Sfrev. 274. ¥ Trstu. « wd1lo 1 oktobra 115. Letnik XL tz!:a}a vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega 5t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniStvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Iid? ateJj in odgovorni urednik Štefan Godina Laatnik konso e j Usta .Edinost*. — Ttsk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t ometenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As Škega št 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto K 24.— Za pol leta . . . -.......• ••••• ' aa tri mesece ..........• ^ za nedeljsko izdajo za ceio leto ....*. • 5.20 za pol leta.......................2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. .mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanf pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nt oddelek .EdinosK". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČlflH Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.65? M Labov Dri Tiliiii M. - fla rctt top iiiii i uin m« Uspeh avstrijskih tet ob potoku Kominu. - Konjeniški Doji pred Dvinskom. - Topovski boli no tirolski fronti. Angleži in Francozi obnavljalo motne napade na raznih točkah fronte, a brez vsakega uspeha. 1 m&ijMafijiabia bojišča. DUNAJ. 2. (Kor.) Uradno se objavila: 2. oktobra 1915. opoldne. Na tirolski fronti ie bil včeraj v splos-neoi le topovski boi. nasprotno pa je v zhodno Sopra Cornella, severno Ron-cegna, slišati v noči na 1. oktobra živahno streljanje s puškami. Z naše strani se niso udeležile tega boja nobene čete. V ozemlju CristaJla je bil zvečer z lahkoto odbit napad alpinskega oddelka na sedlu med Rauchkoflom in Sclionleiten-vvandom. Enaka usoda je doletela na koroški fronti ponovne napade na naše postojanke na Malurchu In zapadno Bombascheve doline, severno Pontablja. Na Primorskem je bojno delovanje v ozemlju severno Tolmhia popustilo. Včeraj zvečer izvršeni napad Italijanov na tolminsko predmostje se je razbil v našem ognju. Namestnik šefa generalnega štaba: pl Hofer, fml. Porotna Cadorns. DUNAJ, 1. (Kar.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba od 29. septembra: V tolminskem oddelku je poskušal sovražnik iz zmerom večje bližine na planoti Sv. Marije v noči od 2K na 29. septembra izvršiti dva presenetljiva napada na naše postojanke, toda bil je obakrat odbit. Včeraj so naši gorski oddelki na razrastkih Krna. ki se znižujejo protiTol-minu, napadli sovražnikove postojanke ter se jim je posrečilo, da so vrgli sovražnika na nekaterih mestih nazaj ter mu odvzeli 00 ujetnikov in dve strojni puški. V Soči shk> zajeli troje plavajočih min. Ki jih Avstrijci še zmerom spuščajo z namenom. da bi poškodovali naše mostove. Z austrijsko-ruskeao bojišča. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. oktobra 1915, opoldne. Boji ob potoku Kormina so se razvijali dalje \vstrijske čete so vrgle sovražnika iz vasi Čemiš, za katero so se vršili zadnje dni hudi boji. Število včeraj naznanjenih ujetnikov je narastlo na 5400. Naša konjenica, navajena na pehotne boje, je mnogo pripomogla k tu izvojevanim uspehom. Sicer včeraj na severovzhodu ni bilo nobenega posebnega dogodka. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemsKo-rutoa fiolKča. BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. oktobra 1915. (Armadna skupina generalteldmarsala liindenburga). Severno kraja Postavi se vrše konjeniški boji. Južno Laroškega jezera, pri Stiagi: in vzhodno Višnjeva, so bili ruski napadi odbiti. Močne napade je sovražnik vsled ponesrečenja in velikih izgub dne 30. septembra, opustil. Naše čete so ujele včeraj pri Smorgonu 3 oficirje in TI00 mož in uplenile tri strojne puške. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Pred fronto armadne skupine je viadal v splošnem mir. i udi tu je so-vražiiik opustil nadaijne napade. Pred našimi črtami se nahajajo številni mrtveci sovražnika. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Ničesar novega. (Armadna skupina generala Linsinge-na). Naše čete so zavzele z naskokom sovražne postojanke pri Ćernišu ob Kormi-r»u. Sovražnik je bil pognan proti severu. Pustil je naših rokah 1300 mož. Na drugih mestih fronte je bilo ujetih nadaljnih i i 00 mož. Pri armadi generala grofa Bothmerja so p skušali Rusi v noči od 29. na 30. septembra zapadno Tarnopola prebiti frontu. Poizkus se je popolnoma izjalovil ob zelo znatnih izgubah za sovražnika. Samo ena divizija je dosedaj pokopala 1168 Rusov, 400- 500 jih še leži pred fronto. Uplenjenih je bilo veliko število pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Francoska vojaška misija v Rusiji. PETROGRAD, 1. (Kor.) Včeraj je dospela v carjev glavni stan iz Francije posebna vojaška misija z divizijskim generalom D' Amadom na čelu. .General D,A-i.tade je bil sprejet od carja Nikolaja ter povabljen na dvorni obed. Balkansko bojišče., DUNAJ. 2. (Kor.) Uradno se objavila: 2. oktobra 1915. opoldne. Na fronti ob Savi, v bližini izliva Kolu-bare, so naše baterije, odgovarjajoč na sovražen topovski ogenj, ponovno obstreljevale srbske postojanke ob obrežju. Pri Gorazdi smo pognali v beg okoli 300 mož močen črnogorski oddelek. Vzhodno Trebinja so naše čete, podpirane po ogniu mejnih zapornic, izvršile ogledni obhod na črnogorsko ozemlje. — Napadle so sovražne predstraže in uničile nekaj skladišč. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z WMmi tCliliH BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. oktobra 1915. Zapadno bojišče. — Angleži so poskušali danes ponoči s protinapadom zopet pridobiti v bojih zadnjih dni izgubljeno ozemlje severno Loosa. Poizkus se je izjalovil ob težkih krvaviii izgubah za sovražnika. Francoski napadi južno Angresa, vzhodno Soucheza in severno Neuvilla, so bili odbiti. Število v tem angle^ko-francoskem napadalnem od&elku ujetih sovražnikov je narastlo na 106 oficirjev in 3642 mož. U-plenjenih je bilo skupno 26 strojnih pušk. V Sampaniji so napadli Francozi opoldne vzhodno Auberive na široki fronti. Napad se je ponesrečil; ie na enem mestu je udri sovražnik v naše postojanke. Badenski grenadir ji so prešli v protinapad in ujeli enega oficirja in 70 mož. Ostane'i sovražnika, ki je udri v našo postojanko, je padel. Francoski napadi severno Le Atesrala in se\ erozapadno Vilie sur Tourbe so bili odbiti. Pri odbijanju napadov tekom zadnji?! dni se je odlikoval severovzhodno Le tesnila zlasti rezervni pešpoik št. 29. Skupno število ujetnikov in plen iz bojev severno Arrasa in v Sampaniji znaša: 211 oficirjev, 10.721 mož in 35 strojnih pušk. Bomba, ki jo je vrglo iz Pariza došlo letalsko brodovje pri napadu na Laon, je u-bila eno gospo in enega otroka, enega meščana pa težko ranila. Naši obrambni topovi so sestrelili eno letalo južno Laona in voditelja sta bila ujeta. Neko drugo letalo je padlo v gorečem stanju pri Soisso-nu na zemljo. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, i. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V noči cd 29. na 30. septembra so pregnali v oddelku Ana-forte naši poizvedovalni oddelki sovražne poizvedovalne oddelke in jih zasledovali do strelskih jarkov. Pri tem je bilo uplenjenih 20 pušk, bajonetov in drugega materijala. V oddelku Ari Burnu je naša artiljerija razrušila na levem krilu sovražne strelske jarke in kritja v ozemlju Dob Kan Ll-sirta. V oddelku Seddil Baiira je naša mina, ki je dne 29. septembra eksplodirala na desnem krilu, porušila del sovražnih strelskih jarkov. V noči od 29. na 30. septembra so naši poizvedovalni oddelki razrušili na levem krilu ovire pred strelskimi jarki sovražnika, obstoječe iz vreč s peskom in bodičastih žic. Na ostalih frontah nič novega. Oestf z Eclkcm DUNAJ, 2. (Kor.) »Sudslavische Kor-respondenz« dementira odločno vest pariške Agence Havgs, da je kralj Ferdinand bolgarski poveril * sestavo kabineta bivšemu ministrskemu predsedniku Malino-vu. Ministrski predsednik Radoslavov u-živa popolno zaupanje kralja. DUNAJ, 1. (Kor.) .Sudslavische Kor-respondenz« poroča iz Sofije: Tukajšnji listi poročajo: Pred avstrijskim in nemškim konzulatom so se vršile simpatijske manifestacije. Skupine dijakov so korakale z avstrijskimi, ogrskimi, nemškimi in bolgarskimi zastavami po glavnih ulicah mesta, prepevajoč domoljubne pesmi. — Pred poslopjem avstrijskega in nemškega konzulata so se demonstranti ustavili in vzklikali Avstriji in Nemčiji. Pred srbskim konzulatom so prepevali demonstranti popularno koračnico: »Zavezniki razbojniki«. Mladi ljudje