GLASILO SINDIKATA PROSVETNIO IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 27. SEPTEMBRA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 15
XI. PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
ZA HITREJŠI RAZMAH ŠOLSKE REFORME
Mladinska organizacija opozarja na nekatero pomanjkljivosti pri izvajanju naše šolske reforme
Pred nekaj dnevi je bil v Ljubljani plenum Centralnega premajhni prizadevnosti samih dela. Tudi materialna osnova komiteja Ljudske mladine Slovenije. Kot poglavitno točko elanov glede izobraževanja in šolstva se je v primerjavi s pre-razgovora je plenum tokrat določil temo: »Hitrejše in sme- družbene aktivnosti tako v šoli teklim obdobjem znatno poveča-lejše razvijanje šole v samostojno družbeno ustanovo in me- kot izven nje.	la. Se ugodnejše pogoje za na-
sto Ljudske mladine.« Ugotovitve referata so bile izdelane Plenum je opozoril tudi na daljnji razvoj našega šolstva pa na osnovi ankete, katero je mladinska organizacija pod ko- probleme mladega pedagoškega pomeni brez dvoma uvajanje no-
Spodbuden primer
šole še od 1955 somosiofno razpolagajo s svojimi sredstvi - Letos trikratno povečanje sredstev za materialne izdatke
Piranska občina ni posebno mena dejstvo, da tamkajšnje šole velika; šteje blizu 12.000 prebi- že od leta 1955 povsem samostoj-valcev. Šoloobveznih otrok ima no razpolagajo s svojimi sredstvi 2000. Gospodarsko se občina šele Vsa ta leta je občina le nakazo-v zadnjem času nekoliko bolj po- vala globalna sredstva za vsako stavija na lastne noge. Pa ven- šolo za vse leto; na tekočem ra-
nec preteklega šolskega leta izvedla med svojimi člani na srednjih šolah, dalje na osnovi razgovorov s šolskimi vodstvi in družbenimi organi v šolstvu.
Plenum, ki sta se ga kot gosta med drugimi udeležila tudi podpredsednik Glavnega odbora SZDL France Kimovec-Siga in predsednik Sveta za šolstvo Vladko Majhen, je tako razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki naj jih na kratko navedemo.
Ugotovitve plenuma bi v ce- šolskih problemov in premajhno loti bile te, da šolska reforma v zainteresiranost za vzgojna vpra-vsebinskem smislu še ni dosegla sanja; te napake — po ugotovit-svojih ciljev in da bo potrebno vab plenuma — izvirajo iz pre-v bodoče več načrtnega dela. V majhne pozornosti družbeno-po-prvi vrsti bo treba doseči večjo litičnih organizacij za vzgojo ka-Povezavo šole z družbeno skup- drov šolskih odborov in za razgi-bostjo, z gospodarskimi in druž- banost učiteljskih kolektivov, benimi organizacijami v kraju. Tudi mladinska samouprava Krajevna skupnost mora razume- kot oblika sodelovanja učencev ti, da za delo neke šple ni odgo- pri upravljanju še ni zaživela, Vorna le občina, ampak vsi voliv- kot bi morala. Tu je opaziti for-ci. Ljudski odbori, prosvetne malistično gledanje vodstev šol Ustanove in družbeno-politične na šolske skupnosti kot na instru-organizacije naj bi združile svojte ment vzdrževanja reda in_ disci-s'le v skupni akciji za izgrajeva- pline. Posledica tega je osiroma-nie sistema vzgoje in izobraževa- šen je vsebinske vloge skupnosti hja ter za harmonično sodelova- pri ustvarjanju zdravih, normal-nje vseh vzgojnih činiteljev — nih delovnih odnosov v šoli. šole, staršev in organizacij.	Plenum je dalje potrdil veliko
Pri obravnavanju učne mate- vlogo svobodnih aktivnosti, brez rije v šolah še vedno prevladu- katerih bi življenje na šolah bilo jejo stare učne metode, ki vse vsebinsko osiromašeno, nepppol-premalo aktivizlrajo mladino, no. Zato bo potrebna še večja Mladinska samouprava, pojmo- družbena skrb za nadaljnji raz-vana kot pedagoški princip, ki mah svobodnih aktivnosti. V postavlja učitelja v ozadje ter v družbenih skladih za šolstvo bo organizacijo učnega procesa ved- treba zagotoviti sredstva tudi "'ri bolj vključuje učence, postaja zanje.
•e počasi sestavni del pedagoške Organizacija LMS ni zadovolj-Pfakse.	na z aktivnostjo mladih članov
Ni' mogoče zanikati širokega Zveze komunistov na šolah. Vzro-razmaha družbenega upravljanja ke za to je po njenem mnenju v šolstvu, vendar je še opaziti to- treba iskati v nezadovoljivi skrbi Sosti, administrativno reševanje občinskih vodstev ZK, pa tudi v
dar imamo v tej občini na pod-dročju šolstva zanimivost, o kateri bi bilo treba slišati nekaj več, ker je poučna za druge šole.
tem, koliko razumevanja kaže
kadra; poudarili so nujnost skrbi vega načina finansiranja šolstva; občinski ljudski odbor Piran za
Delegati in gostje XI. plenuma Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije med razpravo
čunu pri banki pa so nato šole po svojih potrebah črpale svoja sredstva. V tem je vsekakor gledati začetek osamosvajanja šolj Tr „	...	o-čemer zdaj toliko govorimo, a
V “„llSlU.,™0,.le:?1StlA so v tej občini s stvarjo po svoji
uvidevnosti nekoliko pohiteli. Toliko laže jim je zdaj, ko imajo družbene sklade za šolstvo, uvajanje novega sistema finansiranja V letošnjem letu so ugotovitve dokaj spodbudne. Samo sredstva za materialne izdatke šol so se letos trikratno povečala! Pri tem so mobilizirali gospodarske organizacije (pametna poteza: predsedniki šolskih odborov so vodilni gospodarstveniki v občini!), tako da računajo, da jim bo znaten del sredstev ostal še za rezervo za prihodnje leto. Z novim koledarskim letom nameravajo šole piranske občine že povsem prenehati poslovati po proračunskem sistemu in v celoti preiti na finansiranje iz družbenih skladov za šolstvo.
Pri vsem tem je sindikalna organizacija prosvetnih delavcev odigrala vodilno vlogo. Za prihodnje leto imajo že pripravljene finančne načrte za vsako šolo (z vključenimi lastnimi sredstvi in z izrednimi dotacijami gospodarskih organizacij). Kategorizacijo šol so izvedli dosledno v štirih kategorijah:	srednje strokovne
šole, nižje strokovne šole, nižje umetniške in osnovne šole (katere so spet porazdelili v tri skupine). Veliko so imeli izdatkov z . investicijami, vendar so. težave — tako pravijo — v glavnem prebredene.
Zdaj pripravljajo osnutke pravilnikov za delitev osebnih do-
Teden boja proti TBC
Na mnogih naših šolah je Podmladek Rdečega križa že pričel z delom. Imeli so skupščino in pripravili program za vse leto. Prav gotovo so povsod vključili v svoj delovni načrt tudi delo in naloge v Tednu boja proti tuberkulozi, ki je letos od 24. septembra do 1. oktobra. Rdeči križ hoče izkoristiti ta teden predvsem zato, da seznani prebivalstvo s problemom, ki ga tuberkuloza v današnjem obsegu pomeni ne samo za številne bolnike, temveč tudi za družbo kot težko gospodarsko breme.
Da bo obolelost zmanjšana že v bližnji bodočnosti do tolikšne mere, da bo zgubila svoj množični značaj in bomo lahko govorili le o posameznih primerih, bo mnogo pripo-rnogla zdravstvena vzgoja naših' otrok, saj z zdravstvenim Prosvetljevanjem budimo v človeku težnjo po higienskem načinu življenja in smotrnem počitku.
Zato prosimo, da bi vzgojitelji v tem tednu dali našim Podmladlcarjem najosnovnejše informacije o TBC, mnogo pa Povedali o tem, kako z zdravim načinom življenja, pravilno Prehrano, zadostnim spanjem, bivanjem in gibanjem na svežem zraku utrdimo telo, da se bo uspešno branilo pred infekcijo z bacili TBC.
.Da bodo razgovori ali predavanja čim pestrejša, je Glav-n\ odbor Rdečega križa Slovenije pripravil gradivo o TBC. ki ga bo v tem tednu prejela vsaka šola. Poleg tega je na °bčinskem odboru RK Vestnik GO RKS, ki je v celoti posvečen temu vprašanju. Za podmladkarje pa je GO RKS pripravil slikanico, ki naj bi otroku na enostaven način prika-zala najosnovnejše o TBC in borbi proti njej. Slikanico bodo Vz90jitelji lahko dobili pri občinskih odborih RK in jo uspeš-n° uporabili pri pouku sam,em ali pa na rednih sestankih RK.
Mnogo bi obogatile razgovore s podmladkarji informacije 0 stanju TBC v domači občini. Podatke bi dobili vzgojitelji 1X0 Protituberkuloznih dispanzerjih svoje občine.
V tem tednu naj se podmladkarji spomnijo svojih bolnih tovarišev po zdraviliščih in bolnicah s pismi, mnogokje pa 3lfl bodo lahko razveselili s sadjem in sadnimi sokovi.
PRK bo v tem tednu boja proti tuberkulozi najtesneje sodeloval s terenskimi in občinskimi organizacijami Rdečega Knza. in tako po svoji moči prispeval k uspehu te akcije.
Komisija za PRK pri GO RKS
Kjub vsem tem pomanjkljivo- in poživljenju družbenega meha-stim pa je plenum ugotovil tudi nizma, ki deluje znotraj šole: mnogo pozitivnih momentov raz- osnovni cilj temu naj bodo vzgoj-voja šolske reforme. Vsebinski ni smotri. Prav tako pa je po-napredek označujejo novi odnosi trebna tudi mobilizacija sil izven n6 šolah, drugačno gledanje druž- šol z namenom, da se še bolj bene skupnosti na šolo in tudi razvije podružabljenje šolstva, večja kvaliteta učno-vzgojnega	H.
Obisk japonskih prosvetnih delavcev
za samoizobraževanje in vnaša- le-to bo okrepilo prizadevanja za	vprašanja vzgoje in izobraževanje v pouk novih, karakteristič- dosego novega položaja šole in	nja. Zdi se, da je v tem tudi
nih pridobitev našega razvoja, novih pogledov na reševanje	osnovni vzrok, da se šolstvo v
iskanja novih metod in pisanja vzgojno-izobraževalnih proble- teh zaostalih krajih tako naglo hodkov. Pri tem je zanimivo, da v pedagoško literaturo. Na sploš- mov.	razvija. Vendar bi človeka zani-	jim	je	osnovno	merilo	približano naj bi povečali skrb za pro- V svoji razpravi na plenumu	malo predvsem to, kako je uspe-	nje	splošni	ravni	prejemkov	v
bleme mladih učnih moči, ki po je tovariš Majhen poudaril zlasti lo prosvetnim delavcem piranske	^
navadi pridejo na najtežja delov- potrebo po osredotočenju politič- občine doseči pri ljudskih odbor- ^	s .	,	,■ j. J
na mesta.	nih sil v izobraževalnih zavodih nikih, pri političnih predstavni- meseen;h Prejemkov Hudi z ena-
kih in pri gospodarskih organiza- izo^tazbo v drugih službah, cijah tolikšno veljavo.	upoštevali specifičnosti svojega
Na kratko naj najprej nave- dela in dobili tako dokaj primer-demo značilnosti, ki se nam zdi- no merilo. (S takim izenačenjem jo nekaj posebnega celo v repu- prejemkov bi se v bodoče morali biiškem merilu.	odpovedati vsem naturalnim da-
Pri današnjem položaju šol- jatvam kar tudi pre<ividevajo, stva v piranski občim m brez po ker lfr.’te res	v naže^
družbenem sistemu anahronizem.)
