» 47 šte'rtlka« i$swUk» staia Jäffiurtlför*» 4jtkm 13* junija 1919« £*talk XI- Narocnina lista.: — Četo leto Pei leta . .Četrt leta Mesečno.. K 12'— 9 O’— > 3-* 1-20 ;Z8äpä'j Avstrije:-- (Cel» leto 15-- Ptinameane številke — 2® vinarjev. — I STRAŽA Inserat! ail oznanila se računajo po 40 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — „Straža“ izhaja v pon-detjek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. General Janko&ii se zahvaljuje bojevnikom na Koroškem. Poveljnik IV. grmade Božidar Jankovič se je poslovil od vojaških oddelkov na koroški fronti s sledečim poveljem: Junaki! V mojem povelja z dne 27. maja poklical sem Vas na ^oboroženo akcijo proti našim večnim sovražnikom Avstro Mesičem, ki so brez vsakega povoda z naše strani vpadli v koroški del naše domovine. Zapovedal sem, da zmagoslavno, kakor vedno do sedaj, izženete so vražo tka iz teh naših krajev in osvobodite naš na* rod barbarskega, sovražnikovega nasilja. Odzvali ate se, junaki, na moj poziv in povelje z največjo vnemo, in požrtvovanjem in to v lej meri, v koli te sem vam zaupal. Izgnali ste sovražnika ne samo iz naših krajev, ki jih je zasedel, ampak u-ničili ste ga, popolnoma razbili in pognali v beg In osvobodili in zasedli širne nove pokrajine m Slavi nftiim junakom! Eta s® j« m desnem krilu koroške fronte —-#*vograisli odsek -— naše prodiranj’® tako sijajno ■obneslo, ■■■ gre posebna hvala fantom mariborskega, celjskega ia trž&Skega polka.Ti naši junaki so izvrše* vali pri naši ofenzivi proti divjaškim Nemcem' narav« nosi €ud®I© Junaštva. Slovensko ljudstvo in cela jugoslovanska domovini jim bo na veke hvaležna. Kako požrtvovalni so finije mariborskega in tržaž- otroci p& pod italijanski, nemški in madžarski jaram. Jugoslovani ne bomo nikdar veš nikomur robovali. Zste zahtevamo v zadnji uri, naj mi* Kirna konferenca kot državne raejč med nišo državo in Italijo, Nemško Avstrijo in Ogrsko določi resnične narodnostne meje. Na Štajerskem bodi meja potegnjena tako, da bo Špilje in železnična proga Špilje—Radgona s primernim in potrebnim ozemljem ob njej na jugoslovanskih tiefe. Prekmurski Slovenci morajo na celem svojem ozemlju vsi do zadnjega postati državljani Jugoslavije. Naj bi m vendar v zadajem hipu te uboge, od vsega sveti zapuščene Slovence rešilo madžarsko boljša* viške strahovlade. Keroška mora tako daleč po* glati list jugoslovanske države, kakor daleč sega slovenska zemlja in se razlega slovenska govorica, mera psšpadati nam z Beljakom, Celovcem ia Velikovcem vred. Ogorčeno ugovarjamo zoper to, da bi Beljak z okolico is Ziljsko dolino prišel pod Nemško Avstrijo, ker bi m ta način izgabili nad 50.000 Slovencev. Z isto odločnostjo in ogorčenostjo ugovarjamo, zoper italijansko pohlepnost, ki I nam v svoji nezaslišani in neverjetni nenasiiijl-keg&jolka. svedoči defslve, đs to izjavili, da bo* | *08a hoče ugrabiti naše morje, našo zemljo in levem bregu Drave z važnimi strategičnimi in taktičnimi točkami, ter na tak način še bolje zavarovali našo koroško posest. Zaplenili ste mnogo raznovrstnega vojnega materijala in prisilili sovražnika, da prosi, da zaustavimo našo oboroženo akcijo in da sklenemo premirje, katero se je med tem i@ sklenilo. Srečen sem, junaki, da vas ob priliki teh bojev pohvalim za vašo veliko hrabrost pöfrtvovauje, vztrajnost in trdno voljo, da se sovražnika premaga. ¥ prvi vrsti velja moja zahvala onim našim junakom m dragocenim žrtvam, ki so dali svoje življenje ali pa bili ranjeni za svoj narod In domovino in nato ostalim borilcem. Večna slava in trajen spomin medsebojnega priznanji in še enkrat hvala v imenu domovine! do kljub potek o dob« orožnih v« j ga naprej slutili dokler e® Bo Sl*venska Koroška popolnoma zssi-gu? »na