PO POTI INOVACIJ do uspeha na trgu Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani Pisarna za prenos znanja Univerza v Ljubljani PO POTI INOVACIJ do uspeha na trgu Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani Pisarna za prenos znanja Univerza v Ljubljani Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani PO POTI INOVACIJ DO USPEHA NA TRGU Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Uredil: Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani Avtorji besedil: Urša Jerše, Marijan Leban, Nina Smerdu, Miha Rajh, Teja Stamać Uvodni nagovor: prof. dr. Tanja Dmitrović Oblikovanje: Zavod Lupa design Fotografije: Shutterstock, Pixabay Lektoriranje: Amidas d. o. o. Tisk: Evrografis, d. o. o. Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana, julij 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.101(497.4) 378.4(497.4Ljubljana):001.101 PO poti inovacij do uspeha na trgu : vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani / [avtorji Urša Jerše ... [et al.] ; uvodni nagovor Tanja Dmitrović ; fotografije Shutterstock, Pixabay]. - Ljubljana : Univerza, 2019 Dostopno tudi na: https://www.ppz.uni-lj.si/vodnik ISBN 978-961-6410-60-1 1. Jerše, Urša COBISS.SI-ID 300894208 4 Kazalo 7 • Uvodni nagovor KAZAL 9 • Kaj pomeni …? 11 • O Pisarni za prenos znanja 13 • Kaj je prenos znanja? 17 • ABC intelektualne lastnine Vrste pravic intelektualne lastnine 18 • • • • • • • • • • • • • • • • • 27 • Z roko v roki z gospodarstvom Razvojno-raziskovalne pogodbe 28 • • • • • • • • • • • • • • • • • • Evropski projekti 38 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Zaključna dela študentov 41 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Varovanje zaupnosti in materialov 43 • • • • • • • • • • • • • • • • Kaj moram storiti … … ko sodelujem s poslovnim partnerjem? 45 • • • • • • • • • O 47 • Od ideje do trga 10 korakov do komercializacije 47 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Vse se začne z idejo 50 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Prevzem službenega izuma 51 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Pravno varstvo izuma 56 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Trženje univerzitetnega znanja 62 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Poti prenosa znanja 63 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine 65 • • Delitev inovacijskega prihodka 69 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Kaj moram storiti … … ko ustvarim nov izum na Univerzi v Ljubljani? 70 • • • • 73 • Odcepljena podjetja Koraki do podjetja 75 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Nasveti ob ustanovitvi podjetja 76 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Ureditev razmerja med Univerzo v Ljubljani in odcepljenim podjetjem 88 • • • • • • • • • • • • • Kaj moram storiti … … pred ustanovitvijo odcepljenega podjetja? 92 • • • • • • 95 • Primeri dobrih praks 97 • Uporabne povezave 5 ORV GO ODNI NA UV 6 UVODNI Uvodni NAGOVOR nagovor Kaj pomeni … ? Poslanstvo Univerze v Ljubljani vključuje prenos znanja, ki ga O Pisarni ustvarjamo zaposleni in študenti, v vse pore družbenega živ- za prenos znanja ljenja in delovanja. Oblike in načini prenosa znanja so raznoliki ter vključujejo vse od razvojno-raziskovalnega sodelovanja s podjetji, prenosa inovacij in drugega znanja na podjetja prek licenčnih in prodajnih pogodb do ustanavljanja novih podjetij Kaj je v lasti zaposlenih ali študentov na Univerzi z namenom nadalj- prenos znanja? njega razvoja in komercializacije znanja. Navedene dejavnosti zahtevajo veliko znanja in truda ter tudi časa, ki ga raziskovalci pogosto raje namenijo raziskovalnemu delu, študenti pa izpolnjevanju študijskih obveznosti. Hkrati se ABC vsi zavedamo tega, da zgodbe o uspehu na področju prenosa intelektualne znanja v okolje Univerzi in tudi posameznikom prinašajo ugled, lastnine večjo možnost povezovanja s poslovnimi partnerji, poslovne priložnosti, možnost pridobivanja boljših projektov, znan- stvene objave v uglednih revijah in ne nazadnje tudi finančna Z roko v roki sredstva, ki so lahko vir sredstev za nove raziskave. Verjetno se z gospodarstvom nič od tega ne more meriti z občutkom, ko se na trgu pojavi izdelek ali storitev, ki je bila razvita z uporabo našega znanja. Razvoju tega področja se je Univerza zavezala v svojih strate- ških aktih, z željo, da bi procese olajšali in pospešili, pa smo Od ideje se odločili to področje še okrepiti. Naša želja je, da bi se do trga dejavnost prenosa znanja v gospodarstvo v prihodnjih letih enakovredno postavila ob bok znanstveni odličnosti Univerze v Ljubljani. Odcepljena Namen vodnika je na enem mestu zbrati čim več koristnih in- podjetja formacij, povezanih s prenosom znanja na Univerzi v Ljubljani. S tem želimo izboljšati zavedanje o pomenu prenosa znanja in sodelovanja z gospodarstvom ter raziskovalce opremiti s potrebnim specifičnim znanjem, vezanim na sodelovanje z Primeri gospodarstvom, pravno varstvo in trženje znanja. Prav tako že- dobrih praks limo zaposlene spodbuditi k prenosu znanja v praktično rabo. Prof. dr. Tanja Dmitrović, Uporabne prorektorica za prenos znanja povezave 7 J POMENI …? KA 8 Uvodni Kaj nagovor pomeni …? KAJ POMENI … ? • Univerza v Ljubljani kot celota vključuje vse članice (23 fakultet in 3 akademije) ter zaposlene na članicah in rektoratu O Pisarni (v nadaljevanju tudi UL). za prenos znanja • Članica je fakulteta oziroma akademija Univerze v Ljubljani. • Pisarna pomeni Pisarno za prenos znanja na Univerzi v Ljubljani. Kaj je • (Univerzitetno) znanje so vsi rezultati raziskav in drugega prenos znanja? dela v kakršni koli obliki (izum, na novo pridobljeno znanje, računalniški program itd.), ki nastanejo v okviru zaposlitve na Univerzi v Ljubljani. • Trženje oziroma komercializacija znanja je prenos znanja ABC na tretjo osebo (po navadi podjetje) zaradi nadaljnjega intelektualne razvoja in ustvarjanja vrednosti na trgu. lastnine • Rezultati raziskav (»foreground«) so predmeti, poročila, računalniški programi, izumi itd., ki nastanejo kot rezultat posamezne raziskave. Z roko v roki • Predhodno znanje (»background«) so kakršni koli po- z gospodarstvom datki, znanje ali informacije ne glede na njihovo obliko ali vrsto. To vključuje tudi pravice intelektualne lastnine, ki obstajajo pred sklenitvijo sporazuma, pogodbe ali druge- ga sodelovanja. Predhodno znanje je potrebno za izvedbo Od ideje projekta in/ali izkoriščanje rezultatov projekta. do trga • Pravilnik se nanaša na Pravilnik o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na Univerzi v Ljubljani, ki je začel veljati dne 1. aprila 2016. Odcepljena • Odcepljeno oziroma »spin-out« podjetje je podjetje, podjetja ki ga je ustanovil zaposleni (so ga ustanovili zaposleni) na Univerzi v Ljubljani z namenom nadaljnjega razvoja in trženja znanja, nastalega v okviru zaposlitve na Univerzi v Ljubljani. Znanje se prenese na novo podjetje bodisi s Primeri podelitvijo licence bodisi s prodajo pravic intelektualne dobrih praks lastnine. Odcepljeno podjetje nastane zato, ker nadaljnji razvoj produkta ali storitve ni več jedro dejavnosti članice. • Zagonsko oziroma »start-up« podjetje je novoustanovljeno podjetje, ki ima inovativno idejo za produkt ali storitev Uporabne in velik potencial za rast. povezave 9 A ARNI ZA O PIS PRENOS ZNANJ 10 Uvodni O Pisarni za nagovor prenos znanja Kaj pomeni … ? Na Univerzi v Ljubljani od februarja 2018 deluje Pisarna za prenos znanja, ki je nadgradnja Univerzitetne službe za O PISARNI raziskave, razvoj in intelektualno lastnino. Poleg formalnih ZA PRENOS ZNANJA postopkov prevzema in pravnega zavarovanja službenih izumov zagotavlja raziskovalcem tudi vsebinsko podpo- ro pri prepoznavanju in pravnem varstvu intelektualne lastnine. Prizadeva si za trženje univerzitetnega znanja, Kaj je povezovanje s podjetji in organizacijami ter ustanavljanje prenos znanja? odcepljenih podjetij z namenom nadaljnjega razvoja in trženja univerzitetnega znanja. ABC intelektualne Glavni cilj pisarne je predvsem raziskovalce razbremeniti lastnine v procesu prenosa znanja in s tem pospešiti dejavnosti na naslednjih področjih: • Sodelovanje z gospodarstvom Z roko v roki Pisarna ustvarja priložnosti za povezovanje s poslovnimi z gospodarstvom partnerji ter vam nudi pomoč pri pripravi in pregledova- nju različnih vrst pogodb (predvsem pogodb, v katerih je ključna sestavina dogovor o dodelitvi pravic intelek- tualne lastnine, ki nastanejo v okviru sodelovanja). Od ideje • Pravno varstvo izumov in trženje znanja do trga Pisarna vodi postopek, ki teče po Pravilniku o upravlja- nju s pravicami industrijske lastnine na Univerzi v LjubljaniB. Zagotavlja vam tudi vsebinsko podporo pri pregledu stanja tehnike, oceni tržnega potenciala Odcepljena vašega znanja in iskanju partnerstev. Poskrbi za varstvo podjetja intelektualne lastnine, iskanje potencialnih partnerjev za nadaljnji razvoj vašega znanja ter pogajanje in skle- panje licenčnih pogodb in pogodb o prenosu pravic intelektualne lastnine. Primeri dobrih praks • Ustanavljanje odcepljenih podjetij Pisarna vam pomaga pri oceni vaše poslovne ideje in v postopku ustanovitve odcepljenega podjetja (podelitev soglasja s strani Univerze v Ljubljani in sklenitve licenč- Uporabne nih pogodb v primeru uporabe univerzitetnega znanja). povezave 11 A? J JE KA PRENOS ZNANJ 12 Uvodni Kaj je nagovor prenos Kaj pomeni … ? znanja? O Pisarni za prenos znanja Univerza v Ljubljani na različne načine prenaša znanje, ki ga ima in ga dodatno pridobiva z lastnimi raziskavami, ter KAJ JE s tem vpliva na širše družbeno okolje. Prenos znanja/teh- PRENOS ZNANJA? nologij v ožjem smislu pomeni postopek podelitve dosto- pa do univerzitetnega znanja tretjim osebam za nadaljnji razvoj znanja v produkte in storitve ter za njihovo lansiranje na trg. Zato se ta pojem največkrat uporablja v povezavi ABC z ustanavljanjem odcepljenih podjetij in podeljevanjem intelektualne licenc oziroma prenosom pravic intelektualne lastnine. lastnine Čeprav sta to pomembni področji, prenos znanja zajema tudi mnogo širše dejavnosti, kot so na primer zaposlitev diplomantov, magistrantov in doktorandov Univerze v Lju- Z roko v roki bljani, prek raziskovalnih publikacij in dogodkov, na katerih z gospodarstvom prihaja do mreženja med raziskovalci in deležniki iz gospo- darstva, ter pri projektnem sodelovanju z gospodarstvom in morebitnimi drugimi deležniki. Od ideje Pri nekaterih oblikah prenosa znanja gre za bolj oprijem- do trga ljive in formalne postopke, nekateri pa se dogajajo vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedali. Prepletanje obeh oblik nazorno prikazuje shema na naslednji strani. Pri sodelovanju z gospodarstvom prihaja do prenosa Odcepljena znanja in pri tem se lahko specifično znanje posameznika podjetja prenese v gospodarstvo kot podajanje mnenja, izvedba raziskave, izobraževalnih dogodkov in podobno. Pri tem je treba poskrbeti, da imamo pred tem sklenjene pogodbe Primeri o sodelovanju, kar podrobneje opisujemo v tem vodniku. dobrih praks Licenciranje ali prenos pravic intelektualne lastnine kot eden najpogosteje uporabljenih mehanizmov prenosa znanja pomeni pravico uporabe specifičnega znanja, za- varovanega z intelektualno lastnino. Uporabne povezave 13 Uvodni nagovor REZULTATI RAZISKAV Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja Obvestilo o službenem izumu »Neoprijemljivo« ali drugi stvaritvi znanje KAJ JE PRENOS ZNANJA? • Znanstvene objave ABC intelektualne Pravno zavarovanje • Sodelovanje z gospodarstvom lastnine stvaritev: • • Odcepljena podjetja Patent, model, • Prehod kadrov v znamka • podjetja Avtorska pravica • Z roko v roki • Mreženje in Poslovna skrivnost konference z gospodarstvom • Poučevanje Od ideje do trga Inovacija na trgu Odcepljena podjetja KORISTI Primeri • Socialne • Finančne • Kulturne dobrih praks Uporabne povezave 14 Ustanavljanje novih podjetij kot način prenosa znanja je primerno predvsem v primeru, ko ima inovacija tržni ali prodajni potencial ter ko obstaja posameznik ali skupina Uvodni ljudi, ki ima veliko željo in potrebno znanje, da to sama nagovor nadalje razvija in prenese na trg. Pri vseh načinih prenosa znanja so skupni imenovalec pravice intelektualne lastnine, s katerimi varujemo uni- Kaj pomeni … ? verzitetno znanje pred nepooblaščeno uporabo s strani tretjih oseb in ki nam omogočajo ohranjanje konkurenč- ne prednosti na trgu. Prepoznavanje potencialno tržno zanimivega znanja in pravočasno zavarovanje s pravicami O Pisarni intelektualne lastnine sta zato ključnega pomena v pro- za prenos znanja cesu prenosa znanja. KAJ JE PRENOS ZNANJA? ABC intelektualne lastnine Z roko v roki z gospodarstvom Od ideje do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 15 ALNETU PATENT • 20 MODEL • 22 ZNAMKA • 22 AVTORSKA IN SORODNE PRAVICE • 23 KNOW-HOW IN POSLOVNE SKRIVNOSTI • 25 STNINE ABC INTELEK LA 16 Uvodni ABC nagovor intelektualne Kaj pomeni … ? lastnine O Pisarni za prenos znanja Intelektualna lastnina (IL) označuje rezultate človekove ustvarjal- nosti, ki so lahko predmet varstva pravic intelektualne lastnine. Pridobitev, imetništvo, upravljanje in varstvo pravic intelektual- ne lastnine so predmet posebnega pravnega področja, to je Kaj je prava intelektualne lastnine, ki ga delimo v dve večji podpo- prenos znanja? dročji, in sicer na pravo industrijske lastnine in avtorsko pravo1. Med industrijsko lastnino uvrščamo naslednje pravice: patent, znamko, model, geografsko označbo, topografijo polprevo- ABC dniških vezij in žlahtniteljsko pravico. Za njihovo pridobitev je INTELEKTUALNE potrebna registracija oziroma podelitev s strani pristojnega LASTNINE nacionalnega (ali tudi mednarodnega) urada. V Republiki Sloveniji je za podelitev patentov in registracijo znamk ter modelov pristojen Urad RS za intelektualno lastnino, ki je or- gan v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z roko v roki Postopek se začne na zahtevo zainteresirane stranke. Na- z gospodarstvom sprotno za imetništvo avtorske pravice ni potreben nikakršen registracijski postopek, saj avtorska pravica nastane s samim nastankom avtorskega dela. Omeniti je treba še nekatere druge oblike intelektualne lastnine, Od ideje ki prav tako predstavljajo rezultat inovativnega razmišljanja in do trga ustvarjanja, a (še) niso manifestirane v obliki, primerni za varstvo s katero od zgoraj navedenih pravic. Primer teh so recimo poslovne skrivnosti, strokovno znanje in izkušnje (know-how), recepti. Čeprav se vsaka pot raziskovanja in ustvarjanja začne Odcepljena z idejo, ta še ne predstavlja intelektualne lastnine in zato ne podjetja more biti predmet pravnega varstva. V tem delu vam želimo dati osnoven pregled pravic in- telektualne lastnine. Za več podrobnejših informacij smo Primeri vam na voljo v Pisarni, veliko pa lahko preberete na spletnih dobrih praks straneh Urada RS za intelektualno lastninoB, mednarodnih organizacij (WIPOB, EPOB, EUIPOB) in drugih portalov (npr. IPR HelpdeskB), ki delujejo na tem področju. Uporabne 1 Dva krovna zakona, ki v Republiki Sloveniji urejata podpodročji, sta povezave Zakon o industrijski lastniniB in Zakon o avtorski in sorodnih pravicahB. 17 VRSTE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE Uvodni nagovor INTELEKTUALNA LASTNINA (IL) INDUSTRIJSKA LASTNINA Pravica industrijske lastnine Kaj varuje? Čas trajanja pravice Do 20 let (ob Kaj pomeni … ? Izum - proizvod, postopek, Patent funkcionalnost, tehnologijo, ki plačevanju pristojbin rešuje določen tehnični problem. za vzdrževanje patenta) 5 let (varstvo se Model Videz izdelka lahko podaljša do O Pisarni največ 25 let) za prenos znanja Znak ali kombinacijo znakov, ki Znamka sestoji iz besed, imen, slikovnih 10 let (varstvo se (blagovna ali oziroma grafičnih elementov, zvoka, lahko neomejeno storitvena) barve itd. in omogoča razlikovanje podaljšuje (vsakič blaga ali storitev enega podjetja od za 10 let)) Kaj je njegovih konkurentov. prenos znanja? Oznake, ki označujejo izvor blaga Geografske z nekega geografskega območja, Časovno označbe pri katerih je značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega neomejene geografskega porekla. ABC Žlahtniteljska INTELEKTUALNE pravica Nove sorte rastlin 20–25 let LASTNINE Napravo za izvajanje elektronske Topografija funkcije, ki je v končni obliki ali pol prevodni- vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali več spojenih plasti s 10–15 let Z roko v roki ških vezij polprevodniškimi elementi, od z gospodarstvom katerih je vsaj en aktiven element. AVTORSKA PRAVICA Primeri avtorskih del Kaj varuje? Čas trajanja pravice Od ideje Pisana (sem spadajo tudi Bistvo avtorske do trga računalniški programi!), govorjena, likovna, pravice je, da Od nastanka avdiovizualna, umetniška predstavlja avtorskega dela in dela, podatkovne baze itd., monopol avtorja še 70 let po smrti ki pomenijo individualno nad izkoriščanjem avtorja intelektualno stvaritev njegovega dela. Odcepljena podjetja NEFORMALNE OBLIKE INTELEKTUALNE LASTNINE Vrsta neformalne intelektualne lastnine Kaj varuje? Know-how - skrito, neoprijemljivo, a določeno Recepturo, postopek, tehnologijo in drugo znanje, ki ne smejo biti razkriti Primeri znanje ali tehnologija, skupek informacij, izkušenj in veščin javnosti. dobrih praks Poslovna skrivnost je vsak Podatki, ki morajo ostati znotraj podatek, ki je rezultat organizacije, se označijo kot poslovna dejavnosti tistega, ki jo je skrivnost. To so lahko postopki, tehnologije, ustvaril, in bi mu lahko ob recepti in drugo znanje, ki predstavljajo konkurenčno prednost na trgu. Za Uporabne razkritju javnosti (splošni, raziskovalni ali poslovni) ohranjanje poslovne skrivnosti je ob ustrezni povezave nastala premoženjska škoda oznaki pomembno predvsem ustrezno ravnanje vseh, ki zanjo vedo! 18 Moralne pravice v vseh primerih pripadajo osebi, ki je ustvarila intelektualno lastnino; teh pravic ni mogoče pre- Uvodni našati s pogodbo ali drugače določiti, da pripada komu nagovor drugemu kot tistemu, ki jo je ustvaril. So neodtujljive. Od moralnih pravic je treba ločiti materialne pravice v zvezi z intelektualno oziroma industrijsko lastnino, ki Kaj pomeni … ? lahko pripadajo osebi, ki sama intelektualne lastnine ni ustvarila, je pa upravičena do pravic v zvezi z njo na podlagi zakona ali pogodbe. Pravice na službenih izumih po zakonu na primer pripadajo Univerzi kot delodajalcu, O Pisarni lahko pa tudi drugi osebi, če je materialne pravice pri- za prenos znanja dobila na podlagi pogodbe o prenosu pravic. Materialne avtorske pravice so lahko pravice avtorja ali organizacije, ki je avtorsko delo financirala. Kaj je prenos znanja? Pravice industrijske lastnine se med seboj razlikujejo po raz- ličnih predmetih varstva, kar je razvidno iz leve tabele. Imajo pa tudi nekaj skupnih osnovnih načel, ki jih je treba upošte- vati v postopkih pridobitve pravic in pri njihovem nadaljnjem ABC upravljanju: INTELEKTUALNE LASTNINE a) izključnost pravice - imetnik pravice pridobi zakonit »mo- nopol« nad uporabo predmeta, zavarovanega s pravico IL; pravice intelektualne lastnine so negativne narave, kar pomeni, da smejo njihovi imetniki prepovedati gospodar- Z roko v roki sko uporabo vsakomur, ki nima njihovega dovoljenja; z gospodarstvom b) teritorialnost - pravice IL so veljavne le na območju tiste države, v kateri oziroma za katero so bile zahtevane in pridobljene; c) časovna omejenost varstva pravic - z izjemo geografske Od ideje označbe in pogojno tudi znamke so pravice IL časovno do trga omejene; po preteku določenega časa so predmeti varstva prosto uporabni vsakomur; d) premoženjska narava pravic IL - vse pravice IL imajo Odcepljena premoženjsko vrednost, ki je odvisna od gospodarskega podjetja izkoriščanja predmeta varstva in uspeha na trgu. Pravice intelektualne lastnine se med seboj ne izključujejo Primeri (mogoče je hkratno oziroma dvojno varstvo s pravicami dobrih praks industrijske lastnine in tudi z avtorsko pravico), če predmet varstva (delo) izpolnjuje pogoje, ki jih določajo pravila o varstvu s posamezno pravico. Na primer, če nek izdelek po zunanjem videzu predstavlja novost in izkazuje individual- Uporabne nost, bo lahko predmet varstva z modelom in avtorsko pravi- povezave co, prav tako je lahko označen (in zavarovan) z znamko. 