik« drugih, ki *>, čeprav sinvniawil. Idil««- it' Plezaček, impeli in docegli občudovanju 111 ■- Hlovnnje vneli, Iii «1 mgall killlfllt) pilil pieil »« IIK-K« U1111 ju iu hiflljle.it T« lieiluiVk p» i»i*l «mein dlmiillie Iii vrešči) puhni« po n|ii nli . »Marija Ima prav,« |e A če b| telil, hčerk» moji), lekll. <1» mniflS. če hočeš ilouečl tn nll oni e|||, ,„i"io|il| ernie mater, pil nujni hi lili In cilj èP |«|,„ Ir.,,. I,i II slorlln lo?« >111,< je nmeln minerei il» Mr li Hm. »lllfllo lil Ko sicer jo li ubi, toil» minili» l>| »I. <1» lil »ing!« k lem dnli avoli malori IMniriwIniiip. 1,i |» 1.11 -a vedno lire/, ii|emi, ji pi!pi 11 Vitt ciePiiii, vseli iiilnb imeli polno življenje 11.1 filninel in jo irčili vppIi hIiiIii zu jiilrlšiiil 1I1111 Hloei im von) im l>| pvii|p inalerò /n|iiiullln r„ vedilo Oli (infilili« nb lil l'le Zli ček I11I1I1» hodil v Miiviil» in Ini.» Ii| li||| vi'l /.nilovoljiill Mnll b| minul» luii pivo. Iii Iii odobrit valu lutili odločili"v « l>Vll V/klillll »In miglivi» II» pil mr. Itiim ltr.ee. dam griillčne. Prvi le tiSel Plt-ziiCkll, Ul 1 Hvti j«ii1cj|l!il liri In Inkrečlml ce nčltil »pregovoril; »Du. du, jHijib'in v šolo, pojdem I • Drugi |in gin ju 11 Iii, kl je / j/mijpnirn trincimi vzkliknila : »Ta deklini ml je flu In noiili, 1'1 pem L'» f.liižilu: odeliunil» mi Je in/, uri feniiieni». linieri» lili je lil /J1I11 (Ml fljill 11 Mi j 11 llinlr-l irielm caler,i juh noni, /'inj mi je jactio, du l>l IMI» cloli» muli. če lil brunii» svojem» filli», il» l'I ci iiclvnrii bollii po lož« j; in fe hi gii li »Ive gnepp hoteli f>o<Ìpir»li , < >Hre/, ijvimi«,» Je /iri»(/r,c|nv»fi f^^r-yl^ mire W*f'H DujiirtiH, »piocilo cvfijii iVibro prljj»|e|jit« za prednocl. il» smem obdržali Ple/wA-» pri cel,J luA »vf»|fv» ein» « »Pfi i,beh br.r Je Mricjfl Se I» tfrwfiM». filali tuli» j v toh ji p»l»/i; Uit" j. fik5ri/> 1» n^mlt '/»ti »i n>;«lil r.» »wf rt/ewjr». 'i* bi i^r^sr^l n,r>~ni Pr i tfitrt p» ^ Kil o'r trta rt» nili ftb f»';««»! «i fr^rA piv/jtbitf pl'ij»t«lia Aitift lit «pva^tl »Ia Fi«|.m?« T» » |i» smuMjil >\1ilr»r ti» mi«R »»«».' ie «xkrÄhWf -»pveve? «r>m if^r^ert v svojem -i-inn /Vi.-narS Kvvej «Ahim» ^>lie/v- |e i>pi'»i>»!ti jJ-jw fjea. DečUn »v /«Mtokdtw nčT XM ito nuvi'rfa m««» 'rtn-r j"1 wl'IMWM. M ne hA'« r>> :M«v!Pt HViV>- milti ' ..fe tedili kdi »«nvyioX«^'?' ie ie \«p«'rtPftli» Jivvfie» »Ž«m«, d» ■' >Pov'»i, lui žellil!^ »Holel h( muli ImMiio l''!>° '» ItalivSit» .e lilln lisi«. Iti iiv je sivPal ii>erii .5!uv-!«v lì killer,Mil ,1' pt'ipoveilflvill« (^HKtitlČIlH. vil». ;ii Iii um imiwavll« » itocjKVlitejli 'b-ed-, «ni |»U Ile l>l i'"« M»|)MStll wdJB '*:•«}. '»ven tedili kd bi šel •' nifoivin II Iliiwit'l IM I 1 lelmj iiele'Uii nhožvii Iti-ev. 110« jin 't' nello dhlgo lecnV-nlw Iii u iionoci.» iwi muli delibi mi'imit » jiniem ìli >il '"(Ilio \< lilìiiiiil miiiiili'e !tlibello» :!i Millrt* •In il ilmn itowril o l'ti-zwWoi. IVviti iwlifmlli VII ili vrtf UH' svetto!'' >Vilt«ft ne!«- ritti Ip pttWHllM lieserln fftllWP n /firitetn .Mttr ao«qm aiofli'», itWfWlh in Jo°tiii Il'iiinntl II!« dobre vile ino veti .11 ll'ill n'eje"-' :'Vvl« iflv, illHein iloril rtltenr. a »imet IH i ■jielid.it nlllimv» ilobrolò :ÌI e !" P Ho 'Io- voli, li» ne lirratirilo IborM-e;. lluinHoil'» Hn«> tiliinVv.ir • I «I IMI tildi li l'elee fv- fi^ l|0|„ st„,(||,.,... (.. „Iiivn, ,l, inl-i eielli-" -jirt l'i,il im»"/ tee-» vnclu^lš >••• 'ü'-iir; -^l «( bWjit lililt. ttél?.lilhllle|«e ■>""'. h?;» III) Ir tip Iii. pie*nliVli tiilm l" | „a knlPiiii in rtminttiiil. Mlnop» (jiijflin. |>'i| pijrMt|U..f tih, »ibi p'ijr, lini »pi» jisP elrii!!. rlp oi-m t«f|n*l| trilliti! er i.