Sindikalna organizacija piranske občine je s pravilnim postavljanjem problemov šolstva in zlasti s pravilnim vrednotenjem lastnega dela zainteresirala odgo vome činitelje v komuni za reševanje teh problemov. Le s tem, ko se zavedajo pomembnosti svo jega dela in ko kažejo tudi s konkretnim družbenim udejstvo vanjem in z delom v šolskih ustanovah svojo prizadevnost za izboljšanje vzgoje in izobraževanja, lahko na svoje zahteve družbi prosvetni delavci pričakujejo pozitivno reakcijo. Tam pa, kjer si niti sami, niso v svesti svoje vloge v našem družbenem življenju, niti ne znajo objektivno preceniti svojega dela, ne morejo postavljati svojih upravičenih zahtev in še mani morejo pričakovati, da jih oo družbena skupnost upoštevala.	H,
Na vabilo Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije se je konec julija mudila v naši državi delegacija Unije prosvetnih delavcev Japonske.
V	delegaciji so bili: Kenzo Hoshio (vodja delegacije), Tsujo-shi Sugavara, Tadoshi Shiba in Eikishi Ohkura. Gostje so bili dva dni v Beogradu; bili so sestavni del delegacije prosvetnih delavcev Japonske na kongresu svetovne konfederacije organizacij prosvetne stroke v New Delhiju v začetku avgusta.
V	Beogradu si je delegacija ogledala poizkusno osnovno šolo »Maksim Gorki«; člani delegacije so se zanimali za organizacijo in delo šole, si ogledali razstavo dijaških del in se pogovarjali o sodelovanju šole in družbenega okolja.
Delegacijo je sprejel pomočnik sekretarja Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Pero Djetelič in odgovarjal na vprašanja v zvezi z našim šolskim sistemom, o problemih šolske reforme, materialnem položaju in finansiranju šolstva, o organizaciji in delu na univerzah.
V	Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije je delegacija razgovarjala o nadaljnjem sveta Ašer Deleon. V pogovoru s člani delegacije je obrazložil načela politike Zveze sindikatov Jugoslavije o sodelovanju z mednarodnimi in nacionalnimi sindikalnimi organizacijami ter seznanil goste z organizacijo in delom jugoslovanskih sindikatov.
V	Centralnem odboru Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev se je japonska delega-
cija razgovarjala o nadaljnem sodelovanju obeh organizacij prosvetnih delavcev. Obojestransko so v razgovoru načeli vprašanja, s katerimi se tako na Japonskem kot v Jugoslaviji u-kvarjajo sindikalne organizacije prosvetnih delavcev. Glede nadaljnjega sodelovanja obeh organizacij so se domenili, da bo Unija japonskih prosvetnih delavcev poslala svoje predstavnike na mednarodni sestanek, ki bo konec oktobra v Beogradu (sestanek bo organiziran na temo »Sodelovanje šole in družbenega okolja«), dalje da si bosta obe organizaciji zamenjavali publikacije in časopise, da bo prišlo do izmenjave in objavljanja člankov s področja dela sindikatov, da bomo podprli dijaško dopisovanje in zamenjavo šolskega materiala
med posameznimi šolami obeh dežel.
Unija japonskih prosvetnih delavcev je bila osnovana 1947 in ima 470.000 članov ter združuje vse prosvetne delavce od predšolskih ustanov do univerz. V dosedanjih akcijah, ki jih je izvajala Unija japonskih prosvetnih delavcev, je Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije nudil podporo solidarnosti japonskim prosvetnim delavcem tako z direktnimi medsebojnimi stiki kakor tudi na mednarodnih sestankih. O tem je naš tisk že poročal-
Ta prvi obisk delegacije japonskih prosvetnih delavcev bo omogočil širše sodelovanje organizacij prosvetnih delavcev Japonske in Jugoslavije.
Petar Vujič
VI. kongres jugoslovanskih geografov
Danes, 27. septembra, se je pri-cel v Ljubljani v veliki dvorani Inštituta za sociologijo VI. kongres geografov FLRJ. To pomembno srečanje več kot 200 jugoslovanskih geografov in več gostov iz tujine je pod pokroviteljstvom Sveta za znanost LRS in je tokrat prvič v Sloveniji: organizator kongresa je Geografsko društvo Slovenije.
Kongres bo zasedal do 30. 9. Prvega dne bere univ. prof. dr. Svetozar Ilešič referat »Položaj in naloge geografske vede v FLRJ«, naslednje dni pa bodo obravnavali — na plenarnih zasedanjih in po sekcijah razna področja geografije. Posebej bi tu opozorili na plenarni sestanek v Petek, ko bodo na sporedu teme -Geografija in turizem«, in v soboto, ko bodo prav tako na skupnem zasedanju obravnavali pouk geografi-
je (referata — Dušan Kompare: Vprašanja pouka geografije in Pavao Kur-tek: Pr .hod učencev iz osnovne šole v gimnazijo).
Čeprav smo omenili nekatere konkretne teme, ki posebej zanimajo slehernega prosvetnega delavca, je pomen VI. kongresa jugoslovanskih geografov mnogo širši. Gre za to, da bodo spregovorili o mestu in vlogi geografije v socialistični družbi, o tem, da geografija ni predmet, ki bi učenca v šoli naučil imena glavnih mest, najvišjih vrhov, ali kot nekateri ironično pravijo, da reke teko od izvira k izlivu, temveč, da učence naučijo razumevati prostor, dogajanje v prostoru, nenehen razvoj vsega in medsebojno odvisnost, pri čemer naj bo človek, kot vselej pri nas, na prvem mestu. To je naloga šolske geografije, obveznost do slehernega učenca, ne glede na to, ali bo
le-ta nekoč geograf ali pa si bo izbral katerikoli drugi poklic.
Kongresne teme pa povedo še več. Kljub vse večji specializaciji vsega in vsepovsod (vrhunski geo-morfolog, recimo celo specialist gla-ciolog je redko tudi vrhunski antro-pogeograf) je danes geografija širša veda, kot je bila kdaj koli prej. Danes geografi tesno in uspešno sodelujejo z urbanisti, sociologi, projektanti, turističnimi strokovnjaki in drugimi, kar pomeni, da so dobili tudi praktično delovno mesto pri nas. To pa je hkrati spodbuda za še bolj sistematično in boljše organizirano znanstveno proučevalno delo, kjer čaka sedanjo generacijo geografov še veliko nalog in za katero jih obvezujejo svetle in po vsem svetu znane tradicije jugoslovanske geografije.
S temi mislimi želimo kongresu uspešno delo.	D. D.
XIV. mednarodna konferenca za šolstvo V zgodovinske kraje
z mladino m pionirji
XIV. mednarodna konferenca za šolstvo je bila- letos v Ženevi v anen cd o. do 4. julija. Drevni red je obsegal: 1. organizacija osnovne šole z enim učiteljem;
2.	organizacija predšolske vzgoje; 3. poročila prosvetnih, ministrstev o pomenu sprememb šolanja v šolskem letu 1960/61. Na konferenci je prisostvovalo 212 delegatov iz 85 držav, tako da pomeni ta konferenca mednarodni sestanek prve vrste. Med delegacijami je bila tudi jugoslovanska, v kateri so bili: ravnateljica Zveznega zavoda za šolstvo Mitra Mitrovič, svetnik Zlatko Nelvinger, profesorica Staša Jelič in svetnik Miodrag Djuverovič.
Konferenco je najprej pozdravil državni svetnik Ženevskega kantona Alfred Borel, ki je zaželel udeležencem konference v imenu predsednika Izvršnega komiteja mednarodnega biroja za prosveto (BIE) veliko uspeha. Nato se je zahvalil državam članicam za informativna poročila o spremembali v šolstvu, kakor tudi za referate, ki so bili na dnevnem redu. Sporočil je, da se generalni direktor UNESCO Vitorio Veronese zaradi bolezni ne more udeležiti konference, da pa bo navzočnost o. Renea Maoa, pomočnika generalnega direktorja UNESCO, pripomogla k širšemu sodelovanju med UNESCO in BIE.
G. Borel je posebej opozoril na važnost 3. točke dnevnega reda, ki omogoča izmenjavo izkušenj; poudaril je, da so uspehi na področju šolstva vedno večji.
Na predlog maroškega delegata so izbrali delovno predsedstvo, v katerem so bili: predsednik Mapkuševič, vodja sovjetske delegacije, podpredsednik Moha-
med Ali Hafez, pomočnik prosvetnega ministra ZAR, Aktar Husein, minister prosvete in znanosti Pakistana, ' Hgujen Kvang Trik, prosvetni minister Vietnama, Aja Našuku, prosvetni minister Nigerije, Alfonso Gkalto Londono, prosvetni minister Kolumbije, Joakim Varagas Man-des, prosvetni minister Costarike, in Georg Jojazis, grški prosvetni minister.
Predstavnik UNESCO g. Rene Mao je v pozdravnem nagovoru poudaril nekaj bistvenih vprašanj, o katerih je UNESCO razpravljal lansko leto v Parizu. Predvsem, je dejal naj države članice posvetijo posebno pozornost priporočilom, ki jih sprejemajo mednarodne konference za šolstvo v organizaciji UNESCO ali BIE. UNESCO si bo prizadeval, da bodo ta priporočila sprejele tudi njegove nacionalne komisije.
Prisotne je seznanil s problematiko razvoja šolstva v Afriki, kar naj bi bila ena poglavitnih nalog UNESCO. S tem namenom je UNESCO že pomagal organizirati sestanek v Adis Abebi, na katerem so delegati 39 afriških
vornih prosvetnih organov.Ugo-tovili so, da je potrebno pouk v teh šolah organizirati tako, da omogoča učencem nadaljevanje šolanja. Omenjeno je bilo vprašanje učnih načrtov in programov ter sodelovanje odgovornih pedagoških in drugih služb pri tem delu. Tem šolam bodo morali pristojni prosvetni forumi nuditi več pomoči kakor tudi učiteljem na teh šolah. Priporočilo vsebuje administrativne in pedagoške ukrepe.
V splošnem zasluži Priporočilo št. 52, da ga odgovorni prosvetni organi tudi pri nas preštudirajo in se z njegovimi ugotovitvami okoriščajo pri pouku ih vzgoji v šolah z enim učiteljem.
Organizacija predšolske vzgoje
Referat o drugi točki dnevnega reda, o organizaciji predšolske vzgoje, je imela g. Suzane Herbi-niere-Lebert, članica francoske delegacije in podpredsednica Mednarodne organizacije za predšolsko vzgojo. Ta referat je bil strokovno na višini in je povzročil živahno zanimanje med ostalimi delegati.
Prizor iz 2. razreda neke osnovne šole v Damasku (Objavlja Bilten BIE)
in 5 evropskih držav razpravljali o afriških problemih. Na tem sestanku je bil sprejet tudi petletni plan razvoja afriškega šolstva, ki predvideva 50°/o otrok, zajetih v obvezno šolanje. Dalje je dejal, da je UNESCO letos določil za prosvetna vprašanja znatno več sredstev kot prejšnja leta. Razvoj šolstva zajema vedno širši obseg in ga ne moremo ločiti od ekonomskega ih splošno družbenega razvoja.
Organizacija osnovne šole z enim učiteljem
Profesor Johnson, predstavnik ZDA, ki je bil hkrati izbran za voditelja sekcije za izdelavo Priporočila št. 52, je imel referat o problemih osnovnih šol z enim učiteljem.
Po izčrpni razpravi o načrtu Priporočila št. 52 je plenum sprejel to priporočilo in bo dostavljeno vsem prosvetnim ministrstvom.