19 Uv U o v dni d ni Patent na n go a v go or v Kaj pomeni … ? n »Patentni sistem doda gorivo zanimanja na ogenj genialnosti.« Abraham Lincoln O P O i P sar a ni ni za z p a re r nos zn os a zn n a j n a Patent je pravica, ki se podeli za izum s slehernega pod- ročja tehnike, ki mora biti nov, na inventivni ravni in indu- Kaj je e strijsko uporabljiv2. Iz te opredelitve izhajajo štirje temeljni pre r nos zn os a zn n a j n a? a elementi, ki morajo biti podani, če želimo pridobiti patent: a) izum je s področja tehnike ABC AB C Izum je rešitev nekega tehničnega problema, ki je lahko INTE I LE L KTU T A U L A N L E N E LAST S NINE T izražena kot proizvod ali postopek, relevantna pa so vsa področja tehnike. Odkritja, znanstvene teorije, matema- tične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za Z ro Z r ko v r k o o v r ki izume in se tudi ne morejo zavarovati s patentom. z g z osp os oda d rs a t rs vo v m Zaradi moralnih razlogov patent ne sme biti podeljen za: • izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo; Od i d de d j e e e • izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali po- do d t o rga rg stopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na ži- vem človeškem ali živalskem telesu. Izjema je izum, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takem postopku. Odc d e c pl p jena n a podje d tj je a tj b) novost Izum je nov, če ni vključen v stanje tehnike. V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne Pri P me ri ri ri prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z do d brih pra r k a s uporabo ali na kateri koli drug način. V stanje tehnike je prav tako vključena vsebina prijav, vloženih pred datumom vložitve vaše ali naše patentne prijave. Zato velja: kdor prvi prijavi, prvi dobi! Up U ora r b a ne e pove o z ve a z ve a 2 10. člen ZIL-1. 20 c) inventivnost Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izu- Uv U o v dni d ni ma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Drug strokovnjak z na n go a v go or v istega področja tehnike torej zadevnega izuma ne bi mogel poustvariti. Kaj pomeni … ? n d) industrijska uporabljivost Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v kateri koli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. O P O i P sar a ni ni za z p a re r nos zn os a zn n a j n a Varstvo patenta ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih dolo- ča zakon, traja 20 let od datuma vložitve patentne prijave. Kaj je e pre r nos zn os a zn n a j n a? a Izumitelj je oseba, ki je ustvarila izum. Prijavitelj/imetnik oziroma nosilec patenta je oseba, ki je navedena v patentni prijavi in ki ob uspešni registraciji patenta postane imetnik (pravic iz) patenta. ABC AB C INTE I LE L KTU T A U L A N L E N E Izumitelj je lahko prijavitelj patenta, ni pa to nujno. To zlasti LAST S NINE T ne velja pri službenih izumih, na katerih je Univerza prevzela pravice na izumu, in v drugih primerih, kjer je s posebno po- godbo imetništvo pravic na izumu drugače urejeno. Patent se lahko podeli na ime osebe, ki ni izumitelj, če ji pripadajo Z ro Z r ko v r k o o v r ki pravice iz patenta (npr. Univerzi kot delodajalcu izumitelja z g z osp os oda d rs a t rs vo v m ali drugi osebi na podlagi posebne pogodbe). Obstaja tudi patent s skrajšanim trajanjem3, s katerim je Od i d de d j e e e mogoče zavarovati izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in do d t o rga rg dosežen z ustvarjalnim delom (ne zahteva pa se inventivna raven!). S patentom s skrajšanim trajanjem ni mogoče zava- rovati izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo. Odc d e c pl p jena n a podje d tj je a tj Več o sami pridobitvi in podelitvi patenta pojasnjujemo v poglavju Postopek prevzema službenega izuma. Pri P me ri ri ri do d brih pra r k a s Up U ora r b a ne e pove o z ve a z ve a 3 16. člen ZIL-1. 21 Model Uvodni nagovor Model je pravica, s katero se varuje videz izdelka. Ta mora biti nov in izkazovati individualno naravo4. Zakon predpisuje Kaj pomeni … ? registracijski postopek, samo varstvo registriranega modela pa traja 5 let, kar je mogoče podaljšati do skupno največ 25 let od datuma vložitve prijave modela. Poleg nacionalnega pravnega varstva je mogoče registri- O Pisarni rati tudi model Skupnosti (velja enotno na vsem območju za prenos znanja Evropske unije), in sicer pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO), ali pridobiti model v več državah članicah Haaškega sporazuma na podlagi ene mednarodne prijave (postopek vodi Mednarodni urad v okviru WIPO). Kaj je prenos znanja? Znamka ABC INTELEKTUALNE LASTNINE Z znamko se zavaruje znak razlikovanja, ki označuje blago ali storitev. Kot znamka se sme registrirati kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje Z roko v roki blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev druge- ga podjetja in jih je mogoče grafično prikazati5. To so zlasti z gospodarstvom besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, ter kombinacije barv in tudi kakršna koli Od ideje kombinacija takih znakov. do trga Varstvo znamke traja 10 let, a se lahko neomejeno podaljšuje za enako obdobje. Varstvo v tujini lahko pridobimo na več načinov: Odcepljena • z več nacionalnimi znamkami, podjetja • z znamko Evropske unije, • pri Mednarodnem uradu WIPO vložimo mednarodno prijavo za registracijo znamke v več državah članicah t. i. Madridske unije (države, ki so podpisale in ratificirale Primeri Madridski protokol). dobrih praks Imetnik svojo znamko pridobi z uspešno registracijo pri pri- stojnem uradu, treba pa je vedeti, da znamka zares »zaživi« na trgu, ko jo prepoznajo in priznajo potrošniki. Uporabne povezave 4 33. člen ZIL-1. 5 42. člen ZIL-1. 22 Avtorska in sorodne pravice Uvodni nagovor Predmet avtorske pravice je avtorsko delo, ki pomeni in- dividualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti ter je izraženo na kakršen koli način6. Primeri avtorskih del: Kaj pomeni … ? • pisana dela (članki, leposlovna dela, računalniški progra- mi itd.), • glasbena dela (z besedilom ali kompozicije brez bese- O Pisarni dila), za prenos znanja • gledališka dela, • koreografska dela, • dela s področja fotografije, uporabne umetnosti in indu- Kaj je strijskega oblikovanja, prenos znanja? • likovna dela (npr. slike, grafike, kipi) itd. Z razvojem tehnologije, kulture in umetnosti lahko in tudi ABC bodo avtorska dela nastajala v različnih oblikah in na različ- INTELEKTUALNE nih področjih, zato so zgoraj navedeni le bolj ali manj tipični LASTNINE primeri avtorskih del in ne gre za zaprt seznam. Pomembno je vedeti tudi, da pri oceni, ali je neko delo avtorsko ali ne, kakovost oziroma umetniška vrednost dela nista pomembni. Z roko v roki z gospodarstvom Prvotni imetnik avtorske pravice je avtor dela (to je lahko samo fizična oseba ali več oseb - tedaj govorimo o so- avtorstvu), lahko pa del svoje pravice prenese na drugo osebo. Avtorska pravica je skupek več upravičenj - po za- Od ideje konu so to moralne, materialne in druge pravice avtorja. do trga Medtem ko so moralne pravice (npr. pravica do priznanja avtorstva) strogo vezane na osebo avtorja in jih zato tudi ni mogoče prenesti na drugo osebo, so materialne pravi- ce (npr. pravica reproduciranja, pravica javnega izvajanja, Odcepljena pravica predelave) in druge pravice avtorja lahko predmet podjetja prenosa (npr. s prodajo). Zato da lahko v vsakdanjem življenju uživamo v ogledu ali poslušanju avtorskih del, zakon določa nekatere omejitve Primeri avtorske pravice in tako dopušča prosto uporabo. Pri tem dobrih praks velja splošno načelo, da se avtorska dela uporabljajo v ob- segu, ki je običajen in ne nasprotuje interesom avtorja, kar vključuje spoštovanje avtorstva. Uporabne povezave 6 5. člen ZASP. 23 V Sloveniji je tudi avtorska pravica časovno omejena: traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Uvodni Po poteku tega časa avtorsko delo postane prosto upo- nagovor rabno. Za nastanek in obstoj avtorske pravice ni predviden noben Kaj pomeni … ? formaliziran postopek. Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvir- nik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del, ki ga vodi Avtorska agencija za Slovenijo O Pisarni B. za prenos znanja Sorodne pravice so izvedene iz avtorske pravice in pri- padajo določenim skupinam oseb (npr. izvajalcem, kot so igralci, pevci, plesalci, proizvajalcem fonogramov, filmskim Kaj je producentom, RTV-organizacijam, založnikom in izdeloval- prenos znanja? cem podatkovnih baz). Za avtorska dela, ki nastanejo v delovnem razmerju (de-ABC lavec jih ustvari pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po INTELEKTUALNE navodilih delodajalca), se šteje, da so materialne avtorske LASTNINE pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno pre- nesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku navedenega Z roko v roki roka pripadajo pravice na takem avtorskem delu delavcu, z gospodarstvom pri čemer lahko delodajalec zahteva ponovni izključni pre- nos pravic ob plačilu primernega nadomestila7. Časovna omejitev ne velja za računalniške programe, razvite v okviru delovnega razmerja - avtorska pravica je v tem primeru na Od ideje delodajalca prenesena izključno in neomejeno8. do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 7 101. člen ZASP. 8 112. člen ZASP. 24 Know-how in poslovne skrivnosti Uvodni nagovor Know-how, ki je že precej uveljavljen izraz za določeno strokovno znanje in izkušnje, pomeni skupek praktičnih in-Kaj pomeni … ? formacij, ki izhajajo iz izkušenj in preizkušanja. Te so zaupne (tj. niso splošno znane ali zlahka dostopne), bistvene (tj. po- membne in uporabne pri proizvodnji pogodbenih izdelkov) in določene (tj. dovolj razumljivo opisane, da je mogoče O Pisarni preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti)9. za prenos znanja Tako znanje, ne le zato, ker je skrito ali vsaj zaupno, prispeva k nastajanju drugih oblik intelektualne lastnine, s tem pa podjetje povečuje konkurenčno prednost na trgu. Kaj je prenos znanja? Naj tu omenimo še tehnične izboljšave, ki so tehnične in druge novosti ali njihove izboljšave, s katerimi se dosegajo večja storilnost, boljša kakovost proizvodov ali storitev, ABC prihranek pri materialu ali energiji, boljše izkoriščanje stro- INTELEKTUALNE jev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri LASTNINE delu in podobno. Tehničnih izboljšav kot takih (praviloma) ni mogoče zavaro- vati s pravicami intelektualne lastnine. Pa vendar Univerza spodbuja ustvarjanje vsakršnih inovacij in njihov nadaljnji Z roko v roki razvoj, ki lahko vodi do nastanka kompleksnejših stvaritev; z gospodarstvom po Pravilniku se lahko nagradi tudi oseba, ki ustvari tehnič- no izboljšavo. Od ideje Vsakršno znanje in/ali tehnologijo, ki morda še ni opredme- do trga teno, lahko pa predstavlja ali vsaj pripomore h konkurenčni prednosti v primerjavi z obstoječim in znanim stanjem teh- nike, ne nazadnje pa vodi tudi do nastanka novega izuma, videza izdelka ipd., je treba varovati pred prezgodnjim Odcepljena razkritjem. Pomembno je, da svojo (potencialno) intelek- podjetja tualno lastnino pravno zavarujemo in jo do vložitve prijave za pridobitev pravnega varstva ohranimo zaupno ter jo z ustreznimi oznakami in ravnanjem varujemo kot poslovno skrivnost. Primeri dobrih praks Uporabne povezave 9 Glej 2.b člen PravilnikaB. 25 OM OKI Z STV V R AR O OK RAZVOJNO-RAZISKOVALNE POGODBE • 28 EVROPSKI PROJEKTI • 38 ZAKLJUČNA DELA ŠTUDENTOV • 41 VAROVANJE ZAUPNOSTI IN MATERIALOV • 43 Z R GOSPOD KAJ MORAM STORITI … … KO SODELUJEM S POSLOVNIM PARTNERJEM • 45 26 Uvodni Z roko v roki z nagovor gospodarstvom Kaj pomeni … ? O Pisarni V tem delu se osredotočamo na sodelovanje z gospo- za prenos znanja darstvom, ki predstavlja neposreden in najbolj učinkovit način prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo in tudi obratno. Slednje je izrednega pomena, saj razisko- Kaj je valci prek takih sodelovanj širijo svoje znanje, zaznavajo prenos znanja? potrebe s trga ter na podlagi tega ustvarjajo uporabnej- še in relevantnejše rezultate lastnih raziskav. Univerza v Ljubljani spodbuja tako sodelovanje ter si prek Pisarne prizadeva zagotavljati potrebno podporo in za- ABC gotavljati znanje in izkušnje pri oblikovanju in vodenju intelektualne takih projektov. Pri sklepanju pogodb z gospodarstvom lastnine je treba hkrati upoštevati pravne omejitve in interese, ki jih ima Univerza v Ljubljani kot javni raziskovalni zavod, katerega glavna naloga je opravljanje javne službe izo- braževanja in raziskovanja, ter tudi interese podjetij, ki Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM si želijo rezultate raziskav uporabiti v tržne namene in v ta namen pridobiti čim več pravic na rezultatih projekta. Včasih je tako potrebno nekoliko več truda, da najdemo rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Od ideje Članice Univerze v Ljubljani so pri opravljanju tržne de- do trga javnosti, kamor spada tudi navedeno sodelovanje, sa- mostojne, vendar pa pri tovrstnem sodelovanju večkrat pride tudi do prenosa že obstoječega ali novonastalega znanja, ki je v lasti Univerze v Ljubljani. Tudi zato je pripo- Odcepljena ročljivo, da se pri prenosu znanja, pogajanjih in pravnih podjetja vprašanjih vključi Pisarno, ki ima potrebno znanje in izku- šnje na tem področju. Primeri dobrih praks Uporabne povezave 27 RAZVOJNO-RAZISKOVALNE POGODBE Uvodni Glavna načela pri sklepanju razvojno-raziskovalnih nagovor pogodb z gospodarstvom a) Pisna pogodba - pred kakršnim koli sodelovanjem s Kaj pomeni … ? poslovnim partnerjem je treba skleniti pisno pogodbo o sodelovanju. V tej se med drugim določi, komu pripa- dajo pravice intelektualne lastnine, skladno s prispevki in finančnimi vložki pogodbenih strank. O Pisarni b) Tržne cene - Univerza v Ljubljani pri nastopanju na trgu za prenos znanja upošteva zakonska določila, dobre poslovne običaje in ustaljene mednarodne prakse. Pri določanju cene upo- števa tržne vrednosti, pazi, da ne podeljuje posrednih državnih pomoči in ne izkrivlja konkurence. Kaj je prenos znanja? c) Raziskovalni standard - zaposleni na Univerzi v Ljubljani pri izvedbi raziskav upoštevajo etična pravila in stan- darde, ki veljajo za posamezno področje raziskovanja, vključno z Evropskim kodeksom ravnanja za ohranjanje ABC raziskovalne poštenosti. intelektualne d) Jamstvo - Univerza v Ljubljani načeloma ne jamči za rezul- lastnine tat raziskave, ampak se zaveže le, da bo raziskavo opravila v skladu z določili pogodbe. Univerza v Ljubljani rezultate raziskav prenaša na podjetja v stanju, kot so v času pre- nosa, brez jamstev za tehnično izvedljivost, komercialno Z ROKO V ROKI uporabnost ali skladnost z industrijskimi standardi, razen Z GOSPODARSTVOM če konkreten primer narekuje drugačen dogovor. e) Odgovornost za škodo - Univerza v Ljubljani ne odgo- varja za izgubljene dobičke, ampak le za navadno škodo. Od ideje Znesek, do katerega odgovarja s pogodbo, omeji na do trga vrednost same pogodbe ali njen večkratnik.10 Univerza v Ljubljani ali njena članica ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo pogodbena stranka ali tretje osebe utrpele zaradi uporabe, proizvodnje in prodaje proizvodov ter Odcepljena storitev, nastalih na podlagi univerzitetnega znanja. podjetja f) Zaupnost - Univerza v Ljubljani varuje poslovne skrivnosti poslovnih partnerjev ter z vso dokumentacijo in materiali, ki jih prejme s strani poslovnega partnerja za namen izvedbe raziskave, ravna z največjo možno skrbnostjo. Primeri Univerza v Ljubljani ne sme razkrivati, da sodeluje in na dobrih praks kakšnih tematikah sodeluje s poslovnim partnerjem, brez njegovega izrecnega dovoljenja. Uporabne 10 Pri tem je treba paziti, da znesek, na katerega se omeji odgovornost, povezave ne presega zavarovalne vsote za splošno odgovornost (po polici do leta 2021 ta znaša 200.000 EUR za osebe in 50.000 EUR za stvari). 28 g) Obvestilo o izumu - zaposleni na Univerzi v Ljubljani mo- rajo Pisarno obvestiti tudi o izumu, ki nastane na podlagi Uvodni razvojno-raziskovalne pogodbe, v kateri je določeno, nagovor da pravice intelektualne lastnine pripadajo poslovnemu partnerju. Pisarna poskrbi za prevzem službenega izuma in formalni prenos pravic na izumu na poslovnega par- tnerja. Kaj pomeni … ? h) Pravica do objave - rezultati raziskav Univerze v Ljubljani morajo biti na voljo javnosti, kadar so raziskave financira-ne iz javnih sredstev. Za možnost objave si prizadevamo tudi, kadar opravimo raziskave v sodelovanju s poslov- O Pisarni nim partnerjem. Seveda v tem primeru upoštevamo tudi za prenos znanja obveznost varovanja partnerjevih poslovnih skrivnosti in po potrebi objavo odložimo do ustreznega zavarovanja rezultatov s pravicami intelektualne lastnine. Kaj je i) Minimalen prenos pravic intelektualne lastnine - prenos znanja? Univerza na podjetje prenese le tisto znanje, ki je bilo ustvarjeno na izrecno zahtevo podjetja, če je mogoče le na območju in industrijskem sektorju, ki je relevantno za podjetje, na drugih področjih pa obdrži pravice intelek- ABC tualne lastnine in si prizadeva za njihov prenos v prakso. intelektualne Priporočljivo je, da si Univerza zadrži pravico do uporabe lastnine prenesenega univerzitetnega znanja, če poslovni partner v določenem roku ne začne sam z njegovo uporabo (t. i. »anti-shelving« klavzula). j) Nadaljnje raziskave - Univerza v Ljubljani ne sme ome- Z ROKO V ROKI jevati področja raziskav ter si tudi v primeru sodelovanj Z GOSPODARSTVOM s poslovnim partnerjem zagotovi možnost uporabe re- zultatov raziskav za interne raziskave in izobraževanje. Pri tem upošteva morebitne poslovne skrivnosti poslovnega Od ideje partnerja. do trga k) Prepoved prenosa predhodnega znanja - članice pri sklepanju razvojno-raziskovalnih pogodb s poslovnimi partnerji ne smejo na poslovne partnerje prenesti la- stništva na pravicah, povezanih z obstoječim oziroma Odcepljena predhodnim znanjem.11 Poslovnemu partnerju se lahko podjetja v okviru razvojno-raziskovalnega sodelovanja zagotovi le možnost uporabe predhodnega znanja za namen izkoriščanja rezultatov raziskav. Ker tudi taki dogovori pomenijo razpolaganje z intelektualno lastnino in lahko Primeri vplivajo na poznejše trženje intelektualne lastnine, je dobrih praks priporočljivo, da se pri pogajanjih vključi Pisarna, zlasti če je predmet predhodnega znanja izum oziroma patent. Uporabne povezave 11 Tretji odstavek 4. člena PravilnikaB. 29 Ključni elementi razvojno-raziskovalnih pogodb Uvodni nagovor V vsaki pogodbi o razvojno-raziskovalnem sodelovanju je treba opredeliti nekatere ključne elemente, kot so: • predmet in cilj raziskave, Kaj pomeni … ? • natančen opis projekta, • rok za izvedbo del, • višina in dinamika plačil, O Pisarni • dostop do pravic intelektualne lastnine in pravila za nji- za prenos znanja hovo dodelitev, • pravica do objave rezultatov raziskav, • varovanje zaupnosti, Kaj je • odgovornosti in jamstva. prenos znanja? Vrste razvojno-raziskovalnih pogodb ABC intelektualne lastnine Z ROKO V ROKI Pogodba o Pogodba o Pogodba o Z GOSPODARSTVOM Svetovalna izvedbi naročilu sodelovanju pri pogodba storitev raziskav raziskavah Od ideje do trga • Consulting • Service • Contract • Research agreement research collaboration agreement Odcepljena podjetja Kratko obdobje • • Dolgoročno sodelovanje Točno predviden rezultat • • Rezultat ni znan Primeri Nizka vrednost za UL • • Interes UL za objavo dobrih praks Visoka vrednost za podjetje • • Visoko tveganje za podjetje Uporabne povezave 30 Svetovalna pogodba in pogodba o izvedbi storitev Uvodni nagovor a) Definicija: V primeru svetovalnih pogodb in pogodb o izvedbi storitev gre za pogodbe, v katerih se članica s poslovnim partnerjem dogovori, da bo nudila storitve, povezane s specifično raziskovalno opremo, eksperti- Kaj pomeni … ? zo ali znanjem (npr. rutinske analize, orodja, ekspertna mnenja, svetovanje, izvedba delavnic ali izobraževanj), ta pa bo za te storitve plačal. b) Glavne značilnosti: O Pisarni • Stroške storitve v celoti krije poslovni partner, ki za prenos znanja je tudi lastnik rezultatov, kot so poročila, rezultati analiz, rezultati testov. Članica teh rezultatov ne sme objaviti ali kako drugače uporabiti brez predhodne- Kaj je ga pisnega dovoljenja poslovnega partnerja. prenos znanja? • Po navadi ni predvideno, da bi v okviru takega sode- lovanja prišlo do novega znanja. Če pride na primer do razvoja novih ali izboljšanja obstoječih analiznih metod, to znanje pripada članici. ABC • Zaželeno je pridobiti pravico navajanja poslovnega intelektualne partnerja kot priporočila z namenom dviga ugleda in lastnine pridobitve novih partnerstev. Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM Pogodba o naročilu raziskav a) Definicija: Pogodba, v kateri se članica s poslovnim partnerjem dogovori, da bo zanj izvedla raziskavo na problematiki, relevantni za poslovnega partnerja, ta Od ideje pa se zaveže, da bo za to storitev plačal in tako v celoti do trga prevzame tveganje za uspeh. b) Glavne značilnosti: Odcepljena • Rezultati v celoti pripadajo poslovnemu partnerju, podjetja če ta v celoti plača raziskavo (primer določitve cene glej na strani 34). • Partner ima pravico pravno zavarovati rezultate Primeri raziskav, Univerza v Ljubljani pa se obveže nuditi dobrih praks tehnično in vsebinsko pomoč. • Univerza v Ljubljani si prizadeva pridržati pravico objave rezultatov. Včasih je mogoče, da poslovni partner zadrži objavo do pravnega zavarovanja re- Uporabne zultatov (ne več kot 6 mesecev) oziroma da partner povezave 31 objavo predhodno pregleda in zahteva izločitev posameznih delov, katerih objava bi razkrila njego- Uvodni vo poslovno skrivnost. Če poslovni partner ne želi, nagovor da se rezultati objavijo, naj se to odraža v višji ceni raziskave. • Univerza v Ljubljani si vedno pridrži pravico do Kaj pomeni … ? nadaljnje uporabe rezultatov za interne namene in temeljne raziskave. • V okviru takih pogodb ni dovoljeno prenašanje predhodnega znanja na naročnika. Če raziskava te- O Pisarni melji na predhodnem znanju, je priporočljivo, da to za prenos znanja znanje opredelite v pogodbi, skupaj s pravicami do njegove uporabe. To je pomembno tudi zato, da ne pride do spora o lastništvu na predhodnem znanju in da vam taka pogodba ne bi preprečevala upo- Kaj je rabe predhodnega znanja tudi za druge naročnike. prenos znanja? Če je predhodno znanje izum, ki je v lasti Univerze v Ljubljani, je pred podelitvijo kakršnih koli pravic v zvezi z izumom treba obvestiti Pisarno. ABC • Univerza v Ljubljani naj si prizadeva pridobiti pravico intelektualne navajanja poslovnega partnerja kot priporočilo z lastnine namenom dviga ugleda in pridobitve novih partner- stev. Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM Če v pogodbi ni izrecno dovoljeno navajanje podjetja kot priporočilo, morate pred tem pridobiti soglasje poslovnega partnerja. Predvsem morate biti previdni pri navajanju Od ideje vsebine raziskav, saj bi to lahko pomenilo do trga razkritje poslovne skrivnosti partnerja. Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 32 c) Določitev cene Cena je običajno stvar pogajanj s poslovnim par- Uvodni tnerjem in je vedno odvisna od okoliščin primera. V nagovor nadaljevanju podajamo zgolj usmeritve in okvir, ki naj bo raziskovalcem in strokovnim službam v pomoč pri določanju cen. Kaj pomeni … ? Univerza v Ljubljani si mora vedno prizadevati prejeti primerno plačilo za izvedbo storitev. To je pomembno ne le za to, da članica dobi ustrezno nagrado oziroma nadomestilo za svoje delo, ampak je to tudi obve- O Pisarni znost Univerze v Ljubljani kot javne raziskovalne or- za prenos znanja ganizacije, ki se pretežno financira iz javnih sredstev. Pri poslovanju mora paziti, da storitve zaračunava po tržnih cenah, ne izkrivlja konkurence in da prek nje ne prihaja posredno do nedovoljenih državnih pomoči. Kaj je V zvezi s slednjim je Evropska komisija dala natančnej- prenos znanja? ša navodila v Okviru za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacijeB (2014/C 198/01). Komisija meni, da v primeru naročenih raziskav in raziskovalnih storitev ne gre za posredno državno pomoč, če raziskovalna ABC organizacija svoje storitve zaračuna po tržni ceni.12 intelektualne lastnine Poslovni partnerji pri takih projektih prevzemajo celot- no tveganje za uspeh projekta, saj se zavežejo, da bodo plačali polno ceno ne glede na to, da rezultat raziskave ni zagotovljen. Da se vsaj delno omili tveganje, je pripo- Z ROKO V ROKI ročljivo, da se dogovori naslednje: Z GOSPODARSTVOM • Projekt se razdeli na faze. Poslovni partner po koncu vsa- ke faze plača posamezno fazo in se o vstopu v naslednjo fazo odloči sproti glede na uspešnost že izvedenih faz. Od ideje • Cena raziskave se določi z nižjo maržo. Hkrati se dogovo- do trga ri nagrada v primeru, da ima rezultat raziskave značilnosti izuma in se partner odloči vložiti patent oziroma ko je patent podeljen (tak režim je priporočljiv tudi zaradi do- datne motivacije raziskovalcev za uspešnost projekta). Odcepljena • Cena raziskave se lahko določi z nižjo maržo ali celo brez podjetja marže, če Univerzi v Ljubljani ostane neizključna pravica uporabe ali izključna pravica uporabe v določenih sektor- jih industrije oziroma na določenih ozemljih. Seveda pa le, če je Univerzi v Ljubljani to v interesu z vidika nadalj- Primeri njega prenosa znanja. dobrih praks Uporabne 12 Več o tem v poglavju 2.2.1 Okvirja za državno pomoč za raziskave in povezave razvoj ter inovacijeB (2014/C 198/01). 33 d) Primer določitve cene Uvodni Pri izračunu končne cene se upoštevajo naslednje postavke nagovor (odvisno od konkretnega primera): Vrsta stroška Pojasnilo Kaj pomeni … ? Za osnovo se lahko vzame cena ARRS raziskovalne ure oziroma ekvivalent Stroški dela polne zaposlitve za tekoče leto. Strošek vključuje potrošni material in O Pisarni amortizacijo opreme. za prenos znanja Zaračunajo se, kadar gre za stroške, Stroški materiala ki ne spadajo pod režijo (npr. nakup specifičnega materiala). Kaj je Drugi neposredni Stroški nakupa licenc za programsko prenos znanja? stroški opremo, stroški najema opreme, po- tni stroški itd. Nadomestilo za izključen prenos IL ABC (če se UL vnaprej od- 10-30 % neposrednih stroškov intelektualne pove vsem pravicam lastnine IL v korist podjetja) Končni znesek (vsota zgornjih Določi se v EUR (brez DDV). postavk) Z ROKO V ROKI Priporočljivo je, da se zahteva Z GOSPODARSTVOM Predplačilo predplačilo, posebej za nakup speci- fičnega materiala za namen izvedbe raziskave oziroma za zunanje storitve. Od ideje do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 34 Pogodba o sodelovanju pri raziskavah a) Definicija: S to pogodbo se partnerji (dva ali več), ki Uvodni imajo skupni cilj, zavežejo, da bodo izvedli konkretno nagovor raziskavo. Partnerji v ta namen združijo predhodno znanje, osebje in finančna sredstva ter si delijo tvega- nje za uspeh. Kaj pomeni … ? b) Glavne značilnosti: • Največkrat so taki projekti financirani iz javnih sredstev (Obzorje 2020, aplikativni projekti ARRS itd.), ni pa nujno. O Pisarni • Pomembno je, da se v pogodbi jasno opišejo za prenos znanja predznanje in drugi vložki (finančni, stvarni, človeški viri), ki jih partnerji prinašajo v projekt. Na podla- gi tega se določi tudi ustrezen režim dostopa do Kaj je predznanja in dodelitve imetništva ter dostopa do prenos znanja? novonastalega znanja. • Univerza v Ljubljani si pridrži pravico objave rezulta- tov. Včasih je mogoče, da partner zadrži objavo do pravnega zavarovanja rezultatov (ne več kot 6 me- ABC secev) oziroma da partner pred objavo pregleda in intelektualne zahteva izločitev posameznih delov, katerih objava lastnine bi razkrila poslovno skrivnost partnerja. • Univerza v Ljubljani si ne glede na dodelitev pravic intelektualne lastnine pridrži pravico do nadaljnje uporabe rezultatov za interne raziskave in izobra- Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM ževanje. Od ideje Kot raziskovalec morate pred objavo rezulta- do trga tov projekta vedno presoditi, ali gre za rezul- tate, ki imajo komercialno vrednost na trgu ter bi jih bilo smiselno in mogoče zavarovati s pravicami intelektualne lastnine, preden jih Odcepljena javno objavite. podjetja Večkrat se zgodi, da izum zaradi predhodnega javnega razkritja ni več patentibilen (eden od pogojev, da lahko uspešno zavarujemo izum s Primeri patentom, je njegova novost). dobrih praks Uporabne povezave 35 c) Dodelitev pravic intelektualne lastnine Tudi pri tovrstnih pogodbah lahko pride do izkrivljanja Uvodni konkurence in podelitve posredne državne pomoči po- nagovor slovnemu partnerju. Zato se je treba držati določil Okvir- ja za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (2014/C 198/01)13. Kaj pomeni … ? Poslovni partner lahko v celoti postane imetnik pravic in- telektualne lastnine oziroma ima pravico njihove izključne uporabe, če v celoti plača stroške raziskave. O Pisarni Če vsaka stranka krije svoje stroške, rezultati raziskav pri- za prenos znanja padajo tisti pogodbeni stranki, ki jih je ustvarila oziroma gre za skupno imetništvo, če je k nastanku prispevalo več partnerjev. Pravice intelektualne lastnine morajo biti dodeljene med posamezne partnerje tako, da odražajo Kaj je njihove delovne sklope, prispevke in interese. Po tržnih prenos znanja? pogojih14 se lahko imetništvo Univerze v Ljubljani na teh rezultatih prenese na poslovnega partnerja, pri čemer se cena zmanjša za morebiten prispevek poslovnega partnerja k raziskavi. ABC intelektualne lastnine Včasih velja prepričanje, da lahko rezultati raziskav v celoti pripadajo poslovnemu partnerju brez ustre- Z ROKO V ROKI znega nadomestila, če je delo Univerze v Ljubljani Z GOSPODARSTVOM (so)financirano iz javnih sredstev. Najbolj tipičen primer so aplikativni raziskovalni projekti (ARRS), pri katerih je zaradi vložka poslovnega partnerja to prepričanje še toliko bolj usidrano. Na tem mestu Od ideje je treba poudariti, da za take projekte velja enako, do trga kot če bi Univerza v Ljubljani raziskavo financirala z lastnimi sredstvi. Tudi tu velja splošno pravilo, da je vsak partner imetnik rezultatov, ki jih ustvari. Če jih partnerji ustvarijo skupaj, se pri določanju deleža Odcepljena imetništva upoštevajo prispevki, delovni sklopi in podjetja interesi partnerjev pri izvajanju projekta. Če želi po- slovni partner imetništvo nad rezultati, ki deloma ali v celoti pripadajo Univerzi v Ljubljani, mora te odkupiti po tržni ceni, zmanjšani za svoj finančni Primeri oziroma stvarni prispevek k nastanku teh rezultatov. dobrih praks 13 Več o tem v poglavju 2.2.2 Okvirja za državno pomoč za raziskave in Uporabne razvoj ter inovacijeB (2014/C 198/01). povezave 14 Več o tem v poglavju 2.2.2 (29. točka) Okvirja za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacijeB (2014/C 198/01). 36 Praktični nasveti za pogajanja Uvodni nagovor a) Poslušanje in razumevanje Pomembno je, da se s partnerjem odprto pogovorite ter da slišite in razumete njegove interese. Kaj pomeni … ? b) Spoznajte partnerja Koristno je, da spoznate, kako poslovni partner deluje, kdo so njegovi tekmeci na trgu, kakšni so njegovi dolgo- in kratkoročni cilji, kako je organiziran … O Pisarni c) Vaš motiv za prenos znanja Vedeti morate, kaj je vaš motiv za sodelovanje (zaslužek, znanstvena objava, dolgoročno partnerstvo …). d) Vaš doprinos Kaj je Vedeti morate, kaj prinašate v projekt, in to morate jasno prenos znanja? določiti (predhodno znanje, uveljavljene strokovnjake, ugled, raziskovalno opremo …). e) Intelektualna lastnina Režim glede dostopa in dodelitve pravic intelektualne ABC lastnine mora ustrezati delovnim sklopom, prispevkom intelektualne (finančnim, človeškim in drugim virom) in interesom par- lastnine tnerjev. f) Sodelovanje s Pisarno Za uspešnost pogajanj je priporočljivo tesno sodelova- Z ROKO V ROKI nje med Pisarno in raziskovalcem; slednji pozna projekt Z GOSPODARSTVOM vsebinsko, Pisarna pa pozna pravo in ima pogajalske izku- šnje. V sodelovanju je mogoče sestaviti dobro pogodbo. Raziskovalec mora poznati pogodbo, saj je odgovoren za njeno implementacijo. Od ideje g) Varovanje zaupnosti do trga Če pride v okviru pogajanj do potrebe po razkrivanju zaupnih informacij s strani poslovnega partnerja ali za- poslenih Univerze v Ljubljani, je priporočljivo, da se pred- Odcepljena hodno sklene pogodba o varovanju zaupnosti podatkov. podjetja Pisarna je vaš partner pri zasnovi in pregledovanju Primeri pogodb o razvojno-raziskovalnem sodelovanju z dobrih praks gospodarstvom. Priporočljivo je, da se na nas obr- nete v zgodnjih fazah pogajanj, da imamo čim več informacij o projektu in da lahko čim bolj zaščitimo vaše interese. Uporabne povezave 37 EVROPSKI PROJEKTI Uvodni nagovor Konzorcijske pogodbe, ki se sklepajo v okviru evropskih projektov Obzorje 2020, so po svoji naravi pogodbe o sodelovanju pri raziskavah in zanje veljajo okvirji, ki smo jih tam opisali. Vseeno pa zaradi pogostosti evropskih pro- Kaj pomeni … ? jektov in številnih vprašanj, ki se raziskovalcem pojavljajo pri takem sodelovanju, na tem mestu podrobneje opisu- jemo celoten proces upravljanja s pravicami intelektualne lastnine na teh projektih. O Pisarni za prenos znanja Pri evropskih projektih je zelo velik poudarek na upravlja- nju s pravicami intelektualne lastnine kot orodju, ki omogoča izkoriščanje rezultatov raziskav. Namen teh Kaj je projektov in tudi obveznost partnerjev je, da po koncu prenos znanja? projekta poskrbijo za zavarovanje rezultatov s pravicami intelektualne lastnine, ko je to smiselno, upravičeno in mogoče. Partner mora zagotoviti tudi uporabo rezultatov za nadaljnje raziskave, za dejavnosti standardizacije, za ABC razvoj novih produktov, storitev ali znanja oziroma da se intelektualne prenesejo v prakso prek podelitve licence, prenosa pravic lastnine intelektualne lastnine ali ustanovitve odcepljenih podjetij. Pogoji za uspešno prijavo in izvedbo projekta ter prenos Z ROKO V ROKI rezultatov projekta v prakso so skrbno načrtovanje ter Z GOSPODARSTVOM določitev politike in strategije upravljanja z intelektualno lastnino že v pripravljalnih fazah. Na naslednji strani prika- zujemo različne faze projekta skozi prizmo upravljanja s pravicami intelektualne lastnine. Od ideje do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 38 FAZE PROJEKTA SKOZI PRIZMO UPRAVLJANJA S PRAVICAMI INTELEKTUALNE LASTNINE Uvodni nagovor Ocena ideje Treba je preveriti, ali je ideja nova in ali bo rezultate raziskav mogoče zavarovati in tržiti. Če ste v projektu razkrili svojo inovativno idejo, je Zbiranje priporočljivo, da že v fazi prijave projekta z bodočimi partnerji sklenete pogodbo, s katero se partnerji Kaj pomeni … ? partnerjev in prvi zavežejo k varovanju poslovne skrivnosti in sodelova- pogovori nju pri projektu v primeru uspešne prijave. Pri tem si lahko pomagate z vzorcem, ki ga najdete na spletni strani IPRhelpdeskaB. O Pisarni Že v fazi prijave je treba razmišljati o tem, kaj so priča- za prenos znanja Pisanje projektnega kovani rezultati, kako jih bomo zavarovali, uporabljali predloga in razširjali. Jasen in konkreten načrt glede tega je po- memben tudi pri sami oceni kakovosti prijave. Temelj ureditve razmerij med partnerji predstavlja Kaj je t. i. Grant AgreementB. Ta med drugim določa, da: prenos znanja? • Rezultati pripadajo upravičencu, ki jih ustvari (toč- ka 26.1). • Če rezultate ustvari več upravičencev skupaj, si delijo imetništvo na teh rezultatih - skupno ABC imetništvo (točka 26.2). intelektualne • Upravičenec mora zagotoviti, da se pravice tretjih lastnine oseb (podizvajalci) prenesejo nanj (točka 26.3.). V zvezi s tem bodite pozorni na to, da z morebit- nimi osebami, ki niso zaposlene na UL, kot so na Ureditev primer študenti in gostujoči profesorji, sklenete Z ROKO V ROKI razmerij med pogodbo, v kateri si zagotovite prenos pravic na UL. Z GOSPODARSTVOM partnerji, vezanih na Natančneje se pravice med partnerji uredijo v kon- pravice zorcijski pogodbi. Pri večini projektov si pomagamo intelektualne z vzorcem DESCAB. lastnine Od ideje V konzorcijski pogodbi natančno opredelimo pred- do trga hodno znanje15, ki ga vsak parter prinaša v projekt, ter režim dostopa do tega znanja, dodelitev imetništva in dostop do rezultatov projekta. Spodnja tabela opisuje običajen režim glede dosto- Odcepljena pa do predhodnega znanja in rezultatov: podjetja Predhodno znanje Rezultati Za izvedbo projekta Brezplačno Brezplačno Za izkoriščanje Pod Pod lastnih rezultatov poštenimi poštenimi Primeri projekta pogoji pogoji dobrih praks 15 Kot predhodno znanje opredelite znanje, ki je nastalo pred projektom, v katerega vstopate, in je potrebno za implementacijo projekta, Uporabne https://www.iprhelpdesk.eu/sites/default/files/newsdocuments/Fact- povezave Sheet-Background-in-H2020.pdfB. 39 Po zaključku projekta je pomembna identifikacija rezultatov, primernih za zavarovanje in nadaljnje izko- Uvodni riščanje. V primeru, da se vam zdijo rezultati primerni nagovor za pravno zavarovanje in trženje, o tem obvestite Pi- sarno za prenos znanja. Pomoč, ki vam jo Pisarna nudi v procesu zavarovanja in trženja rezultatov, je opisana v naslednjem poglavju. Kaj pomeni … ? Zaključek projekta Pomembno je, da rezultatov ne objavite javno pred vložitvijo patentne prijave oziroma pred izvedbo drugih ustreznih ukrepov, preden se ne prepričate, da niso primerni za zavarovanje. O Pisarni V primeru skupnega imetništva rezultatov v Pisarni za prenos znanja poskrbimo za sklenitev t. i. pogodbe o skupnem izumu. Več o tem preberite v poglavju Prevzem služ- benega izuma. Kaj je prenos znanja? ABC intelektualne lastnine Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM Od ideje do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 40 ZAKLJUČNA DELA ŠTUDENTOV Uvodni nagovor Pogost način sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in po- slovnimi partnerji je tudi sodelovanje v okviru zaključnih del študentov. Posebnost takega sodelovanja je, da je v Kaj pomeni … ? razmerje vključen tudi študent, ki ima določene pravice in obveznosti. V nadaljevanju smo podrobneje razčlenili, kakšne so te pravice in kako se lahko uredijo taka razmerja, tako da se ustrezno upošteva namen takega sodelovanja. O Pisarni Ta je za študenta predvsem izdelava pisnega zaključnega za prenos znanja dela študija in zaključek študija na UL v skladu s pravili UL. Smiselno vam te informacije lahko koristijo tudi pri more- bitnih drugih dejavnosti, ki so del študijskega programa (seminarske naloge, tekmovanja itd.). Kaj je Pred vsakim takim sodelovanjem je priporočljivo, da se prenos znanja? sklene tripartitna pogodba med Univerzo v Ljubljani, po- slovnim partnerjem in študentom, pri čemer vam Pisarna nudi pomoč. V taki pogodbi se med drugim določi: ABC • da materialne in moralne pravice na zaključnem delu intelektualne pripadajo študentu lastnine Obveznost zaključnih del študentov (diplomska naloga, magistrska naloga in doktorska disertacija) ureja Statut Univerze v Ljubljani.16 S tem ko študent izdela pisno zaključno delo študija, ustvari avtorsko delo, na kate- Z ROKO V ROKI rem (pisni zaključni del študija) pridobi tudi moralne in Z GOSPODARSTVOM materialne avtorske in druge pravice avtorja po samem zakonu.17 • da mora biti zaključno delo v celoti objavljeno Od ideje Poslovni partner je tako vnaprej seznanjen, da bo do- do trga ločen študent v konkretnem primeru izdelal zaključno delo, ki bo v tiskani obliki dostopno v knjižnici članice UL in Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK; v primeru dok- torskih in znanstvenih magistrskih del) ter v elektronski Odcepljena obliki v Repozitoriju UL. Prav tako je seznanjen, da se le podjetja izjemoma lahko odobri začasna nedostopnost dela (glej spodaj) v omejenem časovnem obdobju in da so sami zagovori pisnih zaključnih del študija na UL javni. Zaradi tega ni priporočljivo, da pisna zaključna dela študija vse- Primeri dobrih praks 16 132. do 135. člen Statuta Univerze v Ljubljani. 17 V skladu s splošnim pravilom po 10. členu ZASP je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Ob tem opozarjamo, da študent v skladu s 133. členom Statuta ob predložitvi zaključnega dela na Univerzo prenese Uporabne pravico reproduciranja in pravico dajanja na voljo javnosti prek Repozitori-povezave ja Univerze v Ljubljani. 