roateri^vpslavijf. Slav», trikratna slava taki požrtvovalnosti! Ommhmo, d® sta mariborski m trpški pešpolk 'sodelovala pri ogvohejenju Ma ribo?» ,m 'ssšjfe mej na Štajerskem. Bog žM B&te vrle nrmädo! -Polotil v Prekmurju'. Ljutomer, 12. junija. Madžari In madžaronl še veino silovito preganjajo prekmurske Slovence. Oba d*šna pastirja v Čtrense^eib Čačiča in H&nkija s® zaprli in ju hudo taretepali. Ker pa je .ljudstvo bilo razdraženo, ker M Bil© ob Bi.nko9.tih brez službe božje. m s« zbali ljudske volje in s s ju pripeljali nazaj v Čs* rehsov.ee. Duhovniki v Bel&tincih la Cookovi so nšii pred preganjalci čez mejo na Štajersko. Bivši urednik »Norin«, vpokejem župnik Klekl je ko* maj ušel divjim madfarohom. ki «o ga.; obsodili na smrt. Teden dni se j® skrival pri svojih zvestih prijateljih. Okapal je n» ujivsh koruzo in krompir, ds ga teko ni»® megli zalotiti. Nazadnje. se mu je vendar n& zvijačni način posrečilo uteči .preko Mure. Njegovo mater bo strahovito pretepali. Motiko tudi njegova dva uslužbenca. A vendar ga nobeden si hotel izdati. Župnik® v Bo- gojini (Bašs) go zaprli. Poprej so ga še po div laško pretepali. Izdajalec, nadporočnik Tkalec, ki. je bil pr votfio najet «id ogrskih g rate v, j® sedaj mm. pr® gnanec. Ko ga grofje niso več .hoteli podpirati z j pravične zahteve.' denarjem, je proglasil prekmursko republiko Tka jj-lec ie bil vojaški dr. Obal (tudi irenvgat) pa po* | lltICsi veljak prekmurske ljudovlade. Ker st« sa- 1 ma bila prešibka, sta snubili Nemško Avstrijo sz pomoč. Ko. sts. jo imela obljubljeno, pa so- pri j drveli rdeči madžarski gardisti v Prekmurje ia so * stotisočs jugoslovanskih daš. Niti za pičico ne odnehamo ©d svoje zahteve, da se nam mora priznati vs® rale narodno ozemlje, vštevši celo Pri* morje s Trstom, Gorico in Reko vred in Dalmacijo s vsemi otoki. Svečano izjavljamo, da moremo kot trajen mir priznati samo fak mir, ki bi združil v enotno državo" vse dde slovenskega naroda. Vsak drugačen mir bi bil krivičen, za naš narod nesprejemljiv in za Evropo usoden, ker bi bil sačetsk novih, za vso Evropo nevarnih zapletljsjev. Pcziv-Ijsmo vlado v Beogradu in naše zastopnike v Parizu, naj ostanejo trdni, neizprosni in neomajni, dokler se našemu narodu ne izpolnijo vse njegove Seja lirštga odbora Slov. latile Zveze* ¥ četrtek, da® 12. junija, so se zbral v Malima odvzeli oblast, Sedaj so gospodarji Prek* | riboru odborniki SKZ k važci seji. Poročilo o '’po* murj» Madžari, ki strašno preganjajo Daše vrlo | MtiSnem položaju je podal državni poslanec dr, J. prekmurske prebivalstva ^ ^ j Hohn j® c. Razprava je bila živahna, Udeležili so Ljudstvo ie kerosj čaka rešitve, Ko je izve* j gg j® sloro vsi navzoči. Posebne sa je ugotovilo, de!©, da je mirovna konferenca prisodila Prek- | d& j® neresnična vest, ki jo je razširil »demökrat-morje skoro iß Gotha?da in do Izliva Lendave v j -poslanec Dolfe Ribnikar v »demokratskih« li-Muro Jugoslaviji, so se od radosti jokati» Ljudstvo | geš, da hoče uvesti dr. Korošec topot rekri- trpi strašne muke, a potrpežljivo čssks . Slovenci v ŠpiSju nočejo biti pod Nemško Hvstrii©. Špilje., 12, Janija. De® 10. junija »© s® pri slovenskem kmetu na Beliča zbrali zaupniki iz občin Špilje, Račane in Klanjec ter so sklenili protestirati, da se te po večini slovenske občine priklopijo Nemški Avstriji. Besedilo protesta se glasi: »Špilje, RaSsae in Sl» •ujec s0 že od nekdaj slovenske občin®. V Špilju je g® seduj 65, v R*šrb 70 in v Kianjco 75% stevunskuga prwmlatva. Tudi-gospodarsko sme mi navor: - pa Jagoal&*jfjo in na slovenske sesede. Skoro vsak posestnik im» vinograde ali druga po sestet v Slov. gf ricab. Drugi ps si hodijo kupovat živila, posebno živino, v mariborsko okolico. Naši kraji preko Lučan is do Emovža gravitirajo preti jugu, t j. v Maribor. Če ostanemo res ped Nemške Avstrijo, pomeni to za ms narodno in gospodarske uničenj©. Zatorej kličemo v zadnji ari: Slovenci in tudi velik del Nemcev naših treh ob čl a prosimo is rotimo pariško konferenco, priklopite nas Jugoslaviji! Na Beliča (Willitscb), dne 10. junij» 1919. — Sledijo podpisi 16 zastopnikov omenjenih občin.