Priporočilo poudarja, da je na svetu še vedno znatno število osnovnih šol z enim samim učiteljem in da zaradi tega to vprašanje terja posebno pažnjo odgo-
Razprava o osnutku Priporočila št. 53 je bila zelo živahna.' O nekih vprašanjih je tekla povsem načelna diskusija, tako zlasti o problemu privatnih vzgojnih ustanov. V razpravi je prevladal napreden koncept, tako da so pristaši Vatikana ostali v manjšini. Tudi Priporočilo št. 53 je bilo sprejeto, in to z enim glasom proti (Vatikan).
Omenjeno poročilo obravnava možnosti nadaljnjega razvoja predšolske vzgoje, upravljanja, finansiranja in kontrole dela v otroških ustanovah, probleme strukture in organizacije teh u-stanov, metode vzgoje, vprašanja učiteljskega osebja, ukrepe za izgradnjo in opremo ter vprašanja mednarodnega sodelovanja tudi na tem področju.
Priporočilo št. 53 vsebuje vsa pereča vprašanja predšolske vzgoje in je zasnovano na dosežkih sodobnih vzgojnih pricipov. V komisiji za izdelavo tega priporočila je sodelovala tudi tovarišica Staša Jelič. Sovjetska delegacija je sodelovala z našim predstavnikom pri izdelavi končnega teksta.
enak uspeh, ker so se nanjo pripravljali vse leto in je tako razred živel, zbiral denar in material in pripravljen res z največjim zanimanjem sledil ogledovanju in potovanju. Otroci so imeli
celo beležnice in z njimi vso pvS
zapisovali svoje vtise ter po datke.
Res, če hočemo, da bo izlet dosegel svoj namen, moramo že takoj sedaj sesti in napraviti načrt, določiti smeri, pa tudi pripraviti gradivo in ostale podatke.
Marjan Tratar
Janez Perko — šestdesetieinik
Janez Perko, bivši šolski upravitelj na Homcu pri Kamniku, je praznoval te dni v krogu svojih naj ožjih šestdeset let svojega življenja.
Rojen je bil 1901 v Zagradcu pri Novem mestu, kjer je njegov oče služboval kot šolski upravitelj, ki je izšolal za učiteljski poklic štiri svoje sinove, od katerih so Venela Nemci ustrelili kot talca v Ihanu pri Domžalah.
Služboval je na raznih mestih kot šolski upravitelj v Senovem, Sv. Antonu pri Brestanici, v Telčah, na Vrhpolju pri Moravčah in na Homcu pri Kamniku. Vmes pa, ko je primanjkovalo učiteljev zlasti na Primorskem, tudi na Senadolah in Senožečah. Odkar si je postavil svoj lastni dom v Rožni dolini, pa kot tajnik na gimnaziji na Viču.
Okupacija ga je doletela na Vrhpolju. Nemci so ga takoj zaprli, meseca julija 1941 pa odgnali v Aleksan-drovec — 2upa pri Kruševcu. Kasneje se je vrnil v Ljubljano in se povezal z OF ter deloval za NOV vse do osvoboditve, za kar je prejel odlikovanje za narod III. stopnje.
Pri svojem očetu se je še kot šo-larček naučil sadjarstva in čebelarstva, s čimer se je pečal vse svoje življenje po službenih mestih, zlasti pa še na Homcu, kjer je imel velik čebelnjak in drevesnico. Tu se je takoj po osvoboditvi lotil obnove požganega šolskega poslopja. Sam je z mladino opravljal najtežja dela. Njegova je zasluga, da je osnovna šola na Homcu menda ena najlepših šol v nekdanjem kamniškem okraju. Tu se je najrazličneje udejstvoval. Sodeloval je v odboru za elektrifikacijo in gradnjo vodovoda. Za vztrajno delo pri gasilcih na Vrhpolju — kjer je po svojih načrtih zgradil gasilski dom — in na Homcu je dobil okrajno gasilsko odlikovanje, od Gasilske zveze LRS pa »Priznanje II. stopnje«.
Na vseh šolah je deloval kot re-žiser in igralec ljudskih iger. Za kulturni dvig Je s pomočjo ljudstva postavil igralske odre na šolah. Ves čas svojega službovanja je deloval na gospodarskem, kulturnem in političnem področju ter tako vključeval dnevna dogajanja v šolsko delo. ki je bilo vseskozi življenjsko. Želimo mu žje mnogo sreče in zdravja! R. B.
Poročila prosvetnih ministrstev
Kat je že v navadi, so vodje vseh držav, ki so se udeležile konference, odgovarjali na vprašanja članov drugih delegacij in to o raznih šolskih vprašanjih v zvezi s spremembami, ki so nastopile v prosveti v šolskem letu 1980/61. Zanimanje ostalih delegacij za šolska vprašanja v naši državi je bilo večje kot prejšnja leta. Jugoslovanski predstavnici tov. Mitri Mitrovič je postavilo vprašanja 13 držav. Zaradi omejenega časa je naša predstavnica lahko odgovorila samo na vprašanja sedmih držav: Tunisa (o programih za osnovne šole), Belorusije (splošno-izobraževalni predmeti v strokovnih šolah), Češkoslovaške (o centrih za iz-venšolsko izobraževanje), Zapad-ne Nemčije (o finansiranju šol), Sudana (o povezanosti šole z družbenim okoljem), Belgije (ali delavci, ki študirajo v centrih, prejmejo diplome), Kube (o šolanju socialnih delavcev). Ostalim delegacijam — Italije, Madžarske, Poljske, Francije, ZDA in Maroka — so člani naše delegacije dajali odgovore, kakor tudi predstavniku Izraela, ki se je zanimal za pristojnosti organov upravljanja v prosveti.
Med vprašanji, ki so prevladovala, so bila: uporaba televizije pri pouku, zlasti v redko naseljenih krajih — vprašanje se je tikalo Avstralije; privatne šole, finansiranje šolstva, šolanje učiteljskega kadra, učbeniki, zdravstvena zaščita otrok, fizična vzgoje, izobraževanje odraslih, manjšinske šole, šolanje ženske mladine v afriških deželah itd.
V razpravi je naša delegacija postavila vrsto vprašanj v zvezi z raznimi šolskimi problemi, in sicer delegatom Avstrije, Bolgarije, Finske, Izraela, Maroka, Nigerije, Norveške, ZAR, ZDA Grške in Poljske. Zaradi omejenega časa naši delegati niso mogli postaviti vprašanj še Veliki .Britaniji, Belorusiji, SZ, Franciji in Italiji.
Lahko rečemo, da je letošnja konferenca potekala v popolnem razumevanju med delegati. Značilnost te konference je bila vsekakor v tem. da je narastel vpliv naprednih sil, kar se je videlo pri glasovanju.
Zasedanje se je končalo s slovesno sejo, na kateri je več delegatov govorilo o uspešnem delu konference, o izredno plodnem sodelovanju delegacij, ki se je odvijalo v duhu mednarodnega razumevanja. Vsi delegati so poudarili, da je imel veliko zaslugo za uspešno delo konference prav predsednik Markuševič, ki je spretno usmerjal delo konference. V resnici lahko rečemo, da pomeni ta konferenca pomemben korak pri nadaljnjem razvijanju mednarodnega sodelovanja pri vprašanjih vzgoje.
Miodrag Djuverovič
Prav je napisal tov. Batič v zadnji številki Prosvetnega delavca, ko je v članku »Da bodo izleti boljši« nanizal vrsto primerov, kako naj bi izgledali bodoči pripravljeni izleti in ekskurzije naše šolske mladine in pa tudi, kakšne ne bi smele biti.
Posebno še letos, ko smo, v jubilejnem letu naše domovine, bi morali biti vsi izleti in ekskurzije res usmerjene prvenstveno v kraje naše borbe in bi mladina morala spoznati vsaj letos tako važne predele in se ob njih utrditi v poznanju naše bogate zgodovine. Ne bi bilo prav, da bi izlete prepustili le ZB, tabornikom, Partizanu ali prirediteljem letovanj, marveč je in naj bo še v letošnji jeseni in novem šolskem
»Sola nikoli ni bila in niti ne more postati v naši družbi edini vzgojni in izobraževalni činitelj, ki v celoti oblikuje državljana. Neposredna resnica je, da dotekajo v moralni in izobrazbeni sklad slehernega človeka nova znanja, moralne in estetske vrednote, delovne navade in življenjske izkušnje iz vsakdanjega proizvajalnega in družbenega življenja, ki postaja pri nas dan za dnem pestrejše in bogatejše.«	t
XIV. plenarna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije
letu dolžnost vseh šolskih kolek-tiov, da usmerijo mladino v naše kraje, ali, če že gredo z višjimi razredi kam dlje po domovini, tudi v zgodovinske kraje, na katerih smo prebogati in o njih naša mladina kaj malo ve.
Rad bi tu omenil, da smo na novomeški Vajenski šoli ob zaključku lanskega šolskega leta pripravili naši delavski mladini bogat zaključek:	z avtobusom
smo pohiteli po topliški dolini preko Semiča skozi Črnomelj, proti Dragatušu in Vinlči in ob Kolpi skozi Zilje, Griblje, Metli- glavnice
ko in preko Gorjancev spet domov v Novo mesto. Preko zvočnika nam je tov. Zamljen — sam aktivist, dober poznavalec teh predelov razlagal pomen krajev in objektov na vsej poti, kjer smo se ustavljali in spoznavali bogastvo naše borbe in zgodovine. Priznam, da smo tudi vzgojitelji, ki smo se udeležili tega izleta, mnogo izvedeli, tudi navzoči mladinci iz Bele Krajine so izjavili, da marsikaj, kar so tod zvedeli, niso niti v šoli še čuli. — Prav bi bilo, da bi tudi druge šole usmerile svoje izlete v te predele, zlasti še iz same ožje Dolenjske. Tudi Rog je prebogat in vreden obiska.
Enako pa tudi soglašam s piscem, da bi bilo treba vsak šolski izlet temeljito pripraviti in ga stopnji otroka organizirati. Zato bi rad o tem povedal nekaj misli.
Ko sem bil pred leti v Slovenskih goricah, smo v Cerkvenjaku ’ organizirali za zaključek takratnega 4. razreda nižje gimnazije večdnevni izlet skozi Istro na Reko in njeno okolico in skozi Postojno v Ljubljano ter spet domov. Vse izlet smo začeli pripravljati že takoj v začetku šolskega leta; imeli smo poseben pripravljalni odbor, v katerem so bili poleg učiteljskega kolektiva tudi mladinci. Pri zemlje-pisju, zgodovini in drugje smo govorili o izletu, otroci so zbrali gradivo, slike, mnogo so se pripravili tudi doma in ko smo na izlet povabili še takratnega predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Stelcerja, ki se je rad odzval in podprl našo ekskurzijo, smo se odpravili po domovini. Ze v Ptuju smo si ogledali njeno zgodovino in novo rast, pa potem vso pot do Istre in do Pulja, kjer smo prvič videli morje in zgodovinske znamenitosti tega mesta. Vožnja po morju okrog Istre je bila dogodek za te Slaven jegoričane, ki po večini morja še niso videli; pa potem ogled Reke, ki je trajal dva dni, in celo nastop pionirjev v Radio Rijeka, pa še v Slovenskem domu, kjer smo kot gosti imeli skupen nastop s tamkajšnjimi slovenskimi, italijanskimi in hr-vatskimi pionirji — vse to in kopanje je naše otroke osvojilo. Končno Postojnska jama in ogled Ljubljane za dva dni, spet važen in zanimiv dogodek. Ko smo se vrnili, je vsa srenja več mesecev govorila o tem izletu in tudi sam predsednik občine, ki je ves čas spremljal našo pot, je celo govoril na seji ljudskega odbora in na zboru volivcev ter dejal, da za take ekskurzije ni škoda materialnih žrtev, saj so ti otroci spoznali, da je naša domovina bogata in velika država. Tudi podobna ekskurzija iz Zgornje pa Prečne je imela
Šolskim vodstvom
Uprava »Prosvetnega delavca« poziva vodstva naslednjih šol, naj vendar že poravnajo naročnino za leto 1960. Nekatere šole še vedno niso poravnale naročnine tudi za več let nazaj:
Andraž, Barka, Bojanci, Boršt (Marezige), Bovec, Buče, Cajnarje, Centtba, Črneča vas, Desternik, Dobje, Dobrnič, Dol pri Hrastniku, Dol pri Primskovem, Dramlje, Drča, Dobrina, Erzelj, Fokovci, Gaberje (Lendava), Genterovci, Globodol, Gorica pri Slivnici, Gorjansko, Gornja Trebuša, Gradec (Podbočje), Grahovo (Cerknica), Griblje, Hrašče, Hrušica (Podgrad), Hum, Jamnica, Javorje (Poljane), Jelšane, Kanalski Lom, Ke-belj, Kog, Kopanj, Krmelj, Ledinek, Lendava, Levpa, Logje, Loje, Maribor — HI. osnovna šola, Mllnše, Mo.
