Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. J,ednote. 30. številka. Joliet, Illinois, 30. aprila leta 1004. Letnils XIII JAPONCEM NAPOČILI MALO HUJSI ČASI. Kuropatkin jim zastavil prehod čez Valu s smrtnosnimi topovi. GOO mož in več izgubili na morju. Harbin,-Mandžurija, 21. apr. — Japonska častnika od glavnega štaba, polkovnik in stotnik, ki so ju 16. apr. zasačili kozaki ob železnici 22 milj od tu, sta bila obsojena na vešala. General Kuropatkin je obsodbo potrdil, a ukazal, da se ne obesita, ampak ustrelita. Hotela sta železniški most pri Nonni razstreliti in eden je baje cesarske krvi. Petrograd, 22. apr. — V Nemčiji kupljena parnika in več drugih ladij namerava admiralstvo oborožiti in odposlati na vzhod, preganjat japonske kupčijske ladije. Petrograd, 23. apr. — Car je prejel od Aleksijeva sledečo brzojavko: “Sporočam V. veličanstvu, da je danes pri pokladanju min poročnik Peli in 20 mož vsled prerane eksplozije jedne mine bilo usmrčenih.” Kuropatkina hoteli umoriti. Petrograd, 23. apr. — Poročilo, da sta dva preoblečena Japonca poskušala, umoriti generala Kuro-patkina, ko je bil pred nekoliko dnevi v Niučvangu, se potrjuje. “Would be”-moriJca sta bila preoblečena kot kitajska berača. Nosila sta ponarejene kite. Eden izmed njiju je zgrabil za bodalo, a dva kazaka, ki vedno spremljata generala, sta ga posekala. Želi Japoncev v Mandžurijo. Petrograd, 23. apr. — Rusi so razpostavili topov, ki čuvajo pre-vožnjo čez reko Yalu. Dočim general Kuropatkin želi, da Japonci proderejo v Mandžurijo, misli, da bodo plačali to dovoljenje tako drago kot mogoče. General-major Kaštatinskij goreče želi, meriti se s sovražnikom in je naprosil Kuro-patkina, da bi mu to dovolil, a general je male boje strogo prepovedal, če je mogoče izogniti se jim. Pravijo, da namerava Kuropatkin odločilno sam udariti na Japonce. Medtem se pa konjištvo in topništvo v ospredju vežba in je na ogledu. Nepotrjena ruska zmaga. Petrograd, 23. apr.—V mestu je govorica, po kateri so Japonci pri poskusu izkrcanja ob ustju reke Yalu imeli velike izgube. Po govorici, oprti na zasebno, brzojavko iz Port Artura, so Japonci izgubili 7000 mož. Vest ni doslej od nobene strani potrjena in se ozuača za neverojetno na mestih, kjer je povpraševalo Združeno časopisje. Uradno pa se vest še ni zanikala. Kitajci se boje napada. Shanghai, 24. apr. — Kitajski uradniki so sklenili, arzenal (orož-nico) preložiti v Wu Hu, mesto v notranjem kacih 150 milj zapadno od Shanghai, ker se boje morebitnega napada. Skupni stroški za preložitev arzenala bodo baje znašali kake 3 milijone taelov. Beda na Japonskem. Tokio, 24. apr. — Odlični možje v japonski vladnih krogih splošno priznavajo,da bo dežeta silno trpela, če ne bo kmalu konca vojni. Že sedaj mori skrb za vsakdanji kruh tisoče družin, ker so očetje, soprogi in bratje zdoma, in leto ne mine, da bo stotisoče družin umiralo lakote, ker je na Japonskem le malo pre možnih ljudi, dočim so milijoni srednjih slojev ubogi, a nižji razredi žive resnično iz roke v usta od malega zaslužka, ki ni niti stalen. Najvišji vojskovodja. Petrograd, 25. apr.—V najvišjih vojaških krogih mislijo, da prevza- ine general Kuropatkin nadpovelj-stvo čez vso armado in mornarico na daljnem vzhodu. Admiral Aleksi jev ostane bržkone še nekaj časa na svojem mestu, a samo kot podkralj brez moči in vlade. Kuro-patkin in Aleksijev sta si še dokaj dobra, a Skrydlof in Aleksijef se ne moreta trpeti. Skrydlof in Kuropatkin sta si pa najboljša prijatelja, in prvi se bo zadnjemu kot najvišjemu vojskovodju prav rad pokoril. Japonci grade mostove. Petrograd, 23. apr. — Carju br-zojavlja Kuropatkin: “General Sa-sulič je poročal 24. apr., da so Japonci blizu Wiju in Sigu, deset milj proti vodi, izkrcali gradivo za mostove na pontonih (čolnih) in mnogo brodov. Dne 23. apr. sta dve stotniji japonskih pešcev prebrodili reko Yalu 10 milj južno od Siaopusike. Južno od reke vse mirno.” Iz Port Artura dospela brzojavka zanikuje, da se je 20.000 Japoncev izkrcalo pri Daljnem. Japonska ladija pogreznjena. Tokio, 26. apr. — Rusko vladivo-stoško brodovje seje prikazalo pred mestom Gensan, Koreja, in je pogreznilo v morje japonsko kupci jsko ladijo “Goyo Maru”. Dohod ladij je vzbudil med japonsko naselbino razburjenost. Namen križanju bro-dovja je, vse japonske prevozne parnike, vozeče po japonskem morju, uničevati, rusko zastavo ob Koreji kazati in napravljati dober vtis na prebivalstvo. (Vladivostoško brodovje tvorijo križarke: “Rusija”, “Gromoboj”, “Rurik” in “Boga-tyx”. To so najmočnejše križarke ruske mornarice.) Rusi ob reki Yalu. Petrograd, 26. apr. — Po poročilih iz Mukdena so Rusi dokončali razvrstitev vojaštva ob črtah Muk-den-Liaoyang-Yalu in Mukden-Niu-čvang. 40,000 mož se nahaja v utrjenih zasedbah ob reki Yalu in 20,000 jih stoji v in pri Tukašanu ob zalivu koreanskem, kjer se nameravajo Japonci izkrcati. Rusi so zasedli tudi obrežje reke Turnen ob rusko-koreanski meji. Rusko konjištvo in topništvo stoji v mestih Kiolin, Musan in Sundujan ter drugod, kjer se hočejo Japonci izkrcati. Ruska mina smrt Japoncem. Seoul, 18. apr., čez Shanghai, 26. apr. (Zamujeno.) — Y soteski blizu Windžu so položili umikajoči se Rusi mino, ki je eksplodirala, ko so japonski vojaki marširali skozi sotesko. Sila mnogo jih je bilo usmrčenih in ranjenih. Skrydlof na bojišče. Petrograd, 27. apr. — Podadmi-ral Skrydlof je odpotoval v Moskvo. Narod ga je navdušeno pozdravljal. Admiral Skrydlof kaže jasno zaupanje, a je v srcu jako pobožen. Pred odhodom na bojišče je šel v ostankom Petra Velicega posvečeno kapelo in ostal tam celo uro v goreči molitvi. Vojnoslovec, ki nanj stavi Rusija svoje upanje na morju, se ustavi v Moskvi, da opravi molitev v Sergijevem samostanu. Kozaki zapodili Japonce. Petrograd, 27. apr. — General Miščenko je s svojimi kazaki dosegel Song-Jin, severovzhodni ogel Koreje, se od tam obrnil severno, prekoračil cesto Seoul-Peking in zasedel Anju. Japonci in Koreanci so v'neredu zbežali, ne da bi se postavili v bran. Velike japonske izgube. Liao Yang, 27. apr. — Japonske čete, ki so Yalu prebrodile severno od Čangdjion, so napadle v noči od 26. na 27. apr. rusko lego ob Liza-veni, selišču na mandžurskem bregu reke Yalu. A bili so zagnani v beg. Ruski topi niso dišali Japoncem, ki so bežali čez reko, izgubivši nešteto mož usmrčenih in ranjenih. PREDSEDNIK LOUBET PRI LAŠKEM KRALJU. Sveti oče pošlje protest zoper obisk katoliškim velesilam. Nemčija se boji za trozvezo. Rim, 24. apr. — Francoski predsednik Loubet je dospel danes v Rim v spremstvu francoskega ministra vnanjih zadev Delcasse in odličnih francoskih uradnikov, da vrne poset kralju Viktorju Emanuelu od zadnjega oktobra. Na kolodvoru jih je sprejel kralj z drugimi odličnjaki. Kralj in predsednik sta se objela. Vožnja v Kviri-nal je bila podobna triumfalnemu sprevodu. Navdušenje velikansko. Ves Rim je nocoj krasno razsvitljen. 15.000 bakljonoscev in 100,000 oseb je demonstriralo pred kraljevsko palačo. Rim, 25. apr. — Predsednika Loubet so danes pozdravili veterani italijanske armade, med njimi tudi mnogi, k.i so se 1. 1859. skupno s Francozi bojevali proti Avstriji. Rim, 26. apr. — Predsednik Loubet se je peljal s kraljico Heleno skupno na Piazza d’ Armi k paradi. Kralj in princi so ju spremljali na konjih. Parade se je udeležilo 20.000 vojakov. Gledalcev je bilo na tisoče. Godbe so igrale “Marseillaise”. Ves Rim je nocoj spet razsvetljen. Protest sv. očeta. Rim, 26. apr. — V okolici papeževi se zatrjuje, da bo sv. oče vložil protest proti obisku predsednika Loubet v Rimu, ker je došel v Kvi-rinal kot prvi glavar katoliške dežele izza sekularizacije (vzetja) cerkvene države. Protest bo imel obliko poslanice na vse katoliške velesile. Vatikan užaljen. Rim, 26. apr. —'Obisk predsednika Loubet je še povišal napetost med Francijo in Vatikanom. Da je sedaj prvikrat glavar kake katoliške države obiskal Rim, odločen, da se izogne izkazati spoštovanje papežu, je globoko užalilo vatikanske kroge. Izza 1. 1870 so se glavarji katoliških držav izogibali italijanske prestolnice, ker bi mogli priti, ne da bi papeštvo žalili, samo, ko bi obiskali najprej papeža — kar bi pa ne bilo Italiji prav. Trozvezu v nevarnosti. Berlin, 26. apr. — Predsednika Loubet sijajni sprejem v Rimu se časopisom zdi skrajno nepriličen za Nemčijo. Prepričani so, da utegne po anglo-francoskem zbližanju še preveliko italijansko prijateljstvo s Francijo spraviti trozvezo in Nemčijo v zelo nevaren položaj. Cesar Viljem mora napraviti čudež, da reši umirajočo trozvezo. Breskve zmrznile. New York, 25. apr. — Sadjerejci v Hudson-dolini bodo izgubili $2,-000,000 vsled mrzle zime, po poročilih iz Kingstona, N. Y. Breskve ne bodo prav nič obrodile. A sadje-rejce muči še večja skrb, da so drevesa bržkone zmrznila in večinoma izgubljena za vedno, zlasti po nižinah. In hruške so baje tudi zamorjene. Že so na tisoče uničenih sadnih dreves posekali. Predno pa novonasajena obrode, minejo štiri leta. 600 Japoncev mrtvih. Pariz, 28. apr. — Petrograjski ddpisnik “Journalu” poroča, da je ruska podmorska ladjica potopila japonsko prevozno ladijo, ki je imela na krovu 600 mož za na Korejo, in da so vsi izgubljeni. Še več Izgub. Pariz, 28. apr. — Štab pomorskega ministerstva je prejel vero-jetno, a še ne potrjeno poročilo, da je vladivostoška eskadra pogreznila dva japonska [prevozna parnika, namenjena na otok Sakhalin. Tornado. McPherson, Kan., 24. apr. — Tornado je pridivjal danes popo-ludne nad McPherson ter razdejal šest domovanj in povzročil drugo škodo na lastnini. Tri osebe so bile ranjene; ena nevarno, Veliko skodé je napravljene po deželi severno od tukaj. Atentat na ministra. Madrid, 26. apr.—Ko se je prv minister Maura vračal s svojega obiska na balearske otoke, se je nanj streljalo. Strelec je zgrešil svoj cilj. Atentatni poskus se je izvršil med postajama Alicante in San Vincente. Krogla je predrla voz, v katerem je bil minister, a ni nikogar zadela. Turki in Grki. Atene, 25. apr.— O pretepu med turškimi žandarji in Grki se poroča iz Smirne, v katerem je bil M. De-lyannis, tajnik grškega konzulata, lahko ranjen. Resne posledice utegnejo nastati, in grška eskadra je odplula v Smirno. Aretovali 120 štrajkarjev. Salt Lake, Utah, 25. apr.—Štraj-kujoči rudarji v Carbon countyju so bili aretovani v velikem, kot se brzpjavlja iz Price, Utah. Šerif Wilcox in 40 pomočnikov, oboroženih z winchestercami, je korakalo na taborišče štrajkarjev. Dospeli so iznenada in aretovali 120 Italijanov, pod obtožbo, da so se uprli proti nekemu uradniku. Areto-vance so naložili v vozove in jih odpeljali v ječo v Price. Na štraj-karskem taborišču so našli več pušh in samokresov in pol bušlja nožev. Stric Sam plačal $40,000,000. Washington, 27. apr.—$40,000,-000 se je izplačalo danes družbi “Panama Canal Company”, in kanalska lastnina je prešla v končno veljavno posest Združ. državam. Denar je izplačal kompaniji po gen. pravdniku Knox pooblaščen francoski sindikat. Vrl policaj. Philadelphia, Pa., 21. apr.—Policaj na kolesu (biciklju), je danes ujel prenaglega avtomobilista tako, da je z glavo priletel ob avtomobil s svojega kolesa. Policaj je zašle doval avtomobilista, a se na pocestnem tiru prekucnil naravnost v avtomobil. Nato je izvršil aretacijo. Iščejo novega imena veri. St. Paul, Minn., 21. apr. — Na konferenci cerkvenih klubov episkopalnih cerkva je T. E. Brown iz Chicage čital pisanje, ki pravi, da jeime“Protestant Episcopal Church of the United States of America” ne samo dolgo in razkolniško, marveč i moteče in ne vzgojevalno. Ime “American Catholic Church” so je predlagalo kot nadomestilo. Sodnik Marvin iz Ohio je ugovarjal zameni, češ, da je rimsko katoliška cerkev lastovala ime “Catholic Church” že stoletja in ima pravico do istega. Loubet v nevarnosti. Berlin, 25. apr. — “Tageblatt” ima brzojavko iz Rima, ki poroča o poskusu umoriti predsednika Loubet, ki je na obisku pri kralju Vit torio. Nakana se je razkrila in onemogočila. Italijansko nadzorstvo je zatrlo novice o poskusu. Vatikan v St. Louisu. Rim, 21. apr. — Vatikan je odposlal v St. Louis na svetovno razstavo med drugim 24 velikih mozaikov, izdelanih v “Studio del mo-saico” v Rimu, ki bodo na prodaj; zbirko fotografij iz Vatikana; več dragocenih knjig; model roke papeža Leona; več pisem iz 12. do 15. stoletja, in raznotere izdaje pesnij pokojnega sv. očeta. OGRSKA VLADA HUDA NA ZDRUŽ, DRŽAVE. Grize jo nasprotovanje proti ogrski postavi o iz-1 jevanju. Strajki se širijo po Ogrskem. Dunaj, 27. apr. — Od strani najvišje oblasti se zatrjuje, da bo v slučaju, če vlada Združ. držav uvede proti izseljencem iz luke Reke posebne razločevalne naredbe ali če izkrcanju takih izseljencev v Združ. državah stavi izvenredne za-vire na pot, predno se obe stranki zaslišita, ogrska vlada smatrala to za posebno neprijazno ravnanje. Urad vnanjih zadev tukaj in ogrska vlada pazita s prav posebnim zanimanjem na ameriško obnašanje proti ogrski postavi o izseljevanju in proti pogodbi, sklenjeni s Cunard-črto. Budimpešta, 27. apr. — Posebni izselniški nadzornik Združ. držav, Marcus Braun, je bil danes sprejet od prvega ministra Tisze. Poroča se, da se ima odstraniti določba v pegodbi med ogrsko vlado in Cunard-črto, po kateri vlada jamči za 30,000 izseljencev na leto. Tisza zatira izseljevanje. Prvi minister Tisza je razglasil okrožnico, ki ukazuje oblastvom, ostro čuvati nad tem, da se izseljevanje omeji in ogrsko prebivalstvo posvari pred istim. Uradniki in zastopniki družb, ki vzpodbujajo k izseljevanju, se imajo zakonito kaznovati. Izseljevanje v Brazilijo je prepovedano, ker je baje tam življenje, lastnina in zdravje izseljencev v nevarnosti. Štrajki se širijo. Dunaj, 27. apr. — O položaju na Ogrskem vlada tu pesimističnouni-šljenje. Socijalisti žugajo z generalnim štrajkom po vsej deželi, in v takem slučaju bo Ogrski prvi minister grof Tisza bržkone proglasil vojno pravo čez celo kraljestvo. Bližina delavskega dne (1. maja, dela položaj še nevarnejšim. Razun tega je krvavi spopad v Elesdu kriv generalnega štrajka v Velikem Va-radinu, kjer popolnoma počiva ves kupčijski promet in so šole, prodajalne, kavarne in gostilne zaprte. Štrajki se silno širijo. 