- Protest proti raškos«r*»j* slovensko Bomljo. .9 Odbor Slov: Kmečke Zveze za 'Štajersko' je Imel pod predsedstvom dri. poslanca dr, Hob k, j e c a, dne 12. juniju v Mariboru seje. v kateri le bila sprejeta-.ta.le resolucija:' Odbor SKZ z naj večjo -0dločh0fetjo ogovarja zoper grde barantanje,-* ki se sedaj n* mirovni konferenci v Pariza vrši slovensko zemljo, kakor d» bi U bite- bte m katerim smej# preste im poljubno ■ razpola »ti-; sveto vsi mogotci To le, zemlja naših T d e-to- je naša'"zemlja ter tudi mora orisa naša-Čt nam jo kdo šiloma odvzame, fe to kri-storjen» «šašema celokupnemu jagcstov&otsse la, ki nikdar se bo pritrdil in privolil v •pride 'njegova zemlf» tujcu v roke, njego'-"7 zicijo za razna živila. Na rekvizicije poljskih pri-I del rov v naših krajih ni misliti, temveč je mišlje-; na rekvizicija samo v krajih, kjer so Židovi in I razni verižniki kopičili živila in jih zadrževali, to je: Hrvatska, Banat, Bačka itd. Napravili so se tudi važni sklepi glede strankine organizacije. — Zbor naših vodilnih mož je v imesu cele stranke v posebnem sklep« energično protestiral proti razkosavanja slovensko zemlje. Ta protest prinašamo v posebnem članku. Sprejet« so bile po skoro triurni razpravi naslednje resolucije: I Odbor SKZ vsame poročilo dr. Hohnjeca kot zastopnika Jugoslovanskega kluba v Beogradu na znanje ter izreke, klubu zahvalno priznanje in popclno zaupanje. Odobrava stremljenje Jugoslav, kluba, ds razširi stranko z našimi in sorodnimi političnimi načeli po vsem ozemlju jugoslovanske države ter pozdravlja brate Hmt® in Srbe kot politične tovariš© ia sedelovalce. II Odbor SK Z zahteva, naj se čim prej skliče ' pokrajinski zbor v Ljubljani n»* zborovanje, katero je osrednja vlada v Baogradu še dovolila. III Odbor SKZ z ogorčenjem zavrača demagoška podtikanja našemu voditelja dr. Korošcu, po Cio* veku, ki je bil kot zsstopnik meščanov teta in leta za najsirolje rekvizicije. Dr, Korošec je tisti mož, ki je v popolnoma zavožen« prehranjevalne ras* mere vpgij&i red in s tena državi neizmerno ko* risfii Če hoče imeti tudi še nadalje pod državnim S T n A '2 A. Eudzorstvom veleposestnik« v Slavoniji in Bmfttu idevsfce in nežMovska verižnike z žitom, la ne bodo delali na račun revnih slojev velikih dobičkov a živežem, mu mara biti vsak polten Človek Lro-Mže*. Mi mi izražamo popolno zaspanje in ga poživljamo da naj s železno roko poskrbi za po» šteso opravo. IV, Odbor SKZ opozarja slov. kmete na po trebe ia dolžnost stanovske organizacije. Brez or ganiz&fije ni krepke in izdatne obramba stanov e kih koristi. Čim močnejša in Številnejša je kmetska organizacija, tem več jamstva nuli za to, da bo krepko branila kmetske koristi, ter dosledno in iispeSao uveljavljala kmetske zahteve. Vstk® cep ljenje kmetskih vrst pomeoja zasaukanje politične moč! kmetskega ljudstva. Zato odločno obsojamo vsak poizkus zasesti razdor med kmetske vrste, kakor te nameravajo socijalni dsmokratje in v zsd n, e® Času, takozvana Jugoslovanska kmetijska s! ranka, ki je bila v ee rešitev in ojačitev snši-čistega liberalizma na kmetih prvega junija »sta* novljtna v Ljubljani in v kateri se zbirajo nek-danji liberalni mogotci na deželi in razni čarii btefti nezadovoljneži. Pozivlje®© in vabimo vse kmete na Štajerskem pod svoje v večletnem u s|e8nm in zvestem, boju za naše kmetsko Iju