ščancl, Nova Gorica (Solkan), Ojstrica, Orehovica, Ožbalt, Planina (Vuhred), Podbrezje, Podgrad (Stopiče), Podkraj, Podlonk, Podsabotin, Polš-nik, Pomjan, Prem, Rakek, Rateče-Planica, Radmožanci, Razbor, Rovtarsko Ziberše, Rožni dol, Radenci (Stari trg ob Kolpi), Rudnik-Ljubljana, Razkrlžje, Sečovlje, Scdraž, Sela (Suhor), Sela-Sumbrek, Selca, (Škofja Loka), Sinji vrh, Stara lipa, Stopnik, Struge, Studenice, Sv. Ema, Sv. Lucija (Portorož), Svibno, Sentgotard, Skocijan (Turjak), Šmartno (Slovenj Gradec), Šmartno (Kojsko), Trebija, Trstenlk, Utik, Vidomci, Videm-Sčav-nica, Virštajn, Vrh nad Laškim, Zagradec, Zavrže, Žalec, Žitečka vas.
Vse omenjene šole so prejele račune že spomladi.
»Državno šolstvo, vodeno iz centra, poraja vrsto družbenih izjemnosti in temelji na vzgoji zvestih podložnikov, ne pa svobodnih socialističnih državljanov. Nove izkušnje pa so nas prepričale, da je pobuda delovnih ljudi, kajpak socialistično usmerjenih, dragocenejša kakor kakršnokoli državno uravnavanje, tudi tedaj, če bi bili v državni u-pravi zbrani najbolj napredni in najbolj pametni ljudje te družbe. Nihče ne more zamenjati pobude in sposobnosti deset in desettisoč učnih moči od osnovnih šol do univezitet-nih profesorjev ter še drugih činiteljev, ki so zbrani okoli šole in skrb za njen nadaljnji razvoj.«
Krste Crvenkovski
PROF. DR. FRANJO ŽGEČ
Mnogo preranemu grobu Er-' nesta Vranca se je 3. septembra 1961 pridružil nov grob: pokopali smo zaslužnega pionirja novodobnih pedagoških smeri na Slovenskem po prvi svetovni vojni, pomembnega pedagoškega pisatelja in priljubljenega vzgojitelja slovenske mladine — profesorja dr. Franja Zgeča.
Dr. 2geč se je rodil 1896 v Dornavi pri Ptuju. Po šudijah v domovini je odšel na izpopolnjevanje v inozemstvo. Na Sorboni v Parizu in na Inštitutu J. J. Rousseau-j a v Ženevi so mu bili vzorniki najpomembnejši pedagoški pionirji nove šole po prvi svetovni vojni med drugimi Edo-uard Claparede, početnik t. i. funkcionalne šole, Adolphe Fer-riere, profesor pedagogike in sociologije na imenovanem inštitutu in zastopnik delovne, ali kakor jo je sam imenoval, »aktivne vzoje«, dalje Dottrans, zastopnik globalne metode v branju in pisanju i. dr. Svoje pedagoške poglede je usmerjal tudi v sovjetsko pedagogiko in se je med drugim seznanil tudi z deli Sionskega, pobudnika delovne šole v
SZ. Vsestransko razgledan, vendar s svojim konceptom se je vrnil v domovino, kjer je začel rezati globoke brazde v ledino slovenske modeme pedagogike.
Na slovenskih učiteljiščih je v desetletju po zaključku prve svetovne vojne še brezkompromisno in mogočno vladal herbar-tizem in mladi učiteljski kandidati so v omejenih možnostih spoznavanja pedagogike tistega časa imeli malo prilike zvedeti sploh kar koli o novih pedagoških dogajanjih izven domovine. Zato ni čudno, da' je mladi dri Žgeč znal poiskati izven šole štu-dijaželjne učiteljiščnike v Mariboru in jih začel z besedo in literaturo uvajati v novodobne pedagoške ideje in jim _ prikazovati pedagoško problematiko tudi z druge, življenjske strani. Na mladega doktorja se je generacija učiteljiščnikov posebno v letih 1925 in 1926 čudovito navezala in iskala z njim stike, pozneje pa je kot profesor pedagogike navezal svoje delo z dijaki učiteljišča tudi neposredno pri pouku v šoli. Tako je z velikim idealizmom uvajal mlade ljudi v nove peda-
goške tokove, odkrival bodočim učiteljem nove smeri v pedagogiki in psihologiji, jih seznanjal s problemi in metodami pedopsi-hologije, poudarjal poleg drugih tudi posebnosti otrokovega razvoja glede na njegove potrebe in interese itd., gradil tako pred mladimi ljudmi podobo nove delovne, aktivne šole in sam s svojo aktivnostjo, organizatorsko sposobnostjo in pedagoško prizadevnostjo vzgajal sodelavce za svoje nadaljnje delo.
Prva odlika v delu prof. dr. Franja Žgeča je v njegovem pio-nirstvu za novo, naprednejšo, delovno šolo, v kateri naj bi prišla do izraza predvsem otrokova aktivnost. To šolo je zahteval z vso brezkompromisnostjo in jo uveljavljal posebno potem, ko se je tudi z raznimi pomembnimi funkcijami organizacijsko povezal z našim tedanjim pedagoškim gibanjem, oziroma to gibanje pospešil, predvsem v letih 1928—1929 kot predsednik Pedagoške centrale v Mariboru in v letih 1928--1930 kot sourednik Popotnika, ko je postalo vodilno slovensko pedagoško glasilo glasnik reformne-
ga gibanja in modernih pedagoških teženj sploh v naši domovini. Pojav, vlog in vpliv t. j. »zelenega Popotnika«, ki so mu dali duha trije najrazboritejši mladi pedagoški ljudje tedanje dobe, (Vrane, dr. Žgeč, Osterc), pomeni v zgodovini slovenske pedagogike brez dvoma pomembno preokretnico!
Razen tega se je dr. Žgeč uveljavil tudi kot pomemben slovenski' pedagoški in sociološki pisatelj in je kot tak v mnogo-čem vplival na pedagoško doga-
janje tedanje dobe, v mnogočem pa tudi nakazal probleme, ki jih je realizirala ali jih skuša realizirati naša doba. Leta 1929 je izšla razprava »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« z izrecno usmeritvijo k otroku in ljudstvu, leta 1931 pa knjižica z aktualno tematiko, ki je prav tako živa in pereča še danes: »Ali spolna vzgoja res ni potrebna?« S tem delom, polnim lepih nasvetov, je želel pomagati mladini in roditeljem. Večje in pomembnejše Žgečeve razprave so bile objavljene v dobi 1920—1930 v Pedagoških zbornikih n. pr.: »Razvoj otroka v šolski dobi«, »V zagovor mladine«, »Idejni in praktični program Pedagoške centrale» itd.; krajše razprave in članke s področja pedagogike in psihologije pa je objavljal tudi v Popotniku, Učiteljskem tovarišu, Roditeljskem listu, Sodobnosti, Ljubljanskem Zvonu ih drugod. Leta 1926 je izdala Pedagoška centrala v Mariboru Žgečeve »Popisnice o razvojnem stanju učencev«, a leta 1936 je sodeloval pri sestavi »Anketne pole v življenju otrok oziroma dijakov v Dravski banovini«. Veliko pozornost je vzbudila 1. 1937 Žgečeva daljša sociološka študija »Haloze«, ki je izhajala v slovenski progresivni literarni reviji Sodobnost. Ta razprava je
nakazala nova pota pri proučevanju slovenske vasi in sploh razmer na slovenskem podeželj^ in je pomenila znaten prispevek . k ugotavljanju socialne podobe našega ljudstva.
Dr. Franjo Žgeč je bil priljub' Ijen vzgojitelj slovenske mladine-Kot profesor je služboval v Ma' riboru, v Ptuju in v Celju, kjer je bil zaradi bolezni upokojen-Vsi njegovi dijaki se ga sporni' njajo z največjo hvaležnostjo kot odličnega pedagoga in dobrega človeka.
Mnogo je doprinesel za razvoj naše šole in našega šolskega del* in za približanje ravni naše^ P®" dagogike modernim pedagoški11’ tokovom, ki so po prvi svetovn^ vojni in v dobi do druge svetovne vojne vladali v širokem svetu. Žal mu je bolezen preprečil*’ da bi razvil svoje sile posebn^ po osvoboditvi kot profesor Pe' dagogike na naši univerzi in svojim nadaljnjim znanstveni prizadevanjem in poglobljeni delom sodeloval pri nadaljnje razmahu naše pedagoške znar^ sti ter vzgoji pedagoških kadre • Toda že omenjeno njegovo de priča, da bo kot pionir^ na P° L. napredka slovenske^ šole, k znanstveni delavec in vzgoji slovenske mladine ohranil v z& dovini naše pedagogike času-mesto. Albin PodjavorseB
^•15
V skrbi za zdravo rast naše mladine
A", ?FayA" f°,če Pr®Prefiti. ln nesmiselno bi bi jih lahko naštevali še v nedo-
NOVA OPREMA 4. IN 5. BERILA
KULTURNI
GLOBUS
Zdi se mi, da bi morali vso
Antologija sodobne makedonske poezije in proze. Bectgrajska založba
Viiu, £lsajl ,^anekj ^ zadn^ šte" bil°’ da bi otroku prepovedali go- gled.
5csA rASVitn^gaAelavca s kra" voriti ° avtomobilu, rekli pa bi z<_ iCrT -u A Menda ni malo mu, naj si raje podrobnh ogleda skrb posvečati vzeoii mladih Pri Državni založbi Slovenije načrta, pač od knjige do knjige, N?I1.t 3e natisnila dvojezično knjigo bi ^	^ da velika indu- starševSfprav ^rašaSeS sta izšli P° vsebini in obliki po- od izdaje do izdaje. Svet za'šol- Sel prozetTlerTo
e r®sne§a položaja mladine stnahzacija pri nas in z njo ra- za življenje še vedno zanemarja- vsem n0V1 4- ln 5- berilo. Po svoji stvo LRS je sklenil prekiniti z vodi v srbohrvaščino suhi, lahko bra-zavedaii. Popolnoma se stri- stoče materialne dobrine narav- mo? Zakai iih nekie tudi nratmo litera™i vrednosti pomenjata dosedanjo prakso in poveril po- !ec	Ti makedonskim origina-
Sfna2 dU“rj°n dačje1n^a r' Pehaj0 a°Veka v ^ za ne uvdSimo? Ce Lče šoferT vfkakor. d°PrmoS in napredek sobni komisiji nalog0P pripraviti	u^aM
11 rpiri^ aaneS.}36 prevei’	denar! Od tod tudi zanemarjanje cesto, mora imeti izpit. Zakaj bi estetlzacil1 učB, kar doslej pri nas določila sodobne opreme čitank Makedoniji.