^h - - • 7n»l oi rioi((i| rlnlii.. in l(ti»|i'ji ()i; g)"'1', nn ovnjp HPfiiiiilp ilublulš In |,|.S|r.e|r.. tir.Pi-n itirii, l.'ipjiiie!« |iip| eli |p| iiagifirP'.- I p tirlru'11'i en' Mi'« i» punnilil» ufi!« iifioppiiiii iHmHIkatPItti. kl je I'IbIiii opupi i-ottj'i e svdjtì tiplzlil Istltì Pi ili', ed tv |p« I» iH'pBk izlimMlaiio drt>H(M>. M ir- t;ir8l|p. vnl» n|r.|irtfblH*tti. iBWrt»i" >W«tt '''"i §......Il .............I- km tmmìftt in wmlhli riittiüik/itjl tt+li >ijftiH$H Otite et-tf^-l iiimtiikttFki 'rt twli ni»"'*":fr ftl- M e'-ct». H 'ift MB bt itti /tifiti I'' fl/V«iw.-fiV7 'ititr?*?' (t t tiriti m.* iJwfe'K-. iW jtlMÉ tìf iti ttrtft*»'* tt,.htr*tf n.ir^ie tnVfffl'lr itifii ì+ttf* fr/fi -yr.\t/>r : . Kt, je /|»*1V> tftìfffH ' ttr>y^^ WWüSftti jtrt ''.»V il» \r/1t./i tel f,e,e ivMi»?'« iVjffiWi'fi Mi'IWVilìW ,vvì;» * rt.r.'^nSAtW jl^lV. r-/«v»Tt-: «v jiW ?/ j^AjiWft' i« ,i'n' «»»»wW '."'p ifiv hi»« MW»' WWViViiti'. vflwàr! m od vi^el jn in ple'Mrnli' od zSWSSti1. öi-.tfifMe »fiWjh .» ivo^ \VAJityvV iWlnV'l'jty, .V ;' V-'d tili ziwftutti Fwfflffil \V Auw obleki i« » ÜBjWsftffl? («WéiHpWi«1 ijfeWBS® 'fi Me'-, HWtt» WUftV litt^M'. m jieiUi'e ;>vi,«an|;<« pt^>iili lil!t> ili» iWpMtto. ^niMif-l i»i jilt iäW(UI«!IW«»> J»MH iltf iWWMl!' »'ili gi«ltCii .»It! Miii'iìh illhth itwinblll MWW iVlirtiiti iìi m< nit)' MiMe!! Stilli' KiJWß. /«HiMf m stav m lill ni«* v'iM dlitljfìl! IVdl'ti din /iitl'llt i« ll'lmln1 ilKj«W rti-'llre ,n ilUljtllI ifl'ilMl lmv'ìiìihp ilo- lit'ffHMt1 itti ii-iiMilltiii',. jiiiii ,if ilill'lM liife lil1 »rf' jiH'.ilKfl»!' rinlaW .-»»IP, ir M'.cMìr l|fn -p latitili "f '(il)' »»XniMii ili 'ufi 3" ltfllj! zHHtì»- »' »Vili«' zwMtHMlWW' iljeiiì' ìiiiill'rv. .. A' .tUMll'ri ili illfjlff rtjitwujii Jf(i «HKtli! tW«'' i döilÄ. ìii fJtìM j#' imi' ditii' jpÉpaHi' iti1, ffiBlmi!- NtfljJWji sili' CRftffli jwpimi' iBRÖKßP l'itWlflWI» MI fu ■>• ifllfjt'd .l'itltlliKli'I'iWfi' («lltWl! |lHftl' iljffjtM' Uonir . .... C&iHhHmtw /fmlnmigf Muli mula Tonka, mala Robinzonka Antonija Pavlič Zdaj je že štiri mesece, odkar je Robinzonka postala Antonija Pavličeva. Zelo ie obledela med tem .-èasom, vendar pa ji je lco/a ostala temna. V družbi ima veliko uspehov. Vsi se čudijo njenemu športnemu znanju, zlasti pa občudujejo, kako zna plavati. Za učenje so ji najeli posebno učiteljico. Uboga učiteljica, ki mora učiti tako veliko učenko, ki pa še tako slabo piše, da ostalega še omenimo ne. Pa vendar bi bilo vse še huje, če si Tonka na otoku ne bi bila uredila svoje knjižnice. Spomin ni preveč prožen, toda učenka je pridna in pohlevna in zelo razumna, zato 1)0 kmalu nadomestila, kar je v dolgih letih zamudila. Spoznavanje prirode ji je najbolj všeč. Naravo pozna kot domačo hišo, le imena si mora še zapomniti. Zdaj se že pripravlja za sveto birmo, k prvemu svetemu obhajilu pa bo šla meseca oktobra. Tako so odločili. Cez poletje je prišel k njim na počitnice Mihec, kapitanov sinček. Mihec je velik fant, pošten, odkritosrčen, toda živ kot samo živo srebro. Pravo nasprotje Tonke je, ki je mirna, premišljena, poguimna in ničesar ne stori brez premisleka. Mihcu pa je kljub temu vfieč. Skupaj se sprehajajo daleč po okolici. Lojzek jih spremlja ia Tonka je zopet živahna kot svoj čas na otoku. Vendar pa to ne traja dolgo, zakaj poletje je kmalu v kraju in Mihec mora zopet v šolo. Tonka postaja tiha in se za dolge ure zapira s Kokico v svojo sobioo. Govori ji o otoku in ji kaže slike: »Ali se spominjaš Kokica? A'ii se spominjaš onega dne, ko te je Buča vlekla za rep?