41 bujejo informacije in podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost (sicer bi bil lahko študent odškodninsko ali celo Uvodni kazensko odgovoren za razkritje poslovnih skrivnosti). nagovor • komu pripadajo rezultati raziskav, opisani v zaključnem delu, in kdo jih ima pravico upravljati Zaključno delo je treba ločiti od samih raziskovalnih re- Kaj pomeni … ? zultatov, ki so opisani v delu in so lahko predmet varstva različnih pravic intelektualne lastnine, ki lahko v celoti ali delno pripadajo komu drugemu. Na primer, zaključno delo lahko vsebuje izum, k nastanku katerega so prispe- O Pisarni vali študent, poslovni partner (npr. ideja, podatki iz pra- za prenos znanja kse) in tudi menor ali drugo osebje na članici. Poleg tega je lahko kakšna od teh strank prispevala finančno (ma- terial), dala na voljo svojo opremo ipd. Vse te prispevke stranke ovrednotijo in se dogovorijo o delitvi imetništva Kaj je na izumu. O pravici upravljanja in pravicah uporabe izuma prenos znanja? se stranke dogovorijo s posebno pogodbo. Če rezultati raziskav niso pravno varovani in so javno dostopni, ima poslovni partner (hkrati pa tudi tretje osebe) pravico ABC neomejeno uporabljati te rezultate. intelektualne • obveznost pravnega zavarovanja pravic pred objavo lastnine zaključnega dela (zagovor) Pomembno je, da se pred zagovorom zaključnega dela poskrbi za pravno zavarovanje izuma. Priporočljivo je, da v takih primerih čim prej obvestite Pisarno, da bo Z ROKO V ROKI ta lahko pravočasno poskrbela za pravno zavarovanje. Z GOSPODARSTVOM Če tega ni mogoče zagotoviti, je izjemoma mogoče zaprositi za začasno nedostopnost zaključnega dela v skladu s Pravilnikom o preverjanju podobnosti in začasni Od ideje nedostopnosti vsebine. do trga Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 42 VAROVANJE ZAUPNOSTI IN MATERIALOV Uvodni Pogodba o varovanju zaupnosti podatkov nagovor Pogodba o varovanju zaupnosti podatkov oziroma t. i. NDA (Non-disclosure Agreement) nam omogoča, da lahko svoje nezaščiteno znanje/ideje varno delimo z drugimi z namenom Kaj pomeni … ? ocene interesa za skupno sodelovanje. S pogodbo sopo- godbeniku prepovemo, da bi naše znanje/idejo uporabljal brez našega dovoljenja ali razkrival nepooblaščenim osebam. Priporočljivo je, da se pogodba o varovanju zaupnosti podat- O Pisarni kov podpiše vsakič, preden tretji osebi zaupamo informacije, za prenos znanja katerih razkritje bi lahko Univerzi v Ljubljani in njenim članicam oziroma njenim poslovnim partnerjem povzročilo ekonomsko škodo oziroma s katero bi lahko ogrozili poznejše zavarovanje pravic intelektualne lastnine. Pomembno je, da s to pogodbo Kaj je ne podeljujemo pravic intelektualne lastnine, vezanih na prenos znanja? razkrite informacije. ABC intelektualne Praktični nasveti za varovanje podatkov lastnine a) Varovanje podatkov Zagotoviti je treba fizično nedostopnost in informacijsko varstvo zaupnih podatkov. Zaupne dokumentacije ne puščamo na mizah v pisarni in ne nosimo zunaj pisarne, Z ROKO V ROKI če to ni nujno za delovni proces. Občutljive dokumente v Z GOSPODARSTVOM digitalni obliki zaščitimo z gesli. b) Nerazkrivanje informacij Pred sestankom, na katerem bi utegnili razkriti zaupne Od ideje informacije, poskrbimo za podpis pogodbe o varovanju do trga zaupnosti podatkov. Če tega nismo uredili pred sestan- kom, poskusimo to zagotoviti po sestanku z veljavnostjo za nazaj (od sestanka naprej). c) Zapisnik Odcepljena Na sestanku pišemo zapisnik, v katerem natančno opiše- podjetja mo, s katerimi zaupnimi informacijami smo seznanili na- sprotno stranko. d) Oznaka »ZAUPNO« Primeri Če je le mogoče, dokumente, ki so zaupni, označimo s dobrih praks pripisom »ZAUPNO« oziroma »POSLOVNA SKRIVNOST«. e) Čim manj informacij Nikoli ne razkrivamo več informacij, kot je treba. Na primer, namesto da razkrijemo vse podrobnosti svojega izuma ali Uporabne know-howa, se osredotočimo na opis prednosti, ki jih povezave 43 tako znanje prinaša za poslovnega partnerja. Če bodo v nadaljevanju hoteli izvedeti več informacij, jih zaprosimo, Uvodni da pred tem podpišejo pogodbo o nerazkrivanju informa- nagovor cij. Tudi v skupini sodelavcev zaupne informacije ohranimo v najožjem krogu, nujno potrebnem za izvedbo raziskave oziroma projekta. Kaj pomeni … ? Pogodba o izmenjavi materialov O Pisarni Pogodba o izmenjavi materialov oziroma MTA (Material Trans- za prenos znanja fer Agreement) nam omogoča varno izmenjavo materialov, kot so na primer celice, protitelesa, kemikalije ipd., z namenom izvedbe raziskave ocene interesa za skupno sodelovanje, ter testiranje materialov in ustvarjanje nove intelektualne lastnine. Kaj je S tem preprečimo uporabo materialov za druge namene brez prenos znanja? našega dovoljenja ali razkrivanje materialov skupaj z zaupnimi informacijami v zvezi z lastnostmi materialov nepooblaščenim osebam oziroma javnosti. Pogodba se sklene, preden se tretji osebi pošljejo materiali oziroma druge stvaritve, ki jih je razvila ABC Univerza v Ljubljani in jih ima v posesti ob sklepanju pogod- intelektualne be. Po navadi se take pogodbe sklepajo med raziskovalnimi lastnine organizacijami, včasih pa tudi s podjetjem, kadar ta v procesu prenosa znanja ocenjuje material, predhodno zavarovan s pravicami intelektualne lastnine. Pomembno je, da Univerza v Ljubljani s tako pogodbo ne prenese pravic intelektualne Z ROKO V ROKI Z GOSPODARSTVOM lastnine, ampak dovoli uporabo rezultatov le v raziskovalne na- mene oziroma za namen ocene možnosti sodelovanja oziroma prenosa pravic intelektualne lastnine na podjetje. Univerza v Ljubljani ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi nastala z Od ideje uporabo izmenjanega materiala. do trga Nasveti za ravnanje z materiali poslovnih partnerjev Odcepljena a) Vsak tak material lahko predstavlja poslovno skrivnost in ga podjetja je treba temu primerno obravnavati. b) Prejemnik materiala mora na primernem mestu jasno ozna- čiti, da gre za poslovno skrivnost in komu material pripada. Primeri c) Prejemnik ne sme izvajati raziskav in analiz na materialu, če dobrih praks za to nima izrecnega dovoljenja, oziroma lahko to izvaja samo v obsegu, za katerega ima dovoljenje. d) Zaposleni brez izrecnega dovoljenja poslovnega partnerja ne sme razkriti nobenih informacij v zvezi z materialom Uporabne tretjim osebam oziroma v publikacijah. povezave 44 Kaj moram storiti … Uvodni nagovor … ko sodelujem s poslovnim partnerjem? Kaj pomeni … ? X PRED ZAČETKOM SODELOVANJA: X S poslovnim partnerjem sem sklenil pisno pogodbo o sodelovanju. O Pisarni X Če je pred sklenitvijo pogodbe o sodelovanju prišlo do izmenjave za prenos znanja zaupnih informacij, sem že med pogajanji sklenil pogodbo o nerazkrivanju informacij. X Za pomoč pri pogajanjih in pripravi pogodbe o sodelovanju sem se obrnil na Pisarno za prenos znanja. Kaj je X Pogodba o sodelovanju izraža namen sodelovanja ter jasno opredeljuje prenos znanja? pravice in obveznosti obeh strani. X Cena, ki je določena v pogodbi, odraža tržno vrednost moje storitve. X V pogodbi sem opredelil svoje predhodno znanje. ABC X Če je le mogoče, si Univerza v Ljubljani pridrži pravico objave rezultatov. intelektualne lastnine X MED SODELOVANJEM: XSkrbim za izvajanje pogodbe v skladu z dogovorjenimi roki (poročila, izdajanje računov itd.). XV primeru nepredvidenih zapletov ali nezmožnosti izvedbe projekta Z ROKO V ROKI takoj obvestim partnerja. Z GOSPODARSTVOM XPazim na poslovne skrivnosti partnerja in jih delim samo s sodelavci, ki te informacije potrebujejo za izvedbo projekta, o varovanju poslovne skrivnosti pa jih večkrat opozorim. XUredil sem razmerja z zunanjimi sodelavci in študenti, ki sodelujejo na Od ideje mojem projektu, in tako zagotovil prenos morebitnih pravic intelektualne do trga lastnine na Univerzo v Ljubljani. X PO KONCU SODELOVANJA: XZaupne dokumente in materiale vrnem partnerju. Odcepljena podjetja XV skladu s pogodbo varujem poslovne skrivnosti partnerja tudi po prenehanju sodelovanja. XPartnerja navajam kot referenco samo v primeru pisnega dogovora. XPred objavo rezultatov projekta presodim, ali gre za rezultate, ki imajo Primeri komercialno vrednost na trgu, in v tem primeru o njih obvestim Pisarno, dobrih praks ki poskrbi za pravno varstvo intelektualne lastnine, preden jih javno objavim. O nameravani objavi obvestim partnerja skladno z dogovorom v pogodbi. XPisarno obvestim o izumu, ki nastane na podlagi sodelovanja, tudi če Uporabne izum pripada partnerju. povezave 45 AGTR 10 KORAKOV DO KOMERCIALIZACIJE • 47 VSE SE ZAČNE Z IDEJO • 50 PREVZEM SLUŽBENEGA IZUMA • 51 PRAVNO VARSTVO IZUMA • 56 TRŽENJE UNIVERZITETNEGA ZNANJA • 62 POTI PRENOSA ZNANJA • 63 POGODBE O PRENOSU PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE • 65 OD IDEJE DO DELITEV INOVACIJSKEGA PRIHODKA • 69 KAJ MORAM STORITI … … KO USTVARIM NOV IZUM NA UNIVERZI V LJUBLJANI? • 70 46 Uvodni Od ideje nagovor do trga Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja 10 KORAKOV DO KOMERCIALIZACIJE Kaj je prenos znanja? 1 Ideja 10 Prihodnje 2 Obvestilo o ABC raziskave in razvoj službenem izumu intelektualne lastnine 9 Inovacijski 3 Prevzem prihodek službenega izuma Z roko v roki z gospodarstvom 8 Komercializacija 4 Pravno varstvo OD IDEJE DO TRGA 7 Pogodbeni prenos ali odcepljeno podjetje 5 Prototip Odcepljena 6 Iskanje partnerjev in trženje podjetja Primeri dobrih praks 1Ideja Vsaka raziskava, ki velikokrat pripelje do odkritij in izumov, se začne z idejo. Na poti do uresničitve svoje ideje morate razi- skovalci preveriti tudi stanje tehnike in opraviti raziskavo trga ter tako preveriti, ali je vaša ideja zares nova in inovativna. Uporabne povezave 47 2Obvestilo o službenem izumu Uvodni Obvestilo Pisarni o službenem izumu je prvi korak na poti nagovor prenosa znanja. Pisarna pomaga pri oceni tržnega poten- ciala vaše ideje, se z vami pogovori o vašem izumu, svetuje glede razkritja službenega izuma in vam pojasni proces prav- nega zavarovanja. Kaj pomeni … ? V obrazcu za prijavo izumaB, ki je na spletni strani Pisarne, svoj izum v celoti predstavite, da lahko ocenimo potencial in možnosti komercializacije. Obrazec naslovite na Pisarno za prenos znanja. O Pisarni za prenos znanja 3Prevzem službenega izuma Na podlagi izpolnjenega obrazca za prijavo izuma Pisarna oceni potencial izuma, tako z vidika pravnega zavarovanja Kaj je s pravicami industrijske lastnine kot tudi njegov tržni potenci- prenos znanja? al. Potem svojo strokovno oceno izuma poda še članica, nato pa ga obravnava Komisija za inovacije Univerze v Ljubljani. Če izum izkazuje potencial, potem rektor izda sklep o prevzemu izuma. ABC intelektualne lastnine 4Pravno varstvo Pravno varstvo intelektualne lastnine s patentom in dru- gimi pravicami intelektualne lastnine je ključno za prenos inovacij na trg in spodbujanje nadaljnjega inoviranja. Pisarna Z roko v roki glede na predlog Komisije za inovacije in skupaj s patentnim z gospodarstvom zastopnikom oblikuje strategijo pravnega zavarovanja. Izbrani patentni zastopnik v sodelovanju z izumiteljem pripravi paten- tno prijavo in poskrbi za vložitev na želeni patentni urad. OD IDEJE Pomembno: pred vložitvijo patentne prijave izuma ne razkri- DO TRGA vajte javnosti (objava članka, zagovor naloge, predstavitev na konferenci, predavanju itd.), saj tako ne bo več izpolnjeval pogoja novosti, nujno potrebnega za pridobitev patenta. Odcepljena podjetja 5Prototip in potrditev koncepta Idejo je treba preizkusiti z določenimi testi, ki potrdijo, da vaša tehnologija zares deluje, oziroma potrditi z delujočim prototipom. Šele takrat postane zanimiva za poslovne par- Primeri tnerje. S tem se močno poveča možnost za uspešno trženje. dobrih praks 6Iskanje poslovnega partnerja V Pisarni stremimo k temu, da bo vsak nov izum zaživel v Uporabne praksi. Za izdelek ali tehnologijo, zavarovano s pravicami povezave intelektualne lastnine, skušamo najti ustreznega poslovnega 48 partnerja, ki bo izum primerno tržno izkoristil in s tem ustvaril dodano vrednost na trgu. Včasih lahko iskanje partnerja traja Uvodni tudi nekaj mesecev ali celo let, odvisno od stanja na trgu in nagovor pripravljenosti podjetij za investiranje. Kaj pomeni … ? 7Pogodbeni prenos ali odcepljeno podjetje Ko identificiramo partnerja za prenos inovacije v prakso, se v sodelovanju z vami dogovorimo za obliko prenosa, ki ustreza obema partnerjema. Bodisi bo to licenčna pogodba O Pisarni bodisi prenos pravic intelektualne lastnine. V primerih, ko za prenos znanja za vaš produkt ali storitev obstaja poslovna priložnost in ste se sami pripravljeni podati na podjetniško pot, se lahko odločite tudi za ustanovitev odcepljenega podjetja. Kaj je prenos znanja? 8Nadaljnji razvoj in komercializacija Univerzitetne tehnologije in izumi so pogosto v zače- tnih fazah razvoja. Izbrani partner ali novoustanovljeno odcepljeno podjetje bo poskrbelo za nadaljnji razvoj tehno- ABC logije in prispevalo ključne sestavine za uspeh - to so čas, intelektualne denar in ljudje. lastnine Z roko v roki 9Inovacijski prihodek S prihodkom iz licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine se najprej pokrijejo stroški z gospodarstvom zavarovanja intelektualne lastnine. Preostanek se deli med izumitelje, članico in Univerzo. Del prihodka, ki ga prejme Univerza, je namenjen razvoju in širitvi aktivnosti v zvezi s OD IDEJE prenosom univerzitetnega znanja v gospodarstvo. DO TRGA 10Prihodnje raziskave in razvoj Prostora za tehnološki napredek je vedno dovolj, Odcepljena zato ne gre za vrnitev na začetek istega procesa. Do- podjetja seženi tržni uspeh in finančni priliv, ki ga ta prinaša, predsta- vljata tudi spodbudo za nadaljevanje raziskovanja in iskanja novih ali boljših rešitev (v tem primeru govorimo o tehničnih izboljšavah) za nove ali že znane tehnične probleme. Primeri dobrih praks Aktivna vključenost raziskovalcev v proces prenosa znanja je ključna za uspešno komercializacijo. Zato Pisarna za prenos znanja z vami tesno sodeluje na Uporabne vsakem koraku. povezave 49 VSE SE ZAČNE Z IDEJO Uvodni nagovor Vsaka inovacija, poslovna ideja ali raziskovalni projekt se začne z izzivom in iskanjem potencialne rešitve. Dobra ide- ja rešuje specifičen problem; pri tem je najbolje izhajati iz okolja, ki ga dobro poznamo oziroma v katerem delujemo. Kaj pomeni … ? Z opazovanjem okolja, s pogovorom s sodelavci in pred- stavniki podjetij, s prebiranjem zakonodaje oziroma stro- kovnih in znanstvenih publikacij opredelimo izziv (problem), nato pa oblikujemo rešitev v obliki ideje (hipoteze). To idejo O Pisarni nato ovrednotimo na treh ključnih področjih: za prenos znanja 1) Kdo so potencialni uporabniki naše rešitve? 2) Katere so nam znane alternativne rešitve, ki so že na voljo (»nam znana konkurenca«)? Kaj je 3) Kakšne so razmere na trgu (rast trga, pripravljenost trga prenos znanja? na naš produkt ali storitev)? Ko smo razmislili o ključnih segmentih svoje ideje/raziskave, ABC moramo preveriti tudi stanje tehnike. To naredimo z iska- intelektualne njem po različnih patentnih bazah, industrijskih poročilih lastnine in »Freedom to operate« poročilih. Tako se seznanimo s stanjem na trgu, pridobimo informacije, ali so za enako ali podobno zadevo že bili podeljeni patenti oziroma katera druga vrsta pravic industrijske lastnine. S tako imenovano Z roko v roki »Freedom to operate« analizo v patentnih bazah preverimo, z gospodarstvom ali naš produkt, proces ali storitev posega v katerega izmed že podeljenih patentov. Kako to naredimo? OD IDEJE Prvi pregled lahko opravimo sami ali s pomočjo Pisarne v DO TRGA javno dostopnih in brezplačnih bazah: • patenti: EspaceNetB, Kako iskati v bazah s patenti (navodilaB); Odcepljena • modeli: DesignViewB, podjetja Kako iskati v bazah z modeli (navodilaB); • znamke: TMViewB, Kako iskati v bazah z znamkami (navodilaB); • Primeri ostale baze: Google Scholar, Google patents, Linkno- dobrih praks vate itd. Uporabne povezave 50 PREVZEM SLUŽBENEGA IZUMA Uvodni Univerza v Ljubljani ustvarja spodbudno okolje za inoviranje nagovor in ustvarjanje novega znanja, skrbi za njegovo pravno zava- rovanje in stremi k čim uspešnejšemu prenosu v gospodar- sko in širše družbeno okolje. Kaj pomeni … ? Zakonska podlaga za ureditev postopka prevzema službenih izumov je Zakon o izumih iz delovnega razmerja18. Na Uni- verzi v Ljubljani je postopek podrobno urejen s Pravilnikom o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na Univerzi v O Pisarni LjubljaniB. za prenos znanja Čeprav se v tem delu osredotočamo na izume, je skladno s Pravilnikom treba obvestiti tudi o drugem delu, ki ga je mogoče zavarovati s pravicami industrijske lastnine (mo- del, znamka, registrirana topografija polprevodniških vezij, Kaj je žlahtniteljska pravica). Vse spodaj navedeno zato velja za prenos znanja? kakršno koli znanje, tehnologijo, izdelek, pa tudi know-how, ki je lahko intelektualna lastnina. ABC intelektualne Obvestilo o službenem izumu lastnine Obvestilo o službenem izumu je prvi korak na poti prenosa znanja. Obrazec za prijavo izumaB najdete na spletni strani Z roko v roki Pisarne. Izumitelj ga izpolni in ga posreduje Pisarni. Pisarna z gospodarstvom skuša z danega obrazca oceniti potencial izuma, tako z vi- dika pravnega zavarovanja s pravicami industrijske lastnine kot tudi njegov tržni potencial. OD IDEJE Kdaj obvestiti o službenem izumu? DO TRGA Ko zaposleni ali študent Univerze v Ljubljani razvije idejo ali ustvari že nek oprijemljiv izdelek, za katerega meni, da je resnično izjemen in inovativen, naj o izumu oziroma poten- Odcepljena cialni inovaciji nemudoma obvesti Pisarno. Če je izumitelj podjetja v dvomu, ali sploh gre za potencialno inovacijo ali ne, ga spodbujamo, da se z zaposlenimi iz Pisarne vselej tudi pos- vetuje, ali pred oddajo obrazca ali potem ko ga je že oddal. Primeri dobrih praks Uporabne povezave 18 Uradni list RS, št. 15/07B - uradno prečiščeno besedilo; ZPILDR. 51 Kdo je dolžan obvestiti o službenem izumu Uvodni ali drugi intelektualni lastnini? nagovor Pisarno je treba obvestiti o vsakem izumu, k nastanku katere- ga je pripomogla oseba, ki je: • bodisi v delovnem razmerju na Univerzi v Ljubljani; • Kaj pomeni … ? bodisi z Univerzo v Ljubljani v drugem pogodbenem raz- merju (gostujoči učitelj, sodelavci na projektih itd.); • bodisi študent, če gre za rezultat njegovega dela pri izva- janju študijskih obveznosti na Univerzi v Ljubljani oziroma je O Pisarni pri tem uporabljal sredstva Univerze v Ljubljani. za prenos znanja Izumitelj v tem primeru ne sme sam pravno zavarovati ali tržiti izuma oziroma potencialne inovacije, ker je ta last Kaj je Univerze v Ljubljani. Pomembno je tudi, da pred pravnim prenos znanja? zavarovanjem rezultatov ne pride do razkritja javnosti (predavanja, članki, razgovori) oziroma razkritja nepoo- blaščenim osebam. ABC intelektualne Kaj je službeni izum? lastnine Službeni izum je izum: • ki ga ustvari izumitelj v času trajanja delovnega razmerja pri Univerzi v Ljubljani pri izpolnjevanju pogodbe o zapo- slitvi oziroma pri izpolnjevanju nalog, zahtevanih s strani Z roko v roki Univerze ali na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med z gospodarstvom izumiteljem in Univerzo ali članico Univerze (neposredni službeni izum); • ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku OD IDEJE izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je izumitelj DO TRGA pridobil na delovnem mestu ali z uporabo sredstev, ki mu jih je Univerza dala na razpolago (posredni službeni izum). Odcepljena podjetja Kako obvestiti o službenem izumu? Pisarno izumitelj obvesti z izpolnjenim obrazcem za prijavo izuma. Tega lahko: Primeri • pošlje Pisarni s priporočeno pošto (Pisarna za prenos zna- dobrih praks nja, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana) s pripisom ZAUPNO - NE ODPIRAJ!; • prinese osebno v Pisarno; • pošlje po e-pošti na 📧 ipr@uni-lj.si (v tem primeru je treba Uporabne obrazec naknadno poslati tudi po navadni pošti, saj ga povezave morajo lastnoročno podpisati vsi izumitelji/raziskovalci). 