In °dv?č A-’ drUŽil?e’ zanemarjanje vzgoja tudi pred sklenitvijo zakona ne ni ,bila n1avada- Gre namreč za od 1. do 8. razreda po sodobnih »strip-tease- poljskega satirika. /tA •• nočejo to opravičevati lastnih otrok. Posledice tega so terjali minimuma znania od liu- 01131126 tekstov, opombe, ponazo- principih. Trenutno izdani 4. in Poljski pisatelj siavromir Mrožek je It Ak!<< Kot naravnost katastrofalne! Otroci, di, ki bodo pozneje produktivni r1iIa- za Pojasnila, brez katerih si 5! berilo pomenjata novost v ure-	z enode3anko
h- km'" “T ^	iwl “aravncst Kaiasiroiaine: utroci, di, ki bodo pozneie produktivni -	• -	-----------------— ----------^-------^_______
1 01 DU v v*en epohah razvoj posebno mestni, se izživljajo le v in bodo odgovarjali za življenja dan<:s. učnih knjig ne moremo več jenosti opreme in izgledu.
kriv
in slabši Upoštevana so merila likovne
Strip-tease«. Satirik ni imel v mislih barski strip-tease, ampak slačenje pogledov na svet in ideologij dveh oseb,
1IŠH Ši! fiSMii	SSS«
, oju, skomignili bi z rameni ze skoraj ni, da bi ga tudi otroci bile nanizane osnove ki hi soo- P0lasml ju poglobljene razlage, vinske zaporednosti umetniške Saraievu je izšla knjiga žarka vido-^ še enkrat dodali: »Cas je tak.« ne Sledali iTudi v moiem mestu u:„i IJ	v ’	.. P izgubi otrok Vesel ie rin predmeta vmsK6 zapopeanosil, umetniške vič »MeStrovič i savremeni sukub
v,.	„ X	u, ,	gieaau.. UUdi v mojem mestu znale mlade poročence z življe- , 1 0,:r0K veseije do predmeta, prepričljivosti, povezanosti s tek- skuiptora sa arhitektom«. To je dok-
tsA1 rno®°^e zanikati, da buren so si številni šolski otroci iz nižje njem v zdravi družini!	, vse Prevec odvisen od pe- stom, dostopnost mladini na po- torska disertacija, ki jo je avtor lani
J^voj tehnike pri nas po svoje osnovne šole ogledali film Tra- Vse več skrbi bi morali tudi cia§0g°vib tolmačenj, od njegove- sameznih starostnih stonniah kar	v Beogradu, v študiji je
™va na mladino. Kar nosleimo nez.) Zlasti ob nedeliah donnldn*	J	, ga trenutnega razpoloženja po- vsA daie	in Sklonske pret^nz^ vMIk0rdo1 nTe-
govemu kiparskemu
temperamentu z izredno
Spomini maršala Budjonija. V SZ
-.a na mladino. Kar poglejmo pez.) Zlasti ob nedeljah dopoldne odslej posvetiti estetski vzgoji v trenutnega razpoloženja po- vse daje sedanjim izdajam 4 ...
«s na srednjih šolah! Kam jih	se starši najraje znebijo otrok pa	naših	osnovnih in srednjih šolah.	]0®n:ievatl ah Pa samo preleteti	5. berila resnično ubranost v do-	-
s t?s%ggss:3si	s	s&ssnzs. ss	asssuEra: ,rs-	“	»aar
----------------------	VSL^abko PS^ai0; Navedel sem	nosti	likovne vzgoje in glasbene-	PAl?Ai •P0'At1;^■ kA ^malu san}	sovati pretehtavanju vsakega ele-
III. kongres
^eze slavističnih društev
Jugoslavije	wd vsem se mi zai, da oomo razredih Že za zrelejšo TpmnctUi'	uu zaunji furH- Nov roman Haiderja Laxnesa.
Od 18 do 21 septembra so se	VS1 trdo garall> toda zvečer ni	pot iz takega dejanskega stanja,	neiA l c/nrp zrele]se’ sarnosto3-	ni, ki v kratkih oznakah pove	Nobelov nagrajenec iz Islandije, 11.
1'Ljubljani zbirali delegati sla-	bil° nikoIi PreP0211©, da bi nam	ki ga je nakazal članek v zadnji	J uc	značilnost o avtorjevem življe-	Laxnes je dokončal roman »Najdeni
Etičnih društev Jugoslavije na	star!i na.PovedaJi kake. mikavne	številki Prosvetnega delavca, po-	Berili imata po svoji opremni	uju in njegovih pomembnih de-	hotel paTeiodatrantislmbolfstiCnoTn
- • kongresu in 1 pretresali naj-	zg°dPe’ 't1 nas 36 pozneje sprem-	iskali le v dvakrat okrepljeni	obliki revijski značaj, kar je naj-	uh. Oprema je po svoji vsebini	po duhu antipsihoioško knjigo.
Mj pereča vprašanja svoje stro-	Ijala .,v. .	. ,Vsi	estetski‘	m vzgoji mladih	bolj odgovarjalo sestavljalcu lite-	zamišljena tako, da bo zajela vso	Akademija likovne umetnosti v
^ Yrs-tiia so se zelo zanimiva	in tu<l1 nedelje so bili za	staršev. Se enkrat pa poudarjam	rarnega dela beril. Praksa pri iz-	optično umetniško ustvarjalnost	Skopju, svet za kulturo lr Makedo-
tavanja, med drugimi so go-	^..bi obvez?a poueitev. Pred	^ji_.teh._dZe_h A6?1 bo p?kazala’	Sf	^
samo dva močna faktorja, ki po	ga pouka; marsikje ostajata oba	[azVfZl3f’- kta:i	.-i® bistven®§a ,.pri	menta opreme od zunanje” opre-	BudjonUa pod^nasiovSif^Prehojena
svoje vzgajata mlado publiko.	predmeta le zadeva strokovnja-	J ln tel t^nu. Lrornji berili v	me, črk za prozo in pesem, barv	pot«, spomini bodo izšli v štirih
Vse bolj pa pogrešamo prijet-	kov na šolah. Mislim na to, da	• p?glecLu	fe, ne . P°menjata	platnic itd. Posebno privlačnost	oni^uie^ieta
nih pomenkov v krogu družine	elemente estetske vzgoje lahko	^ ® besede,	katero je vsekakor	vzbujajo barvne priloge, katerih	državljanske vojne in&znamenite ose-
med otroki in starši. Vsaj zame	Miašamo v vsak predmet!	* icaKovati v	naaaijnjin izdajah	je v vsakem berilu 5 do 6, s	be oktobrske revolucije,
so bili le-ti najlepši. Ves dan smo Ob vsem se mi zdi, da bomo rnVrprrb	^ Sre V +te-h sPremnim tekstom na zadnji stra-
nosti. V sklopu akademije bo tudi inštitut za konserviranje in resta-
’°«li predsednik SAZU Josip ”otranJe požlahtmla m nas še sklenjenim zakonom morala po- da ni zaman vložen trud za iz- stva^ m arhitekture, saj je nujno
itomar o stanju književnosti; dr. danes,.	,, d°bre in prijetne stati nujnost za vsakega, saj ve- §led in dokončno obliko za našo upoštevati dejstvo, da večina -------------- _ ------------- ___ -----
Vilfan o veliki vlogi slavi- spremljevalke vodijo v življenju, mo, da pisana ali izgovorjena be- mladino tako vzgojno pomembnih mladine ne nadaljuje šolanja po	‘er center
^•ke v preteklosti in sedanjosti; ^arslkie estetsko vzgojo narav- seda vedno poiščeta svoje mesto knjig.	osemletki, ali pa v nadaljnjem
fedsednik Zveze dr. Bratko no®t zanemarjajo. Danes, ko bi ji na listu, ki ga nenehno piše živ- Dosedanje čitanke so se oprem- solapiu nim0 priložnosti izobliko- v j^-^^g^f^^gottovafoT^nat 5feft, dr. France Tomšič in dr. ^ takem vrvežu življenja morali Ijenje slehernemu človeku! -0 Ijale brez posebnega opremnega van:)a Estetskega čuta posvečati hji beograjsko kuiturno-umetniško
-ne Logar so prikazali delo iz- datl castno mesto! Ne čudimo se,	‘ T J	' -	- - •	-	......
>o pomembnih slovenskih sla- ce mladi starši o teh vprašanjih >tov dr. Franceta Kidriča, dr. niso nikoh dostl Premišljevali.
^ika Nahtigala in dr. Frana Ra- Ugotavljamo, da nismo zado-j-°vša; dr. Boris Paternu je ob- voljni z vzgojo današnje mladine.
,avnaval vprašanje literarne zgo- Tudi njen odnos do dela ni naj-o0vine v sodobnem življenju. Med boljši. Sprašujemo se, kaj bi bilo j niačimi referenti so bili še: treba ukreniti, da bi vzgojo ie v°že Šifrer, Jože Koruza, Matjaž preusmerili v bolj zdrave vode.
K-itii
<ir.
*el, dr. France Bernik, prof. Saj dejstva ostanejo le dejstva in
Krnil Štampar, Breda Pogore-|D> dr. Ivan Grafenauer, dr. Mir-Matičetov in drugi.
Odkritju
Dober učbenik
j^esorjem Kidriču,
spominskih kipov Udeleženci VI. kongresa geo-
--- Kidriču, Nahtigalu grafov FLRJ, o katerem pišemo
Uhiv™?11 Prf:d. Narodno , A na drugem mestu, bodo odšli na Jeiprtrzitetno knjižnico so med petdnevno strokovno ekskurzijo Ci i15?1 P.olltlčmJm1i in kultur- ^ Sloveniji.
SC=,e aVAl tjr jatl, P”50- Posebej za to ekskurzijo je fleE 311 tudl podpredsednik Zvez- pripravljalni odbor kongresa iz-
Kara 1Izvršne|aJ STetaT Edvard dal »Opis puta« (v srbohrvašči-Cdel:i; ^ Piedsedmk Izvršnega ni) g2 strani obsegajočo knjižico
££	.A°yS Araigb?rK m s 15 Prilogami raznih kart. V
&,redl ttC -f°Za 7AfaA knjižici so opisani vsi kraji, ki ^menilce je odknl predsednik jih bodo tokrat obiskali 0Jg’afi
Josip Vidmar.	in bo nedvomno dober pripomo-
Ll^^dsednik Izvršnega sveta C ek vsem geografom, posebej pa IoA Lori s Kaigher je ob tej pri- predavateljem geografije in uči-U(i«i ti Priredil sprejem v čast teljem na tem področju. Morda
8|a ‘ežencem III. kongresa Zveze.............
^stičnih društev Jugoslavije.
NUK so v teh dneh pripra-jj1 tudi posebno razstavo del i °venskih slavistov, ki prikazu-{Jo delež naših slavistov k sve-K>vt'i slavistiki.
bi jo kazalo prevesti v slovenščino.
