ASILO OBMEJNIH
Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak zjutraj in stane poštnino vred celoleto24Din, za leta 12 Di leta
teniSZRB ŠtESllHB
«e. štev.
6ornja Radgona, dne IG. novembra 19Z3.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna šfesii&a 75 p
V. leto.
Rodič, njegovo misijo in njegove node.
(Iz razgovora z uglednim
Pesem o Radiču in njegovih papirnatih bombah tj. pisem iz Londona se vedno ponavlja. Odšel je v London. V bistvu nam mora kot rodoljubom biti zelo simpatično, da veliki demagog v zunanjem svetu res nastopa za hrvatske in slovenske interese. Po reku „aliquid semper haerat“ (nekaj vedno obvisi) ne smemo omalovaževati Radičeve misije. Ako kdo brez predsodkov bere njegova „londonska pisma" mora nesporno priznati, da je Sti-pica postal zmernejši, kakor je bil sicer. Včasih je imel za svoje politične nasprotnike imena kakor „osel", „volk" (magarac) itd. — danes tega ni. Morda vpliva nanj londonska megla.
Tudi politični program republikanskega gromovnika Radiča se je spremenil, lahko rečemo v bistvu. Kakor je prej vedno imel na jeziku „veliko hrvatsko mirotvorno republiko" tako se zdaj tega naziva (stari lisjak!) skrbno] izogiba in četudi mu ta fraza uide, jo vedno popravlja s federalizmom ali celo slovenskim avtonomizmom.
Ljudje po deželi zidajo zlate gradove v oblake in nad gradovi Radiča, odrešenika sedanjega zla. Pričakujejo od njega čudežev, ki jih ni v sedanjem grešnem veku. Eni se vesele: Razdelili si bomo velika posestva, ne bomo plačevali davkov, ne hodili na sodnijo, ne v vojsko; drugi zopet tarnajo čisto pesimistično: Prodal nas bo Angležem, da bomo sužnji Britanije, kakor Indijci v Aziji; tretji (optimisti) pa velijo: Po kaj je šel Radič v London? Da
pristašem St. Radiča).
nam prinese angleškega obliža (Englischpflaster) za centralistične batine itd.
Kedaj pride nazaj? Tega ne vemo. Ostal je tam dalj časa nego je mislil sam. Nameraval je tudi v skandinavske dežele in v Ameriko, iskat mirotvornih čudežev za Hrvate.
„Balkanski komite", v katerem nastopa stoji na strogem stališču federalistične ureditve Jugoslavije ter obsoja beograjski centralizem. Radič tam trdi, da mu bodo prihodnje volitve vrgle 160—180 poslancev od 813.
Bomo videli. Računi in kalkulacije so svobodni. Radič bi lahko neizmerno koristil Jugoslaviji. Ako pregledamo današnjo pol. situacijo, vidimo, da so radikali s svojo korupcijo izigrali. Celo demokrati (,Pravda') nazivajo Pašičevo politiko kot „režim terorja in sebičnosti". Odsotnost Radičeva nam mnogo škoduje. V močni opoziciji bi vsi složni rnnogokaj dosegli v našo trajno korist. Nadalje je Radičeva taktika zelo pogrešena; on nič ne računi na Bosance, Crnogorce in Macedonce. S tem jasno dokumentira, da starega političnega lisjaka Pašiča in njegovih volilnih metod ne pozna. Ako on usmeri svojo politiko tako, da bo vzbujala simpatijo vseh t. j.: Slovencev, Bosancev, Hercegovcev, Dalmatincev, Ma-cedoncev in Črnogorcev, potem sme računati na tako zmago. Toda zvest mora ostati sedanji smernici, s katero nastopa v velikem svetu: Za cilj naj ima federalistično združitey avtonomno se upravljajočih balkanskih držav.	R. B.
Kdo ima pravico do skrajšanega roka pri vojakih?
Normalna službena doba (polni rok) traja po novem vojnem zakonu 18 mesecev za vse vrste orožja razen za mornarje, ki služijo dve leti. Skrajšan rok pa je določen na 9 mesecev (prej 12 mesecev).
Pravico do skrajšanega roka imajo v smislu čl. 49 zakona o ustrujstvu vojske sledeči:
1.	Dijaki, ki dovrše najmanj 6 razredov srednje šole, ako po devetih mesecih vojaške službene dobe napravijo skušnjo za rezervnega častnika. Kdor te skušnje ne napravi, služi 14 mesecev.
Bogoslovci, ki hočejo prevzeti duhovniško službo, služijo šest mesecev kot bolničarji.
2.	V družinah, kjer se potrdi prvi sin, čigar oče še živi in če so ostali sinovi mlajši od 17 let, služi ta prvenec skrajšan rok, naslednja dva brata pa polni rok. Ce pa ima prvenec nad 17 let starega brata, tedaj služita oba polni rok, tretji pa služi skrajšan rok.
3.	Skrajšani rok služijo tudi oni, ki se sami hranijo, ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo ali obrat, ki ga osebno obdelujejo ali vodijo.
4.	Rekrut, kateremu sta v vojni od 1. 1912 do 1920 padla ali umrla za ranami pridobljenimi v vojaški službi, dva rodbinska člana, služi tudi skrajšan rok. Ta določba velja do leta 1938.
Pripominjamo, da so take določbe o oprostitvah, kakor tudi nekatere druge, v zakonu nejasne. Zato priporočamo, da se prizadeti obrnejo v dvomljivih slučajih do pristojnega okrožnega poveljstva, ki bo gotovo radevolje pojasnilo vse nejasnosti.