istro preiskuteno krš Sansko- car odao kmetsko zastavo ter opominjamo svoje pristale, naj v vsakcrn, tudi najmanjšem kraja ustanov! jo odbor n site S&H ter povsod nabirajo člane za ngšo krščansko, kmetske straako. V. Odbsr SKZ Izreka »Slov. Gospodarju s ii »Straži« svojo zahvalo- zi odločno ia zvesto hrambo kmetskih koristi v obče in pa zlasti v zadevi previsoko odmerjenega osebno- dohodninskega davka ter izraža svoje začudenje, kako je megel voditelj Jugoslovanske demokratske na Štajerskem (đr. Vek. Kukovec v celjski »Navi dobi« dne 10, majnika) tozadevno hranilne pisavo »Straže« ime« novat. »satansko delo zoper državno oblast«! VI Odbor ZK2 obžaluje, da bodisi vsled skrčenega Števila mandatov bodisi !z osebnih razlogov ni bilo vsem nekdanjim poslancem SKZ mogoče, da bi nadaljevali svoje pelitiSno delovanje v Narodnem predstavništvu v Beograda. Tem možem izreka odbor svojo zahvale in obenem željo, naj vsi in zlasti vsöletni načelnik SKZ Ivan Roiksr še dolgo tet v vrsteh naSe stranke delajtjo za dobrobit slovenskega kmeta ia za blagor naša ujedinjena domovine» Ug^tOTim®! V 88, Steviki našega liste s dm 12. maja, t. 1. s®o javno pozvali, dr, Vekoslav® Kukovec, da nam tekom osmih dni naznani, v kateri številki »Straže« smo prinesli pozi?, naj se ljudstvo upre plačevanju krivičnih daritev, kakor nas je g. dol tor obdolžil. Če legi ne »tori, ga bomo javno 'imenovali in prišteli v vrsto tistih ljudi, ki vedama- piSejo neresnico. Danes ugotavljamo, da je preteklo ne samo esam dni, ampak že cel ms« see., ia g. doktor Se .ni dokazal svoj® neresnične trd h'--?. Iz tega deđi, d» . . . K.#r#i©e mas J© prodal ’ Srbom! Tako nam piše siki nemškutar Iz bšvSega Ornigovega pašaluka in ve cele natančno goved&ti wot©. »Za Cest miljonov nas j® prodal., ,« Ali je pa sploh še bilo kaj prodajati? Prodajali so nas že stoletja in stoletja boljko! živino na trga, prodajali s 3 nas naši prejšnji gospodarji in njihovi pomagači Nmcem si njihove osvojevilae cilje, da slednjič ni ostalo od našega m;roda drugega, kakor izleti in izkrvavela ljudska množica na beraški palici. Pr« dajali so nas v prejšnjih stoletjih Habsburžani, ko sö nas izročili v robota ia desetino nem škfm graščakom, prodajali so našo kri, ko so Slovence pošiljali v vojsko za NemSljo cel© tja. na Špansko in Holandsko, med tem, ko nam je doma Tarek 1 to za Idem plenil deželo in odvajal ljud si? o v mžajost Odkar s® je v Avstriji začelo ustavno življenje pa sploh ni bilo dragega, kot barantanje. za naše Življenje, kole In premoženje Od prvih intnlstrav p« dojsadnjega biriča in .žandarja |e bil vsak o-radnik prodajalec ali mešetar naših det in zakliče: »Glej, župnik» Dolinarja pijejo, Včeraj sa šentiljskega in šmžhelskega, danes pa Se tega. Strele saismenskei« . Malgaj: »Kaj imate s tem župnikom?« »Imama ukiz iz C«tevca, da ga odvedemo srn Mastifi.« ' To ni' bilo povsem resnično. Aretirali so -me predvsem vsled zaiožbe nemfiurjev, kakor sem pozneje dognal, ■ Malgaj: »Na Mostič? Dobro, tudi jaz :m m pot na Mostič. Za menoj je srbska patrulja. Pofia* kajte, g?emo ste.pij ia ss bomo tem pogajali« B i ni samo' drzen iu neustrašen^ anip&k-tudi zelo previden. Zakaj tu dva, tam pa s?d*m. mož. Ker še nikdar nisem' bil ? enakem..; položaju ia popolnoma neuk vojnih običajev,: sem' r uislil, da imata vrte častnika m3 kako pariameuterno pot. tudi Nemci menda niso, bili madrejši. Pa smo čakali. Trenutki so minevali /počasi, srbske patrulj® pa nič in nič. Nemcem so gorela t?