1 Kongres je sprejel več Cli in izvolil nov odbor.
reso-
»ZACETNO RAČUNANJE«
Pedagoško društvo Ljubljana je Izdalo skripta »Začetno računanje«, ki jih je napisal Zdravko Omerza. Knjižica se dobi v vseh večjih knjigarnah.
posebno pozornost. Iz navedenega društvo »Polet«, s prireditvijo narod-bo v nadaljevanju izbrane opre- nih plesov in iger na »Pesta dela ma 6	7 in 8 borila nnnštovana Montagna« v letnih gledališčih je an-
ma o., L, in H. perila upoštevana sambei žei priznanje kritike in ob-
vsa optična umetnost do današ- Cinstva, hkrati pa je dobil ponudbe njih dni. 4. berilo zajema domači, za gostovanje v Padovi, Rimu in Neslovenski realizem, 5. berilo jugo- Panslovanski in svetovni realizem. Izreden obisk na dubrovniškem Tab-n	„ i,, ■	• festivalu. Letos je obiskalo dubrovni-
lako urejene čitanke z lepimi škl festiVBi na<i 40,000 ljudi. Najšte-
barvnimi prilogami in bogatimi vilnejši obisk je bil pri Verdijevem ilustracijami, celostranskimi in -jPegiemu« pod taktirko Lovra Mata-
4,, 'iča v izvedbi Zagrebške filharmoni-rnanjšimi, znanih domačih in tu- je, RTV zagreb ter s solisti iz za-Jlh avtorjev, bodo gotovo našle greba, Sofije in Ljubljane. Ta kon-pri mladini poseben odmev in bo- cert 3® biI hkrati najbolj obiskan rl4i cbriilo	med vsemi na dosedanjih prireditvah
do Sluzile kot osnova za možnost v Dubrovniku. Med gosli je bil tudi estetskega vzgajanja pri spozna- grški pisatelj nija venezis, poljski vanju lepot materinščine in kritIk stryjkovski In predstavnica umetnosti. Celo opremo, hkrati s ANTE v Evropi vlrglnlja Brown spremnim tekstom je oskrbel prof. Igor Pleško.
Ob opremi gornjih dveh beril še to: kazalo bi, da bi barvne re-
Tema Iz učiteljskega življenja v filmu. Ameriški režiser Billy Wylder je začel snemati film o dveh učiteljicah, ki prideta zaradi razvajenega otroka v šoli do zelo neprijetne si-
nrndnkoiip iv Leot, nemih hnril tuaci3e. 2e sedaj krožijo glasovi, da proaukdje iz vseh osmih beril bo Wylderjev film »Sramota« naj-
izdali v posebni publikaciji, ki bi drznejši v njegovi karieri. Za glavni obsegala podrobnejše podatke o °?ebi 3e izbral Audrey Hepburn in stilnih epohah in umetniških de- shlrley Mac Lam-lih, predvsem pa detajlno estet- Zgodovina ruske liljovne umetno-sko in umetnostno-zgodovinsko stl- DR	1962 •t’° Akademi3a
_ i. ..	v.,^	°	. znanosti ZSSR natisnila dosle] naj-
analizo, ki bi sluzila posameznim obsežnejšo in znanstveno dognano pedagogom za pogloblj‘en odnos Zgodovino ruske likovne umetnosti, v in jim omogočala posredovanje štirkjajstih knjigah bo zajeta ruska
J umetnost od začetkov pa do 1941. Iz-objavljemh umetniških prilog po igli zvezki so vzbujali veliko zanima-
--3=:- nje tudi izven meja SZ; pri sestavljanju obsežnega dela so sodelovali
-t »-i r- 4-» -	^ r- —
vse momente in elemente, katere naj sodobna šolska knjiga pri svoji opremi upošteva, da bi se-»Hop, Cefizelj, ali te imam?« — Ilustracija iz Frana Milčinskega ftevljalci literarnega tekstovnega
»Butalcev«, ki jih je znova izdala Mladinska knjiga
sodobnih estetsko-vzgojnih nače-
posebnT pubhkaciji 'dobro navesfi gufle^1	^
divo.
Zadkinov spomenik van Goghu.
V Auvers-sur-Oise, kjer je pokopan Vincent van Gogh, so odkrili v bližini grobnice bronasti spomenik, delo Ossipa Zadkina. ki je tokrat težil k realni upodobitvi, trdeč, da ni
in opremnega gradiva imeli ob razpisih za sestavo novih šolskih knjig možnost upoštevati vse po- moSi abstraktno modelirati, kadar gre trebne kriterije pri svojem delu. dokSmem^^a^inAva^SL^^Te
(p) privabila nenavadno veliko obisko-
Pcprcn/ek	t '
,	„	.	»Tisk, radio, televizija in film v
V spisku novih pedagoških Jugoslaviji«. Takšen je naslov publi-
»Zadnja neumnost«, učitelja Šemeta
jnčno mu ie bilo vsega do- val in žarečih	oči soremlial nri-	^ —r-«-—v,.«., v.« JC iiJCSuva uu-	za soio m zato izven nje ne Doste	t-roois aieian, ravnatelj osnovne	‘'""“‘“V"1"* ue!c‘vuc!,‘' K1, Jln	7a'
in čez glavo. Potem "ko je Seireve	^	f ®ČPi, pa če bi bili materiaino še	šole Vide Pregarčeve v Ljubljani.	*-
učiteljsko mizerijo s prega- vseh mogočih	stališč (kakor	ki n siDkih^trenutkih, ki pa jih je	toliko na boljšem.« — »Saj ven-	  _
kovem priporočilu v dokaz, da je val. »Nikakor se ne morete zne-stvar končno resna. Sploh je zdaj biti učiteljev; bolj ko bežite od v vsem svojem ravnanju zvesto šole, bolj vas zasledujejo...«
upošteval Simkova mnenja in se Seme ga je ranjeno pogledal in	. .	.	____ ^_____„..... _	,	______ ________
počutil kot poboljšani	otrok, ki je	molčal. — »Saj vi ne boste mogli	svetnikov, ki smo ga objavili v	kacde, ki je	izšla pri založbi Jugo-
po težjem prestopku	spet našel	živeti brez šole, iz oči vam be-	prejšnji številki našega	lista, je	v frTn^
milost pri očetu. Neprestano si	rem. Vi ste rojeni za šolo, edino	zaradi tiskovne pomote	izpadel	cija služi za	informacije	inozemskim
Venčno mu je bdo vsega do- val in žarečih oči spremljal pri- povedrtemellena3^6	n3.egova°d'	za !ol° in zato izven nje ne boste	Trobiš Štefan, ravnatelj	osnovne	"?yl_narjem. in. delavcem,	ki jih za-
W	~	.........................
jjoaž
6osi
Mi *“- wi
6njaaf3„1;nasllnih, sugestlJ zvestega drugega ko večno praznoto v žepu v glavo SDoZnanie o zmotnosti t	I
^ r^rsf^ nlčkoliE pSrimermTaC je ^	^
Ve7 k vragu, je neskončno na- enako družbeno pomembno z edi- popravlial rušeče se ravn tJ-0St 7ak° pac V1 sodlte ° sebl. ker ž	^
....................... -»to. ie tu do.toi„o »i.. srs?!* sss	s i
'i'Pr,lilja ®imka — odpovedal ln uničevanje živcev), tako da je nekdanjega^preprtčania2
tJS.r je p„ pravilih ždr.ve logik, ihto n.pia.l JdpoiS, igvl^ ™ SMeTnU^da1”.™? M Sinu«',0'’"1	.‘"" T
“■ pr',''us“e m“‘,o del0 n*obe
zmotnosti da je
se mlado vino uleži in pokaže cekin.« — »Zdaj je tako vse kon-
----------o— -	- ...........	i,o..vw ,1'— o.....—.. j v, koli, vatn e v.»ti t iiillti
L7 dostojno predstaviti, naj iz- pametnega koraka ni storil že |W, resnico, da sta bila oba vseh prej. Ko pa sta se čez 14 dni spet
N o1'sošolca in do zadnjega sku- sestala, mu je moral sramežljivo srca mu 't0~n\ bilo”čisto všTx “‘n J_'". “Iez .',5esea,e .oareseno sii- g i„Sedela v klopi in da si Šimek, priznati, da odpovednega spisa ga je zmerai jmei za boliš ’	ri +r„n,,nk°’ P1nk?,mal ln v zadnjem ž
C bil občinski štipendist, še tik sploh ni oddal, češ da mu vest	^	P}™ LV™rle’
več strani, če mi zaupate,« mu je se-pazl na število izpraznjenih gel ravnatelj globoko v oči. Seme čas v vinski druščini. (Na dnu mu je brez besede odrešeno sti-
Bi-m ‘-'u eocmsKi supenaisi, se uk sploh ni oddal, ces aa mu vest sebe 1 Kpr <sn Rilo t	-------- p...... »	ki je >
diplomskim izpitom ni znal spričo pomanjkanja prosvetnega ce nj bilo novoda za nnenvnr« n	ni!? if®Snobo 12 n3eS0vih oži- ž
odgovoriti na vprašanje, za- kadra tega ne dovoli in da se mu goli. Lme celo pazil da To či7	je.rCZal pre,iv' da I
ibL9® je sploh odločil Za učrieijski zdi to skoraj toliko kot kulturni manj bodji mimo §ole’ da^hi ne	3 23 n'1-?1 Merasta ®led' \
Ko sta novopečena učitelja	zločin itd. Ker se je to še pono-	S	p?ed oMmvnateiiu ki nie	m	v,, H n d^g0.ceBlh Sl1 bo še dal°	|
^končani valeti	domov grede	vilo, mu je Simek uprizoril prav-	Povi	odpovednT motivacBi ^	bB3"0. žlvlJenJ®• • ^ ;® ravoa-	Ž
C1®, narkotična merila cesto, je	cati kočkarjovski pogrom na Pod-	veriel P°VeClni motivaciji m	telj pomirjeno mrmral ženi poleg	^
Is *k Semetu odkrito priznal, da	koljosina; zabrusil mu je, da se 7«	sebe mx nepremično strmel v dvo-	ž
na »šolmaštrijo« v glav-	popolnoma pravilno piše,'ker je	na morie Ser serte fnnt Hn hli"	^ 7° ih rjaVi,h rok’1ki Sta j®	I
,zaradi njega,	pač, da bi ju	resnična šema, in da je sploh na-	znosT zrtreskal in tako nrpinmli	“akomemp prikazovah iz vode	(
bj *lfno šolanie ne	razdvojilo da	vadna svinia ker se norčuie iz	7nojtl	zatreskal m tako prelomil	m	se izgubljali v daljavi. Pred	^
<fc>»C3a:25*!.!w h?edg™ ra sl .	J.e bal v*zdsi
7ca se vinjena fanta objela sre-	ovsenjak, pa da naj si vnaprej	ho»zacrešil«n JTi: bonun if a n	n7f, lzklJu,teval 1Z 7sake n®var'	j
\ S1®in se smejala do onemoglo-	poišče drugega osla, ki bo name-	tovskf svobodi Tako 1e imel nh'	77,777 da take ČU T	t
«s Jo je največji vic tega leta!« sto njega požiral očitke o nere- zirni llme dovoli nril ke hiti nn777	X,	Sam° P°P I
ŽT*	rž* J*. f* n”V«,H “»■>«»“• SS Nel® St hotel'izmeritI ” 3™ ’	*
Sl m, dobro ti ga bo honon- pred katerim ni nobenega opra- svoie fi7ixnf> silp in nrpn,a„a1 Vl-
t>s 7 •f — »Ker praviš, da je vic, vičila več.