so bili po ulicah živahno akiamirani. Demon-j siracija je bila popofrr^na mirna in dostojanstvena. __. Ruski poslanik v Sofiji težko obolel. SOFIJA, 2. (Kor.) Tukajšnji ruski poslanik Savinski je težko obolel na vnetju slepiča. * __ Razglas. C. kr. namestništveni svetnik razglasa: V pojasnilo dne 2. oktobra 1915. razglašenega vpoklica rojstvenega letnika 1897. objavlja c. kr. names grškem naziranju. Za mobilizacijo grške vojske je bila odločilna le bolgarska mobilizacija. Iz tega pa še ni sklepati, da, čim bi udarila Bolgarska, udari tudi Grška. To bo odvisno od tega, ob kakih okolnostih začne Bolgarska s svojo akcijo. Najverjetneje je, da-se vrže na Srbiiot da je| iztrže Makedonijo. Med Grško in Srbijo pa obstoji pogodba, da mora prva v tem slučaju priskočiti drugI na pomoč z vsp svojo bojno silo. Toda stvar je nekoliko zapletena po dejstvu, da je Bolgarska nekaka zaveznica osrednjih vlasti, proti katerim ne goji Grška nikakega sovraštva. Zato je obžalovati, da Srbija tira stvari do skrajnosti. Srbija bi bila dobro storila, da se je z Avstro-Ogrsko in Nemčijo pogodila, posebno potem, ko je ostalo skoro gotovo, da je vojna za četverosporazum izgubljena. Tako sodi tudi grški kralj Konstantin. • Ali z ene strani je Pašič že vezan, na drugi pa je njegovo častihlepje večje nego njegovo domoljubje, da noče dati moči iz rok. V dokaz za to služi pismo, ki je je Pašič pisal v letu 1885. svojim prijateljem v Be-lemgradu, kjer jih je obvestil, da nameru-je Bolgarska pognati Srbiji nož v srce, a srbski radikali da morajo podpirati Bolgare v svrho, da strmoglavijo Milana. Obžalovati je, da ima v tako težkih časih ravno ta mož v Srbiji vajeti v rokah. Bolgarska je Grški najnevarneji sovražnik, s katerim mora priti do odločilnega boja prej ali slej. V Rumeliji in južni Makedoniji nadvladuje grški element. Bolgari pa se ne menijo za to, marveč smatrajo obe deželi za bolgarski. Najtežja točka v bolgarskih zahtevah je Solun, ki ni bil nikdar bolgarski, marveč grški, dokler ga niso osvojili Turki. Med kristijani v Solunu so Grki tudi danes še v večini. A. kar je Slovanov — 6' »00 — niso Bolgari. ker govore srbski. \ inozemstvu razširjeno mnenje, da v Makedoniji bi\ajo Bolgari, je le posledica bolgarske propagande, ki jo tirajo že 35 let po vsem svetu. Verjelo se jim je, kajti koliko ljudij je po Evropi, ki res dobro poznajo balkansko inarode?! Ali, vsled nastopa osrednjih vlasti je Grška sedaj zapletena v Jako mučen položaj. Nje interesi in sklenjena pogodba jo silijo, da podpira Srbijo. Na drugi strani pa bi bilo blazno, ako bi Grška začela boj proti centralnima vlastima. V prvo Grška vojska ne more odločiti četverosporazu-mu v prilog, v drugo pa bi Grška po zma- gi centralnih vlasti zašla v strašen položaj. Iz tega sledi, da mobilizacija še ne pomenja posredovanja. Grška hoče biti le pripravljena za vse slučaje v obrambo svojih življenskih interesov. Mnogo bo odvisno od vedenja Romunske. Cim nastopi ta proti Bolgarski, pride ura tudi za Grško, da ne bo mogla mirno gledati. Pred vsem je vsem balkanskim državam na tem, da Bolgarska ne postane premočna. K četverosporazumu pa pripada tudi sovražnica Grške — Italija! V nasprotju s sprejetimi obvezami je Italija- obdržala Dodekanez tudi potem, ko so Turki že izpolnili vse pogoje za izpraznenje. Nadaljuje z italijanizacijo čisto grškega prebivalstva v Dodekanezu in je jasno, da si ga hoče prisvojiti. Zahteva tudi Albanijo, kjer ni nobenega Italijana. Grška smatra južno Albanijo za svoje interesno območje, severno pa kot področje Srbov in Črnogorcev. Južni Albanci žele združenja z Grško. Se nesramneje so zahteve Italije no ozemlju na obali Male Azije, kjer žive Grki in Turki. Iz vsega izhaja jasno, da hoče Italija zagospodovati na Adriji in v Arhipelagu ter spraviti vso vshodno polovico Sredozemskega morja pod svoje gospodstvo. Tega ne more Grška nikakor dovoliti. Zato tudi Grška ne more iti četverosporazumu na pomoč! A to bi se zgodilo, če bi šla Srbiji na pomoč. Z ene strani je Bolgar- ska na strani centralnih vlasti, z druge strani je istotako nevarni sovražnik Italija na strani četverosporazuma! Ob takih okolnostih ne vesta danes niti kralj in Venizelos, proti komu naj se o-brne orožje