* junija l&iS* naredili dunajski državniki, - torej ni velisa. Po vrobfni se deli as dva dela, dokazuje namreč, da avstrijskim Nemcem ti pogoji kršijo »Heimatboden« in »Lebsnshotdutfi« (to se pravi, da jim jemljejo zemljo in pegoj® za livljeaj©) Pota® našteva, da bodo Nesici od 10 milijonov prebitalstva 4 milijone imeli psi sosednjimi državami. ¥ Češki državi sami jih’ bo okrog 8 milijone, Ssveda ni povedal, kako bi bilo mogoče olupiti Češko kraljestvo, da. bi ti Nemci prišli stro a Češka kraljestvo je namreč kot ogromen kotel. ¥ sredini prebivajo Čehi ©b krajih po gorovja pa Nemci. Dalje se pritožuje, da se madžarski Nemci m smejo združiti z Avstrijo. Potem ugovarja, da bi morali južno Tirolsko prepustili Italijanom in slednjič poudarja ds' hoče entente oropati »svobode« is »go-spodaskega razvoja« nemško prebivalstvo m& Šta* ferskem in ICorošksm. — Ja pafi težavi. ¥©S kot tisoč let so Nemci silili med Slovane, naravno j« torej, d® imajo na slovenski sesiji mnogo prebi-. v&Mv®, M je bilo poslano tja v gertaaaizatorične aameae, Te postojanke, ki so bile ustvarjena samo za napad in osvajanje, morajo sedaj izgubiti. ¥ drapm dela razvija dr. Rean®r pred nami v najtemnejših barvah sliko nemškega gospodar* j skega stenja. Dasiravno-je mnogo pretkano, ven-' d m morom© pritrditi, da ima tukaj dr. Renner v bistvu pr «v: gospodarsko stenje Nemcev je grozno žalsstao. Čuda» je pa njegova zahteva, katero izreče na zaključka: Jugoslovani, Čshi in ne vem kdo še, risj prevzame ds! avstrijskih dolgov, daje Nemcem surovin m tovarne, živež itd, češ, kar so vsi enako krivi vojske. Tore]: Korošec in Kromar ata ravnotako kriva, kakor Slürgkh in Ttez»! S j takšnimi spomenicami si Nemci ne bodo pomagali. VpraiaaJ* ©feno¥e im ¥©jm© odškodnine. LDU Lyon, 11. junija 1919 (brezžično). Pri obravnavi nemških protipredfogov v pas« j deljek zjutraj in popoldne so se pečali nafielnlki zavezniških vlad zlasti z vprašanjem obnove ial odškodnine. Posebne strokovne komisije so is v--j poslale srota četverice svoja poročila-o prbbiesdh saaroke kotline, Alzacije,’ Lorene, nemških kolom) ter vojašiiih is pomorskih deločb.- Izdelati se rao*\ rajo Še porofiila © obnovi ia -odškodnini, a vzhodnih mejah Nemčije, o finančnih vprašanjih" is? o ureditvi plovbe po -rekah. Razprava o vprašanju, ali m ima Nemčija pripustili k zvezi narodov, še ni končana. V pondeljek zjutraj je imela .sej? te-j rfprjjaln* kombija, ki ima nalog©, doloMti vzhodno ssejo Nemčija Popoldne se js ssstela k sf#| komisija za baltiške pokrajine. Ob enem se je -se* j šla v ministrstvu «s zuasaje posle posebna komi-} sij®, ki feo proufievala politične klavzule, pridrihaei v mirov©! pogodbi z Nemško Avstrijo ia saauša-j joče s® na Italijo. Č-ani- te komisije m: Rich .m*! Froncijai Sonnino Italija, Ey e Crews Anglija ia Nelson-Amerika. Podrejen ji je tudi poseben redakcijski odsek, kjer ima vsaka velesila po enega zastopnika. ti» ped nogami, postali so nestrpni. Poročaik rele: »Ml. moramo naprej. Saj ni treba čakati patrulje. če hočeta z nami, pojdita sama,« 'Milgaj nato-,: - »Kaj- si mislit«- ? Midva sva dva, vas je soden* Č« bi Sla .sama. s vami is pridejo Srbi, bodo s! mi: lili, da ste naju ujeli- la to vas zagotovim, da var-potem .uježeui vse ds zadnjega ' 'poste'A Vi is Srbov ns poznate.« »Hi! na! Štiri leta sem Mi v vojsk!,« še-to-star vojsk. »tudi. s Srbi«. »Petem jih pa itak zadosti poznate!« EairiiS» '0«t Nemilemu Četovo/Ijl pa se je menda z?.S«ls ' jasiviti 'v. glavi ia zato reče precej odločno: *Nat leg« zelja pa jaz m bcm jedel« ■ Bolel je refii. da se e« da r-aeasiatL Rame je prišlo/gori po cesti par ljudi, Četovodja puško črez rtroo In hajd! par korakov neopaženo mimo; sp.;, pa jo je rezal naprej, m mesječ se sa.drfl'i ge. Ko' je Ml že kakiu šestd»s*t ali sedemdeset korakov oidaljen od nas, zakliče M&igaj: »Gospod pdročnik! Ali m vidite, ds četo vod« ia 'cdhaja? Kakšno .disciplino palmate pri-V*a da se lahko eden odstroni, k&d&r m ma rijuW Pokličite ga nazaj!