List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 15 Leto XVIII. Titovo Velenje, 4. aprila 1984 Visoka udeležba na referendumu Minuli četrtek, 29. marca, so se delavci temeljnih organizacij na referendumu odločali za sprejem novih samoupravnih splošnih aktov sozda Gorenje in spremembah v organiziranosti delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. V delovni organizaciji Gorenje TGO je za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Gorenje, za sprejem Statuta SOZD Gorenje in za Samoupravni sporazum o spremembah v organiziranosti Gorenja TGO glasovalo nad 78 % vseh zaposlenih. V delovni organizaciji Gorenje Promet Servis so se delavci odločali za sprejem samoupravnih splošnih aktov sozda Gorenje in za sprejem sporazuma o spremembah v organiziranosti te Četrtkov referendum je lepo uspel. Podobno kot v tozdu Zamrzovalniki so glasovalna mesta okrasili tudi v drugih todzih. O podrobnejših izidih poročamo na 3. strani. organizacije. Tudi tu je odstotek delavcev, ki so glasovali za sprejem vseh dokumentov, precej visok, čeprav doslej še niso prejeli vseh podatkov glasovanja iz servisnih izpostav po Jugoslaviji. V delovni organizaciji Gorenje Raziskave in razvoj so delavci sprejemali sporazum o združitvi v Gorenje SOZD in statut. Oboje so sprejeli z večinsko odločitvijo. Visoka udeležba in uspeh referenduma je tudi odraz pripravljenosti delavcev za spreminjanje razmer v sozdu Gorenje, v delovnih in temeljnih organizacijah Gorenja. Novi akti in organiziranost naj bi pomenili tudi preosnovo pri načrtovanju in skupnem doseganju novih ciljev. Proizvodnja v prvem tromesečju Delovni načrt je bil izpolnjen s 94 %. Čeprav se bomo s podobnimi rezultati še seznanili, lahko danes že podamo okvirno oceno poslovanja in proizvodnje v .letošnjem prvem četrtletju. Proizvodnja je potekala še dokaj ugodno, čeprav je bilo v januarju in februarju še precej težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Vzrokov za nedoseganje plana je največ prav zaradi motene oskrbe, v začetku meseca marca pa se je negativno odrazila tudi visoka odsotnost z dela. Pri tem prednjači visok bolniški stalež, saj je v nekaterih proizvodnih tozdih le-ta dosegel stopnjo 20 %. Največ težav zaradi tega je nastalo na montažnih trakovih. Da bi lahko, na primer, montaža pralnih strojev nor- malno potekala, bi moralo biti na deju od 100 do 105 delavcev. Če manjka 15 ljudi, je poln zagon skoraj nemogoč. Nadalje so se težave pojavile pri oskrbi z reprodukcijskim materialom v obeh tozdih Elektronike, v Titovem Velenju in na Ptuju. Proizvodnja je bila najbolj ogrožena v mesecu marcu. Oskrba je šepala tudi pri materialih, ki vsebujejo baker, plastiko in aluminij. • V proizvodnji se je stanje izboljšalo v drugi polovici marca in v aprilu bi morali s takšnimi prizadevanji nadaljevati. Tako se je zmanjšala bolniška, pa tudi z oskrbo je nekoliko bolje. Značilna za proizvodnjo v prvem tromesečju je tudi visoka izpolnitev izvoznega načrta. Količinski plan proizvodnje za izvoz je bil izpolnjen s 115 %, vrednostni pa s 105 %. • Proizvodnja za izvoz pa je glavna naloga tudi v aprilu. Značilno za delo v zadnjih dneh marca je tudi to, da so v tozdih delali tudi v dopolnilnem delu, ponekod popoldne in ponoči. Ob tako povečani proizvodnji pa so nastali tudi problemi pri odpremi izdelkov, saj se je znova odrazilo že večkratno pomanjkanje vagonov, kar je že dolgo časa večji in širši problem v Jugoslaviji. Če sodimo po rekordnih dosežkih v nekaterih tozdih, potem lahko sklepamo, da je pripravljenost za delo med delavci izredna in napori veliki. Za povečano proizvodnjo pa si