Grške. To bo odvisno od prihodnjih dogodkov. Za sedaj je stvar njene samoohrane, da je pripravljena za vse slučaje. Najverjetneje je, da nastopi še le tedaj, ko bi Bolgarska zasedla ali celo anektirala srbsko ozemlje, ki meji na Grško. Izhod iz zagate bi bil morda v tem, ako osrednji vlasti daste Romunski in Grški zagotovilo, da se Bolgarska ne poveča proti Srbiji in Grški. Najbolje pa bi bilo, da bi se Srbija v zadniem trenotku iz-pametovala, da bi izprevidela da ni ni-kake nade, da bi dobila kaj od avstro-ogrskega ozemlja ter da bi bilo najbolje, da se pobota z Avstro-Ogrsko. Potem bi ostale meje na Balkanu kakor dosedaj in Avstrija bi morda dosegla koristi v Solunu, kar bi bilo važno za nje trgovino. To bi se dalo doseči, ako osrednji vlasti zagotovite mejo Grške proti Bolgarski. Na to ponavlja članek, da Grški ne kaže priključiti se ne centralnima vlastima, ne četverosporazumu! Prvima za to ne, ker se smatra Grška dedkinjo Turčije in ker ne bi mogla nikdar sprejeti v odškodnino kaj od srbskega ozemlja, ker bi s tem izgubila prijateljstvo Srbije za vedno. Vrhu tega bi s tem zagrešila oodlost, ka-kršnjo je danes po vsem svetu zaničevana Italija zagrešila proti svojemu zavezniku. Trosporazumu pa se Grška tudi ne more priključiti, ker je gotov njegov — poraz. Članek prihaja do zaključka, da najugodneje za Grško bi bilo. ako bi se npšel modus vivendi, ki bi dovolil centralnima \ lastitna prehod preko Srbije in Bolgarske do Carigrada, a na drugi strani da bi obranil sedanjo grško - srbsko mejo t^roti Bolgarski. Seveda je to izključeno, dokler v Srbiji vlada Pašić. Zato je bodočnost Grške jako temna. politična vesti. Dogodki na Balkanu. Bolgarski poslanik R i c o v v Berlinu je podal nekemu niadjarskemu časnikarju izjave, ki so zanimiv prispevek k članku, ki ga objavljamo na drugem mestu. Ail bo Bolgarska — je rekel Ricov — tudi nadalje vztrajala v nevtralnosti, to je odvisno od prihodnjih dogodkov. Seveda ni izključeno, da bo Bolgarska v obrambo svojih narodnih interesov prisiljena poseči po orožju. Za sedaj pa ostaja nevtralna. Tudi grški mobilizaciji je v namen le ohranitev in bramba nevtralnosti. Naše razmerje napram Grški je dobro, napram Romunski pa prijateljsko. Mislimo, da ob teh okolnostih Romunska ostane nevtralna. Kolikor vem, se ne bo bolgarska vlada spuščala s Srbijo v nikaka neposredna pogajanja, ker med njima ni možno skleniti kake pogodbe. — Pogajanja Bolgarske z vlastmi četvorne-ga sporazuma se nadaljujejo. Nade do u-speha bi bilo le tedaj, ako bi Bolgarska takoj mogla zasesti Makedonijo. Ali, kakor stoje stvari danes, je to malo verjetno. Bolgarske simpatije za Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Turčijo so izredno velike. Živila aprovlzacilske Komisije. Šesti teden, od 4. pa do 10. oktobra 1915, se bodo prodajala naslednja živila aprovizacijske komisije: koruzna moka . 1 kg po 60 vin. bela moka Vz kg po 78 vin. kg: testenine . V> kg po K 1.32 » Domača vcstL Himen. — Poročila se je včeraj gdč. Gusti Machne, hčerka uglednega tržaškega narodnega veletrgovca gosp. Machneta, z g. dr. Franom V o d o-pivcem, c. kr. okr. komisarjem v poljedelskem ministrstvu. Novoporočencema kličemo: Obilo sreče! Povodom godu Njegovega Veličanstva cesarja bodo dame vojno-preskrbovaine-ga komiteja v lokalu na Glavnem trgu (ex Esposizione permaneute), ki gii je v ta namen dala brezplačno na razpolago občina, skozi 3 dni, in sicer od 11. ure dopoldne do 1 popoldne in od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer, servirale čaj ter istočasno prodajale oficijelne vojne predmete. — Cisti dobiček je namenjen v korist naših hrabrih vojakov. Dobrodelna prireditev v korist Rdečemu križu se bo vršila, kakor že omenjeno, danes zvečer v gledališču »Fenice«. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina: pritljičje in stopnjišče K 1.20, galerija 50 vinarjev, sedeži v pritličju od 1. do 8. vrste K 3.—, od 9. vrste dalje K 2.