«- Zsres ga j« poklical. Četovpdja j« okrenfl glavo, . pa zaničljivo zamahnil z roko ia je hitro Odgovor is n©mšk© proti- predlogo, Iz Paria poročajo äm 10, Janija: Šestorica* M m peča % odgovorom na BemSke protipredloge, ta svoje delo dokončala. Druge komisije bodo iz stofavile svoje d«io danes. Zedinjen)e jugoslovanske pravoslavne cerkve, 26. msj j» znamenit da® v zgodovini pravo* ■ravne jngeslovanske cerkve» Tega dne so pred -vtavltelji pravoslavne cerkve preglasili upravno «dlsstvo vseh jugoslovanskih pravoslavnih cerkev. Vs‘S pravoslavnih, tvori namreč vsaka držav«, ob •e;:©sa tudi cerkveno oblast zase in tako so imel! to-bi v .kraljestvo najvlgjn cerkveno oblast v Beograda, Bošnjaki v' Sarajeva, Btnačani in prebival* teri:, t j ,. (Konec prih.) Duhovniške vesti, C. g. Biti D ?oräak, župnik pri Sv. Primoža m Pohorju,, je oz travel ia se je vrnil iz mariborske bolnišnice ^aasvojožjpaijo. — P|«Etsvljen jo C. g. PeSnafc Jožef, zmaim kaplan v Brežicah, za provlzorja f Sromlje. •— C. g Paulič P-- sr, topla® v Hočah, bo das 1, julija umeščen n» župnijo Sv. Jerneja pri Ločah. Osebna vest, Miha’Maček je Imenovan sad-him kanclistem. Izpramembe pri višjem šolskem sveta. Za dru gega poročevalca o upravnih is gospodarskih šolskih zadevah pri višjem šolskem sveta v Ljubljani je imenovan dr. Stanko Majcen in zr nj«govtga namestnika vladni koncipist Nart«? ¥elikonj&. Razpuščena «Minska odbora. Občinski odbor na Sniesn je razpuščen. Za gereute Je imenovan veleposest sik Maks Ltmprecht, za prfsednike pa veleposestnika Pavel Sserbiajek in Jaške Korm&n ter lapntk Gašper Zrako. Razpoščen je tali obč. zistop v Gornji Polskavi. Zs geresta je imenovan posestnik Franc Uraajek v G. Polskavi. Za gerenta v Gradiški ja imenovan nadučitelj v Sp« Kungoti Alojzij Fram, za prlsednike pa Al. Majcen, Fraoc Stelcl. Ivan Pantič. Jakob Ogrin, Mikael Požarnik, N. Robnik, Jožef Pez riß, Jurij Grli in Mih» Pogorelec »Nova Doba“ ia »Mariborski Delavec“ se z&v zemata za hrvatske in ogrske oderuhe, ki trgujejo z žitom. Simpatije so seksi, kar se m da nare kovati, kar pride iz srca» Č© torej slovenske da-mtkreto-Iifeer&lce vleče srce k hrvgškim in ogrskim oderuhom, »i to nič novega, merreS nekaj teto starega, kakor je stara zgodovina liberalizma. Pod liberalizmom je vedno cvetelo cdemSko odiranje ljudstva. Ia kdor se je postavi! proti takšnemu o diranju, ^po njem je lopni! liberalec. Jako je llbe-lales tadi lopnil p.o äs, Korošca, M ja hrvatskim in ogrskim trgovcem z žitom In drugimi živili stopil as prste. Ko je dr. Korošec prevzel ministrstvo za prehrano, so' vladale v naši državi v tem oziru docela heurejece in skrajno žalostne razmere. Razni prekupci so vso trgovko z žitom ia živili yaeli v svoje roke, nakopičili so ogromna količine žita in drugih živil*. podražavah fife poljnbuo ia ti' hotapili preko meje naše drla?©. Krajem v naši domovini In zlisti sa Siovensksm ps je pretil glad« Ta je dr, Korošec po-iege! vmes s krepko1 roto in začel čistiti smrada pola Mie? hrvatsko-ogrskega židovskega sderofitva. Vsak, tudi uajbalj zagrizen Movehski iberaltc, ki j® bil v Slavoniji tli Bački ali Banatu in je timkaj nakapava! ži rila, bo potrdil, kako neizmerna korupcija, pod* ko plitvost ia goljufivost j© vladala v teh krajih. Če je torej, dr KoroSec kupčijo'z Miom in živili v teh, krajih postavil pod državno kontrolo tar jo to tadi v bodeče obdržal pod to kontrolo, ma vsak ljudski prijatelj mora biti hvaležen. Ls de* mekratu liberalcu to ni prav ia zato napada dr. Korošca in-trosi o ajem lall, čtš, .da bodo rekvizicije vpeljane tadi v naših krajih.' Slovenija po-trebuje do veza Žila in živil, kis pa rekviricij. Vsak pameten 51©v©k lekvlriri tam, kjer j« kaj vzeti, se pa