5000 voznikov v Budimpešti, 16,000 delavcev v Debreczinu in tisoči v Szege-dinu praznujejo. Krvavi izgredi. Budimpešta, 24. apr. — O resnem uporu se poroča iz mesta Elesd, blizu Velikega Varadina. Med zborovanjem socijaliških in neodvisnih strank je nastal razpor in postal tako oster, da so morali žandarji posredovati. Tedaj je pa sprožil neki socialist samokres in ustrelil poveljnika. Žandarji so potem ustrelili 23 oseb in 40 težko ranili. Vojaštvo je bilo poklicano iz Vel. Varadina. Župan slepar. Pueblo, Colo., 23. apr. — Župan B. B. Brown je po velikih porotnikih (grand jury) dejan pod obtožbo radi četverih prestopkov. V treh slučajih je baje prejel denarja vsled krivih obljub, in četrti ga obdolžuje ponarejanja. Vse obtožbe so osno vane na nepravilni razvrstitvi mestnih plačilnih listin. Alderman Thomas Flynn je bil iz istega vzroka vsled 23 obtožb aretiran. Župan Brown je republikanec in Flynn demokrat. Charles H. Moyer. Denver, Colo., 25. apr. —Charles H. Moyer, predsednik od “W. F. of M.”, mora ostati jetnik v vojaški ječi v Telluride, ker je tako sklenilo coloradsko najvišje sodišče. Dne 5. maja bo nadaljna obravnavo. Šolska veselica ki jo. priredi mladež slovenske šole v korist novi cerkvi v nedeljo popoldne 1. maja v Golobičevej dvorani, bo obstala iz zanimivega programa, petja, deklamacij ter dveh šaloiger, jedne slovenske in jedne angleške. Žrtev slabe sale. Hamburg, Iowa, 24. apr. —John C. Goodlow, star črnec, je bil usmrčen po norčiji sinoči. Premotili so ga v samoten kraj in obdolžili izmišljenega zločina. Zvezali so ga ter obdelavali s poleni in trskami, a nazadnje zlili čeznj še čeber vode, o kateri so mu rekli, da je “kerosene”. Ko so šaljivci prižgali žveplenko, so videli, da je črnec že mrtev. Za sina carju molijo. Petrograd, 23. apr. — Mlada ca-rinja se tako posveča pripravam za otročjo posteljo v zimskem dvorcu, da se nič več ne pokaže v javnosti. Porod se pričakuje pozno poleti, in molitve vseh carjevih podanikov že sedaj'prosijo za prestolonaslednika. Pravijo, da bo Rus zmagal. Astoria, Oregon, 24. apr.— Častniki parnika “Indrasamha”, ki so dospeli iz daljnovzhodnih luk, ne verjamejo, da bo Japan zmagal Rusijo v sedanji vojni. Pravijo, da si bo Rusija kmalu opomogla od prvih udarcev na morju in potem vrnila milo za drago. Parnik je donesel dva japonska milijonarja na poti na razstavo v St. Louis. Ta dva sta pa prepričana, da bodo Rusi kmalu uničeni na suhem in mokrem. Škof Cusack posvečen. New York, 25. -apr. — Z vso preprostostjo, brez navadnih slovesnih obredov rimsko-katoliške cerkve, je bil Rev. Thomas Francis Cusack, pomožni škof izvoljenec newyorske nadškofije, danes posvečen v katedrali sv. Patrika. Sedem let je bii škof-iavoljenec Cusack predstojnik apostolskih misijonarjev. Sedaj je župnik cerkve sv. Štefana. Od veselja umrl. Park City, Utah, 24. apr. — Po dolgoletnem brezuspešnem iskanju po gričih je Patrick Sullivan umrl, ko je našel bogat srebrn rudnik. Bržkone mu je vsled iznenadjenja srce počilo. Starega moža truplo je našel drug iskalec bogastva, ki je danes dospel z gorovja. Pred več dnevi je našel predorček (tunel) v pečevju. Dolg je bil šest čevljev, in koncem istega je bil Sullivan, mrtev, s svojim pikonom v žili bli-ščeče rude. 600 premogarjev rešenih. Scranton, Pa., 26. apr. — Šeststo mož pri delu v premogovniku Pine-brook je bilo rešenih po odprtju po-družnih izhodov vsled požara, ki je danes izbruhnil in napravil škode $6000. ________________ 43 rudarjev padlo 2000 čevljev. Johannesburg, Južna Afrika. 26. apr. — Vzpenjača v Robinson-rud-nikuse je prevrnila in triinštirideset deželanov je strmoglavilo 2,000 čevljev globoko. Vsi so bili usmrčeni. Dno preduha je kaluža človeških preostankov. Hranilnica v žepih. Pittsburg, Pa., 26. apr. — Vlagatelji v hranilnico sv. Nikolaja v Allegheny so danes povzročili are-tovanje ravnateljev zavoda, ko se je razkrilo, da banka nima svojega domovanja in da se je $1,700 (ali 16,-000 ?), deponiranih po članih rimskokatoliške cerkve sv. Nikolaja, hr-vatske kongregacije, nosilo okoli v hlačnih žepih uradnikov. Rev. Bo-silijo Bekavac in štirje drugi ravnatelji so morali dati poroštvo, ker se vrše preiskave. ♦Ot0404040404040404040 o Iz slovenskih naselbin Ut »♦04 SlI ►♦0£H04040+*040040+0404 Joliet, 111., 27. apr. — Piknik dne 15. majnika v prid slovenski cerkvi sv. Jožefa priredi tukajšnja slovenska godba (Stone City Band) s sodelovanjem drugih slovenskih društev. — Hrvatsko dobrotvorno društvo Zrinjski Frankopan ods. br. 23 N. II. Z. je priredilo zadnjo soboto “sijajan ples uz poeast 10 godiua svog obstanka”. In ples je bil res sijajen in veselica izvenredno dobro obiskana in vsestranski vrlo uspela Najsijajnejši pa je bil izid kon testa ki se je vršil med gg. Josipom Ba-horič in Petrom Lučič: prvemu se ima društvo zahvaliti za lepo svotico $329 in drugemu za $239.90. Da so se tudi Slovenci radovali na veselici bratov Hrvatov, je umevno sa moposebi. — Z veseljem pozdravljamo novo slovensko obrt v Jolietu. Gg. brata Karol in Martin Medic namreč sta prevzela pod tvrdko “Medic Bros.” imenitno pekarijo na 1004 N. Broadway, katero je preje lastoval g. Odenthal. Vsem rojakom, Slovencem in Hrvatom, toplo priporočamo novo slovensko tvrdko in polagamo na srce staro geslo: Svoji k svo- jim! — 32 Slovencev si je doslej nakupilo lot na Eastland Hills, skoro vsi v manj nego enem tednu, odkar se je v našem listu objavilo naznanilo o prelepi priliki za nakup. To je dokaz,kako velik vspeh imajo oglasi v našem listu, kar bi bilo dobro, da si zlasti zapomnijo naši slovenski trgovci. — Dobro službo dobi takoj zanesljiv mož ali dorastel mladenič vešč slovenskega, hrvatskega in angleškega jezika za kolektiranje. Služba stalna in dobra prilika za napredek. Vprašati je v sobi 401 Barber Bldg. 20t2 (penitentiary) v Jolietu, je zopet na dnevnem |redu, in odkar so zadnji petek storili smrt na vešalih trije znani chieaški razbojniki, so se obrnili šerif Barrett in drugi uradniki iz Cook countyja na šerife v vseh državnih county j ih z nasvetom, da naj se spremeni tozadevna postava. Zakaj? Prvič govori za ta predlog dejstvo, da bi se bil Peter Nieder-meyer skoro ognil vešalom po pos-kušanem samomoru vklj ub naj strožji straži. To je razsodne in odgovorne šerife napotilo, da so jeli misliti, kako takim bodočim morebitnim neprilikam od pomoči. Razun tega naj bi se ob prihodnjem zasedanju postavodajalstva stavil predlog, da se uvede električni stol namesto ve šal. — Sedaj, ko napoči vendarle spo- mlad, bo okrajna ječa kmalu polna klativitezov, ki sonaptotiiz Chicage v St. Louis na svetovno razstavo Skoro ne mine dan, da ne bi imela policija opraviti s temi ptiči-selivci. Zadnjo soboto so vtaknili v policijsko kletko dva posebno navihana ki jima je sodnik privoščil po 10 dni jetniške hrane. 4 — Radi telesnih poškodb je Charles E. Jones tožil Chicago, Rock Island in Pacific železnico za večjo odškodnino, a prisojena mu je bila te dni samo v znesku $500 — Denar na posododo proti zemljiški varščini. Charles A Noble. 20tl - - Tri velike odškodninske tožbe so vložene pri okrajnem (circuit court) proti Illinois Steel kompaniji ter Chicago, Lake Shore & Eastern-železnici, vsaka tožba za znesek $10,000. In sicer tožijo: Upravi- telj zapuščine po rajnem Roku Sczawnski prvo in drugo družbo; upravitelj zapuščine po rajnem Gregu Chelupu istotako; upravitelj zapuščine po rajnem Mike Vukobra-toviču prvo družbo. — Partija chicaških avtoistov je dospela v nedeljo iz Chicage, da si ogleda predlagamo cesto v St.Louis, kamor se bo to poletje priredila narodna dirka. V naše mesto so ogle-dovalni izlentiki dospeli ob 4. uri popoludne in po obedu so se vrnili v Chicago. V partiji so bili zastopniki več chicaških avtomobilskih družb. V Joliet so se vozili ob tirih Chicago & Alton železnice, katero pot bodo sledili ob dirki v mesto svotovne razstave, dasi načrti še niso sklepčno napravljeni. Zanimive kraje so potoma fotografirali. V kratkem napravijo novo vožnjo, da poskusijo še nadaljno pot. Svoječasno bomo torej Joliet-čanje lahko opazovali imenitno dirko. — Postavo glede točarstva ob nedeljah in na dan volitve je kršilo več salunarjev, vsled česar so bili obtoženi ter spoznani krivimi in kaznovani sledeči krčmarji: Rygg & Johnson, $32.20. Fred Heiland, $32.20. Nora Burke, $32.20. Charles Borg, $44.45. Frank Kowalski, $32.20. Andrew Lindborg, $32.20. Mike Ilorwath, $12.25. John Mann, $12.25. Steve Ohia, $24.50. George Opsitnik, $i2.25. — Max Goldberg,znani trgovec,je vzel v najem novo gledališče na Chicago cesti. Pogodba se je podpisala v soboto popoludne- V zvezi s tem se je razglasilo, da bo nova zgradba pripravljena za prevzetje v posest v šestdesetih dneh, ko bo prva pnd-stava. Ime novega managerja se ni objavilo, a mož bo baje izkušenec v svojem poklicu. — Lote na prodaj na severozahodni strani mesta proti lahkim plačilom. Leže na Cora, Elizabeth, North Center, Summit, Douglas, Highland, Nicholson in Dearborn cestah. Pridite k meni predno kupite loto ali hišo. Prihranim vam lahko denar ter vam dam zanesljive prepisne listine. Charles A. Noble, četrto nadstropje, Barber Bldg. 20tl — Predlog, da se imajo vsa obešanja zločincev v državi Illinois vršiti v illinoiški državni kaznilnici — Glede povzdige železniških tirov niso mestni svetovalci sklepali na ponedeljkovi seji, nego so sklicali posebno, ki je bila nastavljena na ta četrtek zvečer. — Na prodaj — dvonadstropna hiša z 8 sobami na Elizabeth St. Perilna soba in cementirana klet. Ima napeljane žice za električno luč, vodnjaka za pitno vodo in deževnico, dober hlev, senčna in sadna drevesa In grmičevje. Naredimo vam ugo-plačevalne pogoje. Charles A. Noble, 20tl Marijo Gorišek; v tretji tovariša in tovarišici, Marko Bajuk z Marijo Bajuk in Frank Petrovič z Evo Rahlja; v četrti in peti male deklice, vse lepo oblečene in z venčki okin= cenik glav. Pridšedši do naše cerkve, so društva naredila špalir. Naše društvo je pryo korakalo v cerkev, kjer je napravilo špalir. Nato prinese zastavonoša Geo. Brdar in botri ž njim novo bandero. Za njimi so prikorakali tovariši in tovarišice in potem druga društva, nakar se jezačela sv. maša. Po sv. maši stopijo zastavonaša z banderom in botri s tovariši in tovarišicami pred oltar, kjer je naš duhovni pastir Rev. John Kranjec blagoslovil novo bandero. O tej priliki so vsi naši društveniki, kakor tudi botri in tovariši in tovarišice, držali nažgane sveče v rokah. Ko je bilo bandero blagoslovljeno, so se vsi z banderom povrnili na svoje prostore in se posedli. Nato je naš gospod župnik Rev. John | Kranjec imel lep, ganljiv govor o sv. Juriju, v katerem je opominjal | društvenike, da naj ostanejo verni svoji zastavi in da naj se nikakor ne j ločijo od svojega bandera. Gospod župnik je zaslužil posebno zahvalo vseh pričujočih za svoj lepijgovor, a zlasti se mu sv. Jurija. še zahvaljuje društvo dno ceno in Pridite k meni Barber Bldg. — Neki Driscoll se je potrudil v Joliet iz daljnega, solnčnega Whee-linga, W. Virginia, da ga je tu prijela policija, ko je poskušal vlomiti v prodajalno Wm. Wolfa na 1041 Collins st. Pride pre$ porotno sodišče. — Mestno svetovalstvo je na ponedeljkovi seji sklenilo naredbo o pobiranju letnih pristojbin (taks) v znesku $228,142.08, od katere svote je $76,151.10 namenjenih za mestne svrhe. — Na prodaj — velika hiša na North Joliet St. Za cash ali na lahka plačila. Charles A. Noble, Barber Bldg. 20tl South Chicago, 111., 25. apr.