52 Postopek prevzema službenega izuma Uvodni PPZ nagovor ČLANICA Priprava in vložitev RAZISKOVALCI Ocena izuma patentne Obvestilo o izumu in predlog prijave o prevzemu KOMISIJA Kaj pomeni … ? PPZ izuma ZA Formalni INOVACIJE da pregled in Odločitev o evalvacija prevzemu O Pisarni za prenos znanja ne (prost izu m) Kaj je Po prejemu izpolnjenega obrazca za prijavo izuma Pisarna prenos znanja? preveri popolnost vloge in po potrebi izumitelja pozove k dopolnitvi. V roku 5 dni od prejema popolnega obrazca o tem izda potrdilo. Nato pozove članico Univerze v Ljubljani, da pripravi strokovno oceno izuma in na podlagi te oce- ABC ne pripravi gradivo za obravnavo na Komisiji za inovacije intelektualne Univerze v Ljubljani. Ta vključuje že prej omenjeno mnenje lastnine strokovnih delavcev Pisarne o načinu pravnega varstva in tržnem potencialu inovacije. Komisija za inovacije Univerze v Ljubljani se pri oblikovanju Z roko v roki predloga, ali naj Univerza izum prevzame ali ne, opira na z gospodarstvom merila, kot so novost, inventivnost, industrijska uporablji- vost izuma, ali izum rešuje obstoječ problem, prednosti, ki jih ima izum pred že obstoječimi rešitvami problema, etič- nost in varnost izuma idr. Sklep, s katerim Komisija predlaga OD IDEJE prevzem izuma, vključuje tudi predlog o načinu pravnega DO TRGA varstva ter o možnostih in načinu komercializacije. Zadnji korak pri prevzemu službenega izuma je izdaja sklepa o prevzemu izuma s strani rektorja. Če Univerza v Ljubljani Odcepljena prevzame izum, Pisarna poskrbi za ustrezno pravno zavaro- podjetja vanje, sodeluje pri pogajanjih in pripravi pogodbe o sku- pnem izumu (če so pri nastanku izuma sodelovali izumitelji iz več institucij). Prav tako v skladu s strategijo o trženju poišče primernega gospodarskega partnerja in se dogovo- Primeri ri o prenosu izuma v gospodarsko izkoriščanje. dobrih praks Če Univerza v Ljubljani ne prevzame izuma, rektor izda sklep o neprevzemu. Izum s tem sklepom postane prost izum, kar pomeni, da so vse nadaljnje odločitve v zvezi z zavaro- vanjem, upravljanjem in trženjem izuma v rokah njegovih Uporabne izumiteljev oziroma raziskovalcev. povezave 53 Oba sklepa, sklep o prevzemu in sklep o neprevzemu izuma se pošljeta priporočeno s povratnico vsem sodelujočim Uvodni izumiteljem/raziskovalcem. nagovor Kaj pa know-how in programska oprema (software)? Kaj pomeni … ? Kot že definirano zgoraj, je tudi know-how intelektualna lastnina z določeno ekonomsko vrednostjo. Lahko nastane skupaj z drugimi oblikami intelektualne lastnine, kot so reci- O Pisarni mo izumi ali avtorska dela, ali gre za samostojen predmet, za prenos znanja izražen v obliki idej, podatkov, informacij, znanja in veščin. Kot druga intelektualna lastnina ali pravice intelektualne lastnine je lahko tudi know-how del prenosa, bodisi odkupa ali predmeta licenčne pogodbe, vendar je priporočljivo, da Kaj je se pred tem zavaruje kot poslovna skrivnost. prenos znanja? Računalniški program oziroma software je lahko avtorsko delo (5. člen ZASP), ki ga spremlja določen know-how. Zato gre tudi v teh primerih za intelektualno lastnino. V ABC današnjem času, ko informacijska tehnologija sodi med intelektualne najpomembnejše gospodarske panoge, je tudi upravljanje lastnine tovrstne intelektualne lastnine izjemnega pomena. Kadar računalniški program in know-how izkazujeta industrijsko oziroma tržno uporabljivost, je o taki inova- ciji prav tako treba obvestiti Pisarno. Obrazec za prijavo Z roko v roki računalniškega programa z gospodarstvom B in obrazec za prijavo inovacije/ know-howaB sta dostopna na spletni strani Pisarne. OD IDEJE Upravljanje skupnih izumov DO TRGA Pogodba o skupnem izumu oziroma inovaciji Tovrstna pogodba se po navadi sklene po zaključku projek- Odcepljena ta, v katerem več partnerjev prispeva k nastanku rezultatov, podjetja primernih za patentno varstvo, oziroma rezultatov, ki se varujejo kot poslovna skrivnost in izkazujejo tržno vrednost. V pogodbi se partnerji dogovorijo zlasti o naslednjih te- Primeri meljnih točkah: dobrih praks a) delitev imetništva (določi se delež posameznega par- tnerja glede na njegove materialne, finančne in inovativ- ne prispevke), določi se tudi razmerje deležev prihodkov iz pravic intelektualne lastnine; Uporabne b) način in obseg pravnega zavarovanja (vrste pravnega povezave varstva, geografska določitev zaščite); 54 c) izbira partnerja za koordiniranje in vodenje postopkov pravnega varstva, določitev razdelitve stroškov varova- Uvodni nja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; nagovor d) pravice izkoriščanja izuma (oz. nadgradenj, prodaje oz. licenciranja itd.). Kaj pomeni … ? Partnerji se lahko dogovorijo o različnih režimih, pri tem pa upoštevajo interese podjetij, ki so sodelovala pri projektu: 1. možnost: Če želi imeti eden od imetnikov izključno pra- vico uporabe rezultatov, mora pridobiti soglasje vseh O Pisarni imetnikov, v zameno pa jim mora plačati nadomestilo, za prenos znanja ki se določi po poštenih in razumnih pogojih (tu se lahko določi ali enkratni znesek ali licenčnina, vezana na priho- dek iz naslova prodaje izdelkov/storitev, ki so nastali na podlagi rezultatov). Kaj je prenos znanja? 2. možnost: Vsak imetnik ima pravico do neizključne upo- rabe rezultatov oziroma podeljevanja neizključnih licenc tretjim osebam. Kadar ima od take uporabe koristi le en imetnik, priporočamo, da se določen delež teh ko- ABC risti le enega imetnika prenese tudi na druge partnerje intelektualne (npr. tako da pokrije stroške, nastale s pravnim zavarova- lastnine njem izuma). 3. možnost: Imetniki si lahko razdelijo izključne pravice uporabe rezultatov po specifičnih področjih uporabe. Z roko v roki z gospodarstvom OD IDEJE DO TRGA Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 55 PRAVNO VARSTVO IZUMA Uvodni Izum, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv, nagovor se lahko zavaruje s patentom. Ključna je novost izuma, zato je treba vložiti patentno prijavo na enega od patentnih ura- dov pred kakršno koli javno objavo informacij o izumu. Tudi zagovor diplomske naloge ali doktorske disertacije pomeni Kaj pomeni … ? razkritje izuma, čeprav se zagovora ni udeležila nobena zu- nanja oseba, zato je treba pred zagovorom vložiti patentno prijavo na patentnem uradu. Obvestilo o izumu Pisarni ne O Pisarni pomeni vložitve patentne prijave in izum tedaj še ni pravno za prenos znanja zavarovan! Ob novosti izuma je pomembna tudi inventivna raven izuma, kar pomeni, da izum ni očiten strokovnjaku s področja izu- ma, ampak je bil potreben intelektualni, inventivni premislek Kaj je izumitelja, da je prišel do izuma. Največkrat si težave glede prenos znanja? inventivnosti izuma nakopljejo kar izumitelji sami, saj objavijo članek, v katerem ne razkrijejo izuma samega, ampak metode in postopke, potrebne na poti do izuma, zato pa izum ne iz- kazuje več inventivnosti. Pomembno je, da raziskovalci pred ABC objavo dobro premislijo, da ta ne bo škodovala sicer nerazkri- intelektualne temu izumu glede inventivnosti. lastnine Za učinkovito patentno varstvo je ključnega pomena kako- vostno napisana patentna prijava. Ker se pisanje patentne prijave precej razlikuje od pisanja znanstvenih člankov, ni Z roko v roki priporočljivo, da se je lotijo izumitelji sami. Po obvestitvi o z gospodarstvom izumu in pridobitvi ocene izuma Pisarna izumitelje povabi na sestanek, kjer se o izumu, njegovem tržnem potencialu in smi- selnosti ustreznega patentnega varstva pogovorijo in skupaj dogovorijo za ustrezno pravno zavarovanje. Glede na odloči- OD IDEJE tev, kje in kako se bo izum patentno zavaroval, Pisarna poišče DO TRGA primernega patentnega zastopnika v Sloveniji ali tujini in ga poveže z izumitelji. Celotno komunikacijo in dogovarjanje s patentnim zastopnikom vodi Pisarna z obveščanjem izumite- ljev, strokovna komunikacija o izumu pa poteka neposredno Odcepljena med izumitelji in patentnim zastopnikom ob vednosti Pisarne. podjetja Na patentnih prijavah, katerih predmet so službeni izumi Uni- verze, se kot prijavitelj navede Univerza (in ne posamezna članica Univerze), vselej pa se v patentni prijavi kot izumitelji Primeri navedejo osebe, ki so ustvarile izum (vključno s tistimi, ki niso dobrih praks zaposlene na Univerzi). Prijaviteljev je lahko tudi več. Če na primer izumitelji prihajajo iz različnih institucij, bodo pri patentu kot prijavitelji praviloma navedene vse institucije. Medsebojne pravice in obveznosti Uporabne med prijavitelji v zvezi s skupnim izumom se morajo urediti s povezave posebno pogodbo o skupnem izumu. 56 Strategija pravnega zavarovanja Uvodni Za stroškovno in tudi sicer učinkovito varovanje izumov nagovor se pred samim patentiranjem pripravi strategija varova- nja izuma. Pisarna vodi postopke pridobitve pravnega varstva in vzdrževanja pravic industrijske lastnine. Najprej poišče primernega patentnega zastopnika in glede na Kaj pomeni … ? predlog Komisije za inovacije oblikuje strategijo pravne- ga zavarovanja. Izbrani patentni zastopnik v sodelovanju z izumiteljem pripravi patentno prijavo in poskrbi za vloži- tev na želeni patentni urad. Pri tem se upošteva dejstvo, O Pisarni da velja patent samo v državah, kjer je bil podeljen (na- za prenos znanja čelo teritorialnosti), zato je pomembno oceniti, v katerih državah oziroma regijah bi predmetna inovacija dosegla največji tržni uspeh. Tam jo je treba najprej zavarovati. Odločitev o pravnem zavarovanju izuma v posameznih Kaj je državah se tako oblikuje glede na tržni potencial izuma prenos znanja? in razpoložljiva finančna sredstva, saj je pravno zavarova- nje povezano s precejšnjimi stroški. Po navadi je patent podeljen po 3 do 5 letih, vendar je patentna pravica za- ABC varovana že z dnem vložitve patentne prijave. intelektualne lastnine Primer strategije: • opredelitev predmeta patentnega varstva/modela/ znamke (to vključuje odločitev o geografskem obsegu Z roko v roki varstva in za to, ali naj se vloži nacionalno, regijsko ali z gospodarstvom mednarodno prijavo); • kaj in kako se zavaruje kot spremljajoče znanje (know-how) ter označi kot poslovna skrivnost; • pri pripravi strategije je treba ves čas upoštevati raz- OD IDEJE DO TRGA položljiva finančna sredstva, načrt gospodarskega izkoriščanja (trženja izuma) ipd. Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks Uporabne povezave 57 Pravice industrijske lastnine veljajo samo na območju države, v kateri so bile podeljene oziroma registrirane. Tako bo tudi Uvodni slovenski patent, ki ga podeli Urad RS za intelektualno lastni- nagovor no, veljal le na ozemlju Republike Slovenije. Če želi izumitelj oziroma raziskovalec pridobiti patentno varstvo še drugje, obstajajo tri različne poti, in sicer: Kaj pomeni … ? a) nacionalna prijava Z več posameznimi nacionalnimi prijavami lahko izumitelj O Pisarni patentno varstvo zahteva v vsaki državi posebej. Ta pot ni za prenos znanja zamudna le z vidika večkratnih prijav, je tudi finančno manj ugodna in zapletena zaradi rabe drugih uradnih jezikov. Začetni strošek vložitve prijave na Urad RS za intelektu- alno lastnino je okoli 1.200 EUR. To vključuje pristojbino Kaj je ob prijavi, veljavnost patenta za obdobje prvih treh let in prenos znanja? pristojbino za pridobitev podatkov ali mnenja za izdajo ugotovitvene odločbe. Navedeni znesek ne vključuje stro- škov storitev patentnih zastopnikov. ABC b) evropska prijava (EPO) intelektualne lastnine Evropski patentni urad (European Patent Office - EPO), ki deluje v okviru Evropske patentne organizacije, s se- dežem v Münchnu, v Nemčiji, je pristojni patentni urad za sprejem evropskih patentnih prijav. Leta 1973 je bila Z roko v roki sprejeta Evropska patentna konvencija (EPK), ki je pravna z gospodarstvom podlaga za evropski patent. Z evropsko patentno prijavo prijavitelj zahteva varstvo v državah članicah Evropske pa- tentne organizacije (ki ni ena od institucij Evropske unije!). Potem ko je evropski patent podeljen, ga je treba še vali- OD IDEJE dirati (potrditi) in predložiti prevod patentnih zahtevkov v DO TRGA uradnih jezikih izbranih držav, kadar te tako zahtevajo po svojem nacionalnem pravu. Vložitev evropske prijave zna- ša približno 3.500 EUR ter vključuje prijavno pristojbino, pristojbino za poizvedbo in pristojbino za vsebinski preiz- Odcepljena kus prijave (»examination«). Stroški patentnega zastopnika podjetja v ta znesek niso prišteti. Evropski patent torej ne pomeni enotnega pravnega naslova, ki bi po podelitvi veljal samodejno v določenih Primeri evropskih državah, temveč je poenoten prvi del postopka dobrih praks pridobitve patentnega varstva. Uporabne povezave 58 c) mednarodna prijava (PCT) Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Patent Uvodni Cooperation Treaty - PCT) je mednarodna pogodba, na nagovor podlagi katere Mednarodni urad (pod okriljem WIPO, s sedežem v Ženevi, v Švici) vodi postopek pridobitve patentnega varstva na osnovi ene mednarodne prijave oziroma patentne prijave PCT. Ta ima enak učinek, kot če Kaj pomeni … ? bi prijavitelj hkrati vložil več nacionalnih patentnih prijav, vendar so prednosti te poti v eni prijavi, enem jeziku, v katerem se vodi postopek, in poenotenih stroških v eni valuti (CHF), in to za 150 držav članic PCT sistema. O Pisarni za prenos znanja Običajen postopek je tak, da se najprej vloži patentna prijava na nacionalni patentni urad. V roku 12 mesecev je nato treba sprejeti odločitev o morebitni širitvi paten- tnega varstva. Po navadi se vloži še mednarodna (PCT) Kaj je prijava, s katero prijavitelj pridobi dodatnih 18 mesecev, prenos znanja? preden se odloči o varstvu v posameznih državah. PCT prijava ne vodi do patenta, gre le za enotno mednarodno prijavo in poizvedbo, na podlagi katere lažje ocenimo, ali bo patent v posameznih državah podeljen. Če želimo že ABC v prvem letu pridobiti mnenje o patentibilnosti, najprej intelektualne vložimo PCT ali evropsko prijavo na EPO oziroma prijavo lastnine na drug tuji urad, kjer opravljajo popolni preizkus izuma/ prijave (primer: Avstrija, Nemčija, EPO). Osnovni strošek vložitve mednarodne prijave je okvirno 3.000 EUR. To vključuje prijavno pristojbino, pristojbino za poizvedbo Z roko v roki in pristojbino za posredovanje (ne pa tudi stroškov pa- z gospodarstvom tentnih zastopnikov)19. OD IDEJE DO TRGA Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks 19 Vsi navedeni stroški vložitve patentnega varstva so odvisni od več dejavnikov, kot so obseg patentne prijave, geografski obseg varstva, Uporabne stroškov patentnega zastopnika idr. Dejanski stroški se zaradi tega povezave razlikujejo od primera do primera. 59 Postopek pravnega zavarovanja izuma (patent) Uvodni nagovor Prva nacionalna prijava MEDNARODNA FAZA Kaj pomeni … ? Roki (v mesecih) O Pisarni Vložitev PCT ali EPO prijave 12 m za prenos znanja 16 m Kaj je Mednarodna poizvedba in poročilo prenos znanja? o mednarodni poizvedbi 18 m Objava patentne PRIJAVE ABC intelektualne lastnine 30 m Z roko v roki z gospodarstvom NACIONALNE ali REGIONALNE FAZE OD IDEJE DO TRGA EP prijava US prijava Odcepljena CN prijava podjetja CA prijava JP prijava … Primeri dobrih praks Uporabne povezave 60 Pisanje patentne prijave Uvodni Preden začne patentni zastopnik pripravljati patentno prija- nagovor vo, morajo izumitelji ustrezno opisati izum, najpogosteje v angleškem jeziku, razen če ne gre za slovenskega patentne- ga zastopnika. Opis izuma mora čim bolj ustrezati obliki pa- tentne prijave, ne pa znanstvenega članka. Izum je lahko nov Kaj pomeni … ? izdelek ali nov del znanega izdelka, lahko je postopek njego- ve izdelave, naprava za njegovo izdelavo, lahko je uporaba tega izdelka ali kombinacija naštetega. Pomembno je, da je izum enoten, čeprav bodo zahtevki v patentni prijavi vse- O Pisarni bovali tako izdelavo izdelka, postopek izdelav, uporabo itd. za prenos znanja Če izum ni enoten, temveč gre za dva ali več samostojnih izumov, bo treba pozneje v patentnem postopku patentno prijavo razdeliti na več patentnih prijav. Kaj je Izum mora imeti jedrnat naziv, ki naj ne razkrije bistva izuma. prenos znanja? Opis izuma mora biti jasen, nedvoumen in natančno opisan, vendar brez nepotrebnega opisovanja stvari, ki ne spadajo k samemu opisu izuma. Za iste stvari se morajo vedno uporab- ljati isti izrazi (npr. luknja je vedno luknja, ne pa enkrat luknja, ABC drugič pa vdolbina). Vse je treba opisati z besedami. Skice intelektualne so lahko vključene v patentno prijavo, vendar se uporabljajo lastnine le kot dopolnitev oziroma dodatno pojasnilo. Skice ni mo- goče uporabiti kot del opisa izuma, če ta del ni opisan tudi z besedami. Najprej se opiše, na katero področje spada izum in za kaj se Z roko v roki uporablja. Treba je opisati znane rešitve z ustreznim citira- z gospodarstvom njem patentne in tudi druge literature. Dober opis področja in znanih rešitev kaže strokovno razgledanost izumiteljev. Opisu področja sledi opis problema, ki ni zadovoljivo rešen OD IDEJE in ga bolje rešuje predlagani izum. Sledi najpomembnejši del DO TRGA opisa, to je opis izuma, ki ga želimo zavarovati s patentom. Predlagani izum (izdelek, postopek, napravo, uporabo) se z besedami temeljito opiše ter pri tem pazi, da se česa ne pozabi opisati in da med opis izuma ne vključujemo znanih Odcepljena rešitev (ker to ni naš izum). Opisu izuma sledijo patentni podjetja zahtevki. Smotrno je, da patentne zahtevke, kot morajo biti oblikovani v patentni prijavi, pripravi patentni zastopnik, iz- umitelj pa vseeno prej navede patentne zahtevke, za katere meni, da so novost izuma in jih želi zavarovati. Da so patentni Primeri zahtevki oblikovani čim bolje, si lahko izumitelji pomagajo z dobrih praks vzorcem, s katerim od podeljenih patentov z istega področ- ja, kot je njihov izum. Ključno je, da v patentnih zahtevkih ne sme biti ničesar, kar ni z besedami zajeto v opisu izuma, zato je opis izuma najpomembnejši del patentne prijave. Uporabne povezave 61 Patentna prijava mora imeti še povzetek in poleg tega tudi skice, ki jih ni mogoče uporabiti kot opis izuma, ampak samo Uvodni kot dodatno pojasnilo k besednemu opisu izuma. Patentna nagovor prijava mora biti napisana v obliki, ki jo zahteva posamezen patentni urad. Kaj pomeni … ? Spreminjanje patentne prijave O Pisarni Ko je patentna prijava vložena na katerem koli patentnem za prenos znanja uradu, ima izum dodeljen prednostni datum, na katerega se sklicujemo v nadaljnjih patentnih postopkih, vendar se opis patentne prijave ne sme več spreminjati. Če je bila vložena patentna prijava s pomanjkljivim opisom izuma, tega v po- Kaj je stopku pridobivanja patentnega varstva ni več mogoče prenos znanja? popraviti. Med postopkom podelitve patenta se lahko paten- tni zahtevki preoblikujejo in spreminjajo, toda samo tako, da so vedno znotraj opisa izuma v prvotno vloženi patentni prija- vi. Drugače povedano, če so patentni zahtevki pomanjkljivi in ABC je izum v patentni prijavi dobro opisan, je mogoče patentne intelektualne zahtevke ustrezno preoblikovati in na koncu dobiti dobro pa- lastnine tentno varstvo za izum (če gre res za novost). Po drugi strani ni mogoče popraviti slabega oziroma pomanjkljivega opisa izuma, kar pomeni, da zaradi slabega opisa izuma patent ne bo podeljen ali bo podeljen patent s pomanjkljivim patentnim Z roko v roki varstvom. z gospodarstvom TRŽENJE UNIVERZITETNEGA ZNANJA OD IDEJE DO TRGA V Pisarni stremimo k temu, da bo vsak nov izum zaživel še v praksi. Na eni strani je zato naš cilj podpora raziskavam in na drugi prenos teh na trg. Ko je raziskava opravljena do te Odcepljena mere, da se lahko posamezen izdelek ali tehnologija zavaruje podjetja s pravicami intelektualne lastnine, je ključno najti ustreznega poslovnega partnerja, ki bo tovrstni izum primerno tržno iz- koristil in s tem ustvaril dodano vrednost. Tako je naš cilj najti najprimernejšega partnerja za tržno uporabo zuma. Ta bo k Primeri izvedbi izuma prispeval ključne sestavine za uspeh - to so čas, dobrih praks denar in ljudje. Uporabne povezave 62 Poslovne partnerje lahko pridobimo s: Uvodni • pripravo promocijskega materiala, nagovor • identifikacijo partnerjev in investitorjev, • pripravo predstavitev in tako imenovanih »pitchev« pred morebitnimi partnerji in investitorji, Kaj pomeni … ? • pripravo tehnoloških ponudb, • neposrednim iskanjem poslovnih partnerjev na kon- ferencah, sejmih, prek »B2B« in »R2B« sestankov ter • objavo raziskav/izumov na naši spletni strani. O Pisarni za prenos znanja Pri tem je ključno sodelovanje obeh strani. Primernega partnerja nam bo lažje najti tudi z vašimi povezavami v aka- demski sferi in gospodarstvu. Treba je omeniti, da iskanje Kaj je primernega partnerja ni enostaven in hiter