— Vstopnice se prodajajo pri gledališki blagajni od 10 dop. do Z pop. in zvečer pred prireditvijo. — Pripominjamo, da med drugimi umetniki nastopi tudi g. Robert Primožič, ba-ritonist, ki ga pozna naše občinstvo iz našega slovenskega gledališča, kjer mu je tolikokrat odobravalo kot Nikoli Zrinjske-niu v Zajčevi operi »Zrinjski«. Prepričani smo torej, da se tudi slovensko občinstvo v velikem številu odzove vabilu in se u-deleži te prireditve v korist našemu vojaštvu na bojišču. Izpreinembe v občinskem srednjem šolstvu. Mestni magistrat razglaša: Cesarski komisar je ukrenil reorganizacijo občinske višje realke na Acquedottu, občinske realke pri Sv. Jakobu ter prve in druge občinske višje gimnazije, odredivši odpravo teh štirih zavodov 2. dne oktobra t. I. in otvoritev nove realke, ki se bo začasno imenovala »občinska višja realka«, se sedežem v občinskem šolskem poslopju na Acquedottu, in nove gimnazije, ki se bo imenovala začasno »občinska višja gimnazija , s sedežem v občinskem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Popolnitev učiteljskih in ravnateljskih mest o-beh zavodov se izvrši potoni natečaja. — Šolsko leto 1915-16 se prične na obeh novih zavodih 4. oktobra t. I. in se bo ta dan tudi vršila otvoritvena služba božja.Učenci, ki so se vpisali svojčas v sedaj odpravljene običnske srednje šole, se bodo smatrali za vpisane v ta novoustanovljena občinska zavoda. Iz aprovizaejiske komisije. Sklicevaje se na objavo z dne 19. septembra glede dogovora, sklenjenega med aprovizacij-sko komisijo in zadrugo jestvinčarjev o prodajanju živil, ki jih dobavlja komisija, je ta poslednja, da olajša zadrugi sprejeto nalogo, privolila, da se za tiste osebe, ki so se pismeno izjavile, da hočejo kupovati v določeni trgovini, more preščipanje izkaznic za dobo, ki ne sme presegati 4 tednov, vršiti za toliko dni, kolikor jih določi kupovalec. Rekvizicija kovinastih predmetov. -Po 28. septembra t. 1. izdani ministeriial-ni naredbi se je odredila sedaj tudi za Avstrijo rekvizicija kovinastih predmetov, ki se je odredila na Ogrskem že nekaj dni prej. Predmeti, na katere se nanaša naredba, se zaenkrat do 30. novembra tudi prostovoljno lahko oddajajo kovinski cen- k Stran TI. .EDINOST- štev. 274. dražbo in sicer v shraniSču v I. nadstropju, kamor se lahko obrne vsak, da si ogleda predmet in dobi pojasnila. — Ker nas, kakor smo že rekli, mestna zastavljalnica dosledno prezira, smo zgornje obvestilo mogli povzeti Sele po dragih včerajšnjih listih in nismo mogli sporočiti naaenm občinstvu, da so bili pBocw!cio,20UL497 nrtrffllfl se tri sobe S kuhinjo družini UUUIIJU ali posameznim gospodom. — Narodni dom, 11. nad.__498 l7IIO*hjlll krojač se priporoča ccnj. občinstvu. liVUUUlI Prodaja tudi idrske čipke. — Ulica Coroneo 1. 499 fnhfl so^°čna odda sf pri mirni družini v bližini Jllllll Piazza Lipsia. Via Fabbri 10.11 vr. 9. (.f tO V žjanjmnl m Aleksandru fianku L lica Sette Fontane, vogal uL Limitaner se prodaja: Tropinovec po K 240 do 3**0, slivovec K 3 20, t on jak K 3 20, nun 2 40 do K 9. maršala K 2 80. cipro K 2-80. vermonth K 2, crema maršala S 2 P0 liter. 503 V Trstu, dnb 3. oktobra 1915 trali na Dunaju in njenim vnanjirn nabiralnim uradom. Razen te^a sprejema take predmete kot darove tudi »Patriiotična nabiralnica vojnih kovin« (»Fatriotische Kriegsmetallsammlung) na Dunaju (c. in kr. vojno ministrstvo) pred 30. novembrom in po tem roku. Na drug način lastniki takih predmetov le-teh ne smejo oddajati. Fo 30. novembru se bo odredila oddaja do tedaj še neoddanih predmetov. Čas. kdaj se morajo ti predmeti oddati, bo svoječasno v vsaki občini javno razglašen. Ustanovile se bodo v vsaki občini nabiralnice in pod vodstvom političnih oblasti stoječe prevzemne komisije, ki bodo po potrebi tudi na licu mesta prevzemale rekvirirane predmete. V interesu lastnikov pod naredbo spadajočih predmetov je. da si čim prej priskrbe potrebna nadomestila teh predmetov iz drugih tvarin, vsekakor pa še pred onim časom, ko se bodo morali rekvirirani predmeti oddati, ker se mu bo tedai samo v izjemnih slučajih, če bo mogel lastnik dokazati. da si ni mogel pravočasno nabaviti nadomestnega orodja, dovolil nadaljen rok za naknadno oddajo dotičnih predmetov. Fredmeti, ki so neizogibno potrebni in ki se ne dajo nadomeščati s predmeti iz drugih tvarin, se lastniku ne bodo jemali. O vprašanju neizogbine potrebnosti kakega predmeta bo odločala prevzemna komisija. Poleg potrdila o oddanih predmetih dobe lastniki tudi potrdilo o onih predmetih, ki si jih