v šni33 bo še bomba: ne pojdem Zadnje dni šolskega leta je
svoje fizične sile in preplaval kilometrski preliv med celino in
Prijatelja sta se našla pri ve- |
čerji. Šeme je nekaj intenzivno čečkal v svojo beležnico. Šimek
^”A5rf!args;	&ssr»F1 --F s¥ ™- i
h bav razred ne! Lahko me imaš na izletu razočaranje, ki ga je ^Bgiedal kakor po najnatančnej- bodmh aktivnosti. — »Kaj pa i
»J_l.    * . j   1 
, ^rabo, toda prijatelja ostane- pahnilo v popolno temo. Skuhali rI7nattlj?a°Vk7 ie^sedeT na^S?	SP6t -n,°Va neumnost]" \
^77° j® ®dino, kar mi je do- so mu tak ričet, da je brez sape halalni kioDici s svot bolehno'	36 ZarežaL-T >>Upam’ da ž
. tenoma jasno ...«	_ _ še isti večer pridivjal k šimku in ^777.±f	' C 7“ 7Ka3 š® v®dnp
da ž nisi ^ sebi?« — ž
J, In re “ ° “ iTr^U' Vanoclil „ lst?, vec®r Podivjal K bimku in žen0. »Zakaj počenjate take stva- pokopal šolmaštra e je , I® storil tako. Zaposlil ga milo prosil zamere za vse do- »;•>«	rnr,xai,!ir	soxn}astra
v Podjetju in v dveh letih sedanje nevšečnosti, ki mu jih je z 'žatestio v očeh nridrtal Šego” TJ šlS/	nan°V0 rodU<0 gf ^
bi Povrnil dolžno štipendijo, bil povzročil. »Zdaj pa,« mu je ™ 7 '1,	:,e S^® začudo mirno Pogledal, i

S5j«--jrs555irssa; š;™e'k p^feTko,	m0>rS0'z™e"s,i	- iz“!f ”l„^	I
Sn \ Zapitk® in zbijal šale na jel edino, če odpoved oddaš vpri-	šaliti ŠeiSe z 'rastočo zadrio k	71	udYrnd fim® brez kanca	\
SkQvTletovih učiteljskih pre- čo mene na pošti.« šeme mu je	je plaSl vanf	kot da ie šele	snloh	n da bl ie v življenju	Ž
»I' v isti sapi, ko je pel sla- potolažen stresel roko tako hva-	včeraj presenet i	z odpovedto 1	kakT-	P0Y.nal’t >>tlT SI zastrupljen	Ž
S 3 g?vim Pedagoškim uspe- ležno, kot da mu je vrnil življe-	»Zato pa taiamo	Si tolito večTo'	brS	™obfimst- Kako smo že	^
C' !a 3® todi podpihoval k pre- nje.	piko na vlT « 7 ravnali!	!	hf11 „n®koč: Kogar	bogovi sovra-	\
Vj^sprva °d strani in tiho, nato Odpoved	je šla	v	postopek,	okrožil dovtip in mu ponudil	se-	Tnda7 naredl3° 23	u?'.tel3a —	^
*Sih 1,1 giasneje. Šeme mu je v šeme pa se	je šel predstavit	bo-	dež poleg sebe. »Kako^majhna ie ’	, meni imaš	prijatelja'«	ž
toenutkih kajpak pritego- dočemu šefu, kar je storil po Šim- našadežela, ali ne?« je nadalie-
In sta trčila s pelješko črnino. ^
Državna založba Slovenije
Ljubljana, Mestni trg 26
sporoča, da izidejo v naslednjih dneh:
TOMISLAV TOMEKOVIC:
PSIHOLOGIJA
JOŽE ŽABKAR:
POUK MATEMATIKE V OBVEZNI ŠOLI HI. del
(Obravnavanje računskih operacij)
Izšle pa so:
BORISLAV STEVANOVIČ:
PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
GUSTAV ŠILIH:
UČNA NAČELA NAŠE ŠOLE
JOŽE ŠIREC:
NESTANDIZIRANI UČNI TESTI ZA KEMIJO V OSNOVNI ŠOLI
VLADIMIR CVETKO:
ENO LETO IZVAJANJA ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI
660 dm
400 din
460 din
250 din
Janez Lampič .<XXXXXXXXXX\XNXXX\XXXNXXXXXX\XXX\\X\XXNX\XVXX\VXXVX\XXVXXXXXVXXVVXXXX\X\NXVkXXNXVC>X\XXXVVXXVV^
St 1»
»Frača ni več igrača«
Sprehod med rsustuvljenimi učili n ti zagrebškem velesejmu
Trdno sem prepričan, da so bili otroci vseh starosti najver-nejši obiskovalci paviljona Me-hanotehnike iz Izole na zagrebškem velesejmu. In ne bom trdil preveč, da si ta paviljon ni z enako pozornostjo ogledalo nič koliko nas odraslih. Za vse je bilo tu razstavljenih predmetov na pretek. Za otroke in za vzgojitelje. Se več, celo za arhitekta, za človeka, ki je njegov konjiček sestavljanje in razstavljanje raznih modelov, vgrajevanje majhnih elektromotorčkov v avtomobilčke, brodiče in podobna prometna sredstva. Zdi se mi le, da je bilo nekolikanj premalo komercialnega duha na tem sejmu, prenatrpano je bilo vse, tako da so se tiste stvari, ki naj bi bile za nas odrasle najbolj vidne, tako rekoč porazgubile med deseterimi in deseterimi resničnimi igračami za otroke.
Mislim namreč na mikroskope, nov proizvod Mehanotehnike. Takole v slučajnem pomenku mi je predstavnik tovarne razložil, da bodo lahko s tem novim izdelkom v šolah precej olajšali pouk biologije. In stvar bo pravzaprav zastonj. Mikroskopi, ki bodo povečali od 50 do 1200-krat z enim, dvema ali tremi objektivi, bodo stali takole okoli 8000 dinarjev. Za takšen denar ga seveda ne dobite v naših prodajalnah, vsaj za sedaj še ne. Zato ne bo nič čudnega, če si ga bodo omislile ne samo šole, temveč razredi (razredne skupnosti) in celo posamezni učenci Za njih bo prav tako privlačen mikroskop z ekranom, kjer bo moč nekaj stokrat povečati predmet in imeti pred seboj tako rekoč televizijski prenos.
Opis praktičnih predmetov za gospodinjstvo sodi na strani drugih časopisov, zato ostanimo tokrat še pri proizvodih Mehanotehnike, ki nam olajšajo pouk. Ravnila in šestila iz plastičnih mas, svinčniki, nalivna peresa,
raznovrstni kemični svinčniki •• akucnib oblik m barv, patentni svinčniki, potrebni ne samo šolarjem, temveč vsem ostalim potrošnikom, tehnikom, to so proizvodi, ki nam jih obeta Meha-notsnnika. Predolg bi bil seštevek vseh predmetov, ki sodijo v sodoben šolski pribor in ki jih bomo lahko kaj kmalu, čez mesec ali dva, kupili v kateri izmed prodajaln te tovarne ali v prodajalnah, ki jih bo le-ta zalagala s svojimi novimi proizvodi.
Na steni sem se zazrl v fotografijo dečka, ki se j,e igral s fračo. V podjetju trdijo, da frača ni več igrača za otroke sodobnih dni. In prav imajo. Delavci Me-
I.VA5T.E: »IZOBČENEC«
Novoustanovljena Dolenjska založba je postregla bralcem z romanom like Vaštetove »Izobčenec«. Dolgo tega je, kar si je pisateljica pridobila ugled s svojimi biografskimi in zgodovinskimi deli. Med temi se je bralcem najbolj priljubil »Roman o Prešernu«. Vaštetova rada piše o Dolenjski. Tokrat pa si je izbrala Janeza Trdino, šolnika in pisatelja, ki so ga avstroogrske oblasti prezgodaj upokojile zaradi slovenskega in slovanskega prepri-čenja. Čeprav je Trdina osrednja osebnost, je pisateljica razgrnila živo podobo raznih osebnosti druge polovice 19. stoletja — seveda ob Trdini — tako, da bralec zlahka sledi vzdušju kulturnih in političnih razmer pri nas. Pisateljica se je oprla na opombe Janeza Logarja k Zbranemu delu Trdine, marsikaj pa je še morala preštudirati o dobi in Trdini. Živo spisano delo, ki ga bo bralec z zanimanjem prebral in marsikaj pridobil. »Izobčenec« bi zaslužil nadrobnejšo obravnavo pod drobnogledom literarne zgodovine. Čedno opremo je napravil Marian De Reggi.
hanotehnike so poskrbeli za toli-kero igrač, pravzaprav ne igrač, temveč uporabnih predmetov, poučnih za vsakogar izmed nas, da si še odrasel človek zaželi to ali- ono. Poglejmo recimo novo sestavljanko, ki bo pravkar v prometu in se imenuje »Pkuiir-elektrotehnik«. Namenjena je otrokom nad 10 let, pripravna za individualno delo ali za igro v skupini.
Predstavnik tovarne je vedel povedati, da lahko otrok s to pripravo opravi okoli 60 eksperimentov s področja elektrike in elektrotehnike. Če je spreten, bo sestavil elektroskop in Morsejev telegraf. Domačim bo lahko montiral električni zvonec. In skoraj neverjetno, predstavnik tovarne pravi, da je s temi pripravami moč izdelati generator, telefon in
Hilli
iiiiisiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuluiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiuiiiii
i
Posebno opozorilo
poverjenikom!
V programu založbe Mladinska knjiga za šolsko leto 1981/62, ki ste ga prejeli v septembru, so označene cene posameznim zbirkam. Te cene so samo približne, na kar bi želeli posebej opozoriti, ker je pomotoma izpadla oznaka »cca«. Končno določene cene bomo javljali sproti, kakor je bil to običaj do sedaj, preko mesečnih knjižnih oglasov.
To pa ne velja za zbirke »ČEBELICA«, »SINJI GALEB« in »KONDOR«, ker je založba določila za knjige teh zbirk enotne cene za naročnike in za prosto prodajo.
Mladi vedež je stiskan, v Knjigoveznici vežejo zadnje skladovnice zajetnih knjig. Solarn ga bomo razposlali v začetku oktobra.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA uprava Wolfova 12, Ljubljana
-1
elektromotor, proizvajati tok, ki vf?'. ? msio ž^rniVo, obložiti žebelj
z bakrom, nikljem ali zlatom. Ko opravi otrok '/s e h 60 poskusov, kolikor jih omogoča ta igračka, če jo lahko sploh tako. imenujemo, pride tako rekoč neobčutno, prek igre, do vseh osnovnih pojmov s področja elektrike.
Mehanotehnika je poznana na trgu, predvsem zaradi svoje sestavljenke in po njej je tudi dobila ime. Sestavljenka »Pionir-elektrotehnik« je njena vrstnica, obeti pa so še vse drugačni.
V tej tovarni pripravljajo proizvodnjo sodobne igrače, ki naj razvija pri otrocih smisel za gradnjo, torej smisel za arhitekturo. »Mladi graditelj« se bo i-menovala sestavljenka iz skupine elementov, izdelanih iz plastične mase. Otrok bo lahko s temi elementi izdelal raznovrstne objekte, od starih gradov do modemih nebotičnikov. Nešteto kombinacij je možnih, kajti vsi deli se lahko spoje drug v drugim. Še arhitekti bodo radi posegli po tej igrači za izdelavo maket svojih projektov.
Predvidena pa je tudi izdelava sestavljenke »Mladi radioteh-nik«. Ta igrača bo imela sprejemno in oddajno radijsko postajo, ki jo bodo lahko otroci sestavili’ in razstavljali. Na 500 m daleč se bodo lahko pogovarjali prek tega radijskega oddajnika.
Tisti, ki se zanimajo za kemijo, pogrešajo pa priprav za razne poskuse, bodo dobili v zbirki »Mladi kemičar« vse instrumente in priprave za osnovne poskuse s področja kemije. Otroci, ki radi proučujejo cvetlice, bodo imeli kmalu na razpolago priprave za proučevanje biologije, če bodo kupili zbirko »Mladi botanik« z mikroskopom in vsemi ostalimi pripravami, potrebnimi za spoznavanje zgradbe bilk in njihovih celic.
Ni preveč rečeno, da ima vsak predmet, ki je bil razstavljen v tem paviljonu, svoj praktičen smisel, da je dobršen del igrač poučnega pomena in da nam bo res marsikaj od razstavljenega in obetanega v pomoč pri našem delu.	P. D-
V Industrijski šoli Litostroj v Ljubljani izdelujejo učenci pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah razno opremo za tehnični pouk, ki jo prodajajo šolam v Sloveniji in v drugih republikah. Na sliki vidimo del te opreme — strojček, ki je namenjen kot stružnica za obdelavo lesa. Na stružnico lahko montiramo tudi brusno ploščo, kot je razvidno s slike, ali pa tudi krožno žago.