« »Bodi no pametna. Buča! odgovarja ptič. »In dneva, ko smo zagledali letalo? »Živijo in pečen krompir,« kriči Kokica, katero so mornarji skrivaj naučili kopico die-*ed, ki niso bile vse prav dostojne. »Ali se spominjaš, ko...« In paipiga začne peti: Ena ptička priletela, ena drobna ptičica ...« . Tonko skoraj vedno bolj glava boli in zadnje case je za pet kil shujšala. Veduo jo zebe in vdno kašlja. Prvo sv. obhajilo je že opravila — potem pa je zdravnik odločil, da mora ostati v postelji. r Nič ne govori. Vse jo utrudi, še celo družba malih bratcev in sestric, ki jih ima vendar tako rada. VeTldar pa noče, da bi se ločila od Kokice. Oče in mati postajata nemima... , x "oktof globoko vzdiha in sklene: »Kaj hočete? Ta cvetk« se je razvila pod svobod-nim soncem. v divjini. Treba ji je svežega zraka in življenja pod milim nebom: v cve-tličnjaku hira. • 4« M"? s!a,bäe i* bi"° * njo. Končno se ji navijala' ™ brez sestanka je po- >No, Buča. zdaj mi daj mir, da spim. & &{ ?? h™0 pe'jali sprehod v»™» T»atl moram »a Polje, če žito lepo staja 'proseč: P° " J' SprŽ,a ! varu moi° čredo!« Živo srebro v toplomeru pa se dviga, dviga. »Ta mal'ftnrni° ima'< Pravi Ravnik, »ta mala trpi v svojem novem življenju, čeprav se tega ne zaveda. Veliko trni ien ò in miru bo treba. Ker pa je krepke uÄ £ bomo resili, prepričan sem o teim« J r« r«šla je pomlad in meseca maja se te Tonki z boljšalo. Ležala je na sonou, med cvl- dicami, oči pa so ji iskale v daljo. Po cele dneve je ostala sama s svojo papigo in ni .na nič mislila. Trudno je odbijala vse dobre stvari, s katerimi so ji stregli. Le sadje ji jo dišalo. Nič več ni govorila, kakor hi bila duša odšla iz nje. V poletni vročini pa je spet oživela. Znova se je okrepčala, vendar pa pravega veselja ni bilo v njej. Zdravnik se je dolgo posvetoval z očetom. »Robinzonka,« ji je rekel oče nekega dne, »ta zrak ni zate. Tudi meni v mestu ni dobro, zato sem tu vse svoje imet je prodal in v osmih dqeli bomo odpotovali v Južno Ameriko. Tonka tega ni niti vesela niti žalostna. Toda še eno presenečenje imajo zanjo. Kapitanov Mihec, ki vedno sanja o tujih deželah in «e je vse leto pridno učil, bo šel tudi z njimi in bo preživel počitnice na morju. Dne 16. julija so bili zopet v Triestu. Z njimi se je vkrcal na ladjo tudi neki misijonar, ki namerava tam doli ustanoviti novo misijonsko postajo. ,. ni'h Pa je na ladji še kopica drugih ljudi. Vsi pozdravljajo gospoda Pavliča in ga kličejo za guvernerja. Kakšno smešno ime! Pozdravili so ladjo in prijaznega kapitana. K sreči vozi ravno on sedaj to ladjo, da bo prav on prepeljal vse naše znance v novo deželo. Mornarji pozdravijo Robinzonko in Kokico kot stare znance in ladja odpiove od obrežja. Na otoka. Na otoku prihajajo živali še vedno vsako jutro na obrežje in 6e dolgo ozirajo na morje. Buča še vedno jaha Kožico. S stekleno lečo, ki jo je podedovala po Robin-zonki, počenja Buča svoje neumnosti: zažiga suho listje. Enkrat bi bila že 6koraj spravila otok v veliko nesrečo. Robinzonkina hišica se je vnela m bi bila do tal jpogorela, če ne bi bil prišel hud naliv, ki je pogaeii ogenj. Drugič se je zbudila na visokem drevesu in zagledala pred seboj dolg rep zelenega papagaja. Hitro ga je potegnila, ker je mislila, da je Kokica, in jo je hotela kaznovati, ker ostaja toliko časa zdoma brez slehernega glasu. Toda papagaj, ki še malo ni bil v sorodu 6 Kokico, se je branil, kakor se bi ani jo papagaji, e kremplji in kljunom in uboga Buča ie vsa ran ena prišla h Kožici, da jo pozdravi in obliže e svojim jezičkom. ' » Bilo je 14. avgusta. Kožica ie ta dan dobila spet dva mladiča in zdaj leži poleg njih in čaka, da ji Robinzonka kot ponavadi v takih dneh prinese na dom oves in 6eno. kaj ne?kal ^^ Robinzonka vendar mora priti, , Kaj zato če je nekje daleč? Prišla bo, prav gotovo bo prišla in se bo pobrigala za svoje živalic. In Kožica potrpežljivo čaka. Toda Robinzonke še vedno ni od nikoder. ^.