iahko obdrže trajno ali pa začasno v svrho, da si nabavijo prej nadomestne predmete. Taka potrdila se bodo dajala zato. da bodo lastniki vsak čas lahko izkazali pravico do posesti takih predmetov. Odškodnino za one predmete, ki se bodo oddajali šele ob določenem roku, bo izplačevalo vojaško poveliništvo. Naredba se razteza na predmete iz bakra, medi, brona, tombaka in čistega niklja. Onih predmetov, ki so z bakrom, medjo, bronom, tombakom ali nikljem samo pla-tirani, ni treba oddajati. Dolžnost za oddajo pod naredbo spadajočih predmetov zadeva izdelovalce, trgovce, shranjevalce, gospodinjstva, hišne lastnike, krčmarje in gostilničarje, pekarne n slaščičarne, nadalje društva, samostane, sanatorije, okrepčevališča, kopališča, čitalnice, vzgojevalne zavode, penzijonske in druge zavode. — V istočasnem razglasu domobranskega ministrstva so razglašene odškodninske postavke. ki veljajo za mero pri izplačevanju odškodnine za prisilno oddane predmete. Nadalje so se potom naredbe trgovinskega ministrstva določile maksimalne cene za ono pločevinasto in lito blago, ki prihaja predvsem v poštev kot nadomestilo za rekvirirane kovinaste predmete. Pri določitvi maksimalnih cen se je ministrstvo opiralo na sedanje tovarniške cene. ki so ostale bistveno neizpremenje-ne. Določile so se gotove cene tako za prodajo na debelo, kakor za prodajo na drobno. Organizacija prodaje teh nadomestnih predmetov se nahaja že v teku. Izkazi o maksimalnih cenah bodo razpoloženi pri okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih ter morajo biti v prodajnih lokalih na vpogled občinstvu. Z dežja pod kap! Tržaški mesarji so določili cene govejemu rnesu in vlada jim je odobrila sledeče cene: Prednji deli s priklado K 4.64. zadnji deli s priklado K 5.36. 2e te cene so za Trst nekaj nezaslišanega in ubožni sloji ne morejo do govejega mesa, tudi ako ga krvavo potrebujejo. Menili smo, da bo meso, ki je postavi mestna občina na prodaj, vsaj nekoliko cerejše, a smo se bridko varali.^ četrtek se je prodajalo »zmrznjeno« meso, to je ono, ki so je imeli več mesecev v ledenicah, po K 5.36 in 5.92 s priklado! — Omeniti nam je, da to meso ni tako lepo. kakor je bilo svoječasno ono, dobavljeno iz Argentinije.Tudi mesarji imajo pri vsaki polovici vola najmanj dva kilograma izgube. ker se teža mesa za toliko zniža v 12 urah! Me*o so sicer, ker ni bilo-dru-g^ga, prodali, a boljše bo, ako mestni in vladni organi s pomočjo mesarjev preskrbe sveže meso in vsaj po cenah, ki so dovoljene mestnim mesarjem. Podružnica Glasbene Matice v Trstu otvori tudi v letošnjem šolskem letu svojo glasbeno šolo za klavir, vijolino in e-ventualno, ako se priglasi dovoli gojencev, tudi kak drug glasbeni predmet. — Vpisovanje se vrši v sredo, 6., v soboto 9. od 4 do 5 pop. in v nedeljo 10. t. m. od H1 do 11 dopoldne. Redni pouk se prične v četrtek, 14. oktobra. Podrobnosti pri vpisovanju, ulica Galatti 20, I. nadstropje (Narodni dom, leve stopnjice). Vabimo starše bivših in tudi novih gojencev, da vpišejo v obilnem številu svojo mladež \ ta naš slovenski glasbeni zavod. Odbor. Goriškim učiteljiščnikom! Opozarjamo vse one učiteljiščnike, ki žele letos vstopiti v zavod, da se nemudoma javijo pri ravnateljstvu: g. Viktor Bežek, c. kr. učit. ravnatelj, Ljubljana, 'Marije Terezije cesta št. 6, II. — Kakor doznavamo, je precej upanja, da se otvori enak zavod v Trstu. Opozarjamo občinstvo, da se v restavraciji j Balkan« zopet dobivajo topla jedila. Društvo tržaških tobakarnarjev vabi na izredni občni zbor. ki se bo vršil da-nest 3. oktobra ob 3 popol. v modri dvo- rani društva »Eintracht«, v ulici Coroneo št. 15. — Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju odbora. 2. Volitev 5 delegatov. 