Pojasnila daje tudi ljudska pisarna SLS v Gornji Radgoni, (Posojilnica) brezplačno.
Pregled polit, in drugih dogodim
Bolgarija je sprejela vse naše za~ hteve. Sotoborni elementi topot niso prišl1 na svoj račun. — Francija se je izjavila» da je proti vsaki spremembi vladne oblike Grčije. — Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Lukan je odstopil. — Republikansko gibanje na Grškem zavzema kljub silnemu prizadevanju raznih držav, vedno večji obseg. V resnici je Grčija tako že republika, samo izklicana še ni bila. — Na Angleškem je zmagala „Delavska stranka" (Labour Party). Dobila je 110 občin. — Rusija izda nov denar ter likvidira skrahirani rubelj. — Amerika noče Nemčiji pomagati s posojilom. — „Slovenec že mori Slovenca brata" — je zapisal Prešeren, „Jutro" ga pa še sramoti poleg ubijanja. V toliko so slovenski „naprednjaki" napredovali od onih, ki jih o-pisuje Prešeren. — „Slov. Narod" je ime
listu, ki piše proti slovenskemu nurodu. — Koroški drž. glavar je obljubil Slovencem enakopravnost in vse pravice, kakor jih u-živajo Nemci. Pašič je v Ženevi tudi podpisal slično obljubo na znani pogodbi. Ta je besedo snedel. - Slovenska meja bo radi Reke zopet „popravljena", seveda zopet v našo škodo. — Radič je še vedno v Londonu. O njegovim delovanju čitajte današnji uvodnik.v — V Nemčiji vlada glad in nered dalje. Živila se sploh ne dobijo. Hlinka, vodja čs. ljudske stranke potuje v Ameriko. — Ministerski predsednik streljal na vojnega ministra ... Kje? Blizu Jugoslavije, v Albaniji... Uvoz vina. Letos se je v našo državo uvozilo 100.000 hi tujih vin. Naša vina se pa po kleteh kisajo in ne najdejo odjemalca. Ako bi Srbija bila vinorodna zemlja, bodite prepričani, da tega ne bi bilo, ker pa je dobro vino v Sloveniji, zato naj tuja brozga izpodriva naša vina. — Milo zimo napovedujejo vremenski preroki. Sklepajo to iz tega, ker na pticah in gozdnih živalih še ni prav nič opaziti, da bi se pripravljale na zimo. — Velika poplava je te dni povzročila v Banatu 12 milijonov kron škode. Uničila je veliko polja in žetev. — V Varšavi so se ob priliki zadnjega gen. štrajka, ki je končal z neuspehom socialistične stranke vršili krvavi spopadi. Padlo je 41 vojakov, 23 delavcev in ostalo 158 ranjencev. — Na Bavarskem je prišlo do drž. udara, ki pa je bil hitro udušen. Gospodar situacije je v. Kahr, medtem ko je Hittler moral pobegniti. Baje je prišel v Avstrijo. — V Nemčiji vlada zmeda. Posamezne pokrajine se proglašajo za avtonomne. Draginja raste. Funt kruha stane 22 miljard, liter mleka 24 miljard itd. Nov denar takozv. rentne marke izdajo 15. trn. Na tisoče otrok je v nevarnosti, da umre od gladu. — Obtok bankovev v Avstriji je koncem pr. m. narastel za 470 miljard in tako dosegel višino 6.6 bilijonov kron.
Dopisi.
Javne vprašanje. Kaj je na naši državni in narodni meji najbolj potrebno, da bo zavladal red, gospodarski procvit in sporazumno življenje? To vprašanje stavimo na cenj. čitatelje in sotrudnike lista po vzoru drugih časopisov. Odgovori se naj vpošijejo bodisi s polnim imenom in naslovom, bodisi pod šifro, v katerem slučaju sq naj v zaprti kuverti javi pravi naslov. Za tajnost jamčimo, kakor za druge dopise. Pametni in dobri odgovori se bodo po zaključku te ankete objavili v „Murski Straži“. Odgovore je vposlati do 30. novembra.
Gornja Radgona. Sedaj se živahno dela na kanalizaciji ; cestni jarki izginejo, Nekateri si belijo glave, kam bodo sedaj pijanci padali.
Apače. Č. g. kaplan Ašič, ki je zbolel na močnem protinu, je moral v radg. bolnico v svrho zdravljenja. Želimo skorajšnjega okrevanja.
Vsi, ki so dobili ponudbe in oni, ki bi radi oglaševali v II. letniku „Slov. obmejni koledar“ naj takoj pošljejo svoje ponudbe, ker je že skrajni čas!
Za tiskovni sklad se je na pobudo g. F. Žilavca nabralo pri veselem obmizju 1008 K. Neimenovan dobrotnik je darova! 16.000 kron. G. J. Lančič 400 K. Kat. dom v Ljutomern 400 kron. Neimenovani 40 K. H. Robinšek 224 kron, (ostanek od 400 kron za naročnino). Neimenovani 1 polovnjak vina. Vsem blagim dobrotnikom ki se zavedajo ogromne važnosti dobrega obmejnega tiska iskreni : Bog plačaj stotero.
Mala Nedelja. (V drugi izdaji nazvana „Ubogi sarnciže" znana povsod). Narodno kulturno društvo uprizori v nedeljo 18. novembra v društvenem domu zelo zanimivo burko „Davek na samce“ s petjem in tamburanjem. Začetek točno ob pol štirih popoldne. K obilni udeležbi vse vljudno vabi odbor.