tem, kjer ni nič ali vsaj ne dovolj ter 'je treba prinesti in-cisti. Tako bo tail ravnal dr. A 'Karnise in naše in sploh celo jupriorunsk® ljudstvo- mu to hvaležno, ker ga bo branil pred go-spodarskim izsekavanjem krščenih m nskrščenih Sföovakih vampirjev. Naše demokratu liberalce pa m bo naše ljudstvo dobro zipom te, ker so iz tegulli svojo roko is svoj jezik v obrambo ljudskih oderuhov. Encdnevsil ležaj za voditelje katoliških organi* zacij Celjskega 'sadnega okrožja se to vršil sredi jul ja v Celju, N&tinčea spored se pravočasno ob: javi. Dva tečaja. Vmogradniški tečaj priredi kmetijska šola na Grmu dne 20, in 21» t. m.' s sledečim sporedom: poletna dela v vinogradih, trtai ste>dljivci, zelen® cepljenje. Predavahfe se prične v petek, dne 20. L iif., ob dveh pop, >— Živiaerejski in 'mlekarski tečaj priredi'iste šola .dne 27 te 28, L m., s sledečim sporedom: reja molznih kr- v, krmljenje, molža, mlekarstvo. Predavanje se prične v petek, dne 27, t. m., ob dveh pop. Poduža! tečaja o vigojf mladine. Mariborsko slo vensko žensko diultvo priredi dvotedenski podučni tečaj o vzgoji mladine. Predavanja se vrš $ v risalni dvorani melčanske šele v Rsissrjfjvi ulici in sicer v peadeljek 16,, petek 20., pondeijsk 28., sredo 25,, in petek 27. junija ob pri 8. uri zvečer. Prisrčao vabimo naše članice pa tuli vse naSe ostala zavedno lenstvo. Predava gič, ravnateljica mešč. šole" Antisnijm Stupca. Predavanja so vstopnine prašta. Podravska podružnica SPD v Rušah namerava ustanoviti maik&cijski odsek ter vabi vse gospode, ki sis hočejo temu posvetih’, da se pismena javijo na ?^iinTaMwaeftTrac^sa.-y!tgvswnav“JV*«gan.a Kmetovalci pozor I Vsakovrstne poljedeljske stroje, mlatilnios, višine, žitne čsatiiaice, mline fi„ gszdsmke pasmi, ki Suje * na lase 3čipsa“, temuom-jave barva, »’alike rsBti, nesi ovratnik z mojim imenom, mi i« na Tegetihofovi cesti v Mwihsra, mož, »steri je sjcer poznan, naložil n» svoj voa in odpeljal proti Lmjterspürgs. Dotičaeg/ mož* pozivam, d« mi aemuiom» mo psa (psico), Ser ta s km sodnij-ski zisledujsm. Kllčolr, Maribcr, Tržsšk» Oöäta 3. 1105 KONJ, 8 leta star sivec (bolj temna žele ine barre) 15*/* pozti visok, angleške toplokrvne pasme, brez nttpaka, vajen «sake kmetske vožnje, kakor tudi dober dir-jalec za kočijo, #e zameni sa eno pisma asko kobilo, Če mogoče « žrebetom ali brejo, tudi j® lahko starejša; ali pa enake starosti žrebica, katara mora biti vajena pri plugu in v v?eh kmetskih vožnjah. Ltiinik konja: Frana Jalen. posestnik v Starinofivasi, p. Križevci pri Ljutomarn. 1130 v najem so da 1 ali 3 leti pekovska obre v prhazni vinorodni -’asi Pileča pri Brežicah z novo e;>rata-Ijjmo ia moderno «rejeno peka rijo v nova zidani hiši. SS pekarijo se odda prodajalno za pecivo in moko, 2 sobi, kuhinja in Met. Priprava« je vse to, da m more biti boljše za mladega mojstra ali starejšega pomoćnika. Resse posudbe «tirajesna vdova Terezij» Suša, Fišece 4«. 1096 Vožnja n%jm® Jožef Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1090 Obleke V najem se da s 1. julijem hišica a dvema »obama, 1 čumnata, sveilo delavnico (fotografski ateljer) ia malim vrtom, Tršaška cesta 28, 800 korakov od mosta! Pismen® goasdbe: Dr Josip Rapoc, odvetnik v Mariboru. 1101 od prepuste do vsakovrstne saj- fbejfie, domače, dobro in vestno »k e velikosti, lab®»® k* Strojno pletenje in poprava noga-_ via Val p u rga O mss v Mariboru, 8ol»bs ulica 4, sprejema del» za strojno pletenje. Spraje®s tudi nogavice za podpleteuje. Sprejema vsa tjopraviža aogavic i* 3 nogavic ali 4 kratkih nogavic napravi 1 par. Pošiij» po poiti vsak diREs; veliko priznal «ih pisem »s razpela®». 1088 Išjfe se vojnik® Jožafa Kodrič» iz Rifenberga pri Sorici, rejenega 1. 