prizadevajo tudi poslovodni organi in strokovne službe. Iz vsebine Stran 2: Nagrajene inovacije Naši upokojenci Nove lestvice za vrtce Stran 3: Vesti iz tozdov in DSSS Stran 4: Izpolnjevanje plana Leto kakovosti Robotika Izkazali so se PO REFERENDUMU ŠE UDARNIŠKA AKCIJA 29. marca 1984 so režijski delavci tozda Elektronika udarniško delali na montaži in popravilu zvočnih omaric. V akciji je sodelovalo 13 delavcev, ki so v 4 urah izdelali 114 zvočnih omaric. Akcija je organizirana predvsem z namenom, izboljšati doseganje plana tozda. Drago Kren ker Nagrajene inovacije Tozd Zamrzovalniki je na svoji 33. redni seji delavskega sveta dne 23. 3. 1984 obravnaval 19 inventivnih predlogov in sprejel ter potrdil naslednje inventivne predloge: 29/81 — Sprememba protimodela v maskah za polnjenje vrat v obratu ZO, Milan Šikman. Za tehnično izboljšavo je avtor prejel 23.491 din, gospodarska korist je znašala 124.572,80 din. 87/81 — Avtomatsko blokiranje ventilov, Rudi Korošec, Roman Koren, Vili Dralc. Za tehnično izboljšavo so avtorji prejeli 193.814 din, gospodarska korist je znašala 2.521.357 din. 110/81 - Odprava fosfakola v pokrovu ZS, Jernej Stvarnik. Za tehnično izboljšavo je avtor za obdobje treh let prejel 181.915,40 din, gospodarska korist za isto obdobje je znašala 1.112.272,20 din. 125/81 — Sprememba vodil na upogibnem stroju za upogibanje sprednje^ stene ZS, Štefan Javornik, Milan Lednik. Za tehnično izboljšavo je Štefan Javornik prejel za prvo in drugo leto 146.968 din, Milan Lednik pa je odstopil od inovacije. Gospodarska korist je znašala za prvo leto 485.102,10 din, za drugo leto pa 454.040 din. 138/81 — Korekcija hrbta z dnom, Srečko Grobelnik. Za tehnično iz- boljšavo je avtor prejel 141.702,60 din, gospodarska korist za drugo leto je znašala 1.303.974,30 din. 1/82 — Izpopolnitev priprave za oženjelkalibriranje bakrenih cevi), Mihael Laure, Miro Perovec. Za tehnično izboljšavo sta avtorja prejela 17.523 din in 4.610 din, gospodarska korist je znašala 113.462,20 din. 172/82 — Uporaba asihronega motorja z drsnimi obroči kot frekvenčnega pretvornika, Sergej Gomboc. Za tehnično izboljšavo je avtor prejel 198.130 din, gospodarska korist je znašala 2.694.000 din. 180/82 — Uvedba vakuumskega kroga, Avgust Sušeč, Srečko Grobelnik, Franc Prislan, Milan Krevzel, Milan Stevanovič. Za tehnično izboljšavo so avtorji prejeli 142.305 din, gospodarska korist je znašala 1.314.739 din, za drugo leto pa so avtorji prejeli 153.570 din, gospodarska korist je znašala 1.515.893,80 din. 306/83 — Naprstnik—strgalo, Jakob Novak. 337/83 — Orodje za grelno cev pri vstavi v obod ohišja, Jakob Novak. 448/83 — Vgradnja transportnih valjev v vilice stroja za dvigovanje, Jakob Novak. Delavski svet tozda Zamrzovalniki je predmetne predloge sprejel, okarakterizirali jih bodo potem, ko bodo realizirani v proizvodnji. Iz dela delegacij Nove lestvice plačevanja v vrtcih Prejšni torek, 27. marca, je bila 11. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupnosti otroškega varstva. Delegati sprejeli predlagano lestvico subvencioniranja za varstvo in šolsko prehrano. Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva je že lani 20. decembra sprejela novo višino oskrbnine in hrane, ker pa so cene zamrznjene, le-teh ne more uveljaviti. Tako bodo starši do odmrznitve cen plačevali varstvo po starih, potem pa po novih cenah, oboje pa seveda v skladu z novo lestvico subvencioniranja. Ta lestvica, ki so jo delegati tudi sprejeli, upošteva ugotovljeno 25 % poprečno rast osebnih dohodkov, zato predvidevajo, da bodo tudi letos ostalo število družin, ki plačujejo znižano ceno varstva oziroma šolske prehrane, enako kot ob sedaj veljavni lestvici. Družine, kjer je dohodek na člana višji kot 12.500 din, plačujejo v vrtcih polno ceno, medtem ko je za šolsko prehrano upoštevan dohodek družin v lanskem letu. NAŠI UPOKOJENCI V marcu so se starostno upokojili Jožefa Berlak, tozd Elektronika, Stanislav Hanžekovič, tozd Vzdrževanje, Franc Vrtačnik, DSSS Gorenje TGO, invalidsko Mirko Durkovič, Servis in maloprodaja, Anton Puncer, tozd Hladilna tehnika, Ivan Zupanič, tozd Vzdrževanje, predčasno Pavla Špeh, tozd Elektronika, Ivica Vrabič, Gostinska enota, Ivana Te-kauc, GPS, Jožefa Teran, DSSS Gorenje TGO in Viktor Rosenstein iz tozda Vzdrževanje pa so se upokojili redno. LESTVICA SUBVENCIONIRANJA ZA LETO 1984 1. OD 0 - 2 leti (DOJENČKI V VZG0JN0VARSTVENIH ZAVODIH IN DRUŽINSKEM VARSTVU) Ste1 ■r »Dohodkov .pogoj 198* Zamrznjene cene 1984 (iz lete 1983) Nove ccnc 1984 (sklep skupšc.20.12.1903) Starci 030V Starši OSOV Oskrbnina Hrana Skupaj Suhven. Oskrbnina Hrana Skupaj V-*-": . 1. do 4.000 - - - 4.’06 - - 5.050 2. 4.001 - 4.600 500 220 520 3.666 360 264 624 ". "2r. 3. 4.601 - 3.''00 700 220 920 3.765 850 264 1.11 3.936 4. 5.401 - 5.400 900 462 1.362 2.824 1.100 ; cQ 1.550 3.400 5- 6.401 - 7.400 1.300 462 1.762 P r /f.pZ|. 1.500 350 3.000 6. 7.401 - 8-500 1.550 682 2.232 1.95'f 1.900 314 7.714 2.535 7. 3.501 - 9.700 1.900 632 7.532 1.604 2.500 - 7.1 ^/|. 1.95" 3. 9.701 - 11.000 2.250 924 3.I74- 1.012 2.700 1.100 ;. >00 1.750 9. 11.001 - 12.500 7.53'..’ 1.144 3.674 512 3.000 1.364 4.364 586 .2. Od 2 - 6 let (PREDŠOLSKI OTROCI) 1. Do 4,. 000 - - -- 3.470 - - - 4.184 2. 4.001 - 4.600 200 220 420 3.050 240 264 504 5.580 3. 4.601 - 5.400 500 220 720 2.750 600 264- 864 5.370 4. 5.4-01 - 6.400 700 im 1.140 2.330 800 528 1.323 7.355 3. 6.40$ - 7.400 1.100 4 40 1.540 1.930 1.300 528 1. P, 23 2.356 6. 7.401 - 8.500 1.300 660 1.960 1.510 1.600 79? 2.59? 1.792 7. 8.501 - 9.700 1.700 660 2.360 1.110 2.000 792 2.792 1.392 8. 9.701 - 11.000 1.900 880 2.780 690 2.300 lv056 3.356 j 328 9. 11.0C1 - 12.500 2.000 1.100 3.100 370 2.400 1.520 3.720 j 464- 10. Nnd 1 2.601 P.l Rf) T _*PO 5.470 - 2.600 1.534 4.184 - Za otroke od 6—7 (priprava na šolo) plačajo starši od 70 din do 850 din nižjo oskrbnino kot za otroke od 2—6 let, za prehrano pa plačajo enako kot za otroke od 2—6 let. Subvencija je nižja od 70 din do 750 din. Vesti iz tozdov in dsss. Vesti iz tozdov in dsss. Vesti iz Izidi glasovanja V delovnih organizacijah so bili 24. marca na referendumu doseženi naslednji izidi: DO - TOZD 1 .% II. % III. %* Gorenje TGO 78 79 78 Kuhalni aparati 90 92 91 Štedilniki 77 76 76 Elektronika TV 69 69 67 Elektronika Ptuj 78 80 80 Pohištvo 87 86 85 Pralna tehnika 80 80 79 Zamrzovalniki 80 79 78 MGA Nazarje 79 77 79 Galvana 84 85 83 Embalažnica 83 84 79 Plastika 76 76 74 Kondenzatorji 82 81 83 Kompresorji 83 82 82 Vzdrževanje 69 69 67 Avtopark 78 79 79 Orodjarna 88 89 88 Gradbeni elementi 69 68 70 Gostinska enota 87 89 88 Hladilna tehnika 74 73 73 Gorenje GRS 82 82 84 Promet 77 77 77 Servis in maloprodaja 83 83 84 Gorenje Raziskave in razvoj 76 78 — Legenda:♦ I. — Samoupravni sporazum II. - Statut SOZD Gorenje o združitvi v SOZD Gorenje III. — Samoupravni sporazum o spremembah nosti Gorenja TGO. % = odstotek delavcev, ki so glasovali "ZA". v organizira- Prvih pet mest za delavce tozda Elektronika Ptuj V soboto, 24. marca 1984, je priredil občinski svet ZSS Ptuj 4. proiz-vodno-delovno tekmovanje kovinarjev in RTV mehanikov občine Ptuj in Ormož. RTV mehaniki tozda Elektronika Ptuj so zasedli prvih pet mest! Tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del. Teoretični