proces, saj lahko prenos znanja? včasih traja tudi nekaj mesecev ali celo let; odvisno od sta- nja na trgu in pripravljenosti podjetij za investiranje. Treba je torej ostati potrpežljiv, vztrajen in odločen. ABC intelektualne lastnine POTI PRENOSA ZNANJA Inovacije se v prakso prenašajo na dva načina. Bodisi gre za Z roko v roki licenciranje/prenos pravic intelektualne lastnine ali za usta- z gospodarstvom novitev novega podjetja. V prvem, pogostejšem primeru govorimo o pravici uporabe specifičnega znanja, zavaro- vanega s pravicami intelektualne lastnine. Več o postopku licenciranja je v poglavju Licenčna pogodba. OD IDEJE V primerih, ko nov produkt ali storitev pomenita popolno DO TRGA novost in ste se sami pripravljeni podati na podjetniško pot, se lahko odločite tudi za ustanovitev podjetja. V tem prime- ru govorimo o odcepljenem podjetju (spin-off in spin-out). Odcepljena Več o ustanovitvi odcepljenega podjetja si lahko preberete podjetja v poglavju Odcepljena podjetja. Primeri dobrih praks Uporabne povezave 63 PRIKAZ POTI PRENOSA ZNANJA Uvodni IZUM nagovor RAZISKOVALEC Želja po Kaj pomeni … ? ustanovitvi LUI podjetja Poslovni načrt in ustanovni kapital UL O Pisarni PPZ Soglasje za ustanovitev za prenos znanja iskanje kupcev/ podjetja Novo investitorjev podjetje (odcepljeno Kaj je podjetje) prenos znanja? ČLANICA Izdelava prototipa ABC intelektualne lastnine PPZ Trženje Z roko v roki Zainteresirano z gospodarstvom obstoječe podjetje PPZ Pogajanja OD IDEJE DO TRGA UPRAVNI ODBOR UL Soglasje k pogodbi Odcepljena podjetja UL Pogodba o prodaji Primeri ali licenciranju izuma dobrih praks RAZISKOVALCI Uporabne 40-% udeležba na povezave prihodku od trženja 64 POGODBE O PRENOSU PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE Uvodni nagovor V fazi sklepanja pogodb, s katerimi bo Univerza znanje ozi- roma tehnologijo prenesla v gospodarsko izkoriščanje, ima Pisarna strokovno vlogo, saj pripravi in pregleda pogodbe Kaj pomeni … ? s pravnega in tudi z vsebinskega vidika. Hkrati usklajuje tudi interne postopke na Univerzi, potrebne za sklenitev take pogodbe, vključno s pridobitvijo soglasja članice in uprav- nega odbora Univerze. Potek usklajevanja in potrditve takih O Pisarni pogodb je prikazan spodaj. za prenos znanja Kaj je prenos znanja? PPZ: Pogajanja in priprava pogodbe ABC intelektualne lastnine Pridobit Z roko v roki ev soglasja s strani članice U z gospodarstvom niverze OD IDEJE DO TRGA Pridobitev soglasja s strani upravnega odbora Univerze Odcepljena podjetja Primeri dobrih praks REKTOR: Podpis pogodbe Uporabne povezave 65 Licenčna pogodba Uvodni nagovor Najsplošnejša oblika tehnološkega prenosa je licenca. Licenčna pogodba pomeni odstop uporabe pravice indu- strijske lastnine oziroma znanja ali know-howa, do prenosa imetništva pa ne pride. Imetnik pravice - dajalec licence Kaj pomeni … ? - tako še naprej ostane imetnik, nasprotni stranki (pridobi- telju licence) pa omogoči le uporabo predmeta licenčne pogodbe. Licenčna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku.20 O Pisarni Licenčna pogodba pomeni dovoljenje za gospodarsko za prenos znanja izkoriščanje predmeta licence tretji osebi, ki do tega sicer ni upravičena (o izključnosti pravic industrijske lastnine glej poglavje Vrste pravic intelektualne lastnine). Obseg tega dovoljenja določita stranki v medsebojnih pogajanjih in na Kaj je koncu v sami pogodbi. Predmet licenčne pogodbe so lahko prenos znanja? pravice industrijske lastnine (patent, znamka, model), prija- ve teh pravic (npr. patentna prijava), software (računalniški program) in know-how. Pri sestavljanju licenčne pogodbe ABC se, da bi se izognili poznejšim nesporazumom, uporabljata intelektualne preprost jezik in jasna dikcija, zelo natančno pa je treba opre- lastnine deliti predmet pogodbe; kaj točno sme pridobitelj licence uporabljati in gospodarsko izkoriščati. Pri tem se upošteva še t. i. stransko oziroma spremljajoče znanje ali tehnologija (know-how21), zato da lahko pridobitelj licence v celoti izkori- Z roko v roki šča predmet, zavarovan s pravico (npr. patentom). z gospodarstvom Naj poudarimo, da je vsaka licenčna pogodba primer zase. Vsaka ima drugačen predmet pogodbe oziroma drugega dajalca ali pridobitelja licence. Odvisno od poslovnih ciljev vsake od strank so drugačni tudi ostali pogoji (ozemlje licen- OD IDEJE ce, časovna omejenost, (ne)izključnost ipd.). In čeprav so DO TRGA nekatere klavzule lahko podobne, je treba vsako pogodbo sestaviti »po meri« glede na okoliščine vsakega primera. Pri tem je treba paziti, da so vključene bistvene sestavine: Odcepljena 1. podatki o pogodbenih strankah (dajalec in pridobitelj podjetja licence) 2. predmet licence Predmet licence se natančno definira. Vključiti je treba Primeri tudi spremljajoče znanje in tehnologijo (know-how), saj dobrih praks večinoma omogoča pravilno in polno uporabo predmeta licence. Uporabne 20 Uradni list RS, št. 97/07B - uradno prečiščeno besedilo, 64/16B - odl. povezave US in 20/18B - OROZ631; v nadaljevanju: OZ; 704.-728. člen. 21 Če ni sam know-how predmet licenčne pogodbe. 66 3. prostorska omejitev licence in omejitev področja licence Licenca je lahko prostorsko (geografsko) omejena na Uvodni določeno državo ali regijo oziroma več držav ali regij nagovor ali prostorsko neomejena in velja za ves svet. Licenco je mogoče in včasih smiselno omejiti samo na določeno področje uporabe (npr. samo za področje določene industrije). Kaj pomeni … ? 4. čas trajanja licence Licenca traja določen ali nedoločen čas. Če se pogodba sklene za nedoločen čas, je vendarle omejena na trajanje O Pisarni same pravice, saj so te časovno omejene. za prenos znanja 5. obseg dovoljenja V pogodbi je treba zapisati, katera upravičenja bo dobil pridobitelj licence. Po navadi se licenca podeli za upo- rabo, proizvodnjo in prodajo. Poznamo pa tudi samo Kaj je proizvodno ali samo prodajno licenco, kar je ponovno prenos znanja? odvisno od tega, kdo je pridobitelj licence, kje je lahko dajalec licence aktiven sam ipd. 6. izključnost ali neizključnost licence ABC Po tipu licence razlikujemo med izključno in neizključno li- intelektualne cenco. Izključna licenca pomeni, da ima samo pridobitelj lastnine licence pravico izkoriščati predmet licence na območju, za katerega mu jo je dajalec licence odstopil - dajalec licence je na tem območju ne more niti podeliti drugim niti predmeta ne sme več sam izkoriščati. Neizključna Z roko v roki (tudi navadna) licenca pa dajalcu licence omogoča, da z gospodarstvom predmet licence še naprej tudi sam izkorišča, prav tako lahko podeli nadaljnje licence (spet se upošteva tudi mo- rebitna prostorska omejitev). Zakon postavlja domnevo, da če pogodba ne določa ničesar, se šteje, da je dana OD IDEJE neizključna licenca. Naj omenimo še t. i. solo licenco, DO TRGA podtip izključne licence, po kateri lahko predmet licence izkoriščata pridobitelj in tudi dajalec licence, slednji pa ne more podeliti nadaljnjih licenc. Odcepljena 7. plačilo (licenčnina) podjetja Licenčnina se navadno dogovori v obliki plačila pavšalno dogovorjenega zneska (angl. lump sum payment) ali kot več obročnih plačil. Pri slednjem se stranki dogovorita še za znesek - ali je ta fiksen ali se spreminja v odvisnosti od Primeri doseženega prometa iz prodaje licenciranega predme- dobrih praks ta. Opredeliti je treba še časovni interval plačevanja in morebitno vnaprejšnje plačilo v določenem pavšalnem znesku pred začetkom trženja predmeta licence. Dogo- vori se lahko tudi minimalna licenca, tj. minimalni zne- Uporabne sek, ki ga želi dajalec licence prejeti po določenih letih, povezave 67 drugače lahko prekine licenčno pogodbo. Pomemben del pri licenciranju patentov je še vprašanje, kdo krije Uvodni stroške patentnega varstva. Navadno so ti stroški breme nagovor pridobitelja licence. 8. reševanje sporov V primeru nastanka spora se stranki v pogodbi dogovo- Kaj pomeni … ? rita za način reševanja sporov (bodisi v okviru sodnega sistema bodisi na enega od mirnih načinov reševanja sporov, kot je denimo arbitraža) in o pravu, po katerem se presoja pogodba. O Pisarni za prenos znanja Pogodba o prenosu pravic intelektualne lastnine Kaj je V nasprotju z zgoraj opisano licenčno pogodbo gre pri prenos znanja? pogodbah o prenosu pravic intelektualne lastnine prav zato, da se imetništvo nad pravicami industrijske lastnine oziroma znanjem/tehnologijo prenese z ene na drugo osebo. Tipičen primer pogodbe o prenosu je prodajna po- ABC godba. Stranki sta odsvojitelj (npr. prodajalec) in pridobitelj intelektualne (npr. kupec), ki po sklenitvi pogodbe postane novi imetnik lastnine pravice oziroma drugega predmeta pogodbe o prenosu. Velikokrat se stranki hkrati dogovorita še o t. i. povratni licenci - prejšnji imetnik (odsvojitelj, prodajalec) torej priZ roko v roki dobi licenco za uporabo predmeta pogodbe. z gospodarstvom Navadno se za tovrstno pogodbo Univerza odloči, če zna- nja oziroma pravice ne namerava tržiti sama po lastnih kana- lih in z lastnimi sredstvi. Poleg tega ji tak prenos zagotavlja takojšen denarni priliv. OD IDEJE DO TRGA Ključni elementi, ki jih je treba opredeliti v pogodbi o pre- nosu, so: 1. določitev predmeta pogodbe Pravica industrijske lastnine oziroma znanje ali know-how, Odcepljena ki se prenaša, mora biti natančno in jasno določeno, pri podjetja čemer je treba upoštevati in vključiti tudi »stranske« pravice oziroma znanje, nujno za poln prenos predmeta pogodbe in njegovo gospodarsko izkoriščanje. Primeri 2. plačilo dobrih praks Znesek, način (pavšalni znesek v enkratnem izplačilu ali v več obrokih) in drugi pogoji plačila. 3. odgovornosti strank Uporabne Na strani odsvojitelja - predmet pogodbe ni obremenjen povezave s pravicami tretjih; na strani pridobitelja - nosi odgovor- 68 nost v zvezi z morebitnimi jamčevalnimi zahtevki glede predmeta pogodbe. Uvodni 4. način reševanja sporov nagovor Določiti je treba pravo, ki se uporabi v primeru spora, in način njegovega reševanja (ali prek rednega sodnega sistema ali s katerim od alternativnih načinov reševanja sporov, npr. arbitražo). Kaj pomeni … ? Po uspešnem pogodbenem prenosu pravice oziroma zna- nja je treba poskrbeti še za vpis novega imetnika v register O Pisarni pri pristojnem uradu za intelektualno lastnino, kadar se to za prenos znanja zahteva skladno z zakonodajo. DELITEV INOVACIJSKEGA PRIHODKA Kaj je prenos znanja? V Pravilniku je urejeno tudi razmerje razdelitve prihodka iz izkoriščanja industrijske lastnine.22 Najprej se pokrijejo ABC stroški, povezani z zavarovanjem industrijske lastnine (pri- intelektualne stojbina za prijavo in vzdrževanje, stroški za opravljene lastnine storitve patentnih zastopnikov ipd.), preostanek pa se nato deli med izumitelje oziroma raziskovalce, članico/članice in Univerzo. Delilni ključ je odvisen od tega, kdo je nosil stro- ške zavarovanja industrijske lastnine, med samimi izumitelji Z roko v roki pa (če je teh več) od prispevka posameznega izumitelja k z gospodarstvom nastanku izuma oziroma druge inovacije. Del prihodka, ki ga prejme Univerza, je namenjen nadaljnjim aktivnostim v zvezi s prenosom univerzitetnega znanja v gospodarstvo. OD IDEJE DO TRGA ČLANICA IZUMITELJI Odcepljena podjetja 30–50 % 40 % Primeri UL dobrih praks 10–30 % Uporabne povezave 22 19. člen PravilnikaB. 69 Kaj moram storiti … Uvodni nagovor … ko ustvarim nov izum na Univerzi v Ljubljani? Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja X IZUM: X Ali ima moja ideja za rešitev nekega tehničnega problema že konkretno obliko (izdelek ali postopek)? Kaj je prenos znanja? X Ali moja rešitev izpolnjuje vse kriterije za pridobitev patenta (novost, inventivnost, industrijska uporabljivost)? X Ali sem identificiral industrijsko oziroma gospodarsko uporabnost rešitve (KJE - industrijska ali kmetijska panoga, ABC KDO - potencialni uporabniki, ZAKAJ)? intelektualne lastnine X Ali sem raziskal obstoječe stanje tehnike - kaj je na tem področju že znanega in v čem se moj izum razlikuje? X Ali je treba opraviti še »Freedom to operate« analizo? Z roko v roki X Ali na ciljnem trgu obstaja konkurenca? Kakšna je ta z gospodarstvom konkurenca? X Ali sem svojo rešitev ali pot do nje že komu ali kje razkril? Ali načrtujem objavo, ki bo vsebovala opis rešitve ali pot do nje? OD IDEJE DO TRGA X OBVESTILO: X Ali sem izpolnil obrazec za prijavo izuma/inovacije/ know-howa/računalniškega programa? Odcepljena podjetja X Če je več izumiteljev - ali so obrazec podpisali vsi izumitelji? X Ali je treba obrazec kako dopolniti (poziv Pisarne)? Primeri dobrih praks Uporabne povezave 70 Uvodni nagovor Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja X V POSTOPKU PREVZEMA SLUŽBENEGA IZUMA: X Sodelujem s Pisarno, soizumitelji z drugih institucij (v primeru skupnega izuma), patentnim zastopnikom (priprava patentne prijave). Kaj je prenos znanja? X Nadaljujem raziskavo trga (nacionalnega in tujega oziroma mednarodnega). X Prepoznavam in iščem potencialne vlagatelje/poslovne partnerje (glej tudi poglavje Kaj moram storiti … ko sodelujem s ABC poslovnim partnerjem? ). intelektualne lastnine X Ali je treba izdelati prototip? Ali imam za to zadostna finančna sredstva in delovne pogoje? Če ne, kaj lahko naredim, da jih pridobim oziroma ustvarim? Z roko v roki z gospodarstvom X PO PREVZEMU SLUŽBENEGA IZUMA: X Sodelujem s Pisarno (priprava strategije pravnega varstva in načrta za gospodarsko izkoriščanje/trženje izuma). OD IDEJE X Sodelujem pri pogajanjih z zainteresiranimi partnerji iz DO TRGA gospodarstva. X Sodelujem pri pripravi in sklenitvi pogodbe o prenosu (pravic) intelektualne lastnine oziroma licenčne pogodbe. Odcepljena X Sodelujem s patentnim zastopnikom (priprava in vložitev podjetja patentne prijave: opis izuma, osnutek patentnih zahtevkov). X Sodelujem pri pripravi promocijskega materiala in predstavitve svojega izuma. Primeri X Sodelujem pri pripravi tehnološke ponudbe. dobrih praks X Ali nameravam ustanoviti odcepljeno podjetje (glej poglavje Kaj moram storiti … pred ustanovitvijo odcepljenega podjetja? )? Uporabne povezave 71 JA KORAKI DO PODJETJA • 75 NASVETI OB USTANOVITVI PODJETJA • 76 JET UREDITEV RAZMERJA MED UNIVERZO V LJUBLJANI IN ODCEPLJENIM PODJETJEM • 88 KAJ MORAM STORITI … … PRED USTANOVITVIJO ODCEPLJENEGA PODJETJA? • 92 ODCEPLJENA POD 72 Uvodni Odcepljena nagovor podjetja Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja Izraz odcepljeno oziroma spin-out podjetje uporabljamo za podjetje, ki ga ustanovi en ali več zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Nameni odcepljenega podjetja so nadaljnji razvoj Kaj je in trženje znanja, nastalega v okviru zaposlitve na Univerzi prenos znanja? v Ljubljani, ter prenos na novo podjetje bodisi s podelitvijo licence ali prodajo pravic intelektualne lastnine. Univerza v Ljubljani spodbuja ustanavljanje novih odcep- ABC ljenih podjetij kot eno izmed oblik prenosa znanja v go- intelektualne spodarstvo. Velikokrat se izkaže, da je ustanovitev novega lastnine podjetja najboljši, včasih pa celo edini način za prenos znanja v gospodarsko rabo. Ustanavljanje spin-off podje- tij, kot jih poznajo v tujini, ko raziskovalna institucija vloži svojo intelektualno lastnino in začetni kapital v start-up v Z roko v roki obliki lastniškega deleža, v Sloveniji ni dovoljeno. Zato je z gospodarstvom ustanovitev podjetja s strani zaposlenega najbolj smiselna pot. Ob zavedanju, da to za mnoge zaposlene pomeni zelo tvegan in zahteven korak, si Univerza v Ljubljani prizade- va na različne načine olajšati to pot, zmanjšati tveganje in Od ideje dodatno spodbuditi zaposlene predvsem z vzpostavitvijo do trga kulture inovativnosti, odprtosti, povezovalnosti in nagnje- nosti k tveganju. Del teh prizadevanj so tudi hitri, jasni in transparentni postopki podeljevanja soglasij zaposlenim za ustanavljanje podjetij in sklepanja licenčnih pogodb oziro- ODCEPLJENA PODJETJA ma pogodb o prenosu pravic intelektualne lastnine. Univerza v Ljubljani ponuja podporo zaposlenim pri usta- navljanju odcepljenih podjetij na naslednje načine: • zagotavlja določene instrumente, ki raziskovalcem Primeri omogočajo zmanjšanje tveganja v primeru, da se želijo dobrih praks zaposliti v novonastalem podjetju (npr. mirovanje pravic iz delovnega razmerja, več o tem preberite v poglavju Ureditev razmerja med Univerzo v Ljubljani in odceplje- nim podjetjem); Uporabne povezave 73 • prek Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja zagota- vlja mentorstvo, prostore, pomoč pri prijavi na razpise, Uvodni pomoč pri iskanju investitorjev in drugo podporo novo- nagovor nastalim podjetjem v času inkubacije; • prek Rektorjeve nagrade spodbuja podjetniško misel- nost in nagrajencem podeljuje manjši začetni kapital ter Kaj pomeni … ? daje hkrati možnost predstavitve širši javnosti in poten- cialnim investitorjem; • prek Pisarne nudi pomoč pri pravnem varstvu in nadalj- njem razvoju intelektualne lastnine ter iskanju partnerstev O Pisarni (v začetnih fazah, preden je podjetje ustanovljeno). Za- za prenos znanja gotavlja hitre in transparentne postopke podeljevanja soglasij ter sklepanja licenčnih pogodb in pogodb o prenosu pravic intelektualne lastnine; • Kaj je podeljuje licence za uporabo znanja UL po tržnih po- prenos znanja? gojih, ob upoštevanju specifike visokotehnoloških start-upov (npr. odmik plačila); • organizira izobraževanja s področja podjetništva in v kurikulum vključuje predmete s podjetniškimi vsebinami; ABC • če sredstva dopuščajo, se lahko novoustanovljeno pod- intelektualne jetje pisno dogovori tudi za najem prostorov, souporabo lastnine raziskovalne opreme in drugih storitev po ceniku, ki odraža tržno ceno uporabe sredstev, prostorov in vseh drugih stroškov, povezanih s storitvami. Z roko v roki z gospodarstvom Od ideje do trga ODCEPLJENA PODJETJA Primeri dobrih praks Uporabne povezave 74 KORAKI DO PODJETJA Uvodni nagovor Shema ponazarja postopek ustanovitve odcepljenega pod- jetja na Univerzi v Ljubljani: Kaj pomeni … ? • Želja po ustanovitvi podjetja EKIPA • Obvestilo Pisarni za prenos znanja O Pisarni za prenos znanja • Pregled predloga za ustanovitev podjetja PPZ • Priprava soglasij za ustanovitev podjetja Kaj je • Vodenje sestankov z raziskovalci prenos znanja? ČLANICA ABC • Podajanje soglasja za ustanovitev podjetja IN UL intelektualne lastnine • Priprava poslovnega načrta Z roko v roki EKIPA • Ustanovitev podjetja (s. p., d. o. o.) z gospodarstvom Od ideje • Priprava licenčne pogodbe do trga PPZ • Vodenje pogajanj med podjetjem in UL ODCEPLJENA PODJETJA • Podajanje soglasja k licenčni pogodbi UL (Upravni odbor) Primeri dobrih praks • Mentorska pomoč (predinkubacija, inkubacija) LUI • Rektorjeva nagrada, Falling Walls … Uporabne povezave 75 NASVETI OB USTANOVITVI PODJETJA Uvodni nagovor Svoje znanje/izum želim tržiti prek odcepljenega Kaj pomeni … ? podjetja. Kaj pa zdaj? Če razmišljate o ustanovitvi lastnega podjetja, se morate zavedati, da se podjetniška dejavnost lahko bistveno razli- O Pisarni kuje od akademske in da vas bo preusmerila iz raziskovalnih za prenos znanja dejavnosti v gospodarstvo. Za zagon podjetja potrebujete znanja s področja podjetništva in menedžmenta. Kaj je Poudariti je treba, da niso vse raziskave primerne, da bi prenos znanja? postale osnova za nov posel. Prav tako ni nujno vsaka dobra poslovna ideja tudi dobra poslovna priložnost. Zato je pred začetkom vsake izvedbe poslovnega načrta treba preveriti njeno izvedljivost in tržni potencial. Vaša poslovna ideja bo ABC postala poslovna priložnost, ko boste ugotovili, da: intelektualne • je lahko dolgoročno tržno uspešna, lastnine • jo je mogoče izvesti in • je konkurenca ne more brez težav posnemati. Z roko v roki Vsako idejo je treba razvijati in raziskovati toliko časa, z gospodarstvom dokler ne postane prava poslovna priložnost. Pri tem si lahko pomagate tako, da opravite tržno raziskavo, analizo obstoječih ponudnikov, predstavite svojo poslovno idejo Od ideje drugim raziskovalcem (vendar v pogojih zaupnosti) ter se do trga posvetujete z ljudmi, ki so strokovni in nepristranski (prav tako v pogojih zaupnosti). ODCEPLJENA Če že imate poslovno idejo oziroma poslovno priložnost, PODJETJA vam v prihodnjih poglavjih dajemo nekaj smernic, ki vam bodo zagotovo v pomoč pri morebitni ustanovitvi novega podjetja in pri prenosu raziskovalnega dela v prakso. Vse- kakor je treba o nameri ustanovitve odcepljenega podjetja Primeri obvestiti Pisarno. dobrih praks Uporabne povezave 76 V začetnih korakih na podjetniški poti vam pomagata Pisarna in Ljubljanski univerzitetni inkubator. Uvodni Vloga Pisarne Vloga LUI nagovor Posvet o Svetovanje pri pripravi podjetniški ideji poslovnega načrta Priprava soglasij za Izobraževanja na področju Kaj pomeni … ? ustanovitev podjetja financ, marketinga, vodenja Priprava licenčnih in drugih pogodb Mentoriranje Pravno varstvo Najem prostorov, O Pisarni intelektualne lastnine pisarn in konferenčnih sob za prenos znanja Povezovanje Mreženje z drugimi podjetniki, z gospodarstvom investitorji in razvijalci V Pisarni za prenos znanja imamo stike tudi z mednarodnimi Kaj je investitorji in investicijskimi skladi, specializiranimi za raz- prenos znanja? lična področja. Raziskovalce s potencialnimi inovacijami lahko povežemo z njimi in vzpostavimo stike za potencialno sodelovanje. ABC intelektualne lastnine Vaša ekipa Z roko v roki »Takoj, ko imaš dve osebi, imaš z gospodarstvom sodelovanje, kolaboracijo in enkrat večji potencial, kot če si sam. S tem pa pridejo politika, odločitve, kazanje s prstom in podpiranje Od ideje eden drugega.