Apače. Zgražali smo se nad možnostjo Vaših treh vprašani iz Potzinger—Ivanušovega vilajeta. Pa je žalibog istina. Naj gg. tožijo, ako ni res ! Sedaj vemo, zakaj imenuje Dr. Potzinger „M. Str“. — Revolverblatt ! Da revolverja v o-bliki lista je treba, da se odstranijo iz naše drž. meje ljudje, ki so napravili iz naše držav, meje pravo smetišče — nekak Avgijev hlev, katerega očistiti bodi stremljenje vsakega poštenega drž. brez razlike mišljenja in narodnosti. Le naprej ! Z ostro kritiko takih škandaloznih razmer bomo napravili red, ako ne takoj pa vsaj v doglednem času. —
Križevci. V nedeljo, dne 18. nov. priredi prostovoljno gasilno društvo Staranovavas veliko ljudsko veselico z bogatim sporedom, kakor licitacija, dirka, šaljiva pošta itd. v gostilni Kosi v Križevcih. Začetek takoj po večernicah. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo gasilskega doma se občinstvo vljudno vabi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. 24. in 24. oktober ostaneta Jurjevčanom v trajnem spominu. Že dalj časa se je mladina trudila, da s svojo znano spretnostjo pri okrašenju poveča slavnost blagoslovljena zvonov. Krasno vreme je izvabilo staro in mlado v Grabšince, kjer so sprejeli in pozdravili 3 nove zvonove ter jih od tam v krasni procesiji spremljali k župni cerkvi. Lepa vrsta kolesarjev je otvorila sprevod, za njimi so peketala kopita številnih iskrih konjičev, tem so sledile nepregledne vrste svatevc, Orlov, Orlic in okusno okrašeni vozovi z zvonovi in gosti. V nedeljo je prem. g. stolni dekan dr. Tomažič v sredi ogromne množice župljanov in tujcev blagoslovil in krstil zvonove. Največji tehta 2200 kg. Lepo je bilo gledati, ko so zvonovi kot ogromni klobuki plavali v zraku ter se polagoma dvigali proti lini stolpa. Godba je navdušenje ljudstva še povečala. Le žal,, da so zapeli zvonovi še-le v pondeijek ponoči ob pol 10 uri. Mogočno so zagromeli topiči po Ščavniški dolini, ko so začeli pritrkavati s 4 zvonovi, ki visijo zdaj v stolpu. Naenkrat je bi! trg poln ljudstva, po fari hitro vse oživelo ter z ganotjem uživalo ubrane zvoke mogočnega zvenenja. Godba je svirala, množica je pela in ukala od veselja. Hvala Bogu, g. župniku in vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili nabavo tako krasnih zvonov pri tvrdki Bühl v Mariboru.
Boreči. Dne 7. tm. sta sprejela zakrament sv. zakona Micika Inger iz Borec in A. Peršak, kmet iz Šalinec. Poročevalec je posla! na njega pripadajoči del darovanja okoli oltarja v znesku 250 K za tiskovni sklad „Murske Straže“. Priložil je še izkupiček darovanja pri poroki Sunčič-Jurkovič v znesku 350 K.
Gornja Radgona. Pogreb pokojne Sinice Čiričeve je bil zelo ginljiv. Udeležba velika. Za prerano ugaslim mladim življenjem žaluje vsako čustveno srce. Pokoj njeni duši !
Maribor. V Gornji Radgoni dobro znani g. Jakob Rutnik, orož, straž, v pokoju, ki je tudi naročnik našega lista je obhaja! 7. tm. s svojo
Mameluki,.
Navadno rie grem nikdar zastonj v gostilno. Kolikor znaša po jugoslovanskem idiomu „ceh“, toliko in še več je navadno vreden kak pester vtis, zlato spoznanje, nova misel, ukradena iz sosednega omizja. Tako je bilo tudi onega večera, kateremu se naj cenjeni čitalci zahvalijo za ta podlistek.
V gostilno, polno gostov pride človek, na prvi pogled zločinski tip. Razkazuje slike : patri-jotične in pobožne. Ako koga ob takih prilikah bolj zanima prijateljski pogovor, kakor pa razni fabriški šmok, ki se ponuja za drag denar kot umetnina, je to privatna stvar. Po pojmih, ki so udomačeni v vseh civiliziranih deželah Evrope me nikdo ne more siliti gledati nekaj, za kar ali nimam interesa, morda smisla — ali kar se mi zdi predolgočasno.
Tudi tu je bilo tako, Slab patriot, ki ni teh slik že stoinstokrat videl od raznih vsiljigih krščenih in rezanih agentov.
Tisti Dušan Jovanovič, odposlanik ministarstva unutaršnjih poslova, kakor se je nazival — je že dvajsetletni agent tvrdke Petar Nikolič v Zagrebu — pa je naše! z arogantno gesto potrebo, da ozmerja indiferentno omizje, ki se med seboj šalilo — z izrazi, kakor jih tu na belem papirju ne morem napisati.
Naravno je in to še povsem naravno, da človeku, ki drži na čast materin« besede ni vse eno, ako ga ozmerja tako brutalno, kakor zna to Jovanovič, kar ni v- korist njegove firme, za katero potuje.
soprogo Matildo, rojeno Plepelec srebrno poroko. Jubilantoma želijo vsi znanci in prijatelji dolgo srečno življenje in posebno zdravja, ki je g. soprogi posebno potrebno, ker leži že cielj časa v mariborski bolnici.
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru opozarja že zdaj na šolsko tombolo, ki se bo vršila prvo adventno nedeljo, tj. 2. decembra v gostilni g. VavpotiČeve ob 5. url zvečer. Prijatelji ubožne šolske mladine se prosijo, da podpirajo to potrebno tombolo z dobitki, darili in z obilnim obiskom.