— G. urednik “A. S.”, prosim, da objavite ta moj dopis v cenj. nam listu. Včeraj na sv. Jurija dan smo praznovali god patrona naše cerkve in slavnost blagoslovljenja krasnega novega bandera društva sv. Jurija št 22 J. S. K. J. Ob 9. uri zjutraj so naša domača društva v polnem številu začela korakati čez mesto proti naši cerkvi, pod vodstvom našega predsednika 'Antona Mertiča, kateri je bil glavnim maršalom. Na čelu je krasno igrala češka vojaška godba, pod vodstvom James Šipeka. Za njo v prvi vrsti so korakali vitezi društva sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., za njimi društvo sv. Nikole N. H. Z., na tretjem mestu društvo sv. Petra in Pavla N. H. Z., na četrtem slovaško društvo sv. Mihaela, na petem ali poslednjem naše društvo sv. Jurija. Potem so se vrstile kočije: V prvi sta bila boter in botra Frank Medosh in njegova soproga Margareta z novim banderom; v. drugi so se peljali tovariša ih tovarišici, Frank Perovšek z Marijo Blatnik in John Pribanič z Po vsem cerkvenem obredu so društva odkorakala v Lake Side Hall, nasproti cerkve. Tu naš predsednik pozdravi vsa društva in se jim zahvali za čast, katero so nam izkazala, a posebno zahvalo izreče hotru in botri za njiju trud. Nato pozdravi boter rojake pričujočih društev in se jim zahvali za to čast, katero so mu izkazali, ter prosi brate društva sv. Jurija, da naj nikoli ne pozabijo na brate drugih pričujočih društev, kadar jih oni pokličejo, da jim priskočijo na pomoč v vseh zadevah. Nato prikorakajo v dvorano vitezi sv. Martina iz Chicage, kateri so bili vlak zamudili, da niso mogli pravočasno priti. Boter se jim osebno zahvali, da so pokazali svojo ljubezen do nas. Nato se še botra zahvali vsem pričujočim na časti, katero so nam izkazali. Za njo govorilo je še več zastopnikov od pričujočih društev, vsi za vero in narod. Konečno so se vsi posedli, nakar se je zabava nadaljevala. Počastili so nas posebni gosti: Naš župnik Rev. John Kranjec s svojo sestro; Rev. Krašovec, župnik iz Chicage, s svojo materjo in sestro gospodično Emalijo Krašovec; Emil Bachman, kateri je napravil bandero, se je tudi z nami dobro zabaval. V imenu društva se vsem pričujočim društvom in drugim rojakom najtopleje zahvaljujem za njih dobro delo. Naj jih Bog poživi še več let! Tudi v finančnem oziru se nam je slavnost dobro obnesla. Tu se zopet vidi, da je v slogi moč. Pozdrav na vse rojake! Vimenu društva sv. Jurija št. 22 J. S. K. J. Zastopnik. Chicago, IH., 25. apr. — “Z Bogom, Harvey, bil si vedno dober s svojo materjo, Harvey. Mislim, da če bi znal bolje, bi bil boljši tudi z drugimi. Samo kratek čas bo, da se spet združiva.” To je bilo zadnje slovo ge. Van Dine, predno se je truplo njenega svojeglavnega sina, ki je bil obešen zadnji petek radi raznih umorov, zabilo v rakev v pogrebniškem za vodu na 3 39 Chicago ave., obenem s truploma Gustava Marx in Petra Niedermeyer. V petek so vsi trije storili smrt na vešalih. S tem so se pokorili za umor, zvršen rano dne 30. avg. lani v kolnici poulične železnice ob oglu 61. in State ceste. Tedaj je bil umorjen blagajnik Stewart v cvetu svojih let in up svojim starišem. Chieaški prebivalci so v osmih dneh videli četvero morilcev na vešalih; štiri druge bo bržkone ista usoda zadela v kratkem. V petek obešeni so bili vsi še v mladeniški dobi; nobeden izmed njih še ni dovršil 23. starostnega leta, V dvorani obešenia je bilo navzočih samo kacih 150 oseb, dasi ima dvorana prostora za 350 gledalcev. Ob 10. uri 34 min. se je dalo znamenje: “Klobuke doli!” — in ob- sojenci so dospeli v spremstvu pred vešala. Peter Niedermeyer, Nemec, J. Smolkovič spoštovanj meščan iz New Salem, Pa:, ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni. Tritierjevo zdravilno grenko vino & ga je popolnoma ozdravilo. “Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko virib pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega. Vaš hvaleležni J. SMOLKOVIČ.” Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po faznih krogljicab in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo. !* Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah In dobrih gostilnah. JOSIP,# TRINER 799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago. ki je poskušal samomor, kot ste zadnjič poročali,je bil prvi na vrsti. Trdovraten je ostal do konca. Potem je Gustav.Marx dobil zadrgnjeno vrv okoli vratu. In nazadnje Harvey Van Dine. Različnost značajev te trojice razbojnikov je bilo videti v tem, kako so preživeli svoje zadnje ure. Do-čim sta se Marx in Van Dine, ki sta se spreobrnila h katoliški veri,svoje zločine obžalujoč, prijazno zabavala s svojimi čuvaji ali skupaj kvartala, je ostal Niedermeyer do zadnjega dihljeja robat surovež, ki ne verja jame na posmrtno življenje. Pomožnemu policijskemu načelniku Schuettlerju je prerokovaljrano, nenaravno smrt, s čimer je hotel označiti, da si ga je kak njegov prijatelj izbral za žrtev. Do zadnjega hipa je Niedermeyer igral trdokornega bogotajca in preklinjal čuvaje, kadar so se mu bližali. Odklonil sicer videti g. župnika Cox od kate- ni drale Sv. imena, a o tolažbah sv. vere ni hotel nič vedeti. Cisto drugače sta se vedla Marx in Van Dine, ki sta se javno kesala svojih hudodelstev in izrekla upanje, da ju Bog milostno sodi. Van j Dine se je ganljivo poslovil od svoje matere in neveste. . . Hudodelstvo, ki je našlo zadnji j petek svojo spravo, je bilo brez-dvomno najdrznejše, kar jih pozna novejša kriminalna zgodovina Združenih držav. To je bil vrhunec takozvanega “Carneval of Crime”, ki je lani poleti obhajal svoje orgije v Chicagi in povzročil, da je postala ta zapadna metropola tako razupita. Dal Bog, da se posreči mestnim oblastim, temeljito izkoreniniti vso tako in jednako nadlego, kar se pa bržkone ne zgodi tako izlepa. S pozdravom X. Y. VABILO NA VELIKI PIKNIK — ki ga priredi — SLOVENSKA GODBA STONE CITY BAND s sodelovanjem slovenskih društev v nedeljo 15. maja 1904 ■na Theilerjevem parku, Joliet Krona vseh zdravil zoper kašelj je Severov balzam za pljuča. Isti vselej olajša bolezni v vratu, sapniku in pljučah. Cena 25 in 50c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. V KORIST NOVI SLOVENSKI CERKVI. Vabljena so vsa slavna društva k temu pikniku kot tudi vsi posamezni rojaki. Za dobro postrežbo, pijačo in prigrizek se bo obilno preskrbelo. Vstopnina rojakom prosta. K najobilnejši vdeležbi vabi ODBOR. THE EAGLE V SOBOTO 30. APRILA VLADAJO pri nas izvanredno znižane cene vsemu našemn blagu, ker se začnemo z začetkom drugega tedna seliti y svojo novo prodajal-nico. Pridite k nam in izberite si sedaj kar želite. Tako izvanredno nizkih cen ne bo kmalu čuti. Kupili bodete vse po svojih cenah. lÄSPESBBfi! — Umrl je g. Bajuk, bivši župan in posestnik na Božakovem. —Kavarnar Karol Eggia na Turjaškem trgu v Ljubljani je umrl. —V mestnem logu metliškem pojejo sekire in hrasti se rušijo. O ta “malenca!” — Umrla je v Metliki gospa M, Pezdirec, soproga gostilničarja in posestnika. — Nova jednorazredna šola otvori se početkom prihodnjega šolskega leta na Grosupljem, i —Deželna cesta pri Boh.Bistrici. Železniško podjetništvo prestavlja med Boh. Belo in Bohinjem deželno cesto. — Med Drago in Loškim-potokom je dovoljena vožna j^ošta. Vozil bo pošto Peter Modic, posestnik v Dragi, — Zopet tatvina. Med 21. in 22. marcem je bilo zopet ukradenih par konj g. Prusu, posestniku naKrma-čini pri Metliki. — Streljanje s topiči se bo dovoljevalo le v izrednih slučajih, n. pr. ob največjih cerkvenih praznikih in dinastičnih slavnostih. —Zameti na Notranjskem. Zadnj1 sneg je po notranjskih hribih napravil vsled burje na več krajih po meter in pol visoke zamete. ' —V drašičkih vinogradih se letos zopet prav marljivo rigola. Posebno so.se uneli za rigolanje posestniki vinogradov iz podzemeljske župnije. — Ogenj v tovarni. Ogenj je v < tovarni g. Franca Šviglja na Bregu pri Borovnici napravil za 20,000 K škode. Švigelj je zavarovan za 26,000 K. — Županstvu odpovedal se je Ivo Rus v Loškem potoku. Posla ima čez glavo pri svoji novo zgrajeni parni žagi in pa pri posojilnici v Travniku. — Zgradba okrajnih cest. Prihodnji mesec prično graditi okrajno cest>o Žiri-Račeva-Smrečje v logaškem okraju. Nato sledi proga Žiri-Sora-Rovte. — Nevaren tat pobegnil. Dne 31. marca pobegnil je od dela 24 let stari, v Hotič pri Litiji pristojni prisiljenec Ivan Tomšič. Ubegli prisiljenec je nevaren tat. — V morsko kopelj v Gradež odpošlje tudi letos ljubljanska mestna občina šestero in deželni odbor še-stero revnih škrofuloznih otrok. Sezona se prične meseca maja. — Pogrebni zavod dobe v Viž-marjih. Deželna vlada je izdala dovoljenje g. Šušteršiču izVižmarij, in sicer za občine Medvode, St. Vid, Šmartno, Ježica, Spodnja in Zgornja Šiška. — Kdaj smo Slovenci prvi? To se vidi v Kamniku; takrat namreč, ko je treba plačati. Napis na gla-varstu je najprej nemški, napis v Podgorju istotako, napis na davkariji pa najprej slovenski. Tako je! — Tat v skladišču. Anton Dolenc, trgovski pomočnik iz Ljubljane, vtihotapil se je dne 14. marca zvečer v skladišče trgovca Ivana Kostrevca, kjer je več stvari pokradel. Obsojen je bil na šest tednov ječe. — V Mengšu je bil pretečeni te-■f den misijon. Udeležba je bila ogromna. Slovesnost se je sklenila v ponedeljek zjutraj z velikansko procesijo, katero je vodil prečastiti gospod dekan Ivan Lavrenčič, z deseterimi duhovniki. — Železnica v Idrijo. Sedaj bo pač kaj. Vse se zanima, najbolj pa še Idričanje, ker so nekaj tisočakov dali. Kakor čujemo, spoznavajo prizadeti krogi, da bije zadnja ura, ko se ima končno določiti, kot naj vozi nova železnica. — Letošnji novomašniki iz III. letnika. Borštnar Ivan/Zlato polje; Koželj Matej, Tunjice; Kralj Ant., Višnja gora; Kurent Alojzij, Višnja gora; Prešeren Jožef, Smolinja vas pri Rudolfovem; Prijatelj Vladimir, Ribnica; Štrubelj Ivan, Polica. — Hranilnica in posojilnica v Ribnici je izdala svoj računski zaključek za 1. 1903. Iz njega posnemamo, da je imela 912,313 kron denarnega prometa, čistega dobička pa 2005 K '72 h. Pač lep napredek in vsega priporočila vreden denarni zavod. — Umrl je na velikonočno nedeljo zjutraj g. Silvester Pesjak, trgovec, posestnik in večletni obč. svetovalec v Kamni gorici. Bil je globoko veren in pravičen mož, navdušen narodnjak in vzgleduoskrben oče svoji družini, ki neutešljivo žaluje za njim. N. v m. p.! — Tiča od živali ne razloči menda neki mesar v krški dolini, ki je kot župan dal živinski potni list za 7 jerebic, ki jih je neki lovec poslal v Ljubljano na prodaj. Tudi premeteni lovec je imel smolo, ker so na mitnici zaplenili jerebice, ki so bile ustreljene v prepovedanem času. — Kat. slov. izobr. društvo v Ribnici je imelo pred kratkim svoj prvi občni zbor. Navzočih je bila večina udov. ¡5. g. Smolnikar je prav poljudno predaval o pomenu izobraževalnih .društev in nato o rusko-japonski vojski. Prav z zanimanjem so udeleženci sledili predavanju. — Iz Amerike v zapor. Iz Rudolfovega se poroča: Pred tremi leti je bila M. B. iz Čateža obsojena na tri mesece zapora zaradi javnega nasilstva proti dež. dacarju. Odšla je pred zaporom v Ameriko. — Te dni se je z možem vrnila na svoj dom, kjer jo je prijel orožnik in odpeljal v — zapor. —Na korist domačim pivovarnam. Piše se: Uvoz tujega piva v Ljubljano in sploh na Kranjsko se silno širi in vendar se ne more trditi, da bi bilo domače pivo slabo. Silna konkurenca tujega nemškega piva slabo vpliva na razvoj domače pivovarske industrije in silno škoduje tudi domačemu delavstvu. — Glede cenitve škod, povzročenih pri vojaških vajah na polju, odredilo je ministerstvo za deželno brambo z ukazom z dne 3. febr. 1.1., naj se k cenitvi zovejo kot cenilci boljši posestniki, v prvi vrsti neodvisni, v dobrih razmerah živeči možje. Ti naj bodo zlasti iz občin, ki ne meje neposredno na one kraje, kjer se je storila škoda. — Južna železnica hoče izpreme-niti svoj promet v toliko, da bo mogla tekmovati z bodočo bohinjsko železnico. Brzovlaki bodo po južni železnici vozili od Dunaja do Trsta samo devet ur. Zato bodo imeli težje stroje in težje vozove, da vsled hitrosti ne bodo skočili iz tira. Radi tega bo moral pa tudi tir biti močnejši, kot je sedaj. — Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval 6. apr. na Reki g. Josip Gorup, vitez Franc Jožefovega reda in plemič Slavinski. G. Josip Gorup je Častni občan ljubljanski in Metlike, častni občan 48 trgov in kmetskih občin in častni član 24 slovenskih društev. Darežljive njegove roke so znatno pripomogle k napredku ljubljanskega mesta in slovenstva v obče. — Gozdna postava je silno ostra in največkrat brez usmiljenja kaznujejo prestopke zoper njo. Nedavno je bil kmet v Jesenicah za 200 kron kaznovan, ker je pregosto posekal iz svojega gozda. Na Mirci je varstveni gozd, zato prej še listja niso smeli grabiti tam, da se ne bi zemlja odnašala, da ne bi nastali plazovi, rušilo se skalovje in kamenje, sedaj pa kamenje lomijo in streljajo, pa je vse prav. — Tudi v potrebi ni dovoljeno krasti. Brezposelni in v veliki bedi živeči bivši pisar Viljem Tuma iz Ljubljane je dne 16. jan. Jerici Pit-teri vzel dve stenski podobi, kateri je prodal nekemu starinarju za 6 K. Antonu Pitterju je pa vzel zlat prstan vreden 2C kron in ga prodal nekemu ljubljanskemu Židu tudi za 6 kron. Obtoženec to odkrito priznava. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. — Tujci v Ljubljani. Meseca marca t. 1. je došlo v Ljubljano 2451 tujcev (195 več ko prejšnji mesec). Od teh se jih je nastanilo v hotelu pri “Slonu” 713, pri “Maliču” 430, pri “Lloydu” 276, pri “južnem kolodvoru” 182, pri“Štruk-Iju” 89, pri “Avstr, cesarju” 119, pri “Grajžarju” 70, pri “Bavarskem dvoru” 87, v ostalih gostilnah iri prenočiščih 535. Od teh je bilo 42 oseb iz tujih držav, — Iz Zagorja ob Savi se piše: O ženski Karolini Šuštar, ki se je zgubila, ni ne duha ne sluha. Domači so v velikih skrbeh. Predsednikom krajnega šolskega sveta je soglasno izvoljen Tomaž Koprivec, namestnikom g. župnik Rott. — V kratkem dobi Zagorje potrebnega policaja. — Pokopališče nameravajo letos razširiti, ker je v resnici za obširno župnijo dvakrat premajhno. Potrebni svet je že kupljen. — 96letni starček morilec. V ljubljanski mestni ubožnici je 96 let stari meBtni ubogi Janez Pavlič, po domače “Predivar”, rojen v Pre-rovu pri Kamniku, s špičastim nožem prerezal vratno žilo 79 let sta-remu ubožcu Jerneju Zieglerju, da je bil takoj mrtev, in bivšemu fija-karju Francu Malenšeku, ki je sedaj tudi v ubožnici, je z istim nožem prizadejal hudo rano na levem licu in vrh tega mu izbil še dva zoba. Pavliča so aretirali. — Dacarja v Litiji pobirata, kakor se poroča, naklade od opojnih pijač. Zahtevata pa naklade ne samo jad prodajalcev imenovanih pijač, marveč tudi od kmečkih posestnikov in sicer od žganja, katerega si napravijo iz domačih pridelkov in ga rabijo le za domačo potrebo, ter pravita, da jim je tako ukazano od višje gosposke. Nekateri jima plačajo, drugi se jima ustavljajo. Zvedeli pa smo, da po drugih krajih dacarji nič ne vedo o tem ukazu. — Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je že letos oddalo in to do 16. marca članom 38,000 kg umetnih gnojil in 2600 kg najboljših vrst semen po 30 odstotkov znižani ceni. Društvo vzdržuje sedaj dve kmetijski presku^-šališči in sicer pri Studencu in pri Blatni Brezovici, na novo so se letos uredilapreskuševališča priŠkofelj ci, Borovnici in Vrhniki. Preskuševa-lišče na Karolinški zemlji in v Logu je dosedaj vzdrževalo c. kr. poljedelsko ministrstvo. — Smrt rodoljuba. V Ljubljani je umrl veletržec Ivan Rode. Kdo je bil in kaj je bil pokojnik, zapisano bo na spomeniku, ki si ga je postavil sam v svoji oporoki, obda-rivši razne narodne ustanove. Za-pustil je: družbi sv. Cirila in Metoda, Glasbeni Matici, Slovenski Matici, Dramatičnemu društvu in Radogoju po 500 K, Slov. planinskemu društvu 2000 K. Dijaškim kuhinjam v Ljubljani 300 kron, v Kranju 100 K in v Idriji tudi 100 kron. Vrhu tega dobi idrijska realka ranjkega zbirko knjig. Slava mu! — Pospeševanje prometa tujcev. Dasiravno je turistika zadnja leta zelo napredovala, vendar znamenite gorenjske pokrajine ne obiskujejo tako zelo tujci, kakor bi jih obiskovali, ako ne bi primanjkovalo hotelov. Da se temu nedostatku vsaj nekoliko odpomore, sezida se v romantičnih Vratih pod Triglavom prostoren hotel, ki se še letos otvori. Vodovod bo s(al -3000 K in bo imel toliko vode, da se napravi tudi električna postaja. Ta hotel ne bo samo okrepčevališče za hribolazce, ampak tudi shajališče onih, ki raje opazujejo gore od- spodaj. Da se uredi pot skozi Vrata, je potrebnih 50,000 kron, in dežela in država sta obljubili že v to svrho*svoje prispevke. — Vojaško veteransko podporno društvo za ljubljansko okolico je dobilo potrjenje, ko je na zahtevo vlade spremenilo neko točko pravil. Občni zbor dru. je bil dne 27. mar. v društveni pisani. Pristopilo je 32 rednih in 10 podpornih članov. Načelništvo društva vodi g. Rudolf Zibert, paznik v c. kr. tobačni tovarni. Za stotnika društva je bil izvoljen g. Jakob Avšič, posestnik in gostilničar v Klečah, za tajnika je bil izvoljen g. Matija Rozman, uslužbenec c. kr. državne železnice, za blagajnika Jož. Ahlin, posestnik in gostilničar na Ježici. Razven tega je bil sestavljeii sledeči odbor: Jakob Presetnik iz Kleč, Ivan Škrlj in Lavrencij Kos iz Savelj, Franc Jakopič iz Ježice, Ludovik Cunder iž Male vasi in Franc Novelj iz Sto žic. Za Črnuče in druge občine se odborniška mesta še izpolnijo. Društvo si bo omislilo društveno zastavo. Mini in prvi slovenski zdraynik v Ameriki ! PRIMORSKO. — Konjsko meso se podraži. V Trstu se je podražilo tudi konjsko meso. Poprej se je prodajalo konjsko meso v Trstu po 64 h kilogram, zdaj pa stane kilogram konjskega mesa 80 h. — Trst dedič. Pri Trstu je umrla 79 let stara Angležinja Sara-Davis, ki je zapustila tržaški občini dva milijona kron. Njen oče je dobil ogromno premoženje s trgovino s cunjami. Dr- JViartin Ivec 34 W. 22nd Place, Chicago, 111. Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo ; z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal- — člani slovenskega gledališča v Šoštanju. Dne 10. aprila priredili so igralci slov. gledališča in operni tenorist Orzelski z dovoljenjem uprave slov. gledališča gledališki večer v Šoštanju. — Otroka je umorila, kakor se sumi, Antonija Vidovič, kočarska hči iz Jablovc na Ptujskem polju. Sredi meseca februarja je porodila ter novorojenčka v gozdu zakopala. Te dni so jo prijeli ter c. kr. okr. sodišču v Ptuju izročili. — Materina ljubezen in srčnost. Dne 21. marca pogorela je hiša J. Weissbackerja v Spod. Šturmovcih, ko gospodarja ni bilo doma. Gospodinja je s tveganjem svojega življenja rešila izpod gorečega tramovja svojo majhno hčerko. Mati in hči sta se tako hudo opekli, da ležita sedaj obe v ptujski bolnišnici. — Vransko. Naš kraj ima po uradni statistiki,99.5 odstotkov Slovencev in 0.5 odstotkov Nemcev, vkljub temu moramo imeti pri sodišču vedno po enega nemškega ad-junkta. Komaj smo se iznebili Nemca Englischa, že so nam poslali Nemca Jannya. Mi bi sicer proti nemškim uradnikom ne imeli Bog ve kaj, če bi znali slovenski, če bi bili z ljudstvom prijazni ip končno če bi pustili politiko čisto v miru. V Jolieta ga p je najti Mp nedeljo t &ololiičeyeni poslopju od 1. do J. ure iiopoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef. Chicago ali N.W. 324. Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter-je član]|društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote. Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli. Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam j e, le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni. Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, 111., ter priložite znamko za 2e za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti. Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku. iJ =00= Frank Sakser* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893 O O h Ô DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do^ movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.50 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefons 3795 Cortlandt prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelô važno! Z veleštovanjem FRANIC SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. Telefon: 3795 Cortlandt AMERIKAMI 8L0ÏEREG. Ustanovljen 1. 1891. Prvi sloveniti Katoliki M v AmeriKi Izdala Slovetisko-awerikatisko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: ga celo leto . • i 1 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, za celo leto . • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. 1 države, Kanado in Meksiko, Na naročila za pošiljanje lista brez. prij poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi 'pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERlKANSKI SLOVENEC, eer. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSKI SL0VENEC". Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Print-ing Co.” cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills. •/ The oldest Slovenic paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United 8tates of America. Subscription $1.00 per year invariably In advance. Advertising rates sent on application. Ïater9d at the Post office at Joliet, 111. as second Glass matter. CERKVEN! KOLEDAR. U maia nedelja 4. povelik, Filip. 2. “ pondelj ek Atanazij, uč. 3. “ torek Najdenke križa. 4. “ sreda Monika, vdova. 5. četrtek Pij V., papež. S. petek Ivan. lat. 7. sobota Stanislav, škof. Blagoslov dela. Preč. škof Hermann iz škofije Muenster razpravlja v svojem letošnjem postnem pastirskem listu blagoslov dela, dokazujoč, da je krščansko delo neizčrpen vir najobilnejšega in najdragocenejšega blagoslova za nas. Rečeno je med drugim v pi-«Anj.u; Ufeciivsem ustanavlja, ohranja in pomnožuje krščansko delo piir. Beseda mir sama že vzbuja v nas ljudeh misel in čut neizrečeno dragocenega blagoslova. Da, po miru hrepeni vsak človek; mir je najdražja posest vsake družine; mir je prvi pogoj za uspevanje vseh človeških naprav, blagostanja vseh držav in narodov. ;Ta resnica ne potrebuje nadaljšega dokaza. A kako pak napravlja in hrani in množi delo ta blagoslov miru? Ali ni nasprotno mir najprej potreben, da se more delati? Gotovo, ijube duše! Mir in delo si podajata zoki. A če natančno gledamo, potem je vendar delo desni in pravi sir vsega miru. Kaj pa je mir? — “Mir”, tako odgovarja sv. Avguštin, “je pokoj redu” (De civ. De^ 19, 13). Samo tam, hoče ta veliki cerkveni knez reči, kjer pravega reda ne motijo nobeni sovražniki, najsi to bodo notranji ali vnanji sovražniki, samo tem more bivati oni dragoceni, sa-donosni pokoj, ki ga imenujemo mir. Odkod pa prihajajo zli sovražniki od Boga postavljenemu redu, najhujši adražniki in kalilci miru? Vsi to veste, lastna bridka izkušnja Vas je ačila, Bog sam je isto povedal, ker vprašuje sv. Dub po apostolu Jakobu: “Odkod boj in kazen med vami? Od vaših pohotnih želj, ki se vojskujejo v vaših udih.” Kako zdravilo pa je dal pravični in tudi usmiljeni Bog od začetka proti zli poželjivosti, tej okuževalki slehernega miru? Delo, Bogu posvečeno, dobrourejeno, skratka krščansko delo. Kdo ne vidi, kako zelo delo izpolnjuje ta prekrasni nalog in takisto postaja najobilnejši vir najobilnejšega miru? Delo je, poleg molitve, najboljše sredstvo zoper vse glavne grehe. . . . Kot je lenoba bohotna njiva vsem pregreham, tako je delo rodovitno sadišče vseh kreposti j. A kaj so kreposti druzega, kot samo bivališča čistega, sladkega miru?Drugače tudi hiti ne more, kajti po božji besedi je mir obljubljen delu. Ko je nadpastir potem razložil, kako krščansko delo ustvarja, hrani in množi veselje, nadaljuje: Poleg notranjega sadu, t. j. miru in veselja, nam delb donaša tudi vnanj sad, ki ga vidimo kot tretji blagoslov, in ta se zove z e ms k a sreča. Da, delo ustvarja posebno srečo v prvi vrsti za to življenje, zemsko srečo. Kdo pa je srečen? Kdor more vse svoje poželjeaje in hrepenenje ute-šiti — seveda: čisto, človeka dostojno, Bogu prijetno poželjenje! Kajti Bogu nepovšečno, grešno hre-peujenje donese, če se izpolni, samo muko, nobene sreče ne. Pač ne more na tej zemlji nikdo zadostiti vsem svojim željam. Pod solncem, ki nam sveti, ni nič popolnega. Polne zemske sreče ni pa ni. A če se more še govoriti o pravi sreči na zemlji, potem je gotovo ni brez dela. Človek, ki more delati, a noče, je že zbog svoje lenobe nesrečen, naj to prizna ali ne. . .Kdor pa dela, temu se odpira pot do sreče, kolikor je možna zanj na zemlji. Delo je, ki človeku pomaga do marsičesa, kar rabi v svojo srečo. Delo spreminja puščavo v polje in napravlja to sposobnim za setev in žetev. Delo neprestrašenega rudarja spravlja na dan iz skritih zem-skih globočin najdražjih zakladov v tisočero uporabo in službo ljudem. Delo tovarn, obrti in rokodelstva izdeluje in izobražuje surove poljske in gozdne pridelke ter iz zemlje izkopane zaklade v mnogobrojnih oblikah za neštete življenske potrebe. Delo skrbi končno za razpečavo po delu dobljenega blaga na vse konce sveta,v hišo bogatinovo in reveževo. Tako je na milijone rok razdeljeno delo vir sreče in veselja, iz katerega črpajo spet milijoni. Ali je možen še večji blagoslov? Da, pravi blagoslov pravega dela cvete pač že v tem, a do polne žetve dozori šele v posmrtnem življenju. In ta najvišji in nelepši, nikdar zmanjšani, vekomaj minljivi blagoslov dela se imenuje: nebeško plačilo. Krščanski delavci, pač veste,da je to delo otroka božjega, Bogu posvečeno, pridno, potrpežljivo delo. Potrpežljivo delo! Voljan se kristi-janlotidela svojega stanu in poklica; z roko in srcem se ga oklene. Saj ve, da prihaja isto od Boga, da stoji pod njegovim varstvom, da ga čaka plačilo božje. — Pridno delo! Ne na videz, ne kot lenuh in hinavec, marveč kot hlapec Kristusov dela od jutra do večera in, če treba, tudi ponoči. — Bogu posvečeno delo! Najprej molitev in dober namen: “Vse v čast božjo” in potem delo. Konečno — delo otroka božjega! To predvsem in najprej, dasi se omenja na zadnjem mestu. Kdo je otrok božji? Kdor ni zapadel zlodeju po velikem grehu. Delo, ki je takore-koč Kristusovo delo, delo po Jezusovem vzgledu, je po Jezusovi milosti— krščansko delo. To prenavlja svet, če je združeno z molitvijo. Temu delu se hočemo posvetiti, vsak v svojem stanu in poklicu. In blagoslov dela bo z nami tostran in onkraj groba, kot pravi sv. pismo: “In slišal sem glas iz nebes, ki mi je rekel: Piši! Blaženi so mrtveci, ki zaspe v Gospodu. Da, odsedaj, pravi duh, se imajo odpočiti od svojih del, kajti njih dejanja jim slede!” Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. * Sodba o potujčevalni politiki. “Deutsche Tageszeitung” poroča o predavanju profesorja Browne v Cambridge o predmetu “Pleme, vera in jezik”, katero obsega marsikatere znamenite točke. V zvezi s tem čitamo: “Jezik je najistenitejši .izraz narodnosti kacega naroda ali ljudstva. Narod, ki je izgubil svoj jezik, je izgubil takorekoč svojo dušo, zato je politika osvojevalnih plemen gledala na to, da je po možnosti zatirala jezik kacega premaganega naroda. Vzglede za to vidimo še v šedanjosti v postopanju Rusov v baltiških pokrajinah in na Finskem. Browne pa misli, da tiči v takih naredbah usodepolna zmota tudi za osvojevalca. Zatiranje kacega jezika, celo če se sploh posreči,je dolg in težek postopek ter .zapušča čut upora in sovraštva proti vladi, ki je močnejši in trajnejši nego učinek skoro vsacega druzega kršenja narodnosti. Prisiljena jednota jezika ne more dovesti jednote narodnega značaja, kot nasprotno raznoterost jezikov ne izključuje sličnosti svoj-stev. V veliki državi, ki obsega v sebi mnogo raznih plemen, uvelje-vati skupen jezik, se pravi, plemenom dajati na roke sredstvo za boj, katerega sicer nimajo, in pomenja zanemarjenje starega načela: divide et impera.” Jako znamenito. Kar se pa tiče porusovalnih naredb v baltiških pokrajinah in na Finskem, je Rusija pričela zavirati in zanjo več povsem ne velja trditev,- pač pa prednjači s polnim parom Prusija proti Poljakom v nasilnem ponemčevanju — dostavlja “Der Wanderer”, iz katerega smo to prevedli, kar se nam zdi tudi imenitna opomba. Svetovna razstava v St. Louisu. V soboto 30. aprila t. 1. se vrši slovesna otvoritev svetovne razstave v St. Louisu. Znamenit ostane ta dan, ko še ogromni prosvetni zgradbi narodov in držav na naših petih delih zemlje vloži nov mejnik uspešnega kot nadepolnega razvitka. Besede o ‘‘mirnem sodelovanju” narodov, ki stoji o sličnih prilikah na prvem mestu, pač topot žal ne moremo omenjati; trdovratna vojna na daljnem vzhodu bo še dolgo trpela in svetovni razstavi odtezala mnogo splošnega zanimanja, a jej prizadela komaj znatno gmotno škodo, ker niso zlasti razstavnega uspeha deležne države zapletene v ono krvavo borbo ob Zoltem morju. Pri vsaki novi svetovni razstavi se vsiljuje najprej vprašanje: Zakaj se priredi in kaj nam ponudi? Tu v St. Louisu je pred nami prvikrat zgodovinsk vzrok, kajti 30. aprila 1803 se je med Napoleonom kot zastopnikom Francije in Združ. državami ameriškimi sklenila pogodba, po kateri so zadnje prejele francosko naselbino Louisiano za svoto 15 milijonov dolarjev kotkončno veljavno posest. Ob stoletnici te znamenite pogodbe se je imela razstava otvo-riti že spomladi lanskega leta, a rok se je odložil,kerse je še vrsta inozemskih držav odločila za udeležbo in naprosila nadaljnega roka, da se dostojno pripravi za razstavo ob reki Mississippi. Mnogo važneje, nego agodovinski povod, je pa, s kakimi svojstvi se bo nova razstava odlikovala od svojih prednic? Zadnja ameriška razstava se je vršila v Chicagi leta 1893; enajst let tvori v našem hitečem, vedno novosti donašajočem času že v stari Evropi znatno ped, koliko več šele v mladi Ameriki, ki je, svesta si svoje lastne moči, velikansko napredovala na vseh poljih človeške delavnosti, pošteno občudovanje si prisilovajoč poleg vsako-jakih bojaznij pred premočnim prevladovanjem američanstva. Saj se je zadnje že tudi občutilo, da morajo ostale države pri važnih razpravah resno računati z mišljenjem ameriškega naroda kot njegovih vladnih zastopnikov. Ugodnega procvitanja Združenih držav se pošteno udeležuje louisiansko ozemlje. Iz ubožue kožuhovi-narske naselbine se je St. Louis dvignil v glavno mesto ob reki Mississippi in je dosegel kupčijsko-politično važnost, kot malokatera druga ameriška mesta. Misel na svetovno razstavo je našla tako pohvalno sprejetje in dejansko podporo, da se je moglo že kmalu po prvi javni agitaciji januarja meseca 1898 pričeti s praktičnim uresničevanjem načrta. 17£ milijona dolarjev — torej več. nego vsa nekdanja kupna cena ogromnega, skoro petkrat tolicega ozemlja kot Avstro-Ogrsko — se je določilo za podjetje; a ta svota 6e je izkazala še nezadostno, da je nedavno zvezna vlada morala posoditi 4^ milijona dolarjev. Pravo jedro razstave je narodne vrste, preteklost se ima predstaviti poleg sedanjosti, pričenši s prvimi pričetki obdelave in obrazbe, se hoče pokazati napredke, ki so se polagoma vršili in v svojem strmem razvitku vedli do današnje sijajne višine. Tudi kolonije bodo zastopane v obsežni meri, tako Samoa, Kuba in Filipini. Da se bodo vsi deli ameriške kopne zemlje trudili v vsakem oziru pokazati,kaj morejo in znajo storiti, ni treba še posebej poudarjati; zanimivo tekmovanje bo mejseboj, in nič manj zanimivo tekmovanje te tako mnogovrstno sestavljene celote z inozemstvom. Od zadnjega so zastopane skoro vse države, ki imajo kakršnokoli veljavo, v večji ali manjši meri, samo Rusija je izstopila vsled vojne. Nemčija^ Francija in Anglija so se zelo trudile, da prestoje ostro ameriško in mednarodno kritiko, ki se bo vršila v St. Louisu, in da obdrže na temelju svojih izdelkov ameriško tržišče, koti pridobe novih odjemalcev, zlasti v južnih državah in v Mehiki, odkoder se pričakuje močen naval obiskovalcev. Želimo, da svetovna razstava v St. Louisu opraviči pričakovanja,ki se nanjo vežejo; da bi bila mogočno znamenje prosvetnih napredkov vseh narodov: potem ji vzklije bogat blagoslov za onkraj in tukaj in delovala bo trajno-uspešno tudi za bodočnost narodom! In v tej zvezdi ji bodi odmerjen slavonosen uspeh! Peklenšček — piše st. louiška “Amerika”—ne bo seveda tudi manjkal na naši svetovni razstavi, in sicer bo videti v rudniški palači takorekoč živ. Država Louisiana hoče namreč svoje slavne žveplene sklade predstaviti po ogromnem, iz žvepla narejenem kipu Belcebubovem, bi bo bržkone nič manj nego 2400 funtov težek in na visokem podstavku segal skoro do stropa. Nekemu listu se zdi, da je ta predstava “neprimerna”, češ, da peklenščeka ni, to je vendar že dokazano; in predstavljati ga obiskovalcem svetovne razstave v sliki, to jim pač ogreni ves užitek. Po pravici je že neki bogoslovec zadnjega stoletja primerjal tajiloa, ki noče o satanu nič vedeti, s ptičjem nojem,ki obibližanju lovčevem skrije svojo glavo v grmovje ali pesek, misleč, ker se sam ne vidi, da ga ni sploh možno videti, a tem hi-treje ga zadene strel. Bila je naj-zvitejša diplomacija satanova, pregovoriti ljudi, da ga sploh ni. Kaj je pač vzrok, da bi nekater-niki peklenščeka tako radi utajili in se ognili celo njegovi sliki? Plitvost in puhlost čisto empiričnega ali izkusnega nazora o svetu, ki se ščetini in upira proti vsakate-iemu priznanju nadčutnega sveta, daje deloma odgovor. A globlji koren leži nedvomno v nerazrešni zvezi nauka o peklenščeku in njegovem bistvu z bistvom zlega in greha. Kdor namreč nalašč in načelno taji bivanje peklenščeka, tisti stoji na gledišču, na katerem je nravstvena svoboda odstranjena, razlika med dobrim in zlim zbrisana, vera na osebnega Boga “premagana”. Kdor pa očito pripezna te temeljne resnice vseh ver, katere jamlje tudi krščanska za pogoj, tisti nima več vzroka, obdolževati nespametnosti onega, ki trdi, da je peklešček. Tistim bi se lahko zaklicalo z besedami pesnikovimi: “Hudiča so se odkrižali, a ostalo je hudo.” Žveplena postava peklenščekova na svetovni razstavi lahko izpolnjuje dvojen namen: Po jedni strani bo iznova služila v dokaz, da je hudič v dajmonologiji ali besoslovju pre-menljivih verstev lažnjivi duh, ki spreminja vlogo po zahtevah vladajoče šege in ljubi navskrižna na- sprotja. Z druge strani bo marsikoga opomnila na zdravoresni nauk o satanu in njegovem kraljestvu, ki ga je katoliška cerkev črpala iz dvojnega vira vseh verskih resnic, sv. pisma in cerkvenega izročila, ter se ga v praksi neomajno držala. V vseh cerkvah katoliškega zem-Ijekroga se izza 1886. 1. opravlja vsak dan krepka in jedrnata, po Leonu XIII. predpisana molitev, ki izraža pristno katoliško misel o satanu in prosi božje obrambe zoper zvijačo zlih duhov sploh; “Sveti arhangelj Mihael, ščiti nas v boju; bodi naša obramba zoper silno zlobo in zalezovanje hudičevo. Bog mu zapoveduj, tako prosimo ponižno, in ti knez nebeških vojščakov, pahni satana in vse zle duhove, ki se plazijo po svetu v pogubo duš, z močjo božjo doli v pekel. Amen.” Y Koreji je mnogo bogatih zlatih rudnikov. Na Angleškem izvršuje svoj poklic 249 ženskih zdravnikov. Brazilija ima 16 milijonov prebivalcev, od teh je 1,000,-000 Italijanov. V Veliki Britaniji se na leto odda 25,000 do 30,000pisem, ki ne nosijo naslova. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv,, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. lexander Daras j? Chicago telef. 2794 mJ N- W. telef. 927 122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL VABILO NA VELIKI Izlet in piknil KI GA PRIREDI SLOV. KAT. VIT. PODP. DRUŠTVO ST. LOTRIČA št. 63 K. S. K. Jednote v nedeljo 15. maja 1904 ob priliki prve obletnice blago-slovljenja svoje zastave v prostorih na Cor.Union in Edison Sts v Newburg, Cleveland, Ohio. Vabljena so tem potom vsa slovenska društva v Clevelandu in okolici, kakor tudi vsi posamezni rojaki in prijatelji društva. Za dobro postrežbo, jed in pijačo bo obilo poskrbljeno. Začetek ob 2. uri pop. Vstopnina 25c. K najobilnejši udeležbi vabi ODBOR. V državi Indiana je bilo v preteklem letu usmrčenih 33 oseh v premogokopih. KukarA Marinšek Za čevlje in škornje velikobritanskemu prebivalstvu se porabi na leto 12,000,000 funtov usnja. Darovi Andrew Čarne-gie-ja za razne svrhe znašajo dosedaj skupno tu v Ameriki in onkraj oceana 8100,001,233.00. Časopisov v teritorij u Oklahoma se v sedanjosti objavlja 300, in sicer: 28 dnevnikov, 258 tednikov in 14 mesečnikov. Rusija ima 1 4 1,000,0 00 prebivalcev; od teh je 66 od sto Rusov, 7 od sto Poljakov, 5 od sto ■Fincev, 9 od sto Tatarov, 3 od sto Židov. Rudarji v Mehiki zaslužijo na dan 81 do $1.50, a “bossi” od $1.50 do $2, v denarju mehikan-ske vrednosti. Delavni čas je od izhoda do zapada solnčnega. Za obed imajo uro časa. VKlondike spet zlato cvete. Brzojavka iz Dawsona z dne 19. t. m. pravi; V Klondike bo ta čas dal najmanj $10,000,000 dobička. Narastek bo za več milijonov večji. Prvo izpiranje se je pričelo. Perzijska vlada se je te dni obrnila do avstrijske vlade s prošnjo, da ji za reorganizacijo perzijske armade da na razpolago 12 aktivnih avstrijskih častnikov. Prošnja je bila odklonjena z utemeljevanjem,da Avstrija sedaj svojih aktivnih častnikov ne more pogrešati. Isidor Dubois, blagaj-nik na parniku “Zeeland” iz Ant-werpena in urednik lista “Red Star Ntewsv, je prekosil vse vojne poročevalce s tem, da'je obelodanil prvo posebno izdajo z vojnimi poročili (war “extra”) sploh na atlantskem oceanu. Vojno novico o ponesreče-nju “Petropavlovska” in smrti Makarova je prejel po brezžičnem brzo-javu od parnika “Umbria” sredi oceana in jo hitro natisnil. Potniki so kar strmeli. In “Extra” ni lagal, kot delajo mnogi “Extras”na suhem. 733 Market Stréet Waukegan, 111. Slovenska Telefon 1683 mesnica ROJAKOM V WAUKEGAN in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne. doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza. ^"Naročite naših klobas za poskušuie. JOHN UMEK toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Gumbe, znake in bandera® S3 Kupite lahkopri rt#«* nas po zelo nizki ceni. SODALITY Pišite nam po cene predno naročite drugje. W. J. FEELËY CO. 6 & 8 MonroeSt., CHICAGO WM. H. HULSHIZER, Mgr. BODOČE,PREDSTAVE. Najstarejši mož v Zdr. državah, Noah Raby, je zadnjič umrl v Piocataway-ubožnici, N. J., kjer je bival uže nad polstoletja, v starosti 131 let. Raby je bil rojen v North Carolini, baje od indijanskega očeta in črnopolte matere. Spomin mu je ostal vseskozi do zadnjih dnij zvest, in vedel je pripovedovati vsakojakih dogodkov iz revolucijske vojne. Raby ni bil nikdar oženjen; dasi oslepel, vendar ni v visoki starosti nikdar opustil svojih izprehodov in takisto tudi ne svoje pipe, ki mu je bila nad sto let vedno zvesta spremljevalka. V soboto 30. aprila popoldne in zvečer Famozni, originalni in jedini “PECK’S BAD BOY” Cene popoldne : Otroci 10c, odraščenci 25c. Sedeži niso reservirani. Cene zvečer: 15e, 25c; 35c, 50c. V nedeljo zvečer 1. maja Mr. Edwin Holt v mogočni cerkveni drami iz petnajstega stoletja “THE CARDINAL” Sedeži naprodaj v soboto zjutraj. Cel prihodnji teden THE GUY HICKMAN CO. po popularnih cenah. Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik: Johx R. Sterbekc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skeue, Collinwood Box R. Ohio. I, Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Joseph Stukkl, Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan,- 111. Louis,Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111. George Laich, 168—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. ŠuSTERŠič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich. Anton Nemaniču, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. JosephDunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. M. J. Krakar, Anaconda, Mont. VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer^ drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedHOtilieag tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili: K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6706 Novak Janez, roj 1883, 6707 Jamnik Jožef, roj 1874, 6708 Zobec Janez, roj 1859, spr. 18. apr. 1904. Dr. š. 247 udov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 6709 Mihalič Marko, roj 1885, spr. 12. apr. 1904. Dr. š. 110 udov, K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6710 Kristan Franc, roj 1873, 6711 Rebec Andrej, roj 1867, spr. 18. apr. 1904. Dr. š. 31 udov. K društvu^sv. Vida 25, Cleveland, O., 6712 Peterlin Anton, roj 1881, 6713 Špeh Janez, roj 1877, 67l4Sinur Janez, roj 1870, 6715 Kozina Anton, roj 1869, 6716 Sadar Jožef, roj 1863, spr. 18. apr. 1804. Dr. š. 423 udov. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, 6717 Urbančič Rajmund, roj 1875, spr. 18. apr. 1904. Dr. š. 28 udov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6718 Golobič Jakob, roj (H0440040«04 juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET I H. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JA VIVJ NOTAH Rus uči Prusa pravice. “Sramotno za prusko šolsko po litiko nasproti Poljakom je sedanji vzgled Rusije nasproti nemškemu prebivalstvu v baltiških pokrajinah. Ko so se nemške šole bal tiskih pokrajin porusovale, tedaj se je začetkom iz elementarnih ali početnih šol, kot sploh nižjih izo-braževališč, nemški jezik popolnoma izgnal. Polagoma pa se je pokazalo, da bi izvedba te naredbe napravila Nemcem v baltiških pokrajinah preveč krivice. Zato je nedavno ruska vlada ukazala, da se ima v početnih šolah po baltiških mestih odslej redno poučevati nemščina. — V pokrajinah s poljskim prebivalstvom pa nasprotno pruska vlada ne kaže tacega pravicoljubja. Glede državne modrosti torej tu Rusija nadkriljuje Prusijo.” Tako piše — nemški tednik “Der Wanderer”, ki je seveda katoliškin izhaja na svobodoljubnih ameriških tleh v St. Paulu, Minn. Dobro bi pa bilo, da bi ga čital tudi tisti dragi nemški cesar, ki zapoveduje, da se v poljsko-pruskih šolah pretepajo deklice, ki so zakrivile samo to, da so govorile svoj materni poljski jezik. Napredek sveta. Pred petdesetimi leti so Jljudje mislili ohraniti si zdravje s puščanjem krvi. Sedaj je v navadi baš nasprotno postopanje. Mesto puščanja, ki bolnika oslabi, se zagovarja čiščenje krvi in polnokrvnost, da se okrepi ustroj. To je kakor bi moralo biti! Teža krvi znaša trinajstinko cele telesne teže, in kri je prevažna, da bi se trošila. Da jo očistiš, seveda, potrebuješ zdravila, ki ne rani žil vtripalnic niti ne zavira srčnega delovanja, nego opravlja samo tako delo, za katero je določeno. Imeli boste tako zdravilo, ako si oskrbite Severov kričistilec. Isti pommožuje število rdečih in belih kroglic, odstranjuje nečistosti in zastrupljenosti iz ustroja, uničuje kali boleznim ter napravlja zdravo in pravšno stanje vsacega organa. Zlatica, omotica, srčno utripanje, oslabelost in bljuvanje izgine kot bi začaral, bržko ga pričnete rabiti. Nas prijatelj Mr. Vaclavik iz Nade, Tex., nam piše: “Mr. Martin Podešva pripisuje svoje zdravje samo rabi Severo-vega kričistilca. Izza mnogo let je trpel vsled raznih oteklin in bezgavk, a odkar je pričel rabiti Severov kričistilec, je popolnoma zdrav.” Severov kričistilec naj bi jemali tudi tisti, ki trpe za anemijo in klorozo, ker napravlja novo kri, in tisti, ki trpe za revmatizmom, živčno onemoglostjo in nesrammimi boleznimi. Stane samo $1.00 in bolnik postane zopet nadepoln in odločen. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pri naročilih za $1.00 ali več plačamo vse troske. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. P RODAJA REMOGA Č Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do $1.00, in to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj. Izvrstni soft Lump premogpo............. $3. RO ti M. PHILBIN 515 Cass St. Oba telefona. 00000000000000000000000000 Anton Schager 411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Oba telefona štev. 400 Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti, M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje oooooooooooooooooooooooooo FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, staro domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober lunč. Tbe Joliet Naliona! Bai. Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL »100,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic JUNAŠKA POŽRTVOVALNOST DVEH RUSKIH BOJNIH LADIJ. Od italijanske križance “Elba”, j katera je bila priča boju pri Čemul-pu, je dobil neapolski list “Matino” jako zanimivo in pretresajoče poročilo o junaški požrtvovalnosti dveh bojnih ruskih ladij: “Korejec” in “Varjag”. Poročilo se glasi: Tukaj v Čemulpu je 9. februarja zjutraj pihal hud vihar. Trgovske ladje so odhajale v prostrano morje, a neka ruska transportna ladja je odplula še ponoči, boječ se, da bi bila zaplenjena. Ostale so še v pristanišču nekatere tuje bojne ladje in sicer italijanska “Elba”,angleška “Talbot”,francoska “Pasqual”, ena ameriška in 2 ruski, namreč mala topničarku “Korejec” samo s tremi topovi in 90 ljudmi moštva in večja, skoraj nova, okretna, močna križarica “Varjag”, katera je vozila celo 23 morskih milj (ena m. milja _ 1853 m.) v eni uri. “Korejec” je imel namen že dan preje zapustiti pristanišče. In res, ob 4. uri popoldne istega dne, opremljen tudi s pošto drvgih tujih ladij, je odplul proti Če-fu. Ali proti večeru sta ga ustavili 2 japonski križarici 30 milj . od Ce-mulpa in sta mu zapovedali, naj se nemudoma vrne. Poveljnik “Korejca” je ugovarjal; ker je pa premoč bila na nasprotni strani, moral se je zopet povrniti proti pristanišču. Še isto noč je prišla v pristanišče predstraža japonske eskadre, katera je bila pripravljena z vso paro in z vsemi zakurjenimi kotli. Podadmi ral Mutsuina je obvestil vse poveljnike tujih ladij, da se je ta dan razglasila vojna med Rusijo in Japonsko. V svojem razglasila je še omenil na videz, da ne mara krvi prelivati,niti s silo v luki nastopati, nego on samo hoče, da so njegove transportne ladje, katere so sledile nekaj ur pozneje, popolnoma proste v izvrševanju povelja. Potem je izdal, neki “ultimatum” za “Varja-ga” in “Korejca”, da morata do 9. ure popoldne zapustiti pristanišče, sicer ju bode napadel. Ponoči se je postavilo japonsko brodovje v 2 vrstah oh vhodu v pristanišče. Ruski ladji sta se trdno odločili, odpluti na prosto morje, naj bo, kar hoče, akoravno so poveljniki tujih ladij protestirali in v posvetovanju se zedinili v tem, da “Varjag” in “Korejec” ne smeta hiti napadena, niti prisiljena, da bi morala zapustiti luko, dokler se vojno stanje uradno ne naznani. Protest, spisan v kratkih, a jedrnatih besedah, so poslali n,a japonsko admiralovo ladjo, ali žalibože šele tedaj, ko je bilo solnce že precej visoko na obzorju in ko sta “Varjag” in “Korejec”že odšla. Ob pol 12. uri namreč sta potegnili obe ladji svoja sidra, in “Var-jag” je plul naprej. Bil je podoben velikanu, ki gre prostovoljno v smrt. Ginljivost pričujočih je bila nepopisna. Mostovi nevtralnih ladij so se kar šibili pod moštvom. Nekateri mornarji so od same gin-Ijivosti celo plakali. Na desni strani poveljnega mostu na “Varjagu” se je videl hladnokrvni poveljnik. Grmeči “ura”-klici so odmevali na okrog. Začel 'se je velikanski pevski zbor in vsi, vsi so peli rusko himno. Zrak je bil čist. Morje se je bilo povsem umirilo. Ta iz-vanredna žrtev je imela ¡epske prispodobe. “Varjag”,hliščeč se jekla in brona topov v baterijah, je nad-kriljeval visokost “Elbe”, ki je bila najbližja v predprsstanišču. Ustavil se je nekaj časa, da se mu tudi “Korejec” pridruži. Tako v vrsti združeni sta odpluli te dve poginu izročeni ladji v kanal. Kmalu sta prišli do japonskega brodovja in se pomikali mimo med sovražnimi velikani. Petje je ponehalo na naši strani. Bilo je vse mirno in vse je trpeče drhtelo. Vsi tuji častniki so bili oboroženi z daljnogledi,a mornarji, kakor dase ne bi upali dihati, so napenjali svoje oči. Pri vsakem sun-ku vetra so se slišali z obeh ladij, katere sta se čedalje bolj oddaljevali, še pretrgani zvoki petja. Nekaj časa smo bili vsi mnenja, j da ne bode nič hudega. Vsakovrstne misli so nam rojile po glavi. Nekateri častniki so trdili, da Japonci ne morejo nekaznovano napasti teh dveh ladij; in glej, že je začela dajati signale japonska admiralova ladja. To je. bil znak, da se morajo Rusi udati. A kar naenkrat se dvignejo na jadrnikih in glavnih jarbelah “Varjaga” in malega “Korejca” vse zastave. Veselo in ponosno so vihrali veliki barjaki. Ru -ske zastave so plapolale v vetru ponosno in samozavestno. Zdaj se pokaže znak boja. Takoj smo spoznali taktiko poveljnika na .“Varjagu”. On hoče žrtvovati malega in skoro nepoliebnega “Korejca”, ali več ne, in potem na dano znamenje prodreti japonske vrste ter spustiti se v beg, kar najbolj mogoče hitro, kakor da je najhitrejša križarka na svetu. Štiri kilometre od pristaniške obali se je pričel napad. Videli smo, kako so se postavila žrela topov iz vseh japonskih baterij in krogi j e so se začele kar usipati na “Varjaga”. Jezno so se podili ti velikani, menjajoč se eden z drugim, za ruskima ladjama, kateri sta se po prebrisani taktiki brez škode odtegnili iz vrste sovražnih ladij. Prvi strel je padel okoli 200 m. oddaljen od “Varjaga”, potem seje pa kar usulo, kakor toča. Tako je trajal ogenj dobrih 40 minut. Poskus uteči je bil nemogoč. Obočje, mostovi in stolpi “Varjaga” so bili natlačeni z moštvom peneče jeze. Lepa ladja je zginjevala v goste oblake dima, a se je zopet prikazala črna in ožgana tu pa tam. Odgovarjala je z vso besnostjo na vsak napad. Oba oboka sta bila kar pikasta od švigajočega ognja. Grmenje topov je odmevalo po gorovju, zalivih in pristaniščih. Okolu “Varjaga” je morje kar vrelo. Napadi menjajočih se ladij so ga držali v sredi, da ni mogel ubežati. Naenkrat se nam je zazdelo, kakor hi hotel zagnati se naravnost v dve sovražni oklopnici, kateri sta ga najbolj napadali. A“ Varjag” je obrnil sprednji del proti pristanišču, da se gre tako potolčen, a vedno se neukročen pogreznit blizu obale. Bar jak, kateri je visel na koncu razkosane jarboie, plapolal je še visoko in še zmiraj ponosno. Koliko je ta ladija trpela po trdovratnem streljanju japonske eskadre, je nepopisno. S skrivljenimi oboki, z zdrobljenimi mostovi, z odstreljenimi dimniki, pokrit s kosci razbitih delov ladje, s krvjo, zavit v dimu, temen in črn pomikal seje “Varjag” še zmiraj pripravljen na vsak napad sovražnih ladij. Glavna jarbola, katera je bila iz jekla, bila je zvita kakor oblanci,In človeku se je zdelo, kakor da bi bil utrujen in razdjan od peklenskega viharja. Povsodi je vladala nagrobna tišina, kakor najjvelikem pokopališču. In vendar je dospel do pristanišča. Ponosna ladja je bila zgubljena ter se je podala v miren kotiček, da more tam končati. Osupnjenost se je čitala na obrazu vsakega očividca. Kakor velikanska črna prikazen se je vlekel po vodi, prizor je bil čimdalje bolj strašen. To je bil nečloveški pogin, “Varjag” se je komaj vzdrževal na površini vode. Niti žive stvari se ni videlo na krovu. Na mostovih so bile cele kope mrličev,a med temi kopami pa polno havbic in bomb. Tupatam je še gorela katera granata in potoki krvi, pomešani z dimom, so delali kaluže blata. Žrela topov so bila kar razcepljena. Skozi velike razpokline jeklenih oklepov je grgrala voda. Tako razmesarjena in poškodovana ladja se je začela vedno bolj nagibati na levo stran ter je že morje zajemala. Okolu “Varjaga” je vladala nagrobna tišina in mornarji na okolu stoječih ladjah se niso upali niti geniti, kakor da so zamaknjeni v strašni pogrebni prizor. Ko je utihnilo ropotanje stroja, slišali so se vzdihi in klici obupnih 'ranjencev. Veliko število rešilnih ladij so spustili v morje bližnji brodovi, ki so obkoljevali “Varjaga” in “Korejca”. Ta pa je ostal skoro nepoškodovan, ker vsi japonski streli so bili namenjeni le mogočnemu in pogumnemu “Varjagu”. Japonci, ki so bili precej daleč od obrežja, se niso udeležili rešitve. — Vse tuje ladje so pa poslale svoje halupe z zdravniki-pomočniki, z mornarji in s sanitetnim materijalom na pomoč. Prvi, kateri je splezal na junaško ladjo, je bil častnik-zdravnik “Elbe”, potem so sledile z rešitvijo francoska, angleška in ameriška ladja. Plezanje na ladjo je bilo težavno radi brezštevilnih drobcev zlomljenih delov ladje, radi bomb in nakopičenih mrtvecev in ranjencev. Nikdo ni ostal nepoškodovan. — Bramba je bila prav nečloveška. Povsod je bilo nakopičenega raznovrstnega blaga, blazin, pogrinjal, kocev in tudi obleke, da bi s tem zabranili ogenj v prostore streljiva in smodnika. Povsod se je videlo, da ¡so čast-nikiiin moštvo pogumno pričakovali neizogibne smrti. Na zadnjem delu ladje se je vnel velik ogenj, kateri se je že širil po celi ladji. Nekateri mrliči so kar cvrli. Pogled na slednje je bil strašen. Večina padlih je imela preparane trebuhe od“šrap-nelov”. Drugi zopet so bili zmečkani pod .