« do trga Tim Berry ODCEPLJENA Citat Tima Berryja razkriva bistvo ekipnega dela. Z večanjem PODJETJA števila sodelujočih pri projektu si lahko močno povečate možnosti za uspeh vaše ideje, toda če za sodelovanje ne izberete pravih ljudi, lahko ti postanejo ovira. Izredno po- membno je število članov vaše ekipe. Idealno število ljudi, Primeri ki naj bi sestavljali dobro start-up ekipo, je v povprečju oce- dobrih praks njeno med 4 in 5 članov. Ekipo zatem širite skladno z rastjo podjetja. Še vedno lahko sodelujete z zunanjimi sodelavci s kompetencami, ki jih vi potrebujete. Vsi uspešni direktorji se strinjajo, da je natančna razdelitev Uporabne dela in nalog posameznih članov ekipe nujna za dobro de- povezave 77 lovanje ekipe. Specializacija oziroma razdelitev vlog se med ekipami tako razlikuje, da je zelo težko delati vzporednice Uvodni med star-upi v različnih sferah. Ključ za doseganje najboljših nagovor rezultatov in dobro delovanje ekipe je skupen vsem dobrim ekipam, to so sodelovanje, dobra medsebojna komunikacija in stalen pretok informacij. Kaj pomeni … ? Po mnenju investitorjev in mentorjev je prav ekipa najpo- membnejša za uspešno izvedbo ideje. Za uspeh podjetja je pomembno upoštevati veliko dejavnikov, kot so stanje na trgu, konkurenca, finančne zmožnosti, produkt, mreža O Pisarni poznanstev in podobno, za uspešno izvedbo podjetniške za prenos znanja ideje v poslovno priložnost pa je najpomembnejša ekipa. Ta je tista, ki bo okoli produkta ali storitve postavila celostno podobo ter zgradila zgodbo, ki jo želi ponujati na trgu. Po- mena dobre ekipe se zavedajo tudi poslovni angeli in drugi Kaj je investitorji. Zato največkrat sodelujejo le s podjetji, pri kate- prenos znanja? rih imajo zaupanje v ekipo. Ko boste ustanavljali spin-out podjetje, vam svetujemo, da v čim bolj zgodnji fazi izberete vodjo projekta oziroma ABC ekipe. To je lahko raziskovalec, eden izmed izumiteljev ali intelektualne izbrani direktor. lastnine Podporno okolje, Ljubljanski univerzitetni inkubatorB Z roko v roki z gospodarstvom Poslanstvo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) je biti »osebni trener podjetništva«, ki podjetnikom in vsem, ki želijo to postati, pomaga, da preizkusijo in uresničijo svoje ideje na trgu. V času svojega delovanja so se posvetili dvi- Od ideje govanju podjetniške zavesti in podjetniškega znanja, tako v do trga univerzitetnem kot tudi širšem okolju. LUI izvaja podjetniške zajtrke z znanimi slovenskimi podjetniki in širi znanje med vrstniki z Mikserjem idej, organizira podje- ODCEPLJENA tniška predavanja, izvaja natečaja Rektorjeva nagrada za naj PODJETJA inovacijo UL in Falling Walls Lab Ljubljana. Poleg tega ponuja tudi individualno pomoč podjetnikom v obliki individualnega svetovanja in coachinga ter neformalno mentorstvo izkušenih gospodarstvenikov. Primeri Nudijo vam: dobrih praks • POSVET o podjetniški ideji, o tržnem potencialu ideje in o vaših možnostih; • SVETOVANJE in pomoč pri pripravi poslovnega načrta; Uporabne • IZOBRAŽEVANJA na področju financ, marketinga, vode- povezave nja, pravnega varstva intelektualne lastnine; 78 • MENTORSTVA z izkušenimi mentorji, ki vam lahko poma- gajo pri razvoju in rasti podjetja; Uvodni • možnost MREŽENJA z drugimi podjetniki, investitorji, vo-nagovor ditelji in razvijalci; • NAJEM PROSTOROV, pisarn in konferenčnih sob. Kaj pomeni … ? Poleg LUI-ja podporo podjetništvu prek svetovanj, usposab- ljanj in drugih oblik pomoči zagotavljajo tudi: • Gospodarska zbornica SlovenijeB, O Pisarni • Obrtno podjetniška zbornica SlovenijeB, za prenos znanja • Program Erasmus za mlade podjetnikeB, • Tehnološki park LjubljanaB, • Iniciativa Start:up SlovenijaB in Kaj je • Vstopne točke SPOT (VEM)B. prenos znanja? Pridobitev zagonskega kapitala ABC intelektualne V sklopu financiranja se je v Sloveniji mogoče prijaviti tudi na lastnine različne oblike državne pomoči, ki se dodeljujejo prek javnih razpisov. V vsakem razpisu je treba preveriti pogoje razpisa: • kaj je državna pomoč in kaj predpostavlja, Z roko v roki • katera podjetja so upravičena do prijave, z gospodarstvom • katere naložbe so upravičene do državne pomoči, • katera podjetja so izločena zaradi pravil, • obdobje upravičenosti operacije. Od ideje do trga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije pripravlja politiko in izvaja programe, ukrepe za promocijo podjetništva, razvoj malih in srednje velikih pod- jetij in podpornega okolja za podjetništvo ter ukrepe spod- ODCEPLJENA PODJETJA bujanja tehnološkega razvoja in razvijanja ključnih kompetenc (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) med mladimi. Med drugim izvaja tudi vavčerske spodbude za rast in razvoj pod- jetij. Poleg gospodarskega ministrstva posamezne ukrepe Primeri izvaja tudi SPS - Slovenski podjetniški sklad. dobrih praks Podporni sistemi za podjetja zagotavljajo dve vrsti podpore: • finančno podporo prek razpisov ali po ugodnejših po- gojih, zagotavljanje dostopa do poslovnih prostorov ali Uporabne • podporo v obliki informiranja, usmerjanja, svetovanja in povezave usposabljanja. 79 Slovenski podjetniški skladB Uvodni nagovor Je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena zaradi dodeljevanja finančne podpore in spodbud podjetni- škemu sektorju v Sloveniji. SPS vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene naložbe malih in mikropodjetij Kaj pomeni … ? (MSP) v Sloveniji. Finančne spodbude so namenjene dvema ciljnima skupinama: • program Mladi (podjetja mlajša od 5 let), • program MSP5+ (podjetja starejša od 5 let). O Pisarni za prenos znanja Sklad je v programu Mladi oblikoval ponudbo produktov za mlada, inovativna podjetja. Ti produkti spremljajo podjetje od zagona oziroma razvoja produkta do preverjanja tržnega Kaj je potenciala, vstopa na trg in širitve na nove trge. Tako mladim prenos znanja? podjetjem pomagajo v naslednjih razvojnih fazah: 1. razvojna faza - razvoj produkta; zagonske spodbude v obli-ki nepovratnih sredstev: ABC • P2 spodbuda za zagon inovativnih podjetij, do intelektualne 54.000 EUR subvencije; lastnine • P2R spodbuda za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, do 40.000 EUR subvencije; • P2L spodbuda za zagon podjetij na področju rabe lesa, do 40.000 EUR subvencije; Z roko v roki z gospodarstvom 2. razvojna faza - vstop na trg; semenski kapital: • SK75 konvertibilno posojilo, v višini do 75.000 EUR; • SK200 neposredni kapitalski vložek SPS-a, v višini 200.000 EUR; Od ideje do trga 3. razvojna faza - hitra globalna rast; tvegani kapital: • TK kapitalski vložki in mezanin kapital prek družb tvegane- ga kapitala v javno zasebnem partnerstvu. ODCEPLJENA PODJETJA V programu MSP5+ pa SPS pomaga z naslednjimi produkti: 4. razvojna faza, namenjena nadaljnji rasti: • mikrokrediti P7, za mikro in mala podjetja na nacionalni Primeri ravni, do 25.000 EUR kredita; dobrih praks • mikrokredit P7R za mikro, mala in srednje velika podjetja na problemskih območjih, do 25.000 EUR kredita; • garancije P1 plus, za bančne kredite s subvencijo obre- stne mere, v sodelovanju s sodelujočimi bankami v RS, do Uporabne 1.250.000 EUR kredita se izdata garancija in subvencija povezave obrestne mere. 80 Ker se mlada podjetja pogosto srečujejo z velikimi tveganji, zaradi katerih jim včasih na trgu tudi ne uspe, je nujno, da Uvodni imajo na razpolago tudi podporno okolje v obliki svetovalcev nagovor in mentorjev, ki jim pomagajo skozi kritične točke rasti pod- jetja. Pri SPS izvajajo tako imenovani »SPS dvojček«, ki poleg finančne spodbude omogoča tudi dostop do potrebnih znanj in izkušenj mentorjev. Kaj pomeni … ? Silicijevi vrtičkiB O Pisarni Namen Silicijevih vrtičkov je pomagati ustanoviteljem start- za prenos znanja upov graditi ekipo, ideje in podjetje na začetku njihove poti ter jim omogočiti konkurenčnost na mednarodnih trgih. Angelski sklad Silicijevih vrtičkov investira v prvem letu med 20.000 EUR in 40.000 EUR v 5 do 10 podjetij. Glavni cilj je Kaj je ekipam z velikim potencialom omogočiti raziskati medna- prenos znanja? rodne trge, potrditi njihove ideje in jih pripraviti za nadaljnje financiranje. V zameno za investicijo dobi sklad od 5- do 15-odstotni delež v podjetju, podjetju pa dodelijo tudi men- torja, ki je eden izmed članov sklada investitorjev. ABC intelektualne lastnine RSG KapitalB RSG Kapital je družba za upravljanje tveganega kapitala, katere poslanstvo je zapolnitev kapitalske vrzeli oziroma po- Z roko v roki manjkanja virov financiranja za podjetja v zgodnjih razvojnih z gospodarstvom fazah. Investira v podjetja v zgodnjih fazah razvoja, ki že imajo prihodke ali so tik pred komercializacijo svojih proizvodov, in v podjetja, ki potrebujejo kapital, da bi pospešila širitev svojega poslovanja. S svojimi izkušnjami z vodenjem podjetij Od ideje ter z mrežo partnerjev v Sloveniji in v tujini omogoča podje- do trga tnikom poleg denarne pomoči še učinkovitejše poslovanje, pomoč pri optimizaciji poslovnega modela in finančnih kon- strukcij, hitrejše odpiranje prodajnih poti ter povezovanje z raziskovalnimi institucijami. ODCEPLJENA PODJETJA ABC pospeševalnikB ABC pospeševalnik povezuje nova podjetja s partnerji iz Primeri industrije, investitorji in mentorji. Njegov namen je posa- dobrih praks meznikom iz vzhodne Evrope omogočiti uresničitev dobrih idej skozi trimesečni program. V treh mesecih novo podjetje potrdi in razvije svoj produkt, zgradi dober poslovni model, zbere finančna sredstva in naveže prvi stik s strankami. Za- Uporabne četna investicija znaša od 15.000 do 25.000 EUR na start-up povezave 81 podjetje, s čimer se zagotovi kritje vseh stroškov za čas tra- janja programa. Poleg tega pospeševalnik ponuja tudi pro- Uvodni store, IBM Cloud, licence Microsofta in mentorstvo več kot nagovor 120 strokovnjakov iz industrije, podjetniške sfere in poslovnih angelov. Vrhunec mentorskega programa je Demo dan, na katerem se podjetja predstavijo pred strateškimi in finančni- Kaj pomeni … ? mi investitorji, prek katerih lahko pridejo do večjih investicij. Klub poslovnih angelovB O Pisarni Klub Poslovni angeli Slovenije je prvi formalni klub poslovnih za prenos znanja angelov v Sloveniji, ki združuje najboljše slovenske poslov- neže, ki so pripravljeni investirati v podjetja v začetnih fazah rasti. Poslovni angeli postanejo delni lastniki podjetja. Poleg kapitala ponujajo tudi realno oceno poslovnega načrta, Kaj je poslovna izobraževanja, znanje o gradnji podjetij, učinkovit prenos znanja? in hiter proces investiranja ter hitrejši dostop do skladov tveganega kapitala. Klub sodeluje tudi z drugimi združenji poslovnih angelov in investitorjev doma, v Evropi in po svetu. ABC intelektualne Poleg vseh zgoraj omenjenih možnosti pridobivanja kapitala lastnine je treba omeniti tudi subvencije in druge oblike finančnih podpor, ki jih nudijo tudi: • Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželjaB (pod-Z roko v roki pora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij); z gospodarstvom • Zavod RS za zaposlovanjeB (subvencije za samozaposli-tev in občasno nudenje nepovratnih sredstev za samoza- poslitev); • Slovenski regionalno razvojni sklad Od ideje B (povratna sredstva za začetne investicije na področju podjetništva, kmetijstva do trga in regionalnega razvoja); • SID bankaB (zagotavljanje ugodnih finančnih virov za podjetja in zavarovanja izvoznih poslov); ODCEPLJENA • Eko skladB (zagotavljanje ugodnih finančnih virov za vla-PODJETJA ganje v okoljsko naravnane projekte in energetsko učin- kovitost); • SPIRIT SlovenijaB (zagotavljanje nepovratnih sredstev za Primeri projekte). dobrih praks Obstajajo tudi različne nagrade in pobude, kjer lahko preve- rite vrednost svoje ideje in poslovnega načrta, kot so na pri- Uporabne mer Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, povezave Falling walls LAB, climate KIC in podobne. 82 Poslovni načrt Uvodni Poslovni načrt je največkrat prva stvar, s katero se srečamo nagovor pred ustanovitvijo novega podjetja, in je podlaga za dobro po- slovanje. V njem so opredeljene glavne usmeritve za poslovanje in morebitna tveganja ter pomanjkljivosti, povezane z izvedbo podjetniške ideje. S poslovnim načrtom boste preverili ustrez- Kaj pomeni … ? nost podjetniške ideje, opredelili vizijo podjetja, poslanstvo in cilje ter določili strategijo poslovanja. V preteklosti so bili poslovni načrti bistveno obsežnejši kakor danes, seveda pa je odvisno od tega, komu je poslovni načrt O Pisarni namenjen. Na spletu najdemo več napotkov, kako najbolje za prenos znanja napisati poslovni načrt. Če dobro pogledamo vsa poglavja poslovnega načrta, opisana spodaj, lahko ugotovimo, da je njegovo pisanje dobra organizacija, postavljanje načrtov in njihova umestitev v predloge. Predloge natančno opišejo vsa- Kaj je ko poglavje, kaj je v njem treba napisati, koliko napisati in kdaj prenos znanja? napisati katero poglavje. Za pisanje poslovnega načrta je potrebno dobro poznavanje problema, s katerim se soočamo, poznavanje rešitve ter tudi ABC financ in trženja. Pri tem si lahko pomagamo s tako imenovanimi intelektualne poslovnimi modeli. Ti omogočajo nastavitev mehanizma, prek lastnine katerega podjetje pridobiva denar. Ko imamo določen poslovni model, je pisanje poslovnega načrta le še formalna nadgradnja tega. Trenutno najaktualnejši poslovni model se imenuje vitki okvir Z roko v roki ali »Lean canvas model«. Ta je prilagojen za start-up podjetja z gospodarstvom in ga odlikuje to, da ni pretirano obsežen. Obsega le eno stran in ga lahko sproti tudi prilagajamo. V njem jedrnato zapišemo bistvo svojega produkta. Ta poslovni model omogoča tudi enakomerno razporeditev vseh ključnih točk in tako start-up Od ideje podjetja prisili, da proučijo vsako izmed njih. Največji problem do trga novonastalih podjetij je, da se preveč fokusirajo na produkt, preostale točke pa pogosto zanemarjajo. Naloga novih podjetij ni samo obvladovanje produkta, ampak zagotoviti tudi prehod na trg in komercializacijo. ODCEPLJENA PODJETJA Ključne točke, ki jih je treba upoštevati pri pisanju poslovnega modela, so: • problem (opišite enega do tri probleme, ki jih je treba rešiti potencialnemu kupcu); Primeri • segment kupcev (kdo so vaši ciljni kupci, ki jim s svojo rešit-dobrih praks vijo rešujete problem); • edinstvena ponujena vrednost (zakaj ste drugačni od konku- rence in vredni pozornosti); Uporabne • rešitev (zapišite vse obstoječe rešitve na trgu, ki rešujejo problem); povezave 83 • kanali (kdo so vaši kupci in kako boste prišli do njih); • Uvodni tok prihodkov (kako boste na trgu ustvarjali prihodke; stori- nagovor tve, produkt itd.); • struktura stroškov (seznam vseh operativnih stroškov); • ključni kazalniki (ključne številke, s katerimi boste merili, kako dobro napredujete); Kaj pomeni … ? • neulovljiva prednost (v čem ste boljši od drugih, katere so vaše prednosti, da boste obstali na trgu). O Pisarni PROBLEM REŠITEV EDINSTVENA NEULOVLJIVA SEGMENTI za prenos znanja Naj trije Naj tri PONUJENA VREDNOST PREDNOST KUPCEV problemi lastnosti Eno, jasno in prepričljivo Ni možno zlahka Ciljni kupci sporočilo o tem, zakaj si kopirati ali kupiti drugačen in zakaj je tvoj KLJUČNI KANALI Kaj je produkt vreden nakupa KAZALNIKI Pot do kupcev prenos znanja? Ključne merljive dejavnosti STRUKTURA STROŠKOV TOKI PRIHODKOV ABC Stroški za pridobivanje kupcev Model prihodkov intelektualne Distribucijski stroški Celotna vrednost lastnine Gostovanje Prihodek Zaposleni itd. Bruto marža Vitki okvir je izpeljan iz poslovnega okvirja (http://www.businessmodelgeneration.comB) in je registriran z licenco Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 Un-ported. Z roko v roki z gospodarstvom Podrobno so te točke opisane tudi v e-knjigi Delaj vitkoB. Tak enostranski poslovni model je v primerjavi s poslovnim načrtom hitrejši (napišete ga lahko v enem popoldnevu), Od ideje bolj jedrnat (ker obsega samo eno stran, zapišete res ključne do trga podatke) in preglednejši. ODCEPLJENA Ustanovitev novega podjetja in ustanovni kapital PODJETJA Ko ste opravili raziskavo trga in preverili, ali je vaša podjetni- ška ideja primerna za izvedbo, se je treba soočiti z ustanovi- Primeri tvijo podjetja. Pri tem so se postopki v zadnjih letih bistveno dobrih praks poenostavili in postali ugodnejši. Ob ustanovitvi se je najprej treba vprašati, kakšno obliko podjetja želimo. Bodisi je to sa- mostojni podjetnik (s. p.) ali družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Poleg teh poznamo še družbo z neomejeno od- Uporabne govornostjo, komanditno družbo, delniško družbo, socialno povezave 84 podjetje, zavod in drugo. V nadaljevanju bomo obravnavali le d. o. o. in s. p., saj sta najpogosteje uporabljeni. Uvodni Ustanovitev podjetja, s. p. ali enostavnega d. o. o., lahko nagovor opravimo na eni izmed fizičnih VEM točk ali prek spleta na e-VEM oziroma SPOT točkiB. Če registracijo opravljate prek spleta, na točki e-VEM, za to potrebujete tudi digitalno potrdilo. Če bi želeli ustanoviti večosebno družbo z omejeno Kaj pomeni … ? odgovornostjo, se postopek ustanovitve opravi pri notarju. Preden se začnete odločati o ustanovitvi podjetja, je smi- selno pogledati razlike med samostojnim podjetnikom in O Pisarni družbo z omejeno odgovornostjo. za prenos znanja s. p. d. o. o. Osebna DA (odgovarjate z NE (odgovarjate le odgovornost osebnim premoženjem) s kapitalom podjetja) 7.500,00 EUR (lahko v Kaj je Osnovni denarju, sredstvih ali prenos znanja? kapital Ni potreben poljubno kombinirano) Enostavni postopek Ustanovitveni (brezplačno) Zahtevni postopek (pri ABC stroški Brezplačno notarju po notarski intelektualne tarifi) lastnine Progresivna obdavčitev glede na višino dobička po dohodninski lestvici (* ob izpolnjevanju določenih Davek od dohodkov pogojev se dobiček lahko Z roko v roki Obdavčitev pravnih oseb - vedno obdavči ob upoštevanju z gospodarstvom dobička enaka davčna stopnja normiranih odhodkov po fiksni stopnji 20 %). (19 %) Progresivna obdavčitev po dohodninski lestvici (16 %, 27 %, 34 %, 39 % in 50 %). Od ideje Enostavno knjigovodstvo do trga Vodenje poslovnih Dvostavno knjigovodstvo Dvostavno knjig Normirancem ni treba knjigovodstvo voditi poslovnih knjig. Možnost razpolaganja z ODCEPLJENA Poslovni Z denarjem na računu denarjem na računu je PODJETJA račun - denar prosto razpolagate. precej omejena. Dobiček s. p. je hkrati tudi d. o. o. svojo plačo sam Plača njegova plača, kar pomeni, da svoje plače ne morete sebi izplačuje, zato je ta strošek. Primeri uveljavljati kot stroška. dobrih praks Ureditev bančnega kredita Ureditev bančnega Krediti - je težja, možnosti prijave kredita je lažja, za sredstva na za pridobitev sredstev na prijavo na razpise je razpisih razpisih pa omejene. oblika primernejša kot Uporabne s. p. povezave VIR (SPOT) 85 Ko se torej odločite za poslovno obliko podjetja, ki bo najbolj ustrezala vašemu poslovanju, je treba določiti tudi Uvodni naslednje podatke: nagovor a) Ime podjetja (firma) Vsako podjetje mora imeti ime oziroma firmo, s katero Kaj pomeni … ? posluje. Vsaka firma mora vključevati oznako, ki nakazu- je na dejavnost podjetja, pravnoorganizacijsko obliko podjetja (npr. d. o. o. ali s. p.), in dodatno sestavino, ki O Pisarni podjetje podrobneje označuje. V primeru samostojnega za prenos znanja podjetnika mora vsebovati še ime in priimek podjetnika. Ob firmi lahko podjetje registrira in uporablja tudi skraj- šano firmo (vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma razlikuje od firm drugih podjetij, in oznako, za katero ob- Kaj je liko podjetja gre). Firma se mora jasno razlikovati od firm prenos znanja? vseh drugih podjetij. V ta namen lahko pred postopkom ustanovitve ime preverite v poslovnem registru AJPESB. ABC b) Datum vpisa oziroma ustanovitve podjetja intelektualne V primeru ustanovitve s. p. lahko predlagate datum vpisa lastnine v Poslovni register Slovenije. Pri ustanovitvi d. o. o. datu- ma vpisa ne morete predlagati. Z roko v roki c) Poslovni naslov podjetja z gospodarstvom Za poslovni naslov podjetja izberite kraj, ulico in hišno številko, kjer boste opravljali dejavnost oziroma kjer boste večinoma vodili posle. Če niste lastnik objekta na Od ideje poslovnem naslovu, morate ob prijavi za vpis priložiti do trga overjeno izjavo lastnika objektaB, da vam dovoljuje poslovanje na tem naslovu. d) Kontaktne podatke ODCEPLJENA PODJETJA e) Seznam zastopnikov podjetja Ob registraciji d. o. o. je treba v podjetju določiti vsaj Primeri enega poslovodjo oziroma direktorja. Samostojni pod- dobrih praks jetnik lahko imenuje zastopnika oziroma prokurista, ni pa nujno. Če zastopnika ne imenujete, pomeni, da ste kot s. p. hkrati tudi zastopnik. Uporabne povezave 86 f) Dejavnost podjetja Ob ustanovitvi gospodarske družbe izberete glavno de- Uvodni javnost. To je tista, ki bo prinašala glavni del prihodkov. nagovor Hkrati je priporočljivo izbrati še preostale dejavnosti, ki jih nameravate opravljati. Število dejavnosti ni omejeno, vse pa se vpišejo v akt o ustanovitvi podjetja. Kaj pomeni … ? Če ustanavljate s. p., izberete samo tiste dejavnosti, ki jih boste dejansko opravljali oziroma bodo vaš glavni del prihodkov. Dejavnosti v obeh primerih ustanovitve izberete iz šifran- O Pisarni ta Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD)B. za prenos znanja Kaj je prenos znanja? ABC intelektualne lastnine Z roko v roki z gospodarstvom Od ideje do trga ODCEPLJENA PODJETJA Primeri dobrih praks Uporabne povezave 87 UREDITEV RAZMERJA MED UNIVERZO V Uvodni LJUBLJANI IN ODCEPLJENIM PODJETJEM nagovor Univerza v Ljubljani si prizadeva gojiti kulturo inovativnosti, Kaj pomeni … ? odprtosti, povezovalnosti in nagnjenosti k tveganju, ki skupaj z ukrepi za spodbujanje podjetništva in delujočim podjetni- škim podpornim okoljem zaposlene in študente spodbuja k samostojni podjetniški poti. Zaposleni, ki ustanavlja podjetje, O Pisarni mora pred tem pridobiti soglasje Univerze v Ljubljani, no- za prenos znanja vonastalo podjetje pa dobi dovoljenje za uporabo univer- zitetnega znanja s podpisom licenčne pogodbe oziroma pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine. Kaj je Soglasje za ustanovitev odcepljenega podjetja, prenos znanja? opravljanje dela v podjetju in navzkrižje interesov23 Vsak zaposleni, ki namerava ustanoviti odcepljeno podjetje, v njem opravljati poslovodno funkcijo ali funkcijo prokurista, ABC mora prek Pisarne pridobiti soglasje Univerze v Ljubljani in intelektualne članice, na kateri opravlja delo.24 Postopek izdaje soglasja se lastnine začne z izpolnitvijo obrazca Predlog za ustanovitev odceplje- nega podjetjaB, dostopnega na spletni strani Pisarne. Zaradi potencialnega navzkrižja interesov ni zaželeno, da bi Z roko v roki zaposleni poleg zaposlitve na Univerzi v Ljubljani hkrati v od- z gospodarstvom cepljenem podjetju opravljal delo, ki je po naravi ali vsebini podobno delu, ki ga opravlja na UL (npr. raziskovalno delo ali strokovno svetovanje o tematikah, ki so sorodne tistim, ki jih opravlja v okviru zaposlitve na Univerzi v Ljubljani). Od ideje Če želi zaposleni opravljati tako delo v odcepljenem pod- do trga jetju in se v njem zaposliti, ima možnost, da z Univerzo v Ljubljani sklene dogovor o suspenzu pogodbe o zaposlitvi.25 ODCEPLJENA 23 Priporočila, opisana v nadaljevanju, temeljijo na zakonskih predpisih in PODJETJA internih predpisih Univerze v Ljubljani (predvsem Pravilniku o izogibanju nasprotju interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani) ter upoštevajo določene posebnosti odcepljenih podjetij. 24 39. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13, z nadaljn-jimi spremembami) določa: »Med trajanjem delovnega razmerja delavec Primeri ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dobrih praks del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.« 25 Pravilnik o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani v 11. členu določa, da lahko vsak delavec z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti zaprosi za suspenz pogodbe Uporabne o zaposlitvi za obdobje do 2 let, med katerim mu mirujejo pogodbene in povezave druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja in med katerim ne prejema plačila s strani UL. Obdobje suspenza lahko skupno traja največ 4 leta. 88 Zaposleni ostane v delovnem razmerju, vendar mu pravice iz delovnega razmerja za dogovorjeni čas mirujejo. S tem se Uvodni za zaposlenega zmanjša tveganje, saj ima možnost, da se nagovor lahko po preteku obdobja, ki se določi v takem dogovoru, vrne na delovno mesto na Univerzi v Ljubljani. Tako Univerza v Ljubljani zagotavlja tudi zmanjšanje osebnega tveganja za zaposlene, ki se odločijo za podjetniško pot. Kaj pomeni … ? Če zaposleni ohrani zaposlitev na Univerzi v Ljubljani in je hkrati lastnik podjetja oziroma v njem opravlja poslovodno funkcijo, se mora v skladu s Pravilnikom o izogibanju nasprot-ju interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v O Pisarni Ljubljani ter drugimi zakoni in pravili držati naslednjega: za prenos znanja 1. Razvojno-raziskovalno sodelovanje z odcepljenim podje- tjem Kaj je Razvojno-raziskovalno sodelovanje med odcepljenim pod- prenos znanja? jetjem in zaposlenim lahko poteka samo prek članice, tako da ta z odcepljenim podjetjem sklene pisno pogodbo o razvojno-raziskovalnem sodelovanju. Cena, ki se določi za sodelovanje, mora biti tržna in mora pokriti vse stroške, ki ABC so pri tej raziskavi relevantni, ter ne sme dopuščati, da bi intelektualne podjetje zaradi povezave z zaposlenim pridobilo materi- lastnine alno korist. Zaposleni ne sme sam neposredno sodelovati pri pogajanjih med Univerzo v Ljubljani in podjetjem. Z roko v roki 2. Varovanje poslovnih skrivnosti z gospodarstvom Zaposleni mora varovati vse poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije Univerze v Ljubljani, njenih članic in zunanjih partnerjev ter jih ne sme uporabljati za izvajanje dejavnosti odcepljenega podjetja, niti jih dajati na voljo Od ideje tretjim osebam, brez pisnega dovoljenja Univerze v Lju- do trga bljani oziroma njene članice. 3. Uporaba prostorov in druge lastnine ODCEPLJENA Zaposleni ne sme brez pisnega dovoljenja (odplačne po- PODJETJA godbe, ki se sklene po objavljenem ceniku, ki odraža tržne pogoje) Univerze v Ljubljani oziroma članice uporabljati prostorov, računalniških programov, raziskovalne opreme in drugih sredstev Univerze v Ljubljani oziroma njene Primeri članice za potrebe odcepljenega podjetja. Pri uporabi dobrih praks stvarnega premoženja se je treba ravnati po postopku, ki ga določajo Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter njemu podrejeni akti (namera o oddaji stvarnega premoženja v najem, javno Uporabne zbiranje ponudb itd.). povezave 89 4. Odtekanje intelektualne lastnine Uvodni Zaposleni ne sme na odcepljeno podjetje prepisati ozi- nagovor roma prenesti izumov in drugega znanja, ustvarjenega v okviru svoje zaposlitve na Univerzi v Ljubljani, oziro- ma omogočati uporabe izumov in drugega znanja brez vnaprejšnjega pisnega dogovora med Univerzo v Ljublja- Kaj pomeni … ? ni in odcepljenim podjetjem. 5. Obvestilo o potencialnem navzkrižju interesov O Pisarni Zaposleni se mora izogibati vsem okoliščinam, ki bi lahko za prenos znanja pomenile nasprotje interesov, in mora ob nastanku takih okoliščin o tem nemudoma obvestiti nadrejene. 6. Prepoved konkurence Kaj je Zaposleni mora obvestiti Pisarno pred sklenitvijo posla prenos znanja? ali izvajanjem dejavnosti, ki bi lahko pomenile konkuren- co Univerzi v Ljubljani. ABC 7. Ločenost vlog intelektualne Zaposleni mora strogo ločevati dejavnosti za odcepljeno lastnine podjetje in pri teh dejavnostih ne sme uporabljati znam- ke Univerze v Ljubljani brez pisnega dovoljenja Univerze v Ljubljani. Z roko v roki z gospodarstvom Od ideje do trga ODCEPLJENA PODJETJA Primeri dobrih praks Uporabne povezave 90 Podelitev licence oziroma prenos pravic intelektualne lastnine Uvodni nagovor Odcepljeno podjetje mora pred gospodarskim izkorišča- njem znanja, nastalega na Univerzi v Ljubljani, z Univerzo v Ljubljani skleniti pogodbo, s katero se prenesejo pravice na znanju, ki ga želi pridobiti, v gospodarsko izkoriščanje. Kaj pomeni … ? Znanje se lahko prenese v celoti s prodajno pogodbo ali se podeli pravica za njegovo uporabo z licenčno pogodbo. Več o sklepanju takih pogodb si lahko preberete v poglavju Pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine. O Pisarni za prenos znanja Univerza v Ljubljani mora v skladu s predpisi o državnih pomočeh odcepljenemu podjetju podeliti pravice do go- spodarskega izkoriščanja po tržnih pogojih ob upoštevanju mednarodno uveljavljenih okvirjev. To predvsem pomeni, Kaj je da Univerza v Ljubljani ne sme prenesti pravic po ugodnej- prenos znanja? ših pogojih, kot bi jih prenesla drugim subjektom na trgu. Ne glede na povedano Univerza v Ljubljani upošteva ranlji- vost novonastalih podjetij in pomembnost ustvarjanja pri- hodkov v prvih letih obstoja novega podjetja ter zagotavlja ABC različne instrumente z namenom podpore odcepljenemu intelektualne podjetju (npr. doba uvajanja oziroma odmik plačila, mož- lastnine nost odkupa znanja v primeru vstopa investitorja). Uporaba imena in znaka Univerze v Ljubljani Z roko v roki V pogodbi o prenosu IL se navadno določijo tudi pravice z gospodarstvom do uporabe imena Univerza v Ljubljani. Odcepljeno podjetje ne sme uporabljati blagovne znamke Univerza v Ljubljani. Izjema velja za uporabo znamke kot re- Od ideje ference za potrebe razpisov, na katere se prijavljajo zaradi do trga pridobitve ekonomskih subvencij. Za morebitno uporabo Univerze v Ljubljani kot reference pri pridobivanju poslov mora odcepljeno podjetje vsakič posebej zaprositi za pisno soglasje.26 ODCEPLJENA PODJETJA Zaželeno je, da odcepljeno podjetje navaja, da gre za »od- cepljeno podjetje Univerze v Ljubljani«. V primeru zlorab ali potencialne škode za ugled Univerze v Ljubljani lahko ta prepove uporabo svojega imena. Primeri dobrih praks Uporabne 26 Splošna priporočila Upravnega odbora Univerze v Ljubljani za prenos povezave znanja v prakso, sprejeta dne 18. decembra 2014. 91 Kaj moram storiti … Uvodni nagovor … pred ustanovitvijo odcepljenega podjetja? Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja X POSLOVNI MODEL: X Raziskal sem poslovno idejo. Kaj je prenos znanja? X Imam inovativno storitev ali produkt. X Raziskal sem, kje bom produkt razvijal, proizvajal in prodajal. X Raziskal sem konkurenco, velikost trga in segment kupcev. X Pripravil sem poslovni model (»vitek okvir«). ABC intelektualne lastnine X EKIPA: X Imam komplementarno podjetniško ekipo. X Vloge posameznikov so jasno določene. Z roko v roki X Posamezniki imajo ustrezna znanja in kompetence. z gospodarstvom X Lastniški deleži v podjetju so ustrezno določeni. X Ekipa ima ustrezna poznanstva, ki ji bodo v pomoč na podjetniški poti. Od ideje X Poznam mentorje, ki nam na podjetniški poti lahko pomagajo. do trga X FINANCIRANJE: ODCEPLJENA X Naredil sem finančno konstrukcijo za prihodnja tri leta (prihodki, odhodki). PODJETJA X Imam zagotovljeno financiranje za začetna tri leta. X Preveril sem možnost prijav na razpise. X Preveril sem, kako lahko še zbiramo sredstva za raziskave in Primeri razvoj. dobrih praks X Če želim zbirati investicije, imam pripravljen »pitch« in predlog za investitorje. X V primeru sklenitve licenčne pogodbe imam pripravljene vsebinske predloge. Uporabne povezave 92 Uvodni nagovor Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja X PODPORNO OKOLJE: X Idejo sem predstavil Pisarni za prenos znanja. Kaj je X Preveril sem možnosti pravnega varstva intelektualne lastnine. prenos znanja? X Pisarno sem obvestil o službenem izumu. X Pri Pisarni sem se pozanimal glede sklenitve licenčne pogodbe. X Preveril sem možnost mentorske pomoči na LUI. ABC X Preveril sem razpise Slovenskega podjetniškega sklada. intelektualne X Seznanjen sem s tekmovanjem Rektorjeva nagrada. lastnine X Opredelil sem odnose z matično članico, na kateri trenutno delujem. Z roko v roki z gospodarstvom Od ideje do trga ODCEPLJENA PODJETJA Primeri dobrih praks Uporabne povezave 93 S PRIMERI DOBRIH PRAK 94 Uvodni Primeri nagovor dobrih praks Kaj pomeni … ? O Pisarni za prenos znanja ACIES BIOB Podjetje Acies Bio je primer dobre prakse na področju bio- Kaj je tehnologije, ki je bilo leta 2006 ustanovljeno kot start-up. prenos znanja? Razvija nove mikrobne seve, bioprocese in bioaktivne učinkovine, ki izboljšujejo življenje ljudi ter omogočajo trajnostne rešitve za farmacevtsko, živilsko in kemijsko industrijo. Poslovni model temelji na dveh stebrih, pri če- ABC mer je prvi vezan na pogodbene raziskave za industrijo, intelektualne drugi pa so interne raziskave. Podjetje je pozicionirano lastnine kot raziskovalno podjetje, ki želi razvijati rešitve za bioteh- nološko proizvodnjo različnih molekul z visoko dodano vrednostjo, pri tem pa iščejo partnerje, ki te produkte tržijo. V letu 2018 so tako pridobili tudi novega partnerja, Z roko v roki kitajsko podjetje Desano, ki se ukvarja s proizvodnjo na z gospodarstvom področju biotehnologije. Nekoč start-up podjetje, tako zaposluje 37 ljudi, skupaj z zunanjimi sodelavci pa jih je med 50 in 60. Na trgu so v letu 2018 ustvarili več kot 3,15 milijona EUR prihodkov. Od ideje do trga KINESTICAB Podjetje Kinestica je odcepljeno podjetje Laboratorija za robotiko Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko, Odcepljena ki se ukvarja z rehabilitacijsko biomedicinsko tehniko. Raz- podjetja vijajo in proizvajajo medicinske naprave za rehabilitacijo nevroloških bolnikov po možganski kapi, travmatskih po- škodbah možganov, multipli sklerozi in podobno. Podje- tje je trenutno prisotno v Evropi in Aziji. PRIMERI Njihov prvi produkt je senzorni sistem za rehabilitacijo DOBRIH PRAKS nevroloških bolnikov, ki je povezan z navidezno resnič- nostjo, imenovan Bimeo. Bolnik izvaja naloge v navidezni resničnosti s premikom svojih rok. Z uporabo različnih terapevtskih nastavkov je mogoče terapijo prilagoditi Uporabne različnim bolnikom v različnih fazah procesa rehabilitacije. povezave 95 VITABITSB Uvodni Rešitev Vitabits je plod razvoja Laboratorija za podat- nagovor kovne tehnologije (LPT) na Fakulteti za računalništvo in informatiko, ki omogoča oddaljeno spremljanje in tele- medicinsko obravnavo bolnikov. Leta 2018 je podjetje Ipmit d. o. o. prepoznalo velik potencial rešitve Vitabits Kaj pomeni … ? in odkupilo pravice intelektualne lastnine, vezane na reši- tev. Rešitev bo Ipmit v sodelovanju s fakulteto nadgradil v okviru projekta SOSTOP, ki ga sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s ciljem razvoja O Pisarni celovite rešitve Sistema za oddaljeno spremljanje in te- za prenos znanja lemedicinsko obravnavo bolnikov. Uvajanje telemedicine je v svetu v velikem porastu. Z od- daljenim nadzorom kroničnih bolnikov se lahko bistveno Kaj je zmanjšajo stroški zdravljenja; virtualni obisk pri zdravniku prenos znanja? je lahko tudi več kot trikrat cenejši od fizičnega obiska. Trg telemedicine naj bi se do leta 2022 povečal kar na 33 milijard EUR, širok spekter potencialnih kupcev pa predstavljajo zdravstvene zavarovalnice, farmacevtske ABC hiše, zdravilišča, ponudniki zdravstvenih informacijskih intelektualne rešitev in tudi telekomunikacijski operaterji. lastnine ISKRATEL IN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Laboratorij za telekomunikacije, ki deluje v okviru Uni- Z roko v roki verze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko, že vrsto let z gospodarstvom sodeluje s podjetjem Iskratel, d. o. o., Kranj na področjih raziskav in analiz, razvoja prototipov, razvojnih nalog, vzdrževanja rešitev ter spremljanja in predlogov strate- ških usmeritev. Pri vsakem skupnem projektu se naročnik Od ideje in izvajalec dogovorita glede teme, natančne vsebine, do trga načrtovanih vložkov, načrta izvedbe in finančne ocene, kar tudi opredelita v posebnem obrazcu v okviru pogod- be o sodelovanju. Dogovorjeno sodelovanje je osnova za skupne prijave na večje nacionalne in evropske razisko- Odcepljena valne in razvojne razpise. Rezultati sodelovanja oziroma podjetja rešitve, kot so Signalizacija številka 7, Sigtran, Diameter in Radius, so tudi del produktnega portfelja Iskratela. PRIMERI DOBRIH PRAKS Uporabne povezave 96 Uvodni Uporabne nagovor povezave Kaj pomeni … ? • Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani: O Pisarni https://www.ppz.uni-lj.si/B za prenos znanja • European IPR Helpdesk: https://iprhelpdesk.eu/B Kaj je • World Intellectual Property Organization: prenos znanja? https://www.wipo.int/portal/en/B • European Patent Office: https://www.epo.org/index.htmlB ABC intelektualne • Urad Evropske unije za intelektualno lastnino: lastnine https://euipo.europa.eu/ohimportal/slB • Urad RS za intelektualno lastnino: http://www.uil-sipo.si/B Z roko v roki z gospodarstvom • Avtorska agencija za Slovenijo: http://aas.si/B • EspaceNet, poizvedba o patentih: Od ideje https://si.espacenet.com/B do trga • Design view, podatkovna zbirka dizajnov: https://www.tmdn.org/tmdsview-web/welcomeB Odcepljena • TM view, podatkovna zbirka znamk: podjetja https://www.tmdn.org/tmview/welcome.html?lang=slB • Ljubljanski univerzitetni inkubator: https://lui.si/B Primeri dobrih praks • Slovenska poslovna točka: http://evem.gov.si/info/sistem-spot/B UPORABNE POVEZAVE 97 Pisarna za prenos znanja na Univerzi v Ljubljani se pretežno financira iz projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (1. 9. 2017- 30. 6. 2022)B. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je spodbuditi krepitev povezav in sodelovanja med javnimi raz- iskovalnimi organizacijami in gospodarstvom ter krepitev kompetenc pisarn za prenos tehnologij, raziskovalcev in podjetij. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Instituta Jožef Stefan, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. 98 Naši cilji Sodelovanje z gospodarstvom Pisarna za prenos znanja spodbuja sodelovanje med raziskovalci in gospodarstvom z ustvarjanjem priložnosti za povezovanje. V sodelovanju s podjetji razpisuje raziskovalne izzive. Raziskovalcem je na voljo tudi za pomoč pri pripravi in pregledovanju različnih vrst pogodb. Pravno varstvo izumov Vsi načini prenosa znanja so trdno povezani z intelektualno lastnino. Pisarna za prenos znanja skrbi za formalne postopke prevzema službenih izumov na Univerzi v Ljubljani ter za pravno varstvo izumov in drugih oblik univerzitetnega znanja. Komercializacija intelektualne lastnine Pisarna za prenos znanja stremi k temu, da vsak nov izum zaživi tudi v praksi. Raziskovalcem zagotavlja podporo pri pregledu stanja tehnike in oceni tržnega potenciala njihovega znanja. Za izdelek ali tehnologijo najde ustreznega partnerja v gospodarstvu, ki bo izum tržno izkoriščal in ustvaril dodano vrednost na trgu. Ustanavljanje odcepljenih podjetij Ustanavljanje odcepljenih podjetij in start-up podjetij je pomembna oblika prenosa znanja v gospodarstvo. Pisarna za prenos znanja raziskovalcem pomaga pri oceni poslovne ideje in jih pelje skozi postopek ustanovitve odcepljenega podjetja. Pisarna za prenos znanja Univerza v Ljubljani Kongresni trg 12 1000 Ljubljana ipr@uni-lj.si  01 241 85 28  www.ppz.uni-lj.si  Sledite nam na  www.linkedin.com/school/university-of-ljubljana