Ljutomer. V petek, dne 9. tm. je dospela v Ljutomer žalostna vest, da je v mariborski bolnišnici na posledici težke operacije umrl predsednik ljutomerskega Orla, br. Tone Kimlar. Bil je neumoren delavec v vseh kat. organizacijah. Posebno pri srcu mu ie bil ljutomerski Orel, kateremu se je ves čas žrtvoval. V veliki meri i je bila tudi njegova zasluga, da se je začelo z j graditvijo Društvenega doma in da je delo na-! predovalo. Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal njegove končne dograditve. — Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb. Vejiko Ljuto-meržanov se je kljub težavnim razmeram podalo v Maribor, da ga spremljajo na zadnji poti. S težkim srcem se je poslovil ob odprtem grobu v imenu ljutomerske župnije in Orla g. provizor Andrej Lovrec, ki je vodil sprevod. V imenu Orlovske podzveze je govoril g. stolni kaplan Alojzij Rezman, ki ga je postavi! katoliški mladini za vzgled neumornega delavca na polju krščanske prosvete. — Z njim je izgubil tudi naš list vnetega poročevalca in sotrudnika, ki je naravnost razveselil uredništvo, kadarkoli je poslal kako, še tako malo poročilo. Skratka, bil je vzor fant, plemenit značaj. Počivaj v miru, dragi brat!
Prokleti centralizem. Pred dvema mesecema smo zaprosili za dovoljenje za tombolo. Po zaslugi Pucelj—Žerjavovega centralizma izdaje taka dovoljenja ministrstvo za poljeprivrede i vode, dasi bi to lahko vsaka finančna uprava storila. Nič zato. Zaprosili smo. Nadlegovali poslanca, ki je osebno nesel prošnjo g. ministru ter jo priporočil. Prišla je rešitev i. s. v šestih ; tednih; še dosti hitro. Ampak kaka rešitev?! Akt se nam je dostavi! 26. oktobra, finančna uprava pa ga je dobila 30. oktobra s pripombo, da se mora zaprošena tombola vršiti še tekom meseca oktobra, (ki ima 31.'dni). Neporabljeno dovoljenje vsled rešenja s rezke fin. uprave baje ne velja. „Zaprosite vnovič g. ministra“. Komentarja k temu ni treba. Napovedana torn boia se sicer ne vrši, pač pa se vrši na zadnjo pred-adventno nedeljo, dne 25. tm. v prostorih Posojilnice 2. premiera izvirne burke „Čudotvorna pijačah, ki bo vzbudila salve neprisiljenega : smeha. Takoj po igri je licitacija velikih, za večjo tombolo namenjenih dobitkov. Med odmori se j bodo Piodajaie karte za bogat srečolov! — Pridite! —
Radioes—G. Radgona. Radikalna morala. Prišli smo v posest izvirnega pisma znanega vsebarvnega kiativiteza, (dokaz za to besedo je vsebina pisma) specijalista v pošteni dobavi naročenega blaga, novopečenega veleradikala F. J. !. Iz pisma, katerega v naslednjem objavljamo se zrcali vsa klativitežka ženijalnost in skozinskoz I korumpiran značaj navadnega podlega izsifje-
Znaeilno je, da najde taka „vucibatina“ vedno še sekundante, ki še vinske živijo-pijanosti I iz jesenskih dni 1918. leta niti do danes niso prespali. Toda to mimogrede!
Ta „hauzirer“ je že 20 let v svojem zvanju.
1 Nič zato. Tudi poklic, ker vsi ne moremo biti enega poklica. Iz tega sledi, da je prej z isto ! intenzivnostjo usiljeval Franza Josefa in Karla, Wilchelma in Bismarcka, kakor sedaj Aleksandra ; j jutri bo nič manj navdušeno prodajal sliko 1 Trocki-ja in Ljenina ako ne Kitajskega cesarja ... !
Ta človek, ki se sklicuje na solunske to- i ; povej s katerimi lahko pride na nas in katerim je baje služil, dasi je bil v „Vilachu“ (ne Beljaku) zaprt, — človek, ki nam preti z „jakostjo srbske armee-je“, na drugi strani z znano kui-I turno pretnjo od „25“ v samem ministarstvu unutarnjih poslova, človek, ki po svoji omejenosti vidi vso jugoslovansko kulturo v tem, da pijemo mi Slovenci že „tursku kafu“ in jemo znane „čevabčiče“ in da nosimo „lakovane hoh-štifelne, koje nije treba tri nedelje pucovati“ in ki vidi bistvo naše jedinstvenosti v tem, da je glavno „da platiš porez, nosiš šajkaču i da šutiš“ — tak pritepenec najde ljudi, kateri mu pritrjujejo in se drznejo človeku, ki je trpe! za pravo, ne ono frazersko jugoslavenstvo — vreči v obraz nezaslužen očitek : Se pozna, da smo na nemški meji... Tak nekvalificiran (morda zelo nepremišljen in prenagljen) izbruh enostranskega strankarskega mišljenja tu na meji ni umesten, četudi je napadeni slučajno klerikalec.
Pisec teh vrstic, kakor tudi marsikateri rodoljub je že davno ime! vladarjevo sliko in
valca. Pismo slove dobesedno z vsemi 25 slovničnimi napakami :
Gornja Dìabgona, bue 6/XI. 1923.