3. Razno. Pristop je dovoljen samo lastnikom tobakaren. Slovencem in Hrvatom pošiljajo pozdrave tržaški Slovenci iz delavskega oddelka vojna pošta 91: Josip Kristan, Peter Zovič, Karel Udovčič, Karel Stare, bkilan, Marcel Fortuna, Ivan Saksida. Krompir se prodaja na Dunaju na drobno kilogram po 15 (petnajst) vinarjev in mu ostane ta cena vse do konca decembra tek'očega leta. V Trstu ga pa moramo plačevati po 20 vinarj-v kilogram. Kakor je znano, je ministrstvo določilo temeljno ceno za krompir na 8 K za kvintal. Na Dunaju se doda k tej temeljni ceni: 40 vin. za prodajo na debelo, in dodatek za Dunaj 3 K skupaj torej K 1140, ali kilogram 114 vin. Za prodajo na drobno se še dodajo 3 vin., skupaj torej 14'4 vin. Ker se ulomki zaokrožujejo navzgor, je torej cena enega kilograma krompirja na drobno na Dunaju 15 vinarjev. — Kakor smo poročali v petkovi številki med »gospodarskimi vestmi«, pa je določena za prodajo krompirja v množinah pod 1000 kg na Goriškem cena 14 K za kvintal, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem pa K 13*30 za meseca oktober in november. Če primerjamo te cene z dunajskimi, vidimo precejšnjo razliko in popolnoma drugačen račun. Računajmo po dunajsko: temeljna cena 8 K, več 40 vin. za prodajo na debelo, več 2 K dodatka za Goriško (za Kranjsko, Štajersko in 'Koroško K 150), bi bilo 10 K za Goriško, ali 9 K 50 vin. za Kranjsko. Kilogram torej 10 vin., oz. 9M» vin. Ce dodamo še 3 vin. za prodajo na drobno, bi morali imeti na Goriškem, računano po dunajskem uzorcu, kilogram krompirja po 13 vinarjev, na Kranjskem pa po 1214 oz. tudi 13 vinarjev in to pri prodaji na drobno na trgu! Ce velja ta način računa za Dunaj, zakaj ne velja tudi za Trst? Pa dobro! Naj bi veljale tudi one cene. ki smo jih priobčili v petkovi številki, naj velja kvintal na Goriškem za meseca november in december 14 K. torej 14 vinarjev kilogram, in naj se dodajo še 3 vinarji za nadrobno prodajo na trgu, bi' se smel torej prodajati krompir samo po 17 vinarjev kilogram, ne pa po 20 vinarjev, kakor ga prodajajo v Trstu, in to celo krompir aprovizacijske komisije! Ker so pa določene cene krompirja na Goriškem za meseca oktober in november na debelo po 10 K kvintal in ker aprovi-zacijska komisija ne sme Iskati dobička pri občinstvu, kako to, da se krompir a-provizacijske komisije prodaja ravno še enkrat dražje kot pa so določene cene za nakup? In če ima na Dunaju branjevka dovolj 3 vinarje pri kilogramu, zakaj je to v Trstu drugače, kakor je razvidno iz naslednjega dopisa: Šel sem k aprovizacijski komisiji, da kupim kvintal krompirja. Hotel sem namreč priti do krompirja nekoliko ceneje, česar mi menda pač nihče ne bo zameril, če povem, da sem preprost delavec in da imam mnogoštevilno družino. Mislil sem, da bom dobil krompir po taki ceni, kakor ga dobivajo one ženske, ki ga prodajajo pod »volti di Chiozza«, namreč po 13 K (reci: trinajst kron) kvintal. Pri aprovizacijski komisiji pa so mi povedali, da sploh ne prodajo krompirja in da naj ga kupim pri onih ženskah na trgu. Kakor je znano, se prodaja krompir aprovizacijske komisije na trgu po 20 vinarjev kilogram (kvintal 20 K) in ima torej prodajalka pri kvintalu nič manj kot 7 K (reci: sedem kron) dobička. Naj se tudi kaj »omane« pri prodaji, kar se pa zopet vsaj kolikor toliko popravi s slabo — vago, ima taka prodajalka nad 50 odstotkov dobička. Pa nai reče kdo, da še prav posebno za sedanje čase ni tak dobiček naravnost oderuški! Taka ženska proda z lahkoto kvintal na dan, to se pravi, v 6 ali 7 urah. in vtakne v žep — 7 kron! Delavec z veliko družino pa je vesel, če zasluži na dan 3 a!i 4 krone in mora s tem ubogim zaslužkom še na tak način pitati — lačna vrana sito! Taka je torej razlika med dvamilijon-skim mestom Dunajem in Trstom, ki šteje danes morda komaj liSO.OOO prebivalcev ali pa niti ne, in pri takem skrajno potrebnem živilu, kot je krompir. Ce kje, je pač tu treba temeljite odpomoč' in to takoj. AXT0X JERIČ se je ireselila v ulico Valdirivo 15, I. n. 443 HfHiiHfffl Poučuje slovenščino in nemščino, UluCi]llU mesečno K 6. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. * 501 NftVtli7llfl jabo^ta fiae vrste razpoši ja sadna IlUlIllirllU razf otoljalnica J. Razboršek v Šmartnim pri L.tiji (Kranjsko) i« kolodvora Litija. 100 kg po £ 20 do K 32 po kakovosti in povzeti n. Poštni koli K 2-60. 426 Grozdje In olno šanja priložiti zn-,miiO za odgovor. 431 DOlikfl za*°£a PaPiria za ovitke, papirnatih vre-VCIIMI čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — GastOne Dolliciar. Trst, Via <'ei Gelsi 16. 434 RflklthlA se ne nikjer po tako nizki ceni. rUlUMVU kakor pri SALI BROD, ulica Squero nuovo št. 7, I. nad. (blizu g mnazije). 