del, ki je bil izveden v učilnicah Šolskega centra Ptuj, je obsegal 30 vprašanj s področja varstva pri delu, znanja posameznih strok in poznavanje našega samoupravnega sistema. Praktični del tekmovanja pa se je odvijal v delavnicah Šolskega centra in v delovnih organizacijah Ptuja. V tozdu Elektronika Ptuj so pripravili praktični del tekmovanja za RTV mehanike, ki je bilo letos prvič organizirano, udeležilo pa se ga je kar 7 delavcev tozda Elektronika Ptuj, ki so osvojili najboljša mesta. Tako je Anton Fajfar zasedel prvo mesto, Roman Pešec, drugo, Franc Kosij tretje, Marjan Uplaznik četrto in Stanko Topolovec peto mesto. Prvi trije se bodo udeležili tudi regijskega tekmovanja, na katerem jim seveda želimo veliko uspeha, spretnosti in znanja. Naj dodamo še to, da so bili z izvedbo tekmovanja v tozdu Elektronika Ptuj zadovoljni tako tekmovalci kot organizatorji tega 4. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarjev in RTV mehanikov. Stanko Kavčič Glasovanje na enem izmed številnih glasovalnih mest Rekordna proizvodnja v obratu zamrzovalnih skrinj V mesecu marcu so delavci tozda Zamrzovalniki dosegli rekordno proizvodnjo. Skupno so izdelali 45.835 zamrzovalnih skrinj in omar ter dvo-vratnih hladilnikov. Najvišja dnevna proizvodnja pa je bila dosežena minuli petek, 30. marca. Tega dne so skupaj proizvedli 2340 hladilnozamrzoval-nih aparatov. O uspehu, ki so ga dosegli v tozdu, smo se pogovarjali tudi v obratu zamrzovalnih skrinj. V petek so v treh izmenah skupaj izdelali 1190 skrinj ZS 210. Dnevni plan so presegli za 19 %, kar 58 % vseh izdelanih skrinj pa je namenjenih za izvoz. Mesečni plan v obratu zamrzovalnih skrinj ni bil v celoti izpolnjen, vendar pa kar v višini 99 %, kar je lep dosežek. To pa je skupno kar 25.681 aparatov v mesecu marcu 1984, kar je prav tako rekorden mesečni dosežek. Lani meseca marca so izdelali 17.394 skrinj. Povečanje je kar 47 %. V letoš- njih prvih treh mesecih so skupno proizvedli že 72.372 skrinj, kar je 50 % več kot v enakem obdobju leta 1983. Takšne proizvodne uspehe so v obratu dosegli kljub temu, da je bila proizvodnja večkrat motena. Največkrat so bili krajši zastoji zaradi težav v lakirnici. To se je posebej poznalo zadnje dni, saj so morali v lakirnici eno izmed treh peči za ogrevanje^ žaga-Inega tunela obnoviti. Čeprav so vzdrževalci delo strokovno in pravočasno opravili, pa se je to kljub temu odrazilo v proizvodnji. Torej bi lahko dosegli še boljše uspehe, še posebej, če bi tudi vsa ostala oskrba bila redna in brez motenj. Kot so nam zatrdili v obratu zamrzovalnih skrinj, si bodo prizadevali za še boljše uspeha. Novice za rubriko „Vesti iz tozdov in dsss" lahko sporočate tudi na interno telefonsko številko 113. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, To varna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavnim odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar— Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melan-šek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO-1-3/1984 % JANUAR 1984 FEBRUAR 1984 MAREC 1984 100 % 95 % 90 % 85 % 80 % mo/ 9/ /o r qr/ 94% 96> 94% 91% 92% | 93 /o T | i i i 91% j e 1 ! ! ! i i i i j i i i ' i i 84% i i —i j 1— i i i i i i i ' i ' i I i • | 1 ! 1 1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i r i . i 10.1. 20.1. 31.1. 10.2. 20.2. 29.2. 10.3. 20.3. 