Geefptei* ,Öerr Sliijec!
ift eine Anfrage auf uns gefommeit raagen 3tjtert Sam? Dir. 33, unb bin belato S onta g ju 3(;neit gegangen loegen einige ^nformaiionen, unb Sie Kašen mir!; hort marten mie einen roeggeroorfenen gegen, — o&roofjl nur für Sie eine Dingen mä)re. — folgen Können Sie febbft jujdfjreiben.
34; K;abe niidj bet mtfere D r fl einig at ton fite ključu mit allei* iötadjt einflefefct, bafufjr baš 3t;re grau GafKjaušKonjefion bemiligt mürbe, unb habe einen 3)anK baffiir? Keinen.
Dlur Unbanf unb fdjaben ift Üofjn für ®erfä!Kig= Keitšbieušt. — 3BeU @ie nur bici üerfajrefhen — unb bi« Sente nicht 3h« --Körnte GinKoSten, Ui erben mir befteljen barauf, bas 3i)re	Dir. 33
für „3uoatiaen bom" non Regierung ßenoljmen Wirb. §ocf;ad)tung§n)ot;It :
SitvEobtc gilip
Tako pismo. Razprto tiskana mesta smo podcrtali mi. Sedaj pa drž. upravi vprašanje : Ali je po ustavi dovoljeno, da eksponent polit, stranke preko oblasti posreduje za koncesije? In dalje: Zadnja grožnja, da se bo naslovniku vzela hiša, je navadno izsiljevanje. Kaj hoče sodnijska ali pol. oblast ukreniti, da se taka zloraba vlade — po individuju, ki je moralna propalica, kakor to predstoječe pismo, katerega izvirnik hranimo jasno svedoči? — Da jih le ni sram radikalov — vsaj poštenjakov — da imajo to moralno kapaciteto za svojega eksponenta 1
Tedenske upnice
Stenski koledar za Prekmurje bo izšel v začetku decembra v tiskarni „Panonija“ v Gornji Radgoni. Opozarjamo trgovce in obrtnike da inserirajo v tem koledarju, ker bode razpečan po celem Prekmurju brezplačno.
Amerika ne popusti v vprašanju zavezniških dolgov. „Newvork Herald“ poroča iz zanesljivega vira, da niti Hughes, niti Cooligde nočeta popustiti glede zavezniških dolgov ter vzstrajata na tem, da se to vprašanje sploh stavi z dnevnega reda konference strokovnjakov, ki bo razpravljala o nemških reparacijah.
Pred poroko zblaznel, iz Črne pri Prevaljah poročajo: Tukajšnji 2!-letni posestniški sin Franc Murn bi bil moral na pritisk svojih starisev poročiti 60-1 etno vdovo, posestnico P.B. iz Podgorja pri Slo-venjgradcu. To je šlo mlademu možu, ki si je sam izbral sebi primerno nevesto tako k srcu, da je tik pred poroko zblaj znel in svoji m'ateri odgriznil nos. Me'
razne patrijotske, domoljubne slike — četudi en miniature — ker ni preveč denarja za luksus — morda že takrat, ko so razni mameluki, ki sedaj trkajo na svoja prsa še krivili svoje grešne hrbtenice pred črno- žolto zastavo, dvigali k prisegi desnico za Karla in njegovo Avstrijo in vsklikali „Deutschland über alles“ ter hoteli v žlici vode vtopiti vsako najmanjšo sled slovenskih barv ...
Tako mi je ta večer — tokrat ob zelo skromni „cehi“ prinesel zlatavredno spoznanje, kaj smo mi Slovenci in zakaj delajo z nami, kakor sobarica s cunjo ali metlo. Aroganten nastop enega samega mameluka, ki je mogoče celo špijon vladne stranke nam dovolj jasno spričuje, kaj smo in kje smo. — Kaj bi se napr.-zgodilo enemu Slovencu, ki bi na sličen način začel ozmerjati napr. Srbe v Beogradu ? Iz kože bi mu jermenje rezali ter mu obsovali od zibelke do groba in preko njega vse, kar se da.
Bodimo bolj samozavestni in pokažimo, da smo Slovenci, narod, ki je zraste! na svojih tieh in ima samoniklo kulturo, ki se je pod vplivom drugih večjih, treznejših narodov le spopolnila. Brez pravic smo; na željo in vsled nesposobnosti srbskih diplomatov razkoseni na tri države: Na Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo ... To pa zato, ker nas v Beogradu ne zmorejo satni zmrcvariti . .. Zato so nas izročili deloma Avstriji in Italiji... Mi se pa povsod klanjamo, mi — suženjska nacija! —	'	R. B.
prebivalstvom vzbuja nesreča mladega moža mnogo pomilovanja in obsojanja brezobzirnih staršev.
Mrlič se je izpremenil v solni steber, V starem rudniku soli v Akna Sugatala so našli truplo delavca, ki je po ugotovitvi zdravnikov ležal v rudniku kakih 50 let. Mrlič, v čigar prsi je bil zasajen dolgi lovski nož, se je izpremenil v steber soli. Na sebi je imel obešeno rudarsko svetilko, ki je tako zastarelega tipa, da take niso videli najstarejši rudarji.
Amerikanci ne bodo dali Nemčiji posojila. „Asocieted Press" prinaša poročilo, da ameriške banke po svojem zadnjem posvetovanju odklanjajo vsako udeležbo na nemškem inozemskem posojilu.
Boga je klical za pričo. Pred par dnevi se je v Feldkirchenu pri Grazu dogodil zanimiv, a strašen slučaj. Neki mož je bil obsojen, da je zastrupil svojo ženo. Svoj samozagovor je končal: Vsemogočni Bog naj me kaznuje takoj s smrtjo, če sem kriv. Komaj je to izgovoril, se je zgrudil mrtev na tla. Poklicani zdravnik je kon-štatiral samo — smrt.