442 HfSCri7nn fine vrste razpošilja sadna llUEi£l£llll razpošiljalnica Fr. Cerar v Stob po-šfci Domžale (Kranjsko) iz kolodvora Domžale. — 100 kg po 20—40 K po kakov sti in povzetju. — P štni koli K 2-60. Lep krompir po nizki ccni. (454 MeljjjrBniI soba se odda (K 24) pošteni gospo- levo. dičn'. ITI. Commerciaie 9, III. nad. 517 V||nf se dnevno nova in rabljena volna po kon-liUfrl kurenčni in visoki ceni. Prinesti «li pisati Debiasio, mL Chiozza štev. 34. 489 (Vftlnfl belo K 4 7o kg, temno K 4*20 kg plača VUlIlU tržaška izvozna tvrdka, Trst, ul. Barriera vecchia 14 in ul. Sapone 2. Volno novo se plača po ugodni ceni. 479 fOftVID s^tiljk®- baterije na drobno in na de tAL\*W6 belo prodaja po znižani ceni SC1IILLER, via Caserma 17. 488 Umetni zobje z In brez Cellastl, zlate krone in obro&hl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, al. Caserma St. 13, Ji. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. V restavraciji „BAlKflli" se dobivajo zopet topla Jedila. F. Rlguifi Trsi, ulica San Giacomo 8 Ccrsol Velika izbera izgotovljenih oblek za otroke in odrasle, kostimi, blago za obleke, dežniki, nogavice, hlače, obleke za delavce. - Cene zmerne. Stara grška žsanjarna Via Carana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski briojevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijalka na vogalu ul.- del Teatro in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. . 43C iMufakturiM b Kenkurzna masa. Proda se en bloc zaloga manuiakturnega blaga konkurzne mase gospoda Karola Kenig, trgovca v Trstu, ulica Belvedere štev. 22, z vso prodajalniško opravo, tako kakor sprejeto v inventar, priložen konkurz ni in episom tukajšnje c. kr. dež sodnije, opr. št S 3V15. Nakupna cena blaga z opravo vred znaša K 7984 15, cenilna vrednost pa je določena na K 4884*72. — Tonudbe je vložiti v pisarni upravitelja koukurzne mase, podpisanega odvetnika dr. Frana Šolar, v ulici San Lazzaro štev. 23/IE, v zaprtih kovertab, do vštevši 7. oktobra t. L Obenem je pa položiti tudi vadij v visokosti 10°/o cecilne vrednosti. — V svrho pregledan a blaga in nadaljnih informacij, posebno pa. da se ponudniki podvržejo še drugim dražbenim pogojem, ki jih imajo podpisati, zgla-siti se je pri konkurznem upravitelju. Kdor ne podpiše teh posebnih pogojev, se njegova pismena ponudba ne bo vpoštevala. — Kupčija je obvezana za konkurzno maso, ko jo odobrita odbor upnikov in pa konkurzni komisar. Odv. dr. Fran Šolar, upravitelj koukurzne mase. OPTIK Trsi ul. S. SeScsHnnoC Kukala in prizmatič- ni daljnogledi „Goerz", „Zeiss" in „Voigtlander" ; naočniki v vseh izvržbah. Vojaške žepne svetlljke in baterije. — Cene zmerne. Poprave se izvršujejo točno. Provini za mleko, špirit in most. utjfar.'.'Bi Ođpre se sedlarnica JOSIP SILA Trst, Piazza S. Caterina št«. 4, Trst z veliko Izbero konjskih oprav za vozove in kočije, kakor tudi jahanje. Potrebščine za sedlarstvo : Fluidi, prevlake, krtače, česala in biči. — Kovčegi, usnjate torbice, Pleidofin druge potne potrebščine. Nagobčniki, zavratnice, jermeni in biči za pse. — Sedlarnici je pridejana delavnica za vsakovrstne poprave, c-.t-—t Ta ca (L R. priv. Stabilimento nssfricco di Credito per Commsrcio ed inilustriu di Trieste) prevzema že sedaj naročila za I!L mtmM nojfie* toliko v svojem uradu na Dunaju VII, Zollergasse 2 kakor tudi za priležnost cenj. občinstva pri centrali v Trstu, Piazza Nuova 2. Ce una komisija druga živila v lastni pro-laji, zakaj nima še krompirja, ali pa naj ga da v razprodajo po taki ceni. da ne bo kupec dala! prodajalcu poleg denarja še svo- ie kože! Zahvala. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu se tem potom najprisrčneje zahvaljuje slavnemu občinstvu, kakor tudi gdč. nabiralkama M. Goršetovi in Turkovi za prispevanje darov v korist ranjenemu članu Josip« Pečniku. — Ker se mu v kratkem odpošlje nabrana svota K 51.40, se prosi občinstvo za nadaljne darove, ki sprejemajo v Konsumnem društvu v Rojanu. ___ Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica ^ noče poSiljati svojih objav, posnemamo po 1 drugih lictiii: V ponedeljek, dne 4 oktobra, d o-poldne se bodo v mestni zastavljalnici proda-j.ile na dražbi ,dragocenostizastavljene meseca februarja 1 1914. na zelene listke serije 135 in