železjem, eni zopet od kosov ladje. . . Nabrali smo okolu 100 ranjencev, od katerih je že desetina umrla. Bilo je 45 mrtvih, katere smo spustili po vrvi v dve pogrebni ladji. Med temi so bili tudi trije častniki. Marsikateri ranjenec je hotel saboj za spomin vzgti košček junaške ladje, ki se je le potapljala in katero so zapuščali s solzami v očeh. Popoldne tega usodepolnega dne se je “Varjag” pogreznil, ko se je že bližalo drugo japonsko brodovje s trgovskimi ladjami, katere so imele nalogo drugi dan izkrcati čete prvega voj a. Kurjači in strojevodje, ki so od moštva edini bili nepoškodovani, so na brodu tujih križark bridko plakali vsled izgube lepe ladje, in marsikateri ruski mornar je gledal topo kot brez pameti pogrezujočo se ladjo. Voditelj operacij v skrajnem tre-notku je bil poveljnik “Korejca”. In ko je dokončal rešilne akcije, prepeljal je svojo ladjo v samoten zaliv. Z dolgo vžigalno vrvjo je zapalil ogenj sv. Barbare, to je »alogo strelnega prahu. Videl se je velik blisek, potem se je slišalo votlo bobnenje in grmenje, kakor da bi eksplodiralo tisoče in tisoče topov ob enem. Mala ladja se je razsula v velikem rdečem oblaku v nebrojne kosce. Prisostvovali smo epopeji. Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke. Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c. Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St, Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c. W. F. Severa Cedar Rapids, Ibwa. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik a HI g VSAK DAN i m p 1 I i s i a 1 g I lil pl F i irl l-U 1 1 in i 1 g F hi I I I 1 Dr. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. Skrimost Dr. Collinso- 1 [5| Vega zdravljenja obstoji ¡ji v tem, da je po dolgem I študiranju v šolah in | III I'd bolnicah iz našel zdravi- || lo, ki ne-le ozdravi vse l>olno organe, temveč tudi deluje na ves živčni sistem, ga ojači in uravna celo truplo, da se lahko uhrani poznejših ¡3 napadov bolezni. i lit IVilio.!* me va- raj s a m ega iscbe. do- Ne napenjaj preveč svojih močij in ne čakaj, kler te bolezen ne spravi v postelio! Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih^že storita Dr j Collinsova zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ame- |if riške hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu ¡jj povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni, v ki prete življenju starišev in otrok. Vsako obljubo je držal, kolikor zmore človeška moč in danes so Dr. Collinsova zdravila pri-poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu. Sokvarjeni želodec ozdravljen. Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1878, to je 25 let. Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri različnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel pomoči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr. Collinsa in on mi je poslal Ijeke, po katerih sem se kmalo popolnoma ozdravil. Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. Ostanem Vam do groba zahvaljen, Vaš Bartol Jenček. Simon Luzar, 41 North Front St., New York, 7. marca 1904. Cenjeni gospod zdravnik! Reading, Pa. Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo Od plličnice da isto z pismom vred javno priobčite. ozdravljen. Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici. Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ijeke,t M ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem" r| bila po nekaterih tednov prosta vseh omenje- j|[ nih-bolesti. / Rji; Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teli lij li|j|p bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe Hf ''•nmvli' na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna M. Čampaniak. 69 Third Avenue. Oollims je brezdvomno dokazal, da ¡^ /.drav ilo za prelilajenje ozdra- | ngjše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v 12 urah: Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo danes znano zdravilo. Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole. Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razširiti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo |jf zdravilo. ' raj! Njegova ostala zdrsi v i la so istotako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenje i na zdravila. si l>olaa‘? «j Piši Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo ¡3 poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popol- Of n emu zdravlju. PROF. Dr. E. C. COLLINS, NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th St., New York. I WHH9MI Mi+itfi DArrAroir* prodajalec ur, verižic, uhanov, i itd liju rU&UlCll prstanov in druge zlatnine. 44-i^OGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG j Movi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.............$14.00 .Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00 m. Dobe se tudi srebrne ure z d voj ni y -//"/ pokrovom, istotako tudi 14 karalo- fjlvU V«, " ¿||| zlate kar naj cenjeni naročniki poU ' '' " *” " ™ želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo._____________ Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M. Held Mich POGORELC, Care of B. Schuette, ’ mica. 62 sute sti? ci,icag0. njegovo vi nova prehlajenja, zastarela prelilajenja in prepreči j| pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše ij bolezni. I Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazlič- ll «ui:i__________ m_____________ • , .. B POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, proiskušena črta Cunard Line ustanovljena 1:181ft. ....Najstarejša prekomorska črta.... S 20. aprilom bo upeljala Cunard Line vožnjo iz New Torka direktno v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, odpljujejo iz New Torka kakor sledi: SLAYONTA (novi parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton) v torek 26. aprila. ULTONIA (z dvojnim vijakom, 8,848 ton) v torek 24. maja. PANTONIA (nov parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton) v torek 21. junija. Nadaljno obvestilo odpotovanj sledi. Naši tretji razredi nudijo potnikom izvenredne ugodnosti. Glede natančnosti obrnite se na naše agente ali pa na direktorja agencije T. G. Whiting-a, tia vogriu Dearborn in Randolph Sts., Chicago, III. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN BONAČIH SMODK. Posebnost so naše ‘The D. Si’1 m, in "Meersciiaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. KAŠE SLOVENSKE GOSPODIKJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. Chiçago Phon b3 .5 GE0. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. L Schoenstedt, naslednik firmi Lougliran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožfce listke. i Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Dobro vino! Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. im:. tvoo-hstjA. P. O. Box 64. CROCKET, CAL. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGERIJSKIM BLAGOM, . - PREMOGOM IS -SALOON, 920 No. Chicago St., Jnlipt IH Telefona številka 348. JUUCt, Ul tSF^Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor. Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset. Frank Medosh 200 E. 95th St. So. Chicago, lil. * ------♦OO*--- ^jostilnicar........ Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu Telefon 1841.So. Chicago POSKUSITE JE! Kyffliauser Waklkrauter ^^^MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu. Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah irirntiiln in jetrih. Ojači in prenovi ZlildVIIU cel sistem. THE CORNHAUSER DISTILLING CO. jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Mihael Kočevar, zastopnik za Joliet in okolico. Cor. Statelin Ohio Sts. JOLIET, ILL. NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS blizo agrikulturnega poslopja J* Ne pozabite obiskati te velezanimive izlozbe. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Severova zdravila. ' l SPOMINI NA DOMOVINO, j L Spisal M. P, 5 34040+0404040404004044040C XXVII. Severov balsam \ življenja \ j Severov regulator za ženstvo, vselej ozdravi žaba- j sanost, zgubo ape- C tita, vrtoglavost in j glavobol, oslabelost C in neprebavljivost. | 75 ct. Severov j balzam i c hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini. *1.00. Severovo mazilo \ zoper garje \ je posebno dobro ka- ; dar srbi koža in se 1 ' delajo na nji kaki iz- 5 pustki. s 50c, s pošto 58c. j * \ za j pljuča j |ozdravi j Severov Nervoton premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanja in slabosti živcev. $1.00. Priporoča se materam po porodu. Severov kričlstilec j okrepča vse telo, sči- • sti kri, ozdravi iz- s pustke na koži mr- ; hurje ter utrujenost. ! $1 00. | kašelj, i prehlad, ] j gripo, > davico, ! ? i \ hripavost, j l vratobol ? j iti vse j bolezni na Severove tablice i zoper prehlad ► ozdravijo tegavjed-[ nem dnevu. ji 25c, s pošto 27c. » Severovo zdravilno mazilo celi vsakovrstne rane pa koži, kraste, ope- ; kline, srbine itd. i 25c, s pošto 28c. j Severove 1 jetrne krogljice \ uravnajo prebavlji-• vost in povečajo ta-! koj apetit. f 25c, s pošto 27c. Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili. ... l pljučih. \ \ 25 in 50c. \ i Zdravniški nasveti % za vse bolezni se dajejo | zastonj. W_ F. SEVERÜ CEDAR RAPIDS , IOWA. Od Barkovlja proti Trstu v električnem vozu peljoč se, opazil sem v vozu Vipavko, ki je, nič hudega sluteč, položila svoj prazni jerbas na klop. Kar pride nadnjo prevoznik in ji v grdih psovkah vrže prazni jerbas s klopi električnega voza. Zena, ki ga razumela ni, ker je italijansko rohnel nadnjo, se je le izgovarjala: “Ma kej! G’spud kej č’jo?” On pa je lepotresoval nadnjo s kletvijo v italijanščini, nakar ga jaz opomnim sledeče: “Prosim, ne ravnajte z ženo pregrobo in govorite ž njo jezik, katerega razume, in to je jezik naroda slovenskega, ki spada k Avstriji. Ce pa hočete govoriti le italijansko, pa pojdite pod kralja italijanskega! Ta žena pa spada pod F. Jožefa in govori jezik slovenski, ker druzega ne razume, in ker ste tu v službi, zahtevam, da z ženo govorite slovensko, če ne se lahko drugje oglasim, signor, capi-sci?” . . . Rečem vam, gledal me je grdo, kot bi se jesiha napil, in pustil je odslej Vipavko na miru.i Med tem pripeljali smo se do kolodvora, kjer na kolodvorskem parku stoji spominek združenju Trsta z Avstrijo, če šene motim, za vlado cesarja Leopolda III. Poslavljal sem se od Trsta nekako otožnim srcem. Znana sta mi bila Trst in okolica še od vojaškega službovanja in tudi res priljubljena. Ob tem obisku sem pa te kraje še bolj pregledal. Res, lega Trsta je prikupljiva, dasi ima malo ravnine in še ta je večinoma od zasutega morja. Na eni strani se razteza veličastno morje, a nadrugi krasijo mesto skaloviti in pred nekoliko leti z raznim gozdnim drevjem posajeni hribi. Te hribe sem ob času vaj kot vojak mnogokrat po vojaškem ukazu prehodil. In dobro se še spominjam tega, da moral sem se loviti po skalah urnoprav po kozje. Trst je stara slovenska naselbina. Naši pradedi so si stavili koče po takrat še močvirnati brežini, polni ločja in trstja — odtod ime Trst.— In po pesmi “Morje adrijansko”, vozili so hrastove hlode in brode. In danes, kdo vlada tu? Tujec! Italijan ima prvo besedo, Italijan sme rohneti v Trstu proti vladi in metati- petarde, medtem ko zapirajo in mučijo prvotnega naseljenca in domočina Slovana že, ako z resno besedo zahteva pravico in svojo šolo v Trstu, za katero naš narod prosi že nad 20 let. In vlada jim je šolo že obljubila pred par leti in za to obljubo morajo biti hvaležni, saj šolo bodo dobili, ampak — kdaj?¡That’s the question.... Da, z otožnimi čuti poslavljal sem se od Trsta, z edino tolažbo, ker sem vkljub zatiranju našel mnogo vrlih, narod in vero ljubečih Slo vencev. In da vendarle napreduje jo, to kaže njih novi “Narodn dom”; ob času mojega obiska kazal so mi šele kupljeni prostor zanj Zlasti so Slovenci probujeni v trža ški okolici, kjer se ljudstvo 2ado voljno živi s svojim skromnim zem ljiščem,kateroimadobroobdelano in obsajeno z žlahtnim sadjem in vinsko trto. Ko sem okoli hodil, videl sem v Trst prinašati n. pr. mleko, sadje, drva i. t. d. Nekateri bolj premožni so dohajali z otovorjenim osličkom, drugi so pa zopet sami nesli to in ono proti mestu, ženske seveda kar na glavi. Mirno ljudstvo se ubija in pokori, a zraven ga žuli in tlači še jarem nedanih mu pravic. No, in jaz poslovil sem se na tržaškem kolodvoru od svojih znancev in odpeljal proti Nabrežini. Ko sem iz vlaka gledal nazaj na Trst in na bliščeče morje, mi je nehote prišla na misel Jenkova pesem z otožno kitico: Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela. Da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč.------- tuji meč, kateri še danes nad narodom slovenskim gospoduje. |mali oglasi, S — s SLOVENSKA ŠIVILJA SE PRI- poroča vsem Slovenkam in Hrvaticam v Jolietu. Alojzija Štampfel, na 5)8 Summit.