Železnica preko Sahare. Te pni je bila končno sklenjena pogodba med državo in francosko železniško družbo za zgradbo železnice skozi saharsko puščavo. Železnica bo vodila od Orana in bo blizu Sindora dosegla reko Niger. Zgradba bo stala o-gromne vsote ter bo epohalno delo moderne tehnike.
Še psovke, s katerimi nas zmerjajo, moramo plačati ! Belgrajski Pucelj-
Žerjavov centralizem je že lansko leto sprejel zakon, da se mora ves sirotinski denar cele države nalagati v hipotekarni banki v Belgradi!. Ta banka daje posojila samim Belgrajčanom, da si zidajo krasne palače. V zadnjem času pa je iz te banke dobil posojilo na majhne obresti časopis „Politika", ki nas Slovence zelo navdušeno psuje in zmerja. Tako moramo po zaslugi Pucelj-Žerjavovega centralizma celo blato, ki ga bratje v Beigradu mečejo na nas, z lastnim denarjem odplačevati. Radikalni raj že cvete. Samostojno-demokratski centralizem gre v klasje. Živijo Pucelj ! Živijo Žerjav!
Finančna delegacija objavlja uradno da izide „izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za 10. četrtletje 1923" v eni prihodnjih številk „Uradnega lista".
'Gradivo za zgodovino našega prevrata, Pred kratkim smo praznovali petletnico našega osvobojenja in narodnega ujedinjenja. Živo nam stopajo v spomin kritični v ^zgodovinski dnevi ob koncu leta 1918 in začetkom 1919. Toda človeški spomin je nezanesljiv, vsled smrti se tudi druga za drugo umikajo iz pozorišča osebe, ki so takrat aktivno posegale v razvoj dogodkov. Posebno važen in zanimiv je bil prevrat baš na Sp. Štajerskem, ziasti v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih večjih krajih, kjer so dotlej imeli vso oblast v v rokah sovražni nam tujci. Potomstvo bi po pravici dvigalo težko obtožbo zoper sedaj živeči zarod, ki je te velevažne dogodke doživljal in preživljal, ako jih ne bi oteli pozabljivosti. „Zgodovinsko društvo" v Mariboru se tedaj obrača na civilne in vojaške osebe, ki so v tistih usodnih dnevih imeli vodilno ulogo v rokah, da natančno opišejo spomine iz tistih dni ter popis pošljejo Zgodovinskemu društvu, da jih shrani v arhivu in ob priliki. objavi. Zapisovalce spominov opozarjamo na temeljni zgodovinski zakon: nič resničnega zamolčati, nič neresničnega poročati. Podpis bodi prost vsake osebne ali strankarske ambicije, pretiravanja ali maščevalnosti. Takratni narodni sveti se naprošajo, naj vpošljejo društvu zapisnike svojih sej. Voditelji šolskih in župnijskih kronik naj vpi-
šejo dogodke svojega kraja tudi v svoje kronike, prepis pa pošljejo Zg. društvu. Ravno tako se naj dopošljejo še ohranjeni lepaki, letaki in druge tiskovine, ki se nanašajo na prevrat. Vse to gradivo se naj popošlje -društvu do konca tega leta. Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Zgrabljena konjska tatova. Poročali smo v zadnji številki, kako sta posestniku Francu Križan-u v Kokoričih pri Sv. Križu na Murskem polju v mesečni noči od 22. do 23. oktobra izginili iz hleva dve kobili. Ravno isto noč so posestniku posestniku Hericu tam blizu ukradli lahek voz in konjsko opravo za dva konja. Obe tatvini so morali izvršiti isti tatovi, ki so se potem neznano kam odpeljali. Križan je imel škode nad 12.000 Din, Heric pa okoli 20.000 Din. O tej predrzni tatvini je bila takoj obveščena orožniška postaja v Križevcih, sled za tatovi je vodil v Slo-veoske gorice in dalje proti Ptuju. Skozi ! 7 dni so bili: g. komandir Bukovšek in I narednika Žbontar in Šošiar na nogah, i Sum je padel precej v začetku na nekega I Friderika Sodec-a iz Precetincev, kateri je nekdaj kot hlapčič služil pri posestniku Križanu. Ko je prišel orožnik na njegov j dom, ga seveda ni našel doma, in nihče ni vedel, kam je izginil. O tatvini je bila telefonano obveščena orožniška postaja v I Ptuju, odtam pa postaje na bližnjem Hr- : vatskem. Oba ptička, ki sta ukradla konje, voz in opremo, sta se zgrabila v kletko v Krapini. Tam sta namreč prodala eno kobilo nekemu konjskemu mešetarim za 3250 Din, drugo kobilo, voz in kumate pa sta za prav nizko ceno ponujala v nakup. To se je ovadilo policiji, ki ju je dala prijeti in zatvoriti. Pred sodiščem v Krapini je j Friderik Sodec izpovedal, da sta nedavno s tetri „pajdašem" ukradla vola, ga prodala, denar pa zajedla in zapila. Eno kobilo in voz sta spravila g. Bukovšek in posest. Heric dne 31. okt. domu, druga je opešala in motala ostati v Gjurmancu pri Krapini.
I " Listnica uredništva.
Zadnjič niso mogli priti vsi ogovori, ker bi napolnili celo stran. Zato nadaljujemo danes!