Ustanovimo počitniški dom za prosvetne delavce
Ko sem letos o počitnicah z družino popotoval po naši jadranski obali, sem bil velik siromak, kadar sem Iskal prenočišče. Dragi hoteli me niso mikali zaradi previsokih cen, v sindikalnih domovih raznih podjetij in ustanov pa me niso vzeli, ker so bili polni. Bil sem.lahko vesel, če sem v tem ali onem kraju dobil sobo pri privatniku, ki je seveda spet po svoje
vn 1
Nehote pride človeku na misel _ posebno, ko vidi, kako ceneno in udobno uživajo svoj dopust delavci in uslužbenci v svojih počitniških domovih — zakaj ne bi imeli tudi prosvetni delavci nekje ob morju ali pa kje drugje svoj počitniški dom. čemu bi se moral prosvetni delavec, ki nima visokih prejemkov, potikati po najrazličnejših krajih in beračiti za prenočišče? Mar ne bi bilo prav, ko bi tudi naš delovni človek imel možnost preživljanja letnega oddiha tako, kot jo ima skoraj večina naših državljanov.
Prve korake pri uresničevanja te zamisli so po nekaterih okrajih — kot smo brali v časopisu — naši prosvetni delavci že storili. Menim pa, da bi bilo prav, če bi imeli nekje ob slovenski obali republiški počitniški dom za prosvetne delavce, podobno kot je v Splitu počitniški dom za prosvetne delavce vse Jugoslavije. Prav bi bilo, da bi to zamisel podprl tudi naš republiški sindikat, ki naj bi bil tudi glavni organizator. Kot je v Splitu počitniški dom vsako leto v kaki šolski zgradbi, tako bi lahko našli primemo šolsko stavbo in jo opremili za
dva meseca nekje v Kopru, Izoli ali Piranu. Vem, da si upravitelji šol v poletnem času ne želijo sitnosti in kvarjenja šolskega inventarja. Vem pa tudi. da so marsikje internat in šole v poletnem času polne najrazličnejših tujih otrok, ki uživajo v koloniji ob morju ali v planinah lepote naših krajev. Zakaj ne bi bili enkrat uslužni stanovskim polegom, ki si ne morejo privoščiti dragih hotelskih pensionov?
Če pa gostoljubnost in razumevanje v tej obliki, kot sem omenil, ne bi našli, nam ne preostane drugega, kot kupiti v primernem kraju večjo hišo in jo preurediti in opremiti. Da bi se ne zataknilo pri denarju, kot se dostikrat v takih primerih zgodi, naj bi se republiški sindikat obrnil do večjih industrijskih podjetji za denarno pomoč. Morda bi tudi sami prosvetni delavci za ureditev takega doma kaj prispevali. Vsekakor menim, da bi se zamisel o ustanovitvi sindikalnega počitniškega doma dala uresničiti, če bi se resno in premišljeno lotili dela. Ko bi se že zdaj jeseni spoprijeli s tem problemom, bi lahko prihodnje poletje tak dom že imeli.
Želel bi slišati mnenja v zvezi z mojim predlogom še od drugih prosvetnih delavcev, ki so prav gotovo zainteresirani, da bi v Sloveniji tak počitniški dom obstojal. Mislim, če si sami ne bomo znali ustvariti tisto, kar drugi že imajo, da nam nihče ne bo postavil niti počitniškega doma niti kaj drugega.
VLADO ROZMAN
Otroška igrišča na švedskem
Pobuda za ustanavljanje otroških igrišč izvira tudi na Švedskem iz ženskih krogov. Leta 1936 je neko žensko društvo naprosilo mestni svet v Stockholmu za organizacijo zabave otrok na prostem. Društvo je dokazalo* da so otrooi, zlasti v večjih naseljih, premalo povezani z naravo. Tako ima danes Stockholm kar 90 velikih otroškiB igrišč. Ta igrišča, so opremljena s toboganom, debli za plezanje, napravami za skakanje v višino in daljino IB podobno.
Urbanistični plani švedskih mest obvezno predpisujejo ureditev otroških igrišč. Navadno jih gradijo v pozidanih predelih mesta, ki so zaprta za avtomobilski promet. Za predšolske otroke od dveh do štirih let pa uredijo na zeleni travnati površini kakih 150 m1 prostora z premakljivo leseno ograjo. Prenosni material za igranje je na razpolago* kadar so navzoči tamkaj nastavljeni odgovorni ljudje, vzdrževanje je dolžnost javn® komunalne službe. Na vsakem Igrišču Je hišica z« nadzorno osebo — to 3* po en visokokvalificiran pedagog * pomočniki. Na enega vzgojitelja prid* 60 otrok. Osebje, ki dela s temi otroki, ni vezano, na noben program* temveč ga sestavlja svobodno po svojih zamislih. Skrbi, da potekajo igre ^ redu in n* posega neposredno vanj«-Pač pa navaja otroke na nove igre.
Kljub takemu neopaznemu usmerjanju otrok pa je osebje duša igre-Vzgojitelji — razen glavnega — imajo srednjo kvalifikacijo in specialni tečaj za področje svojega dela. Vsa« teden imajo vzgojitelji sestanke, n» katerih se seznanjajo s problematIKO in si izmenjajo misli, izdajajo tu® svoj bilten. V Stockholmu je šest takih območij* za vsako Je določen P0 en inšpektor.
Pri nas imajo otroška igrišča z* predšolske otroke v oskrbi društva prijateljev mladine. Seveda zdaj še nj moremo razpolagati s takimi sredstv kot v skandinavskih državah in si z? misliti podobna igrišča; morda pa J se le dalo nekaj več ukreniti* zla?, tam, kjer so ljudje prožni in dela«? in si lahko preskrbijo tudi denarh* sredstva.	S. SKOClP
Razpis
Razpisna komisija v Slovensk®? šolskem muzeju razpisuje v smi®8 33. in 37. člena ZJU
DVOJE SLUŽBENIH MEST KUSTOSOV
V poštev pridejo diplomirani fC^ zofl-pedagogi z največ 6 let sluS8e' Razpis velja do zasedbe mest. Nasto? službe takoj ali po dogovoru. ^ Ponudbe pošljite na Slovan*^ šolski muzej, Ljubljana* Poljans*" c. 28. Tam dobe interesenti tudSi P drobnejša navodila.
Naknadni razpis
Šolski odbor ObrtnoizobraževalhJ ga centra kovinskih in elektrotehmL nih strok v Ljubljani razpisuj«,
1 mesto za slavista, ki bi preda« hkrati družbeno in ekonomsko vzgoJ« i mesto za elektro stroko — ja
tok’	. S(»Jd
1 mesto za elektro stroko —
tok.	0
Prošnje je nasloviti neposredj, na šolski odbor — Vič, Cesta , Brdo 25 a.	^
PROSVETNI DELAVEC«
Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 486 dinarjev — Številka tekočega računa: 690-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«
Pred nakupom oblačil si oglejte
veliko zalogo moških, ženskih in otroških oblek in plašče« v novi poslovalnici
»V A R T £ K S OBLEKE«
LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 — NASPROTI SODlSCA
NAJNOVEJSl KROJI!	NIZKE CENE1-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinlllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll®ll^l^lll®^^^ ..........................................I.............................
iiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliililililiiilliM
1111111111®!
#ZALOŽBA
MLADINSKA
KNJIGA
LJUBLJANA WOLFOVA 12
DFRiiVlTEUSTVA! POVERJENIKI!
Tudi letos Vam bodo naši listi in revije pomagale pri delu v šoli. Zberite čimprej naročila in jih oddajte najbližji knjigami ali pa direktno na naslov uprave založbe.
Za najmlajše nepogrešljiv »CICIBAN«,
ki bo služil kot pomožno čtivo. Cena je 50 dinarjev.
Za vse pionirje tednik »PIONIRSKI LIST«,
v novi obliki, na 16 straneh. Cena 25 dinarjev.
Pionirska sodobna revija »PIONIR«,
ki bo širila obzorje in nudila mnogo koristnega čtiva. Cena 60 dinarjev.
Vsako soboto priljubljeno glasilo VSEH MLADINCEV tednik
»m« - mladina
na 24 straneh, nova oblika, nove zanimivostL Cena 30 din.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA,
LJUBLJANA, WOLFOVA 12
miiui!
Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »BOREC«,
Ljubljana, Titova 17
Poslovalnice: Maribor, Grajski trg 17 - Celje, Prešernova nliea 3
KNJIŽNI PR0GRAM1961:
1.	Knjižna zbirka »VIHARNI ČASI« — 6 knjig c) i. Hanš-Gromovnik: »diverzant«, prevod ^ ^
a) V. Terič: »SEDEM BORCEV«, prevod iz srbo- ^ ž) £	'»ROJSTVO ‘ SOCIALISTIČNE
..	IN CESTE« 3 kniisa tri-	JUGOSLAVIJE«, prevod iz srbohrvaščine . .	940 din
legije »čudežna pomlad« - »žita zorijo« -	d>	1520 din
c) J^vTkovič^BELA KRAJINA«' ! ! ! ! ! 1200 din	^TO din
Č)	^	1070 din f) (^Cuiič^r »M O R1 J ES GNEV Al N SVOBODE«,
dl ŠviH^Nl CASI«k-if d^Šfpomini"na par-	zbornik o partizanskih borbah na Jadranu,
d tizMSka A	"	’	.	. P. .	780 din	prevod iz srbohrvaščine •	-.••	•	-	• • ^80 din
-t v	PARTIZANI« orevod iz srbo-	S) K. J. Beneš: »PAST«, prevod iz češčine . . 1440 din
e) VJ^azor. *S PARTIZANI , prevod srbo in4n(iin h) j Jan; „DrA2gOŠE«, delo ki obravnava le-
h.vaščine.................'	gendarno »Dražgoško bitko« na Gorenjskem 1010 din
2.	Knjižna zbirka »DOKAZI« — 3 knjige	NA ZALOgi so se knjige iz preteklih let
a) Dr. J. Gerčar: »MUCENIŠKE BEGUNJE« .	450 din	.
b> sDrboAh “aSne^^ GROBNICA~’. ^ "	420 din MESEČNA^REVMA^^BOREC« - 12 zvezkov za
c) F. Šušteršič: »VRAŽJI VRTEC«.. 450 din	leto 1962, letna naročnina • • • •••••
3.	MLADINSKE KNJIGE — 2 slikanici in 1 roman ^v^Sf na™Aa “K .	zvez 600 di"
a) F. Okič: »KURIR SRBEČICA«, ilustriral	STENSKE SLIKE PREDSEDNIKA REPUBLIKE MARŠALA
M. Dominko..................... 530 din	TITA	7
T. Seliškar: »VOLK POGOLTNIK«, ilustriral	STENSKE SLIKE ZNAMENITIH PARTIZANSKIH KRAJEV
M. Sedej..............500 din GRAFike, SLIKE, KIPI, REPRODUKCIJE DEL NAŠIH
G. Vidovič: »KURIR MLADEN«, mladinski	SVETOVNIH SLIKARJEV, VOŠČILNICE ZA VSE PR1
roman, prevod iz srbohrvaščine . . , .	750 din LIKE, RAZGLEDNICE
4.	DOLA IZVEN ZBIRK — 9 knjig	GRAMOFONSKE PLOŠČE — 20 najlepših partizanskih
a)	T. Pavček: »IZ KRVI RDEČE«, zbornik, ki	pesmi, ki jih poje originalni partizanski invalidski pe
vsebuje 20 mrtvih pisateljev z njihovimi naj-	zbor
značilnejšimi umetniškimi tvorbami .	.	. 1280 din Naročila Sprejemamo direktno in preko zastopnikov
b)	K. Urdin: »LJUBEZEN ZA REŠETKAMI«,	iNaroc.ua h j
prevod iz makedonščine «•••*••• 1420 din Možno obročno odplačevanje
...........m...B...........