31.3. Leto kakovosti Tekmovanje med tozdi na področju kakovosti Delavski svet sozda Gorenje je sprejel sklep o določitvi leta 1984 za leto kakovosti Gorenja. V okviru Leta kakovosti bo izvedeno tudi tekmovanje med proizvodnimi tozdi Gorenja na področju kakovosti. Cilj akcije je znan: še izboljšati kakovost! Iz pripravljenega gradiva za razpis tekmovanja med tozdi povzemamo, da bo za tekmovanje določenih več kriterijev, po katerih bodo ocenjevali uspešnost tozdov na področju kakovosti. Tako bodo ocenjevali kakovost proizvodnih procesov, izhodno kakovost gotovih izdelkov in zanesljivost izdelkov na domačem trgu. Za te kriterije so že izdelali poseben točkovni sistem, ki bo predvsem odvisen od dosežene kakovosti v proizvodnem procesu. Ocenjevali bodo popravila v surovinski predelavi, pri površinski zaščiti predmon-taž. Za montažo bo veljal točkovni sistem. Ocenjen bo tudi odstotek izmeta domače predelave in odstotek izmeta kooperantskega materiala pri krivdi domače proizvodnje glede na vrednost polizdelka. Nadalje bodo ocenjevali tudi izhodno kakovost (po zaključnem statističnem prevzemu) z deležem izdelkov s stopnjo popravila v odstotkih. Zanesljivost izdelkov na domačem trgu bo ocenjena glede na število odpovedi na izdelkih v garancijski dobi. Za tozde končne prizvodnje bodo spremljali vsa omenjena področja kakovosti, za tozde pripravljalne proizvodnje pa le pokazatelje pri proizvodnih procesih. Med posebne kirterije sodijo tudi stroški slabše kakovosti glede na vrednost proizvodnje in slabše kakovosti na zaposlenega v tozdu. Kakovost bodo spremljali dnevno, mesečno in letno po posebni metodologiji. Ker bo ta akcija za izboljšanje kakovosti tekmovalnega značaja, bodo ob koncu leta podeljene plakete. Tako bodo podelili priznanje za največje izboljšanje kakovosti, kjer sodelujejo vse temeljne organizacije, ter priznanje za najboljšo kakovost za tozde končne proizvodnje. V tozdih bodo delavci spremljali potek akcije na posebnih tabelah in grafikonih. Kadrovska vest V tozdu Vzdrževanje je 13. februarja 1984 prevzel dela in naloge v. d. vodje tozda Marjan Hiršelj, ing. org. dela. Dosedanji vodja tozda Vzdrževanje Viktor Rosenstein se je 29. februarja 1984 upokojil. Robotika V Gorenju je bilo 25. marca 1984 posvetovanje o robotiki, ki so se ga udeležili številni predstavniki znanstvenih in drugih ustanov ter delovnih organizacij. Kot je omenil v pozdravnem govoru predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik, pomeni robotizacija pomemben korak za nadaljnja razvojna prizadevanja na področju osvajanja nove tehnologije v naši državi in še posebej v Gorenju. "Zavedamo se, da so sodobne tehnologije izredno pomemben temelj nadaljnje rasti produktivnosti in izvozne ekspanzije našega gospodarstva. Zaradi tega je nujno, da se na področju razvoja novih tehnologij opremo na lastne sile...." je med drugim poudaril Herman Rigelnik. Na posvetu so predstavniki Gorenja prikazali tudi razvoj na področju osvajanja novih tehnologij. Gorenje in Institut Jožef Stefan že nekaj let uspešno sodelujeta pri razvoju na področju robotike. Posebej so poudarili uspeh pri razvoju robotov za površinsko zaščito, udeleženci posvetovanja pa so si robot "Goro 102" ogledali med delom. Le-ta bo kmalu postavljen na jsroiz-vodno linijo v tozdu Štedilniki, kjer bo opravljal dokaj težko delo lakiranja štedil-niških pečic. 29. marca 1984 so v tozdu Servis in maloprodaja pripravili razstavo ročnih del, ki so jih pripravile delavke in delavci tozda. TOČKOVANJE V VELESLALOMU ZA POKAL GORENJA Med moškimi ekipami so na prvenstvu Gorenja v veleslalomu največ uspeha dosegli: Vzdrževanje 104 točke, Kuhalni aparati 79, RRS 79, Gal-vana 59, Orodjarna 46, DSSS TGO 46, Hladilna tehnika 43 itd. Med ženskami je bila najuspešnejša ekipa DSSS Gorenje TGO z 38 točkami, sledijo DSSS GPS 28, Galvana 19, Pralna tehnika 17, Kuhalni aparati 17 itd.