1896, pp. 55. Nafeajal se je v ruskem vj»'n;št?u.. Ako kdo kaj ve o njem, ssaj proti nagradi sporoči na nagiov. Jožef Kodrič, Maribor, Mozartstrasse 61. 1102 dalo, w*fce kovoati izdeluje točno in solidna ter fK'daj» 718 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulic» št. 15, pri starem mostu. Spodnja In Gor. Samjsta dolina i» Slovenjegraški ::: :: okraj. ' ::: zidati, Kdar bol® po w«I mj si hmoM nov patentiran «®-čia ridscjs, hsteri j® polovico cenej s; t.dor rabi načrte in pro-nSna» *» stavbe, kdor rabi zidarje, opeko, «sBtaiit, »pha, žs-leasinc /mj vs* to anražuje pri Bragötimm (Sorofeo, tmxKaumew*.. -ww« ' i; ' stavbeni mejstar 848 v Zaleti psri Celju« ŽVEPLO z vibcgrede ima na predaj Stavbe»»'pmro a: FR AM J O NE RAD. mt&ni atdarski mefster v- CELJU. P>«Ts«ma vsa zidarska in drug» stavbna dela. Izdaja strokovna mnenj«. Izvršuje a&črte n pro ra.tun a po dnevnik ces»h. 1028 je spet edprt In sprejem®, bctlsik® vsdh vrst, kskor tadi cikrepšssji p®tr®bH@, Zdravljenje, tadi Izvrstna bran pri imemi ceni. — Pojasnila daj® lastnik ia vodji dr. fraa Čeh, posta Gor. S*. Inngota ::: pri Man bom. ::: St, 2**0/pr. ei 19. 9 RAZGLAS pov«rjeDi8iva ministotva fiaaaa sa Siovesijo in Isteo v Ljabljaoi. GŠaaom objave v „Siužbsaife Novinab“ br. 45 z dna 20. maj* 1918 izdal je komite miaktra fioane in prometa | na predlog gospoda fiaasdnega ministra sledeöi odl«k: Izjednaši «a kurz kr-vanih kron bižfe avstr® ogrske drža- e in koranih srebrnih öra#g«.t8kiji perpera od 1, 2 in 5 krca v srebra s ksrzom dinara t. j da velja pri naših državnih blagajnah ®aa srebrna kavana krona ali en srebrni kovan: perper en dinsr V Ljubljani, da© 3, jaaija 1619. Pov«rje?ik : I)*\ Savnilč, s. r. 1092 POZIMI 1064 Poživljajo ge vsa ene stranke, ki m avojžas sklenile: vojno pojftjilno zamaranje, da se »etpadoma prigUse za spremenite v 1st« g» v isä ware v as« Je. Lastna korist veleva vsakomer, aaj to brez odloga stori. Ob ®®0ia «e naznasja, da se že nadalje sprejemajo štedilna zavarovanja, p» katerem sa vsaka zdrava ose j fea, p-; log docela brezplačnega življenskega zavarovanja trajao zagotovi 30/°tiao obre*tovanjaaaložene g-lsavnice. Primer: Strank» naloži in vplača E 3720 45 a po das-atih letih dobi v gotovini £ 5000 Maložena glav-j niša se je obrestovala na ta nadln s 3%. Ako pa stranka, umri pred potekom 10 let, n. pr. ža v prvem letu po' vložitvi denarja, tedaj sa takoj po smrti vlagatelja'iz-j plafe dedičem ali svejesm svota K 6000‘— v gotovini, brez vsakega odbitka. Vloženi kapital se je v tem slučaju obrestoval ne s 3% ampak z nad 33%! j Pojasnila daja in prijav© sprejema: Osrednji zmmmir&lnl oddelek za SloveaijoJ s&kkda za voj. vdove ia sirote, v Ljubljani, Fran&vef nabrežje ! s pedutsžaieo v Mariboru ter okrajnimi nastopi: v Cdju, Ptuja, Kranju, Rsdavljici, Novemnaestu, Kočavju, S 'Bsiiiku, Litiji, 105)4 Mm lie Tmhi izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. V Zavrču, dne 9. junij® 1919. Josip Troha, soprog; Marička Troha, hčerka; Anton Klinc, Marija Klinc, starifii; Karti Traha, svak. Sanatorij Mirni dom Vetrinjsli il Mesar los. Kirbiš odda tske-j 13 parov vprežnih volov tftžbh od 900 di 1200 kg. Zamenja jih tudi za debel Uviao. Voii so lepe pasme. Bili so last neke graščine n Hrvatskom. Delniška glrims K 15,000,000, EezePTM foad lad K 4,000,000, Central» ¥ liguMJanf. Pedruiiiieei Split, Celbvee, Trst,''Sarajevo, Ggfsce,“Celje. Sprejel»» v!«g« m knjlilc«. ia na tekoči rat»' Mjagodn«jä«i£i& ojteeestoaanju. Po» srednje nakup m prodajo frednestnlh papirjev predajm« k* vrednostne papirje ia blago, .&r kontoje ia. vaovfioje menice.. ~~ Dovo.^aje Ikre dite 1 v vseh eblikstfe, — Poslovno i rneste r«- k kvrgoje bcmsA naročil«, najtesneje. — Osje \ redne loterij#. 350