Št., na voglu Ruby St. 17t4 PRODA SE PO NIZKI CENI malo prodajalriiško poslopje, mereče 10x35 čevljev, katero treba premakniti z lote. Vprašati je pri Anton Težak, 208 Cutting Bldg. 20tl SLUŽBO DOBI ZA GOSPODINJ- sko delo pridno deklo; dobra plača; vprašati je takoj. Mrs. Lassers, 1215 Bcnton St. 20tl ODDA SE V NAJEM MALA hišica z dvema sobama blizo Bush-parka pošteni zakonski dvojici brez otrok, $1 na teden ali pa lahko žena opravlja nekaj dela za najemnino. Vprašati je na 904 Jasper St. 20t2 MI hoCemotvoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Zi stavba hiš in posopjj mehki in. trdi les, late» cederne stebre deske i a Šimu vn’e. vnt? Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Ltjmbe oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili Id ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. IT a prodaj še 6 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa še oglasi pri JOHN GRAHEK-l), kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. Telef. 2252. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. (Dalje prih.) Vprašajte svojegamesarja za i katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctiie. 104 Jefferson St., blizo mosta. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, NAV. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (MiuvvifS.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. MRS. KARLA REHN, IZPRAŠANA BABICA. (Midwife) 608 Cass Street, JOLIET, ILL. N. W. Teleph. 741. MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, lil. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. Agent for Besley’s ßgp GOOdS. Waukegan Ale and Porter. Q J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 I988WOOWMIH>Hi KADAR SE SELITE ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo nai-večjo paznost pri vseh takih deiih, in zato se lahko ž zaupanjem obrnete do nas. L. M. RUBENS Nasproti E. J. & E. Depot. Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK UD IR.. I'V^Isr POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Wa’mut Str. in N. West Cor. Park & Centra) Strs., Kansas City, Mo.. bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu! Glasovit’ 'n proslavljeni zdravnik, Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je taji rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni Pršel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh naj večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i’ t d_ Opazka. Ako se je kdo zdravil bre^vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoietta roiaka Dre IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,’ posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok ----:VSI ONI:--- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je sta,ra bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani: bvedočim, da sem osebno znan z dr. G.T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Km. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravit. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomofi mojo bolezen. VaS udani JOS. ZGANIČ, Hastings, P«. Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let JAKOB KELLER. Heiena, Mont Pragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da noj sin izgieda čisto zdrav in se Yam lepo zahvalim za vale vspegno zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Tei«. Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. BEN HENDERSON, Kansas Cit». SpoStovari gosp, zdravni ;—Velia vam bvala za svoje zdravljenje z težke bolezni. T DM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Kick NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR. O. IVATS POHEK, Post Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO C500000000000i50000iX50000000 A. BAUER & CO. 144-148 E. HURON ST.. CHICAGO, ILL. IMPORTERJI IN TRGOVCI najraznovrstnejših pijač, vin in likvorjev v steklenicah in sodih. Priporočamo se slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v blagohotno naklonjenost. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOCOOGGOOOOGOOOOOGOOOOOOOO^OO F. KORBEL 6č BROS. prodajalec vina od ti1 te in žganja Sonoma Co. California, Vsholna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. TELEFON: 110 CANAL. POZOR, ROJAKI! Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji eeni. Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas. Matija Fink, John & Joseph Mausar, 202 Stone St. N. W. Phone 1142. 418 N. Bluff St. E. PORTER, predsednik. JOSEPH BRAUN., taj.in E. PORTER BREWING COMPANY àÆlJKt'ÆKt Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY 999 Izdelovalci ULEŽANE FIVE PAL ALE IN LONDON PORTER 999 Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS KAROL MEDIC. MARTIN MEDIC. ^ MEDIC BROTHERS $ OTVORITA V KRATKKM novo slovensko pekarijo na prejšnjem mestu Henry Odeutliala. 1004 NORTH BROADWAY, JOLIET, ILLINOIS Pekla bodeta najboljši pšeničen in ržen kruh in vse drugo . pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da C jemljo pri svojih grocerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas. - Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah. Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov. HENRY « LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. Fred Sehrins * Brewing Company vv'" * X* Jolietske novice. — Jolietsko gledališče. V soboto popoldne in zvečer se igra famozna burka “Peck’s Bad Boy”, popisujoč razne dogodke in predstavljajoč prizore, ki jih je povzročil mladi navihanec. Obilen smeh, ki ga vzbuja njegovo hudomušno obnašanje je gotovo vreden male vstopnine. — Kakor že povedano, se igra v nedeljo zvečer 1. maja impozantna cerkvena “The Cardinal”. Vsebina njena je bila že zadnjič razložena. V nji se kaže na jasen način krepost in značajnost cerkvenega dostojanstvenika, ki trpi grozne notranje muke raje, kakor pa bi izdal spovedno skrivnost. — Začenši v pon-deljek 2. maja se mudi tu The Guy Hickman igralna družba z reper-toirjem izbranih predstav po popularnih cenah. Družba je žela velik uspeh po vseh mestih, kjer je sedaj gostovala. pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah. Telephone 26. JOLIET, IXjJL. Kaj je vzrok? Pred nakoliko leti ste lahko jedli in pili vse, česar ste poželeli, vse se Vam je zdelo dobro. Sedaj pa morate skrbeti. Jesti ne morete, kar bi radi, niti toliko, kot bi radi. A še Vara dela preglavico zabasa-nost, neprebavnost in splošna slabost. Kaj je vzrok? Vaš želodec je preslab moči nima, da bi izločal dovolj soka, da bi pomagal prebavljati. Vsled tega je Vaša kri gosta, nečista, počasi krožeča. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino v takih zlučajih je edino zdravilo, ker deluje naravnost na želodec, uravna izločitve in okrepi mišice. Isto odpravlja tudi blato, zatorej ozdravi zabasanost, dasi ni purgativno ali čistilno. Prebavne organe Vam zopet spravi v naravno zdravje —potem skrbite zase. Isto rabi lahko vsa družina, ker nima v sebi škodljivih snovij. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111., Pilsen Sta. "Kije je najToolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 18.147,856 kron 60 vin. Rezervnega zakiada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska 1 je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. J, Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega polieta h glavnici, tako da obresti • neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. • V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v teni oziru mogel' meriti s lira- A nilnico. Za varnost vseh hranilnih nlog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še i mesto Ljubljana z vstm svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne t čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom * in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zarod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. ? ;; FRANK SAKSER, —Noben slovenski list v Ameriki ni tako velik in tako po ceni ko Arne-rikanski Slovenec. Samo $1 na leto. Naročite si ga! * i'loaípE Paint i r£A'x for^ * , •V"'-' «¿«Sk OU (Ati «A» .SLOK t SP tf-kCMO’“ , HANUFACTUM.0 BV • Kitast wtowtGJ’í Gotovo bodete rabili barvo. Slišali ste že gotovo otbarvi,ki jo prodajamo pri nas — o Devoe barvi — ki daje povsod tako povoljen vspeh, da jo vsakdo zopet kupi, kdor jo je enkrat rabil. Z De voe barvo pobarvate lahko večjo površino kakor s katerikoli drugo. Imamo jo vseh barv, kakoršnib si izvolite in po nizkih cenah. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. f» f ■* *-i BERTNIK BROS. G. F. REIMERS IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403CassSt., nadstr. JOLIET. Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., J0L1ET, ILL. (Citizen’s Consolidated Band.j Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolici pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester.ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba Naročila sprejema JOS. GRIČAR, Mgr. 1010 N. Broadway, Joliet, 111. N. W. Telef. 1774. JOS. STUKEL, tajnik godbe, 209 Indiana St., Joliet, 111. LJUBO DOHA, KDOR GA IMA!” sikje se ne da uresničiti. V Jolietu pa je sedaj omogočeno vsakemu, še tako revnemu delavcu, da si kupi zemljišče in postavi nanj hišo, ter tako postane sam svoj gospodar. S5.00 na roko, in 50c do $1.00 na teden. To so naši prodajni pogoji lot, po katerih se lahko za stalno naselite na Eastland Hills. Najlepše in najugodnejše ležeče zemljišče pri Jolietu. Prodaja od 25. aprila do 4. maja. Ne čakajte, ampak oglejte si zemljišča takoj. Prodajalci bodo na zemljišču vsaki dan, da vam je razkažejo. Pridite v naš urad 205 Barber Building, ali pa*v urad na zemljišču katerikoli čas tekom te prodaje in se prepričajte. Pokažemo vam lahko najlažji in najhitrejši način, kako si morete postaviti svoj dom. Kje je Eastland? Ta novi prirastek k Jolietu leži ob Woodruff Road, se dotika Sylvan Hills na zapadni strani ter obsega nekaj najlepših lot za zidanje hiš. Nahaja se malo izven mestne meje ter je kakih pet minut hoda oddaljen od poulične železnice. Vsaka lota je lepa in naše cene za nje so povprečno od tretjine do polovice nižje nakor v kateremkoli drugem delu Jolieta. Prosta vožnja z avtomobilom prvih pet duij prodaje od kazniluice pa do Eastland iu nazaj. Vzemite električno karo kjerkoli, najpripravneje ter izstopite pri kaznilnici. Vsi stroški za vožnjo po električni kari vam bodo povrnjeni v našem uradu na zemljišču predno zapustite Eastland. G. Ignac Česnik je kupil od nas loto lansko leto. Sezidal si je hišo ter živi sedaj na svojem in je sam svoj gospodar. N jegov svet se drži lot, ki jih imamo sedaj na prodaj, in prepričani smo, da bo z veseljem razložil vsem rojakom način prodaje ter razkazal lote vsem, ki ga obiščejo. Demantni prstan zastonj. Vsaka oseba, bodisi moški ali ženska, stara nad 18 let, ki obišče Eastland katerikoli dan tekom te prodaje, prejme jeden tiket, s pomočjo katerega lahko dobi ZASTONJ KRASEN DEMANTEN PRSTAN vreden 150.00. Uredili smo vse potrebno z Geo. E. Feagans om, dobropoznanim dragotinarjem, da postavi v izložno okno tekom te prodaje dva demant-na prstana, jednega za moške, drugega za ženske, katere si lahko sami ogledate gredoč mimo prodajalnice. Siečkanje za demantni prstan-se bo vršilo zadnji dan prodaje na Eastland, in katerikoli moški ali ženska, ki potegne srečno številko, prejme zlati prstan izložen sedaj v Geo. E. Feagans-ovem oknu. Ona srečna oseba bo imela tudi pravico dati vdelat oni demant v katerikoli drug prstan ako zaželi. Zapomnite si, da vas vožnja v Eastland nič ne stane ter da dobite tiket zastonj za srečka nje demantnega prstana če že kupite loto na Eastland ali ne. Vsaka oseba dobi le en tiket Srečkanje se vrši na Eastland zadnji dan prodaje. EASTLAND HILLS Mnogokrat izda premišljeno naložen denar več kakor bi znašali prihranki večih let skupaj. Veliko več denarja se dandanes napravi pri nakupovanju predmestnih zemljišč v prav takih živahnih mestih kot Joliet kakor pa v vseh zlatih rudnikih na svetu. Poslužite se tedaj lepe prilike naložiti denar na dobro premišljen način ter kupite loto na Eastland Hills. Ne zamudite tedaj ogledati si zemljišče. Prodajalci so tam vsaki dan. Za 10 dnij bo cena vsem lotam od $57 do ali $75 do $249 na plačila. $5 na roko, 50c do $1 na teden !4 za cash Deset odstotkov popusta ako sezidate hišo na loti šest mesecev po nakupu. To so cene, katerim ne morete dobiti jednakih v vsem Jolietu! 10 odstotkov popusta za cash; 5 odstotkov popusta za polovico cash. Prosta lota v slučaju smrti. Prosta vožnja z avtomobilom na zemljišče in nazaj. Lote ne izgubite če ne morete plačati vsled bolezni, izgube dela, ali kakega drugega važnega vzroka. Nobenih mortgagev, nobenih not; nobenih obrestij; nobenih davkov; nobenih stroškov. Poglejte te cene, ki veljajo le za 10 dnij in ako primerjate naše lote z drugimi zaželeli bodete gotovo lastovati jedno ali dve predno zaide solnce. C. E. Antram, IM Ha EastM ils; N. W. Telef. 180. f. 217.