—	Gornja Radgona. Pesmi, ki so po svojem bistvu skrivnostno vibriranje najintimnejših srčnih strmi, ne sme vsakdo kritizirati, Netaktno je, podtikati avtorju pesmi profane namene; to zamore storiti le človek z dvoumnimi predsodki. — j. Lipovec, Ljutomer: Tvoje „poslano“ je bilo slovniško ali gramatikalno nepravilno, zato si je dovolil „pismeni“ urednik, da je rokopis spremeni! besedni red v smislu „Poslanega“ in potem tudi še v smislu sedaj 1. 1923 veljavnih slovničnih pravil. Za svojo osebo sem mnenja, in tega mnenja je menda vsak razsoden člo vek, daje to pravdanje z. ene ali druge sirani nesmisel. Stvar je prišla v smešnost in ni Tvoj spor kak Himalaja, da bi se ne dal zenačiti. Zato svetujem v interesu dobre stvari: Pamet in zopet pamet. Saj poznaš geslo advokatov: Ako bi ne biio neumnih ljudi na svetu, bi advokatje morali umreti.
—	A. E. isto ta m: Prispevek mi dopade. Pride v koledar ali pa v podlistek. Pa se oglasite kaj; z dobrimi dopisi vendar koristite dobri stvari.
—	Kat. dom: Prisrčna hvala za dar. Dal Bog, da se društveni dom, ognjišče ljudske prosvete z vzajemnim podpiranjem vseh naših ljudi skoraj dogradi in otvori. — F. B. & C o m p. Viste nesrečen človek. Nekateri me zbadajo, drugi se smejijo, nekateri se razburjajo za styari, katere mi novejši čas pošiljate. Po osebnih, vsestranskih informacijah pa imate popolnoma prav, kajti tu-palam je treba tudi ženskemu jeziku stopiti vsaj na prednji konec. Sem galanten človek in imam ženske zelo rad, posebno če so zabavne, prijetno
I interesantne, če znajo lepo gledati in. se tako nežno smehljati, da pričarajo v skrbipolno dušo prijeten žarek božje toplote, nikakor pa ne maram odurnih klepetulj, četudi so odete v navidez lepo barvo liki rdeče jabolko, ki je v svojem srcu grenko in gnilo. Hudoben jezik vzame biiž-
I njemu dobro ime. Tako stvorjenje se niti ne zaveda, da je vsak obrekovalec trojni morilec: prvič ubije bližnjemu dobro ime, drugič zastruplja dušo .svoje žrtve in .tretjič ubija s tem svojo čast.
—	Vsak poštenjak se bo boril proti takim izrastkom z vserni sredstvi, tudi s časopisjem. Lepo se bo privatnik, obrtnik ali trgovec zahvalil še tako lepemu obrazu, pod katerim se skriva obrekovalska duša, ko izve napr. od ravnatelja ali uradnika kakega den. zavoda, koliko ima kdo dolgov in denarja in potem to raztrosi po okolici kakor veter pleve! Prizadeti se udarite na prsa in recite : Sami smo krivi, confiteor, mea culpa, mea culpa (moja krivda) ne pa urednikova ali dopisnikova. Poleg vsega imam še dovolj tehtnih dokazov, da je vse tam resnično. To sem povedal tako, sine ira et studio in sedaj smo lahko, če se poboljšate: Clara pacta, boni amici.
G.	dopisnik pa imejte ostro oko in pa še ostrejše uho, pa še pridete. Drugo, kar ste poslali je premalenkostno in ni vredno prostora. — F.—c. piede posestev vojv. Eleonore Uršule pl. Arnberg iz Belgije bo dosti škandala, ki bo vzbudil prahu v naši in inozemski javnosti. Počakajmo, ko bo jabolko zrelo. — Spectator. Velja isto. Princ Arnberg posreduje diplomatskim potom pri g. Pašiču in izgleda, da bo vse povžito tuje vino precej kislo saldirano. — Kršč. s očija! ec. Strokovna Vam priporočam knjigo dr. Krek: Socijalizem, ki je zelo poljudna, nadalje knjigo „Socijalna misel“ in soc. glasilo „Pravica“. Vse se naroča v Ljubljani, Jugosiov. tiskarna. — Murska Sobota. O g. Švikaršiču ni vredno mazati prostora. Šolske razmere pa mi ni treba detajlno opisati s konkretnimi podatki in dokazi in se nam bo posrečilo, prižgati luč tudi tam.
—	„Naš Dom“ je glasilo NSS, republikanska frakcija g. dr. Vesnika. Dokler nas ne napada, nimamo vzroka lista obrekovati, ker nas večkrat, kadar čitamo napr. „Novine“ srbijo prsti in človeka zaboli v srce, ko na takem formatu ne prinesejo mnogo. Pod to okolnostjo se „Naš Dom“ lahko razširja, ker ima delavce za to. Ako se najdejo požrtvovalni ljudje, bi tudi „M. Straža“ dobila v lepi Krajini razmaha. Kdor se strinja z menoj, naj delana to. — Beltinci. Preosebno. Ni vredno prostora. Bolj aktuelne stvari so mi ljubše. — Dolnja Lendava. Poslano pride ob prvi priliki. Svobodno lahko pišete, vse kar ne nasprotuje krščanskemu svetovnemu nazoru.