•^'•enaL,kof,lca bleie in laJ'a 'n končno vstane in oaioe iz hlevčka. šnnoI^J.I suha ož,?ana' Korica pomuli nekaj šopov in odtrga nekaj listov z drevja; ls, narave Kako sa si naši predniki udomačili živali Morda je tu in tam komu že vstalo vprašanje, od kdaj imajo prav za prav ljudje domač» živali in kako so jih udomačili. Od kdaj je n. pr. fies zvest človekov spremljevalec, od kdaj sprem-' ja konj človeka pri delu in v boju, od kdaj se okorišča človek z govejo živino, z drobnico itd.? Nekoliko si moremo misliti, kako so živeli tisti naši predniki, ko še niso imeli domačih žival če si ogledamo ljudstva, ki še dandanes žive brez njih, tako n. pr. divji Otomachi ob Orinoku. Veda na Cejlonu, Avstralci iz Queenslanda. Razmerje med živalmi in človekom v fth krajih je isto kakor med lovcem in divjadjo. Človek potrebuje mesa, zato živali lovi: kakor pa so si nekatere živali, tako n. pr. mravlje in termiti, vzgojili druge živali, ki so jim bile koristne, tako je začel tudi človek, ko je prešel iz lovca v kmetovalca, gojiti živali, da bi mu ne bilo treba hoditi na lov, odnosno, da bi se okoristil z njihovo močjo. Iz tedanjih časov to nam ostale še risbe iz predzgodovinskih dob, ki nam predstavljajo člo-veka-lovca, ne pa človeka-pastirja ali kmeta. Narisani so mamuti, jeleni, bizoni, nosorogi in ne govedo, konji psi. V ledeni dobi je bil človek še vedno lovec. Šele kasneje si je začel gojiti razno živali. Nekateri menijo, da je prišlo do tega nekako takole: volkovi so v kameni dobi obkolje-vali skalnate votline, v katerih je prebival človek. Da bi se jih obranil, si je človek začel gojiti njihove mladiče. Toda do današnjega psa je bila dolga in vztrajne potrpežljivosti polna pot. Pe» pa je človeku pomagal tudi na lovu. Kasneje najdemo sledove konj, pred njimi pa prešiča, goveda itd. Tako udomačujejo še dandanes: .tako goje n. pr. v Afriki zebro in noja, na vzhodu kamelo, pri nas pa goje še dandanes divje živali zaradi kož. Zakaj si je človek izbral prav za prav baš t« živali, da jih je gojil? Zakaj si ni izbral bizona ali leva? Neki znanstvenik je izrekel mnenje, da je bil nagib, zakaj se je človek odločil za konja« govedo itd., predvsem hrana. Prav gotovo bi bilo dandanes, ko ni dobiti mesa, težko gojiti leva,"ki je izključno mesojeda živaL Razen tega pa je zlasti pri govedu igrala vlogo vera, da je krava «veta žival, kot je bila n. pr. Egipčanom, dandanes je še Indijcem itd. Odkod izhajajo psi, ni lahko določiti. Menijo, da izhajajo od udomačenih volkov, pa tudi od udomačenih šakalov. Prav tako sodijo, da izhajajo prašiči deloma iz divjega severnega prašiča, sredozemskega in iz prašiča Sundskih otokov. Nekaj podobnega imamo pri ovcah, za katere so znane štiri izhodne oblike. Tudi razne zvrsti koz izhajajo iz divjih koz. Najmanj so nam znani za< četki kamele; več vemo o konjih, kajti še dandanes poznamo divjega konja, Equtu przewalski, živi v Aziji in^ki je bil nekoč močno razširjeni r severnih krajih Evrope. Naštete živali je človek izbiral, najboljše gojil, jih križal in tako so nastale razne pasme in oblike kot n. pr. govedo, osli itd., kajti človek ni potreboval njihove brihtnosti, pač pa njihovo meso ali moč. Zdi se, da sta le pes ln konj pridobila na zmožnostih. Pea, ker je bil vedno v človekovi družbi, konj pa le, ko ga je človek potreboval za tek, boj ali igre. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: a, ba, ca, da, dam, gned, to, ja, ja ker, lev, ma, ni, o, o, sma, stik, strog, u, zi — besede, ki imajo tale pomen: 1. slovenski pesnik in pisatelj; 2. drevo; 3. del glave; 4. kovina; 5. vojaško taborišče; 6. zvezda; 7. ime za Turke; 8. znano ime za gospo; 9. del sveta. Ce si besede prav sestavil, ti dado prve in zadnje črke znan pregovor. vsaki strani globoke grape, ki «o bile kaj nevar« ne, posebno za palčke. Le majhna neprevidnost^ pa bi bilo po njem. Zato so se tudi morali razvrstiti tako, da so hodili v vrsti drug za drugim. Sčasoma se je pot ie poslabšala, na nekaterih mestih je zapiralo pot kup kamenja ali zemlje, ki se je bila kdaj vsula s stropa, drugod so zopet globoki jarki sekali pot, in so bili tako Uroki, da jih palčki nikakor niso mogli preskočiti. Zato jih je moral Tinče vsakega posebej prenesti na drugo stran. Take in podobne zapreke so jih stalno ustavljale, zato so le počasi napredovali proti cilju. Tudi se je rov vzpenjal vedno višje in je bila pot mestoma kar strma. Ko so tako že precej časa hodili, so prišli do velike zapreke; velik kup kamenja in zemlje je segal od tal pa pkoraj do stropa. — »Ako hočemo naprej, nam ne kaže drugače, kakor da od« stranimo vsaj polovico kupa. čez drugo polovico pa splezamo,« je dejal Tinče. Palčki so mu pri-tdili, postavili svetilke na velike kamne tako, da so metale svetlobo na kup sredi pota, nato so se pa lotili dela. Tinče je s cepinom kopal in prožil kamenje in zemljo z vrha, palčki so pa metali oboje v globoke jarke ob steni rova. Ker so vsi hiteli, kar se je dalo, so še kar kmalu kup tako znižali, da so ga mogli preplezati. Mokri in umazani od vlažne zemlje so nadaljevali težavno pot. Upali so, da bodo imeli za naprej prosto pot, pa so se zmotili. Se večkrat so morali odstranjevati večje ali manjše zapreke. Tako so se temeljito utrudili in ko bi ne bili pili čarobnega vina, bi že gotovo omagali. Tako pa so še vedno imeli svojo moč in s to so končno le dospeli do cilja. Kratek odmor, ki so si ga privoščili, so upora'« bili, da so si natanko ogledali temeljno grajsko zidovje. S pomočjo svetlobe svojih svetilk so našli v zidu obrise zazidanih vrat »Kakor se spominjam,« je dejal Kalček, »s« je prav tukaj pokazal svetli krog. Torej moramo tudi tukaj kopati. Tinče je bil istega mnenja. »Tudi meni se zdi, da bomo pozneje vložene kamne laglje zbili, kakor pa pravi zid.« Ker sta se tudi druga dva palčka strinjala < tem predlogom, so se lotili dela. Tinče je ko« rajžno vihtel težki cepin, palčki so pa z dleti Izkopavali omet, ki je vezal kamne med seboj. L« počasi jim je napredovalo delo, zato je tudi po« časi nastajala luknja v zidu. Posebno velik ka« men v sredini, se nikakor ni hotel umakniti • svojega mesta. Od vseh strani so ga ie osvobo« dili vezi, pa ga še niso premaknili. »Ko odstranimo tegale, smo na dobrem,«r j« dejal Tinče. »Zdi se mi, da sega prav na drugo stran.« Z vso silo je zavihtel cepin in ga zapičil v zgornjo špranjo ln se obesil nanj. Toda kamen se še ni podal, le malo se ie majal. »Jaz bom visel na cepinu, vi pa še odkopljite kar se da, ni spak, da ga ne bi ukrotili.« Palčki so storili, kakor jim je velel Tinče in urno izkopavali malto in majhne skale. Kar naenkrat, popolnoma nepričakovano, pa se je kamen utrgal iz stene. Tinče je odletel in padel V, plitvi jarek ob zidu, kamen se je pa zavalil nanj. K sreči je bil obvisel na robovih jarka, tako ni Tinčeta zmečkal, le rahlo ga je tiščal k tlom, vendar tako, da se -ni mogel skobacati iz pod njega. Palčki, katerim se ni zgodilo nič žalega, so bri pritekli k Tinčetu, vendar mu niso mogli prav nifi pomagati. Težkega kamna niso premaknili mti za las. Preplašeni so ugibali, kaj storiti, pa si niso mogli nič pametnega izmisliti. Prvi se je znašel Tinče ter dejal palčkom: »VI sami me nikakor ne morete rešiti izpod tega kamna, zato je najbolje« da pridno nadaljujete z delom v luknji. Mogoče se vam samim posreči rešiti princa, nato pa vsi skupaj rešite še mene.« »Tako bo pa še res najbolje,« je pritrdil Kal-ček, ki se je takoj z bratcema lotil dela v zidu. Ker so se sedaj vsi trije palčki zavedali, da je od njih odvisna «soda dveh dobrih dečkov, so napeli vse svoje sile in tako z veliko muko končno prebili zid v toliko, da so lahko pogledali v ječo. Kar ustrašili so se ljubke glavice princa, ki gaJ« radovednost prignala k odprtini. »Kdo ste in kai hočete, da prebijete sid,« j« tez hip vprašal palčke, t »Mi smo trije bratci palčki In te želimo rešiti Iz ječe. Se poprej pa nam moral pomagati, da' rešimo ubogega Tinčeta izpod kamna, kateri s« je zavalil nanj. Vse drugo izveš potem. Da bo» pa prej svoboden, pa tudi Tinče, zato nam pomagaj, da čimprej napravimo dovolj veliko luknjo v zidu, da boi mogel zlesti skozenj. Tn Ima» Tinčetov cepin.« Kalček je končal in ponudil princu cepin. , ■ (Nadaljevanje pribodnllč) 2» pomoč, se je poslovil in odbrzel h kozi. Odveaal jo je in odgnal domov v hlevček. Nato je zlezel na nizko podstrešje in začel brskati med staro šaro.. Kmalu je našel zaželjeno orodje, to je: cepin, kladivo in dleto za razbijanje kamenja, kar je nekoč služilo njegovemu rajnemu očetu, ko je popravljal grajske poti in cesto. Pograbil je vse skupaj in odnesel pred kočo. Materi, ki se je pravkar vračala s potoka, nesoč poln škaf opranega perila, je brž razložil vso stvar in jo prosil, naj mu dovoli, da gre in reši princa. Mati mu kar ni mogla verjeti. Pa se je tudi bala za svojega edinčka. Bog ve, kaj se mu lahko vse pripeti. Ker pa Tinče le ni odnehal prositi, mu je končno le dovolila. »Pa pojdi v Božjem imenu, če že ni drugače. Toda tak le ne smeš iti. Obleci suknjič in obuj cokle, kajti ponoči je hladno, posebno pa še v rovu!« Tinče je dobro in skrbno mamico vedno ubogal, zato je tudi zdaj storil tako, kakor ie ukazala. Oblekel je ponošeni suknjič in obul lesene coklje. Medtem mu je mati postavila na mizo skodelico pregretega kozjega mleka in vanj nadrobila koruznega kruha. »Se tole pojej, da ne boš lačen lazil okoli.< Tinče je naglo použil skromno večerjo, poljubil mamico, še 'zaklical z Bogom in odhitel k palčkom, noseč težko orodje. Palčki so ga že čakali v polni bojni opremi. Vsak je imel nekaj dlet in kladivo ter majhno svetilko. Na mizi je pa stala krasna čaša, polna žametno rdečega vina. Malček, ki se je s Tinčkom najbolj poznal, mu je ponudil pijačo rekoč: »To vino ima namreč čarodejno moč, kdor ga pije, postane še trikrat tako močan, kot je v resnici, zato pij Tudi mi smo si ga privoščili.« Tinče si ni dal dvakrat reči, kajti mislil si {e takoj: »Ako poslanem močnejši, tem laglje lom rešil princa.« V dušku je izpraznil čašo. Nato so se vsi poslovili od najmlajšega palčka Zalčka, ki so ga določili za varuha, ter pogumno nastopili pot v večerni mrak. Po raznih ovinkih so dospeli do nekega votlega itora, ki je stal ob robu gozda. Tu so postali in prižgali svetilke, nato pa so drug za drugim izginili v temni rov. Tri male svetilke so le medlo razsvetljevale gosto temo, ki je kraljevala med vlažnimi in grba-vimi stenamw Tudi tla so bila ponekod zelo raz-rita in je po kotanjah stala smrdljiva voda. Toda vse to ni plašilo in ustavljalo naših malih junakov, korajžno so nadaljevali težavno pot, vsi z isto mislijo, čimprej osvoboditi nesrečnega princa. Da so bolj videli, so hodili vštric, Tinče v sredi, dva palčka na desni in eden na levi strani. Vendar dolgo niso mogli tako naprej, kajti rov je postajal ožji in ožji Tudi «n se začele viti ob T isti hip se je v sopari prikazala podoba princa Ljubomira. Kakor bi trenil so izvršili povelje in se zazrli y soparo. Tisti hip se je v sopari prikazala slika princa Ljubomira, sprva je bila precej meglena, potem je pa postala popolnoma jasna. Zagledali so ga ležečega na slami, bledega ia žalostnega. »Torej v jefii si revež ubogi,« je vzdihnil Tinče. Toda Kalček ga je prekinil in dejal, naj si zaželijo videti pot, po kateri bi ga lahko rešili. Rečeno, storjeno. V sopari se )e prikazal rob gozda, nato so zagledali velikanski votli štor in nato podzemeljski rov, ki je vodil od njega. Končno se jim je prikazal konec rova ob temeljih gradu. Na zidu je zažarel svetal krog, nato je vse skupaj izginilo. »Končano,« j« dejal Kalčeit. »Zdaj vemo vse. Nujno potrebno je, da čimprej najdemo tisti štor, obenem pa si pripravimo orodje, s katerim bomo zmogli prebiti zid! na mestu, kjer se je prikazal krog. Tudi so nam potrebne svetilke, kajti v rovu je popolnoma temno. Najbolje bo, da takoj pripravimo vse potrebno. Ti, Tinče, odženi kozo domov in si poišči sebi primerno orodje. Ko se stemni, odrinemo, če ti j« prav tako?« »Pa še kako pravi«, je veselo odvrnil Tinče. Ko se je ie zahvalil za kosilce in za obljubljeno »Mislili smo ie, da te ne bomo nikoli več videli,« je dejal najstarejši. »Do zdaj smo te iskali po gozdu; Zalček je ie mislil, da te je najbrž porrla lisica ali pa volk.« Ko so se pomirili, so opazili Tinčeta. Kar prestrašili so se ga, toda Nalček jim je takoj razložil vso stvar. Povabili so ga v votlino in mu veleli sesti za mizo. Nato so nanosili jedi in pijače ter še sami prisedli. Ko so se dobro okrepčali, je Nalček natančno razložil, kaj bi Tinče rad izvedel. Skoraj se je bal, da bo starejši bratec prošnjo odbil, toda ne. Ko je Nalček končal svoje pripovedovanje, je takoj vstal najstarejši palček, Kalček po imenu, in dejal: »Ker sem iz pripovedovanja svojega rešenega bratca spoznal, da si nadvse dober dečko in da je tvoja prošnja upravičena, ti obljubljam, da ti bomo vsi pomagali, kar bomo npjveč mogli. Kajti s tem, da si otel našega bratca gotove smrti, si si zaslužil še vse kaj več, kakor to, kar zahtevaš,« Ko je končal, je stopil k steni, odprl majhna vratca in privlekel ven velik prstan, ki se je neznansko lepo svetil. Vrgel ga je v vrelo vodo, ki so jo imeli pripravljeno za pomivanje posode in poklical še druge, da so pristopili bliže. »Primite se za roke in obudimo vsi eno željo, namreč, da. vidimo princa in kraj kjer je.« .ler to pogumno nastopili pot v teiernem mraku. PMXVMl % A3VE7l JJU.J' um« -- xJt»rr»— «u j » ho. « » e. » -» « ira'i- tau. ' -V * Bft» i StìB» •».T-I.M-St «MUSL -MIO» MM3 ES ruta» «nü — IA -v» ..na-nc. .. r ai3Ätt«tfCS «J^rx. .i'f> a- *"' .2 ed - 4- uwen. na a » .ita- ree r~. -x :r ew*» aar. -—rxt^ wiü -as-ci —raff ''.es. » v-jrrzjm xo^ccia:. * -rua- >r . -i.—rx '--IX X. Wurf X r-raa is, * lari T*™^- HW. «wnna aar«-. bi Jl lull m rn ar :* "Tl. Ti a -r -vanirà «WCIH5X- aosw aarmn * M «W smXUSJM C--TWI J «CT» mùjti i i x öfch-sv'» «er«* rcne^ i -- •t rir-data s«: «siti «ormi? — j »ser lact iac ——c >» lift, a se «vieta- va tu .««» C.W?» !!'- .io .ffla i» . . a» -iavana paca, a « '.»•- aa. ^r a» "xyvt.. a 51' 1« dhi a» .««m * » »-a . min «i. a * aawe i-iur»! ».- <««ai .0 i« t l '.«weil «U r» •: f feus"' u. .a. «t x .. a a x ÌJ3S #-".111 -- ì. «jtìti^K^a ' t-a- » au» «t»Un» »ai«»«» « ir-fct x -na : 'f .. u. "j» a 'x.ui ttt - — jiij'. ìiat"- » ««mesi K- «3 rrrwwi» jswìil loamt, jam a » s»* »r i e i jkh--* i'T »mnirr i>-r * ; tmr-z/jai Si x- "Oi*" 1 wsuff^ ficta. » wsAiìrttfTrL i.»? r r re* a --X .—-- tj . l ■ i. j>. ___.u- a ammutì* . - .ti * I, àair . si* i,"'. t vrsij-» aw » «riwi na s>«a>.'-»-s ■«xii« j»»it«~ mmmm.« i» a. «w^ti** «tìtr». -a. -»»ti .. ;i » t-: t : -fflrt«ì t;' ix?:* . ernmie^ u. vx. '> ]. '* -ap»:; .?* i jr-ra c - ix A' i^. TWr-f . J^ismii n*. ' ' »»« JM1 %*t ? x»rt - '-r ziuta *?oir .'tjialliia .«-Ti * 1IM.Ì sii. w ,"i.> -a i-in«* ."tsTMrja Te -.it.- -it»34i. — J* - M» ««i« Ì-. "" " -' I y■ z Xi - -T £ — *»- « » u -j i^t»» u! -C in» #-0». i» jHM > -t Mitì « ei t 'J inami vxm üt-.xit * >je- "*4 ->'»- fan« »f- U mal r« ;•.» . tisa»'. M»- iitrj .sarr^f^eT ie- ^ a. i»— .»le 1 iii>» jte i^ii.li Marni 11* tii.ro mat ■MIIIBI !■ £ .amrss*- t. .n "ir iater..'» -i -ta i- -*. jntni era- -x-nf aixß t £30- -am* xv! ^ ». ">t SB SöicS jr.»«i iati a T.»;JU Z'J ivgrBk* /na • i> i Lfutt» A^dci-r-1--*---» ai. L /y/ /» M i »4--/^ * /> * JVV'V r/1 ^ t - v. • < ^ ^ - ^ ' Z9 - a»>t V «• ir * .--'sao if.r.» -«,. ^«fl y » ^ t >»-U* * »• '>"% >-■ " ' t -mw.VitnL Ü ifO -40-i/Vi *• ¥ •«>»-- -. x'-'ü •fr: 1|U) r « .»» i ^ ^rr U.y^r,«. „ ^ » .--if^ »v» V>'>*~ s ; ' a r^"»»^ --wì «w rar.. /'»»-Jlaj.l? t »nii " ' i m». 'TÜ J>» ■ -l.fl f Za ^tuis^tk» 'f* <«:«IC I T* m^f e 13' tr-jf. OB '■»•'* 'asrtj ycA -0-«wio.«e T~*T.»U ,-jli - ->n ~*rm «"ilt naraiw » «aa -la'jfc» -ytriuu- jan«. M r^u -jiaia uwiieyi yi>,I.HIIKJ VliSlXH. IL. ■vii *>ri,i wim ai. V -rt'^-a I' '-.. -, .. 1» »" i -tt T- ■ t y,.^ ta m ik tirala M m M iri. ii-aif^ T«. ki ie n-eddcc usci Ir* r - '.ni »rs.« i* o * 1;.-*>e jäese i Man p .!« uni "aJiasf«; nate _(^iie-iMf-:a »»mnii. in.prr; e aj)wm »'WMuÜ -a «ne^ iunja, . e- » >r!.iM ujr»r;i. m -xi Zaani ir *. I i.aif»; ' — imi -x'i itJe r >••11 • * « — I- x x •r;n;(?-n. ia iwtn inniäe -o;r»a. - 3Iv »»we ja ara. ias:: a b -e» iwi. ia je T-VM -n.ai» w im a aitr;1! e. .-» « •> tau " wia -U» m Ii—»«iine .e 3. i.» -as .« IO«-» .»rjraj-.a a rij.-'iatl izkbi a ximni loie--.»:; a*. Lüu j* »stai T9i'.ÌL»o.pa ia —j-ci a. sa.o » '-HÌ«'i 'nomiM re--. ic:.e ..i ■»<• ia il» irn-i«^ mj, .-^o-ia znriljrrt, mi usa-«: -eaa.it. rìir.-ii,« je b:b •^nao jeiwra. n * aekdanja vo- i- vx >.«.— i a. •<.•*»; k ie ,i ti» la;e «nei r \er bile pre- •" -Rjte. « jiie ìaar-r *m .rado pripe:» ! ,er»Rii».na V.jiaii «o » aìs-xa >i"l.-iv .ili z f" m a - i—- -aiio. la -o r '"ì-.Ti k aia ir--:iìm nba Äiice. Ti .a in se j« -a uranii .lai::a a z : ■-ni ìli -enii «k:;a«ien.iiu prstì. »... - e r , ». ^ -eafld »r«*«« JIS9(r* za grasce .»i «alt wzAUttk -mnt— aH jniUkii -nw—i» vs»** ..rrw -»Jt. c?*rx ■> i» -*>- * -lazii, I« -»A' '- 'A x-rrl» ..im > - ir"-»» * .-f*.*» — uà xme« ..-. gf MH >' «>'«*! - r- »t i>_«n. jy. jta^o 30TOV» ito (aar i MII'i i ftrzsoarliRtk«. «nainične imatke, «Sama, t 10 «n» a»ac*r;o Tadt Podrzat Ciril, ^ 147 ÜÜOSM le ^vateuaka aaMS ^wiidr Cantate sa taka) ! Pasafilaie« • 38c eia :a»5. SOJILNICA VUUBUANi zadnt^a ■ neomeiettim muhma v Lutai p*> lači T L j ubi; ani. MiklaiiScva casta é nasproti botata Union iprajraa itramlaa vlog« ▼ vsaki . ih ■ahtf*4a*i* oJ>mtii*. r_ aa Tkaiiika ia prati poroštva laUjaMh ir. Onwij Peéiat — 'irsUA, lete ==»'«a- - ^eiefim a r • 4 a U t » a te apra JotB *««'«««. - Za Umfefco KslariMt Kra«ari& - . ■ r •1i »} » » • «arvOaiao. ««rate » Tdefoa aredaUtva te aerava: A (0-X