—	Naročnikom pesniške zbirke „Pohojena greda“. Potrpite, za božjo voljo! Moja krivda ni. Knjiga izide najpozneje v teku dveh tednov. Krivda je samo v tiskarni, ki radi tehničnih ovir še ni mogla dela izvršiti. Pripoznam, da je sedaj knjižna sezona, pa tudi vem, da imam vsled zakasnitve škodo. Potrpite torej ! Ko izide, se takoj razpošlje na vse strani ! — M. C. Je za nič in precej nelogično. — Vse tn drugim. Je moralo v koš, zima je blizu. — Dr. Stanjko, Ljutomer. Na Vaš c. dopis cd 6. trn. katerega smo pa prejeli 14. tm. glede „Poslanega“ g. J. Lipovca, Vam morem kot „pismeni“ človek reči le toliko, da je bilo izvirno „Poslano“ tako stilistično skrpucalo, da ni sodilo v list gramatično oz. stilistično nekorigirano. V zadevi, ki je prešla že v skrajno smešnost nima nobeden član našega uredništva drugega interesa, kakor da se taki tipični „Prozeshanslni“ osmešijo temeljito, kar se bo tudi zgodilo. — „Spectator“ istotam: O priposlanem materijalu glede zadeve Ahrenberg in drugih zanimivosti prihodnjič.
mssmamim	b»
111 sem poni naročnino?
S
1
!
1
i
w a-
PO CUI
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki.
-a
I
llPi
MIT
STIKI©
P9RCILAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
Janko Čisel, korala Radgona
trnovima as msifuiim blagom
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
r, z. z n. z.
obrestuje vloge po najvišji obrestni meri
daje raznovrstna posojila in [j izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168.
Iščem
Kuharice, sobarice, kuhinjske dekle, hlapce, strežnike, natakarice itd. z dobro plačo in dober postupak. Za odgovor je priložiti za 2 Din znamke. Naslov: Roza Rušer, posredovalnica služb v Ljutomeru.
M PO 6 Va orala posestva na SIJ lepi legi. Je gozd, travnik, gorice in sadonosnik. Hiša in gospodarsko poslopje vse v najboljšem stanju. Tudi je nova preša in novi svinski hlevi. Cena zmerna. Več pove g. Dominik Kolarič, pos. Norički vrh št. 1 pri Gornji Radgoni.
Sprejme se
služkinja
za trg. hišo. Naslov v upravništvu lista.
Počne
izredno močne s furami in brez fure prodaja najceneje J. Postružnik, klobučar Sv. Jurij ob Ščavnici.
Sodi
za vino vedno v zalogi
pri FRAN REPIČ,
Ljubljana, Trnovo.
Štirikolesno brizgalno
starejši sistem proda poceni občina Mota pri Ljutomeru. Poročila daje županstvo.
Razglas.
Občina Ljutomer bo dražbenim potom prodajala približno 100 hi svojega vina letošnjega pridelka in približno 50 hi letnika 1922. Prodajalo se bo 21. novembra t. 1. ob 11. uri v občinski kleti v Ljutomeru, dne 22. novembra t. 1. ob 13. uri pa v občinski kleti v Brebrovniku.
Interesentje se opozarjajo na obče znan izredno dober pridelek občinskega vina ter se vabijo k dražbi.
Županstvo občine Ljutomer.
p g« w enonadstropna, nova, z 28 lepimi kletmi ter precej-■	šnjim vrtom v Ljubljani,
se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J. Baloh, Maribor, Grajsk trg štev. 3.
Proda se z dobrim obratom
pekarija
Izve se pri lastnikoma Janezu in Mariji Heric Veržej št. 36 pošta Križovci pri Ljutomeru.
Zahvala.
Častna izjava.
Podpisana Marija Dominkuševa, učiteljica v Gornji Radgoni tem potom obžalujem vse žaljive besede, katere sem govorila o gospodični Tilki Fridau.
Gornja Radgona, 12. novembra 1923.
Marija Dominkuševa.
Podpisana se tem potom najiskrenejše zahvaljujeva vsem, ki so najino iskreno-Ijubljeno, nepozabljivo hčerko
Binico
1
v težki, mukepolni bolezni tolažili, jo spremljali na zadnji poti in globoko užaloščenim starišem izražali tako toplo sočutje ob bridki izgubi. — Posebna zahvala gre združenemu pevskemu zboru za v srce segajoče nagrobnice, gosp. nadučit. Mavriču za lepi nagrobni govor, častiti duhovščini, gosp. županu, zastopnikom uradništva in drugih korporacij ter društev, vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem prijateljem, sploh vsem in vsakemu, ki so pripomogli k temu, da smo blago pokojnico zamogli tako lepo spremiti k poslednjemu počitku.
Drago in nepozabno nam Binico priporočava v molitev in blag spomin.
; Gornja Radgona, dne 9. novembra 1923.
primeroma
Snjenem potplatu kavčukov pofpifnik in potplat. /
Najboljše se proda pri «
Ratnih-u1
v GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS Štev. 12
s Jajca, maslo dam najlepšo cene !
Zato vse jajčarice rade grejo na Spodnji Gris— do mene! Ker Ratnik res najboljše plača, se konkurenti vsi jezijo, zato pa vse jajčarice k meni na Sp. Gris hitijo ...
j Slavenska banka d. d., Zagreb j
PODRUŽNICA GORNJA RADGONA*
Delniška glavnica 50,000.000 Din a rezerve preko 12,500.000 Din
Vioge črez 125,000.000 Din
Pnrimižnirp' Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana. Maribor, Dbsinemiiiiin • Jesnice, Rogaška Slatina I Ulli llääüiuu. M.Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor. Sušak, Šibenik, Vršac,Wien. äiläpUAiIliru . (sezonska), Škofja Loka.
agend je: losario de Santa Fe.	Afiipije : Sanska banka, Ljubljana. - Jugosl. Industrijska banka
d. d., Split. —
j Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Izdaja Konzorcij: Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: j. Kovačič.- Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni