SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N") 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30 de noviembre - 30. novembra 1995
FRANCE PAPEŽ
Nekaj, kar ni bilo dano pesniku Francetu Prešernu, je doživetje žene: visoka Pesem o materi, razumetje tiste dobe človeškega življenja, o kateri je Cicero govoril venem svojih najlepših del, v traktatu „De senectute". Nasprotno pa je Ivan Cankar Proslavil ženo in mater in jima posvetil blesteče strani. Tudi Balantič — čeprav poje ° ljubezni in dekletu, se končno obrne k kateri, proseč jo, naj mu reče besedo v slovo in ga pokropi z blagoslovljeno vodo. Kdo in kaj je žena, kaj nam pomeni mati? Goethe je opeval tisto „večno žensko", ki pa ni zunanja lepota, ampak njeno dostojanstvo, ideal plemenitosti, njen čut za odgovornost, teženje v dozorelost. V zdomskem Kulturnem življenju je žena doprinesla svoj tlel, ki ga ni mogoče zamolčati. Pri Slo-Venski kulturni akciji se je v prvem letu S°vorilo o potrebi ustanovitve damskega °dseka; Zveze žena-mati — kulturna in dobrodelna ustanova v Argentini — pa se bliža svoji tridesetletnici in naj bo ta zapis Posvečen bližnjem jubileju. Zveza je priča bstih desetletij, ko je naša skupnost ne samo vzdržala, ampak celo napredovala. Slovensko ženo v tujini je njeno socialno in duhovno okolje drugače oblikovalo kot 2eno v domovini; z vsem naporom se je spopadla s tegobami življenja v svetu in odločilno prispevala k našemu modelu Svobodnega slovenstva. Govorimo o slo-Venski umetnosti v svetu, o knjižnem ^ložništvu, o šoli, o življenju v skupnih domovih — pri vsem tem pa moramo imeti Pred očmi tudi slovensko družino v svetu. Ned stebri tukajšnje „Slovenije" najdemo 8°spodarstvenike, delavce, kulturne us-Narjalcc, duhovne pastirje, voditelje šolstva 'n socialnega življenja po Domovih in Končno delo žene-matere v družini. A to
lestvico lahko obrnemo in je njena vrednost ista.
Pomen besede žena-mati je najlepše prikazal Ivan Cankar. V avtobiografskem delu „Moje življenje" je v tipičnem cankarjanskem duhu zapisal: „Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat de-vetdesetkrat. Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila." — Iz predvojnega časa pa se spominjam matere tudi jaz. V svetlem jesenskem popoldnevu sva sedela na vrtu — ne vem, kako je bilo, saj drugače se je spominjam samo pri delu. V košarici ob nama je bilo nekaj tistih rumenih jabolk, ki jih nisem potem nikdar in nikjer več našel — mislim na nek nedopovedljivo aromatiziran okus. Ne vem, v kakšnem pogovoru je nama mineval čas, a takrat in v poznejših letih sem začutil, da se podoba matere uresničuje lahko od delavke in dobrotnice, od prijateljice preko čudodelnice do... kraljice svojih otrok. Leta so prešla in prinesla marsikak grenak trenutek, a tudi lepih je bilo nemalo v slovenski družini sredi tujega sveta.
Ko sem pred časom premišljal o tem in iskal besedo o vrednosti preteklosti, sem vzel v roke Poezije pesnika Franceta Prešerna — pa glej, na neki strani najdem posušen jabolčni cvet, ki je že zdavnaj izgubil svoj rožnati ton, ne pa sporočilo neke domače pomladi. Odložil sem knjigo, prevzet in prestrašeno začuden — kako, da tistega cveta nisem videl prej, saj sem — res že pred leti — nenehno prebiral te pesmi... Spomnil pa sem se tudi Cankarjevih besed: mati je zmožna vsega. Nisem več odprl Prešerna, a cvet, ki je (gotovo) še v tisti knjigi, nosim v srcu.
Skupina prijateljstva z Argentino v slovenskem parlamentu
Air,
Slovensko veleposlaništvo v Buenos esu je posredovalo našemu tedniku Plsmo, ki ga je poslala predsednica parlamentarne skupine prijateljstva z Argentino P°slanka Nada Skuk argentinskemu veleposlaniku v Sloveniji Andreju G. Pesci-“eurelijm
N njem sporoča, da se je ta skupina us-n°vila 16. novembra z namenom, da se P°globijo zveze med obema državama, 'Un° sodelovanje in prijateljstvo. Obenem P°ndarja interes, ki ga ima Slovenija, da bi PdŠlo do ožjega sodelovanja, ter vabi Predsednika argentinskega parlamentarca odbora prijateljev Slovenije Orlanda 'carellija, da bi skupaj z delegacijo obiskal °venijo. S tem bi spoznal bolje njen se-nJ> razvoj in načrte za bodočnost, s čimer ^Se °be strani lahko okoristili. Upa, da se : ° Kmalu uresničila ta želja po spoznanju P°govoru.
w Objavljamo še seznam poslancev, ki so ni to parlamentarne skupine prijateljstva Argcntino:
■~£gdsednica je Nada Skuk, člani pa so Jnar, Stane Prim, Jožef Kocjan in
Zgodilo se ie v Sloveniji
Jasna Primožič, ki so vsi člani Krščanskih demokratov; od LDS — Liberalnih demokratov — so Ljerka Bizilj, Janez Jug in Vladimir Topler, Združeno listo social-de-mokratov pa predstavlja Borut Pahor.
Videti je, da se vezi med Slovenijo in Argentino čedalje bolj krepijo. Pri tem imamo slovenski naseljenci lahko odgovorno vlogo, ko smo takorekoč vraščeni v obe strani.
TD
V parlamentu obstaja več skupin prijateljstva, skupina prijateljstva z Argentino pa je pomembna tudi zaradi velikega števila slovenskih izseljencev v tej državi. Argentina je druga južnoameriška država s Čilom, s katero ima slovenski parlament skupino prijateljstva.
V argentinskem parlamentu že obstaja skupina prijateljstva s Slovenijo. Ta je izrazila željo, da bi obiskala našo državo, in na sestanku v slovenskem parlamentu so se zavzeli, naj do obiska pride čim prej.
Slovenska tiskovna agencija, Ljubljana
Sestali so se predsedniki vladnih strank Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocijančič. Koalicijska se je seznanila z osnovnimi ugotovitvami, do katerih je na podlagi doslej znanih dokumentov in podatkov prišla delovna skupina, ki preučuje utemeljenost očitkov, navedenih v vloženi interpelaciji zoper ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Na podlagi ugotovitev delovne skupine in odgovora Maksa Tajnikarja, bo vlada pripravila tudi odgovor na vložene interpelacije zoper Tudmana.
Šef kabineta predsednika DZ je povedal, da je 10 poslancev umaknilo podpise z zahteve za razpis referenduma o predčasnem zaprtju JE Krško, zato je postopek z omenjeno zahtevo končan, saj 27 podpisov ne zadostuje za razpis referenduma, lahko pa se prične z vnovičnim zbiranjem 31 podpisov. Postopek z zahtevo za razpis referenduma o predčasnem zaprtju JEK je bil vložen 25. oktobra.
Vprašanje nasledstva zveznega premoženja nekdanje Jugoslavije je predmet pogajanj na konferenci v Ženevi. Dozdaj vprašanje še ni rešeno, resolucija, ki jo je sprejel VS ZN, pa se nanaša le na tisto imetje, ki ni sporno, torej ne na zvezno premoženje nekdanje Jugoslavije, je dejal generalni sekretar francoskega zunanjega ministrstva Bertrand Dufourcq, ki se je v Ljubljani udeležil slovesnega odprtja poslopja francoskega veleposlaništva.
Slovenija v bližnji prihodnosti načrtuje „resne akcije", da bi se rešila anahronizma, namreč embarga na uvoz orožja v državo, je ob predstavitvi glavnih točk slovenske zunanje politike dejal zunanji minister Zoran Thaler. Napovedal je skorajšnje sprejetje stališče vlade do načinov sodelovanja Slovenije v načrtovani mirovni operaciji zveze Nato v BiH, poudaril podporo Slovenije prizadevanjem za dosego miru na Balkanu, hkrati pa izpostavil njeno pozorno spremljanje vseh dogajanj, ki se nanašajo na
sukcesijo nekdanje skupne države, predvsem na finančnem področju. Thaler tudi upa, da bo prišlo do trojnega sestanka predstavnikov Španije, Italije in Slovenije, na katerem bi skušali odpraviti italijanske zadržke pri vstopu Slovenije v EZ. Napovedal je skorajšnji sestanek slovensko-hrvaške komisije za meje in začetek dela novega veleposlanika RS v Rimu „do božiča" ter zavrnil špekulacijo o avtohtonosti hrvaške manjšine v Sloveniji.
Člani senata Univerze v Ljubljani so na tajnem glasovanju odločili, da bodo častni doktorat med tremi kandidati, med katerimi je bil tudi nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, podelili le prof. dr. h.c. Die-drichu Smidtu z Univerze v Goettingenu.
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler in finančni minister Mitja Gaspari sta na predsednika Evropske komisije Jacquesa Šanterja naslovila pismi, v katerih izražata interes Slovenije, da se problematika pravnega nasledstva nekdanje Jugoslavije rešuje ločeno od mirovnega sporazuma o BiH. Pismo s podobno vsebino je minister Gaspari naslovil tudi na evropskega komisarja Hansa van den Broeka, pristojnega za zunanje odnose s srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Spet se namreč kažejo ponekod po svetu tendence, da se porine Slovenijo nazaj na Balkan oziroma se jo poveže z dogajanji na Balkanu.
Zunanji minister Zoran Thaler se je med enodnevnim delovnim obiskom v Celovcu sestal s predstavniki slovenske manjšine — Enotne liste, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, ki so izpostavili problem zagotovljenega slovenskega zastopstva v koroškem deželnem zboru, težave pri medijskem pokrivanju Koroške, predvsem ko gre za TV-signal RTV Slovenije, ter težave mešanih podjetij na Koroškem, saj številna propadajo, delovnih mest pa je vse manj. Thaler se je sestal še s koroškim deželnim glavarjem Christofom Zernattom.	(STA)
Vstop v CEFTA
Slovenija je 25. novembra podpisala sporazum o pristopu k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA). Podpisa so se udeležili ministri za ekonomske odnose s tujino vseh štirih držav članic Cefte, to je Češke republike, Madžarske, Poljske in Slovaške ter slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. S podpisom tega sporazuma bo republika Šlovenija s 1. januarjem postala polnopravna članica Cefte.
Z državami članicami Cefte se blagovna menjava vsako leto povečuje in vse kaže, da se bo letošnji obseg blagovne menjave med Republiko Slovenijo in državami Cefte gibal že okrog ene milijarde ameriških dolarjev. Sicer pa ima Slovenija že z vsemi članicami Cefte sklenjene dvostranske sporazume o prosti trgovini, ki se bodo s pričetkom uporabe sporazuma o pristopu
Sloveniji k Cefti prenehali uporabljati, določila v zvezi z liberalizacijo trgovine tako na industrijskem kot tudi na kmetijskem področju pa se bodo prenesla iz posameznih dvostranskih sporazumov v novi sporazum.
Slovenija si od podpisa tega sporazuma obeta še hitrejšo rast blagovne menjave z državami Cefte, ki so tudi najuspešnejše države v tranziciji in predstavljajo najperspektivnejše in hitro razvijajoče se trge v Evropi.
Vse države dosedanje članice Cefte že imajo sporazume o pridružitvi z Evropsko zvezo in so najresnejše in prve kandidatke za članstvo v Evropski zvezi. Večina od njih bo postala članica OECD naslednje leto, nekatere pa že letos.
STA
Sporočila SKD
Interpelacija zoper ministra Tajnikarja
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na seji 27. novembra obravnaval interpelacijo zoper ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja in predlog zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM MARIBOR d.d.
izvršilni odbor ugotavlja, da šest mesecev po sprejetju sanacijskega zakona še vedno ni jasne finančne slike o TAM-u, ni pozitivnih rezultatov sanacije, podjetje posluje z izgubo, en mesec pa že poteka razčiščevanje o odgovornosti ministra Tajnikarja.
Zato izvršilni odbor predlaga, da Državni zbor obravnava interpelacijo zoper ministra Tajnikarja pred spremembami „zakona o TAM-u", tega pa samo ob pre-dočitvi jasne slike stanja TAM-a, rezultatov dosedanje sanacije in zagotovilih za izvedljivost ter uspeh predlaganih zakonskih sprememb.
SKD za predčasne volitve v parlament
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je v sredo, 22. novembra, predsednikoma koalicijskih strank ter strankam, zastopanim v Državnem zboru, poslal posebno pismo, v katerem jih seznanja z odločitvijo, ki jo je sprejel Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov, da predlaga predčasne volitve v Državnem zboru prihodnjo pomlad.
V njem predsednik Peterle predlaga, da v strankah razmislijo o možnosti podpore predčasnim volitvam. Po zavrnitvi oglejskega dokumenta za ureditev nekaterih odprtih vprašanj med Slovenijo in Italijo ter za odpravo ovir na poti v Evropo so se, žal, pogledi na to, kako naj se približamo pridruženem članstvu v EZ in kaj smo za to pripravljeni storiti, še bolj razšli. Podobno
je z vprašanjem glede odnosov z Italijo in Hrvaško. Kljub nespornim uspehom na gospodarskem področju, imamo vse bolj različne poglede na nadaljnjo dinamiko gospodarskega razvoja in na reševanje nekaterih drugih pomembnih odprtih vprašanj.
Za jesen prihodnje leto so predvidene parlamentarne volitve. Bojim se, nadaljuje predsednik SKD Lojze Peterle, da bi v sorazmerno dolgem volilnem letu prav zgoraj omenjene razlike pri pomembnih vprašanjih preveč zlahka postale predmet predvolilnega taktiziranja vseh strank. Resno in poglobljeno reševanje teh vprašanj bi tako izostalo, zaostanek pa bi Sloveniji sami škodoval.
Zaradi tega predsednik Peterle predlaga strankam in njihovim predsednikom, da razmislijo o pobudi, o kateri so se Slovenski krščanski demokrati pripravljeni še podrobneje pogovoriti na bilateralnem nivoju ali v krogu vseh teh koalicijskih strank.
Peterle častni član mednarodnega študentskega društva
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle se je v soboto, 18. novembra v Salzburgu udeležil proslave 20. obletnice mednarodnega krščanskega študentskega združenja EKV, ki mu predseduje bivši avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Ob tej priliki je bil Lojze Peterle sprejet v častno članstvo združenja in imenovan za člana kuratorija. V utemeljitvi sprejema v častno članstvo je dr. Alois Mock opozoril na zasluge Lojzeta Peterleta za demokratizacijo Slovenije in njeno osamosvojitev in poudaril njegovo privrženost krščanskim načelom in evropski misli. Med uglednimi člani organizacije EKV so tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, švicarski zunanji minister Flavio Coti, evropski komisar za kmetijstvo dr. Franz Fischler in drugi.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Zadeva Tajnikar
Afera Maks Tajnikar še kar odmeva. Ministra za gospodarstvo, člana Kocijančičeve Združene liste socialnih demokratov so zalotili skoraj „in flagranti".
Težke milijarde slovenskih davkoplačevalcev so bile, in kot kaže, bodo še vržene v pogoltno mariborsko brezno. Kako naj si razlagano poslovanje TAM pod ministrsko taktirko, če ta dovoljuje prodajo vozil po 10.000 ameriških dolarjev nižji ceni od proizvajalne, poleg tega pa se posrednikom iz nekdanje Jugoslavije odobrava in z državnim denarjem izplačuje dodatno še mastno provizijo.
Predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je pod velikim pritiskom, da je treba „konta-miniranega" ministra zamenjati tudi brez subjektivne krivde, saj je svojčas (v primeru nekdanjega ministra za obrambo Janše in notranjega ministra Bizjaka) razglasil objektivno odgovornost kot razlog za vladno čiščenje, spet taktitizira in cinca.
Že imenovanje posebne skupine, ki naj bi raziskala odgovornost Tajnikarja, vodi jo Tone Rop (LDS), državni sekretar za privatizacijo, je bilo unikatno dejanje. Ko je Drnovšek spoznal, da so v navedeni Ropovi skupini le predstavniki ZL in LDS, je vanjo želel naknadno pritegniti še Izidorja Rejca, enega od prvakov SKD, sicer pa predsednika državnozborovske komisije za privatizacijo. Skupini naj bi dal potrebno legitimacijo, hkrati pa bi bila kot neke vrste poslušnosti in zavzetosti „izsledkom večinskega stališča komisije" prisiljena tudi stranka SKD. Izidor Rejc po posvetovanju
s svojo stranko in ugotovitvi, da se je skupina že sešla, da pa gre pravzaprav za vladno zadevo (Rejc pa je poslanec državnega zbora) ni privolil v sodelovanje. Bržčas je Drnovšek uporabil znani trik: če o neki zadevi nočeš odločiti ali odločiti tako, kot izhaja iz dejstev, potem je treba ustanoviti komisijo (če je sestavljena iz članov ali simpatizerjev lastne in prizadete stranke, še bolje), ki bo zadevo časovno zavlekla in ugotovila, da je črno belo ter meglo spustila tudi na tiste poljane, kjer se ta navadno ne objavlja.
Stranka SKD je pohitela in javnosti sporočila, da v zadevi Tajnikar ve le toliko, kot je razvidno iz zahteve socialdemokratov po uvedbi parlamentarnega sredstva — interpelacije, ki jo praviloma uporablja opozicija s ciljem zamenjave spornega ministra.
Glede na možnost za uspeh gre pravzaprav pri interpelaciji bolj za načelno opozicijsko držo in glede na odmevnost zadeve tudi za predvolilno nastopanje.
Tudi če interpelacija ne bo uspela, bo namen demokratičnih strank dosežen. Drnovška bo ves čas spremljal očitek nedoslednosti in nezaupanja v svoje izjave in dejanja, še hujšo hipoteko pa bo nosil ne-zamenjani minister Maks Tajnikar, kar bo nekako hromilo delovanje vlade in potrjevalo neverodostojnost ter nenačelnost vodilnih predstavnikov ZL in LDS, kar tema strankama v volilnem letu gotovo ne bo šlo v mošnjiček.
J. O. - (po „Slovencu", 18. nov.)
Žalostni a zanimivi pojavi na političnem odru pričajo, da je Argentina svojevrstna država, kjer se politični opazovalec nikdar ne dolgočasi, razen če se končno naveliča nenehnih spletk in zapletov. V tem času bi zabeležili, da domala štiri leta pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami in ko večina samozvanih kandidatov niti še ni nastopila svoje sedanje ustavne funkcije, že teče polemika okoli leta 1999.
GUVERNER NA ČELU
Gotovo se vsi sučejo po izreku, da kdor prvi udari, najbolje udari. S to idejo je buenosaireški guverner Eduardo Duhaldo že objavil svoj namen, da nasledi Menemu na predsedniškem prestolu. Okoli njegove osebe je preteklo precej tinte, ko je bila javna tajnost, kako močno si želi postati predsednik, ko še niti ni bilo jasno, kako bo z Menemovim mandatom. Ko si niti Menem sam ni upal preveč prosto sanjati o Olivovskem paktu, je Duhalde že risal svoje načrte za pot do rožnate palače. Alfonsin mu je prekrižal načrte, ko je ugladil pot Menemu z ustavno reformo. Duhalde je bil tako prisiljen izvesti tudi provincijsko reformo (in priti do čudnega pakta z bivšim polkovnikom Ricom), da ne bi izgubil oblasti. Tako si je zagotovil nov mandat kot guverner največje argentinske province. Ta mandat pa nastopi, za štiri leta, šele 10. decembra. A že sedaj napoveduje, da je „naravni" kandidat peronizma za predsedniške volitve čez štiri leta.
Duhalde je pohitel kot da ima dva nevarna tekmeca. Eden, ki vztrajno zanika svoje tihe želje, je gospodarski minister Domingo Cavallo. Drugi, bolj nevaren, pa je bivši tucumanski guverner Ramon Ortega. In prav z njim se je pričela polemika, ko si drug drugemu mečeta v obraz senčne strani svojih mandatov. Ortegi ni uspelo obnoviti svoj provincijski mandat in še v Tucumanu je peronizem izgubil vlado v rokah bivšega vojaškega guvernerja Bussi-ja. In gospodarsko-socialni položaj v Tucumanu je tako kritičen, da bi bivši guverner pravzaprav moral molčati. Ortega pa Duhaldeju oponaša rekordno 22 procentno brezposelnost, ki vlada v provinci. Polemika je ogrožala samo vlado, tako da je Menem, ki nikakor ne simpatizira z Du-haldejevo kandidaturo, moral opozoriti Ortega, naj bo tiho, ker je vsaka kritika „pljuvanje v zrak" (pljunek pade nazaj).
Pravzaprav v vsem tem, zlasti v Du-haldejevi nuji, je v v ozadju tiha želja predsednika in javne zahteve njegovih petoliz-cev, da bi Menemu omogočili še tretjo vladno dobo. Guverner hoče že sedaj jasno izraziti, da nikakor ne soglaša s tem. In najboljši način, ki ga je našel, je predstaviti samega sebe kot „naravnega" kandidata. Zato je izrabil svoje potovanje v Španijo, kjer je razglasil na vse vetrove svojo kandidaturo, in bil celo nekje predstavljen kot „bodoči argentinski predsednik".
Ortega pa hoče vsekakor obdržati svoj-stvo kandidata, in če bi mu bila sreča nemila v peronizmu, se ozira nekoliko na levo, in ima stike s Solidarno fronto. Je možno, da pride do nove skupine uskokov iz peronizma? Vsekakor ni neverjetno. Kdo bi si v začetku lanskega leta upal trditi, da bo Bordon kandidiral proti Menemu in pobral dobrih pet milijonov glasov? Štiri leta je predolga doba, da bi mogli pisati, češ, to je mogoče, ono pa nemogoče.
Kar pa je skoraj nevejetno, je možnost nove dobe za Menema. Položaj se je v tem oziru popolnoma spremenil. Radikalizem je
prišel v roke tistim, ki so se trdno upirali Alfonsinovemu sporazumu z Menemonv In Alfonsin sam je te dni priznal, da je pakt v Olivosu skoraj razkosal stranko. Nov položaj, ki je nastal po tem, pa kaže dve močni opozicionalni stranki: radikalizem/ katerega bodočnost je neznanka, kajti mnogo zavisi od korakov, ki jih bo podvzelo novo vodstvo; in pa Solidarna fronta, ki nenehno raste, in ki prejema nove člane j tako iz peronima kot iz radikalizma, a ka- j tere glavna nevarnost je prav notranje ne-soglasje, ki ima včasih ideološko naravo, največkrat pa gre za enostavno osebne ambicije.
POT NE BO LAHKA
Duhaldeju je lahko proglasiti se za kandidata. Težje bo doseči imenovanje in še težje zmagati in doseči predsedništvo. Dvoje činiteljev je treba sprevideti na tej poti. Prvi so ustavna določila, ki predvidevajo določene procente, ali pa drugi volili" krog. Težko bo Duhaldeju zmagati tako prepričljivo kot Menemu. Opozicija že sedaj govori, da bo skupno nastopala proti vladi, njeni gospodarski politiki in njenim kandidatom. Drugi činitelj je še bolj važen: to je gospodarski in socialni položaj, ki lahko ogroža vse Duhaldejeve namene. Če se stanje zaplete, se bi zapletli tudi načrti pe' ronizma, da se obdrži na vladi, pa naj bi hi! kandidat ta ali oni.
In prav te dni je jasno, da gospodarstvo ne prestaja najboljšega stanja. Novi u-krepi, ki jih je vlada pompozno imenovalo j „druga reforma države", ko gre dejansko le j za novo stiskanje pasov, lahko sicer rode , zaželene izboljšanje v državnih računih j vsaj ne v kratki dobi. Recezija se je močno nastanila in padec proizvodnje je hudo posledica, ki jo družba trpi. Za drugo p°' lovico prihodnjega leta napoveduje]0 zboljšanje proizvodnje, vsaj rahel gosp0' darski razmah, a ta ne bo sovpadal z dobo, ko bo država morala plačati najviše vsote svojega zunanjega dolga: torej bo sad izboljšanja šel v inozemstvo, doma se bo kaj malo poznal. Ta je smisel „reforme" in v tem vidijo kapitali pozitivne korake; to je tudi vzrok, da buenosaireška borza zadnjt dni raste, ker se budi nova možnost hib0 ga dobička in špekulacije. A nikakor °1 pričakovati socialnega zboljšanja. Teg3 zaenkrat ni na obzorju.
Glede tega je zgovorna statistika tujih investicij. Vsled zunanjih problemov'° notranjih zapletov, je tuja produktivna it* j vesticija padala vse zadnje mesece. Proble^ | se je res pričel z mehiško krizo. A od tedfl pa do danes je preteklo že toliko vode, & vlada nima več izgovorov. Krivda je tud11 domača. O tem tudi priča dejstvo, da npf' čilsko gospodarstvo sploh ni bilo prizade to od mehiške krize. Nemotno raste in n°’ nehno kaže nove dosežke. To je razvidu0 tudi iz številnih investicij, ki jih čilski ka ; pitali izvajajo v Argentini. Enkrat za vsel°); bi morali v Buenos Airesu razumeti, da f glavni vzrok vseh naših križev in teža" naših lastnih odločbah in ukrepih in da r dejansko tudi rešitev iz sedanjega stanja naših rokah. Vsak nesporazum v vlad' vsaka neresnost v ukrepih, vsaka zantUr na prilika imajo odmev v gospodarska^ stanju. In brez močnega gospodarstva možnosti izboljšanja na socialnem poljd-končno so tudi politični interesi tesno p0^ : zani z resnim stanjem. In to bo končno ° ločilno, tako prihodnje leto, kot v začct 1999, ko se bedo kristalizirale politične a00 bicije marsikaterega argentinskega politlltf
m
Y&/&WA's&&syjfr>y/-'>X4&V‘'yssx#--s>¥s>&y/ysyAv>}&-'>>&sy^^
PREDLOG
Zgodovinski	sporazum
Argentina
Kakor da je druga Slovenija
Če bi morali v Južni Ameriki izbirati Evropi najbolj podobno državo, odločitev ne bi bila težka. To je lahko le Argentina oziroma natančneje — njena prestolnica Buenos Aires. Trinajstmilijonsko mesto ob izlivu reke La Plata v morje so ustanovili leta 1536, arhitekti pa so se kasneje pri gradnji ves čas zgledovali po evropskih vzorih.
Argentina je evropska predvsem zaradi svojih prebivalcev, potomcev najrazličnejših emigrantov, ki so iz nekoč obubožane Evrope prihajali v ta raj na zemlji, kar je Argentina še danes, še posebej, če jo primerjamo z drugimi južnoameriškimi državami. Argentina je druga največja južnoameriška država (večja je le Brazilija), vendar so njene ogromne površine skorajda nenaseljene, saj dobra tretjina prebivalstva živi v glavnem mestu in njegovi okolici. Neskončni pašniki, na katerih, se svobodno pase živina, ter polja, kjer rastejo žitarice, so že od nekdaj zaščitna znamka Argentine, predvsem pa vir življenja tamkajšnjega prebivalstva, ki se z lakoto (kakršno na primer poznajo v Boliviji ali Peruju) še nikoli ni srečalo, čeprav se vsake toliko časa ubada z gospodarskimi krizami.
Slovenska vas v Buenos Airesu
Argentina ima ob naravnih bogastvih še vrsto turističnih točk, med katerimi je posebna atrakcija glavno mesto Buenos Aires. Le-to je bilo od nekdaj kulturna prestolnica Južne Amerike, v kateri se je rodil sloviti tango, mesto pa se danes med drugim ponaša tudi s svetovno znano operno hišo Teatro Colon, večjo od milanske Scale. V Buenos Airesu deluje kar 70 profesionalnih gledališč, hkrati pa je verjetno eno redkih tbest na svetu, ki imajo čez vso noč odprte restavracije in knjigarne. Ob koncu tedna si je mogoče v kinu ogledati film s pričetkom °B pol dveh ponoči, po njem, torej ob treh ponoči, pa se na primer še posladkati s sladoledom v eni od številnih slaščičarn.
Govoriti o Argentini brez omembe Buenos Airesa je praktično nemogoče. Ta svetovna metropola namreč s svojo živahnostjo daje utrip vsej deželi. Ima eno najširših avenij na svetu —9 dejulio, široko več kot 130 metrov, poleg tega pa tudi eno najdaljših ulic na svetu — avenijo Rivadavia, lu je dolga 15 kilometrov. Buenosaireška Podzemna železnica je ena najstarejših v Ameriki, saj so jo zgradili že leta 1913. Starejši so samo še metroji v New Yorku, Bostonu in Philadelphiji.
Sicer pa ima Buenos Aires nekaj prav 'utimnih točk, kot so na primer četrt Repeta, bohemska ulica Caminito v predelu La Boca, ter seveda velike trge kot sta Kongresni trg in Majski trg. Svoj pečat so •Uestu vtisnili tudi Slovenci. Arhitekt Viktor Sulčič je na primer zgradil dva pomembna objekta — osrednjo mestno tržnico in no-6°metni stadion Boca Juniors, v predelu j^esta z imenom Lanus se nahaja Slovens-La vas, katere glavna ulica se imenuje po duhovniku Janezu Hladniku, sicer pa so po naši osamosvojitvi Argentinci v svojem Slavnem mestu eno od ulic poimenovali Bepublica de Eslovenia.
Naj ob tem omenimo, da je bila Ar-Sentina prva južnoameriška država, ki je Priznala neodvisno Slovenijo, in da so tudi j' iTiestu Mendoza, ki leži pod Andi in v Bžini čilske meje, enega od trgov imenova-1 P° Sloveniji. Slovenci so pač z Argentino Povezani bolj, kot bi marsikdo pričakoval.
Naš antropolog Janez (Juan) Benigar je dolga leta živel med tam-kajšnjimi Indijanci, jih poučeval in spisal vrsto znanstvenih študij o njih ter celo sestavil slovar njihovih jezikov. Slikarka Bara Remec je živela med Indijanci na severu in jugu Argentine ter ustvarila vrsto slik pod vplivom njihove kulture, pisatelj dr. Tine Debeljak pa je v slovenščino prevedel temeljni argentinski nacionalni ep Martin Fierro.
Ob Buenos Airesu sta večji slovenski skupnosti še v mestih Bariloče ter Mendoza. Ocenjujejo, da v Argentini živi preko 30 tisoč Slovencev oziroma njihovih potomcev. Tudi Vlady Kociancich, ena najbolj znanih sodobnih argentinskih pisateljic in bivša Borgesova sodelavka, je slovenskega rodu.
Argentinci so pravi gurmani
Mnogi Slovenci ob prihodu v Argentino niso zdržali v velemestnem vrvežu Buenos Airesa in so se raje podali še dlje, pod mogočne Ande, kjer so se v glavnem ustavili v turističnem mestu Bariloče. Ta pokrajina z visokimi gorami, gozdovi in jezeri je bolj podobna Sloveniji kot pa neskončna pampa. Bariloče so s svojimi smučišči eden najpomembnejših argentinskih zimskih turističnih centrov, sicer pa običajno turiste v tej državi zanese na skrajni argentinski sever, kjer lahko na meji med Paragvajem, Brazilijo in Argentino občudujejo veličastne slapove Iguazu, v njihovi neposredni bližini pa tudi ruševine jezuitskih misijonov. Argentina je dežela naravnih bogastev. Omenjeni slapovi so na področju pragozda, na skrajnem jugu države pa pod Andi leži še ena znamenitost — ogromen ledenik Perito Moreno, ki je po površini večji od mesta Buenos Airesa. Ko se ledenik ob dotiku s kopnim zlomi, je to prvovrsten dogodek, na katerega turisti, fotografi in znanstveniki čakajo tudi po nekaj tednov. Turistična sta seveda tudi Ognjena zemlja in polotok Valdes, kjer je mogoče opazovati vrsto zanimivih živali, s pingvini na čelu. Kdor hoče v Argentini dobiti občutek andske Južne Amerike, gre v provinco Ju-juy ali sosednjo Salto, kjer se še lahko sreča s tamkajšnjimi Indijanci. Resnici na ljubo je treba povedati, da je teh v Argentini vedno manj, saj je država s svojimi evropskimi priseljenci nanje pogosto pozabila. Toda evropskost v Južni Ameriki je poseben čar, saj je mogoče v Buenos Airesu večerjati v odličnih restavracijah z italijansko ali francosko hrano, vendar pa evropske specialitete ne morejo zasenčiti domačih govejih biftekov in priljubljenega asada, na ražnju pečenega mesa. Argentinci so prvovrstni gurmani, saj imajo najboljše meso na svetu in odlična vina. Ob vsem tem so izjemno odprti do tujcev in drugih kultur, kar je danes še posebej pomembno.
Marko Jenšterle Aerodrom Ljubjana, št. 2/95
Srbi in Hrvati so se po tri in pol letih državljanske vojne pretekli torek, 22. novembra, končno sporazumeli prekiniti nesmiselne boje in pristati na odločitve podpisanih dogovorv v vojaškem središču Day-tonu (Ohio, ZDA). Zgodovinski sporazum so podpisali po odločnem posegu v pogajanja predsednika ZDA Bill Clintona in zunanjega ministra Christopherja srbski predsednik Slobodan Miloševič, bosanski premier Alija Izetbegovič in predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudman.
VS, ES in ZN so odobrili Natov načrt: v kratkem času razpolagati v Bosni in Hercegovini z mednarodno vojaško silo, jamstvo miru na Balkanu in tudi v Evropi. Slovenija je pristala na svoboden prehod mirovnih čet čez slovensko ozemlje. Odločilni predstavniki na pogajanjih v Daytonu so po istem poročilu tudi obravnavali pro-centualno razdelitev dveh bilijonov dolarjev, vsote Jugoslovanske narodne banke, naložene v inozemstvu.
Sprejeti načrt predvideva mednarodne sile s 60.000 vojaštva, povezanega z letalstvom in mornarico. V podporo treh mednarodnih divizij, vse pod vodstvom severnoameriških, francoskih in angleških čet.
Poveljstvo Nata se je odločilo za naslednji vojaški razpored: Glavno poveljstvo v Sarajevu in Kiseljaku bo nadzorovalo s posebno elitnimi četami ves vojaški razvoj in bo povezano z letalstvom in mornarico. V britanskem področju s poveljstvom v Gornjem Vakufu bo sodelovalo 12.000 vojaštva iz Anglije, Kanade, Holandske, Pakistana in Malezije. Predsednik ZDA Bill Clinton se je zavzel poslati na Balkan 20.000 elitnega vojaštva, po potrebi okrepljenega s skupinami drugih držav s poveljstvom v Tuzli.
V francoskem sektorju s poveljstvom v Mostarju bodo sodelovali angleški, francoski, italijanski in španski vojaki (10.000).
Svetovno javnost je presenetila odločitev bosanskih Srbov, ki so še pred dnevi odklanjali podpisane pogoje za mir na Blakanu, ki so jih podpisali v Daytonu Miloševič, Izetbegovič in Tudman. Po sporazumu z Miloševičem so pristali na vse zahtevane točke. Varnostni svet ZN je namreč ukinil zakon o zaplembi orožja in prodaji istega Novi Jugoslaviji. Za ukinitev je glasovalo 12 članic VS, Rusija se je vzdržala glasovanja.
Značilnost zgodovinskega sporazuma je znana: Republika Bosna in Hercegovina ostane ena država v dveh etično različnih pokrajinah: hrvaško-muslimanska in srb-sko-bosanska, razdeljena v 9 različnih etnij, ki se bodo morale medsebojno spoštovati. Brez narodne in verske strpnosti država nima bodočnosti.
Bill Clinton je napovedal, da bo v ponedeljek, 27. novembra, govoril narodu in skušal prepričati Severnoamerikance in poslansko skupščino, da sprejme njegovo odločitev — poseg Nata in ZDA na Balkanu. Politični položaj je kočljiv. Rusija ljubosumno sledi povečevanju Natovega vpliva na Poljskem in v balkanskih državah. Novi poljski predsednik, bivši komunist in vneti socialdemokrat je takoj po svoji zmagi napovedal, da bo Poljska pristopila k Natu. Prav tako Češka.
ZDA so v letu pred novimi volitvami. Nihče ne dvomi, da hoče Clinton pridobiti več zaupanja severnoameriškega naroda. Na dlani je, da hoče severnoameriška vojska pridobiti na glasu kot varovalka svetovnega miru.
-erne
Volitve na Poljskem in v Rusiji
Gornji članek Marka Jenšterla, ki je pred leti živel dalj časa v Buenos Airesu in dobro pozna Argentino, spremlja več slik: slikoviti Caminito iz Boce, letovišče Mar del Plata, predsednikova palača Casa Rosada, gavči, ter trije posnetki iz Slovenske hiše stena z grbi, grb pri vratih ter plošča v spomin Oreharju. Ta list je kot priloga Dela prišel praktično v vse slovenske hiše.
Poročila iz Varšave so po ponovnih nedeljskih volitvah precej podobna. Socialdemokratska levica z Aleksandrom Kwa-šniewskim (bivšim komunistom) na čelu je dosegla 51,3% glasov, aktualni predsednik Walensa pa 48,7%.
Volitev se je tokrat udeležilo 70% prebivalstva, mnogo več kot prejšnjih volitev. Razlika med tekmecema je majhna, le 2,6%.
Končno je tudi Poljska, kjer se je pričel rušiti komunizem s Socialdemokracijo, spet izvolila bivše komuniste tako na državne kot vladne stolčke. Sicer pa ta pojav poznamo tudi iz Slovenije.
Ruski narod bo prihodnje leto volil predsednika Združene Rusije. Ali bodo znova dali zaupanje Borisu Jelcinu? Politologi zatrjujejo, da je zgubil precej na veljavi in ugledu doma, pridobil pa si ga je v svobodnem svetu, zlasti v ZDA. Svetovni tisk pripisuje zadnjemu srečanju med Jelcinom in Clintonom poseben pomen: bratstvo v orožju ali znova Jalta in Potsdam.
Politične razmere v Rusiji so kočljive. Opozicionalci pričakujejo, da kapitalistično usmerjene stranke ne bodo uspele. Pogled na kandidatne liste in povezave odkriva deset skupin z ekstremističnimi smermi. Stranka „Naš dom Rusija" ima že sedaj v Dumi 100 mandatov in načrtujejo v povezavi z drugimi zvišati svoje glasove v skupnem bloku.
Po zadnjih statističnih podatkih bi bili rezultati naslednji: Komunistična partija (PCR) Genadija Zjuganova, veliki favorit parlamentarnih volitev 17. decembra, je v strmem vzponu. Danes bi jo volilo že 23 odstotkov volilcev, medtem ko bi se še septembra zanjo odločilo le 18% odstotkov Rusov, je razbrati iz raziskave javnega mnenja, ki jo je objavil časnik Izvestja.
Stranka zmernih reformistov Grigorija
Javlinskega Jabolko in vladna koalicija Naš dom Rusija premiera Viktorja Černomirdi-na si s po 10 odstotki glasov delita drugo mesto. Sredinska stranka Ženske Rusije in sredinsko-levičarski Kongres ruskih skupnosti generala Aleksandra Lebeda pa bi v tem trenutku prejeli po 8 odstotkov glasov.
Ultra-nacionalistična stranka Vladimirja Žirinovskega (liberalci), ki je na zadnjih volitvah dosegla kar 23% glasov, bi jih v tem trenutku zbrala le še 5 %.
Po zdaj veljavnem volilnem zakonu mora stranka zbrati vsaj 5% glasov, da ima pravico vstopa v parlament, vendar pa bo o tem določilu v teh dneh razpravljajo ustavno sodišče.
Nagradi Slovenkama
V času od 22. do 26. novembra je potekal I. Mednarodni festival videa in umetnosti elektronike v Buenos Airesu (Kulturni center Rocoleta). Poslanih je bilo 740 videov in CD-ROMov iz 44 držav, med njimi tudi dva videa, ki sta predstavljala Republiko Slovenijo dve mladi avtorici, Marine Gržinič in Aine Šmid, v produkciji RTV Slovenija. V soboto je komisija petih članov izbrala kot prvo nagrado slovenski video „Luna 10", protivojno sporočilo obeh avtoric, ki sta hkrati dobili tudi nagrado kot najboljši video ženskega avtorja, ki ga podeljuje „Siempre mujer". Nagrade so bile razglašene v nedeljo zvečer v Kulturnem centru Recoleta, kjer je bilo vse v znamenju Slovenije; strokovnjaki so povedali, da je med silno množico videov prav ta slovenski posnetek že na. vsem začetku izbijal zaradi izjemne tehnike in globokega sporočila; diplomi in denarni premiji pa je sprejel odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva.
IVAN KOROŠEC
N KOROŠEC	bb	•	*>■••	■	v
Orlov vrh - qai iunakov	Nepriporo«l|ivo za poredneze
^ I I	Pripravlja se na sanhuškem odru Geržinčičeva spevoigra »Miklavž prihaja"
Ko je tistega novembra tu na tem prostranem nekdanjem Gaju Junakov domobranski častnik klical imena padlih v borbi in tu pokopanih vojakov, mu je za vsakim imenom zamolkel glas odgovarjal: „Padel za domovino." In duhovnik, ki je blagoslavlja z jesenskimi rožami posejane grobove, je mrtvim želel: »Requiescat in pacem".
Za tistim poslednjim novembrom, je prišel maj in z njim oni, ki so jim zavezniki podaril oblast. Za nas tistega maja ni bilo pomladi in naš maj — bil je november.
Po okupaciji je prišla okupacija. In ko je utihnilo orožje na svetovnih frontah, so se pri nas odpirali grobovi. Ne za „Requiescat in pacem" temveč za krik obsodbe novi, krvavi tiraniji.
26. maja 1945 je komunist Tone Seliškar zapisal v uvodniku Slovenskega poročevalca: »Maščevanje je postalo program. Premagali bomo vse pomisleke, ki nam bi ovirali izvrševati to maščevalno poslanstvo. Mi ne bomo posekali samo gnilega drevesa... Mi bomo tudi njegove korenine izruvali... in zemljo devet klafter globoko prekopali... za drevesom ne bo ostalo najmanjše kali."
Potem je zapel hvalnico revoluciji: „Mi smo zidarji novih, svetlih močnih časov. Naša dejanja so čista in jasna, vsakemu poštenemu človeku razumljiva."
Kako strašna slepota je človeka, ko prevzame poslanstvo maščevanja, ko imenuje čas moči — nasilje nad nemočnimi, ko imenuje čisto dejanje — mučenje in umore, skrunjenje grobov in svetih znamenj. In vso to »moč čistih dejanj" krona z narodnih holokavstom.
Bili so prepričani v neminljivost svojega močnega časa. Zato so kruto sledili poslanstvu maščevanja in sovraštva.
Jetnike so razbite in mučene podirali v brezna, jaške in kraške jame. In mrtve so izkopavali iz grobov ter z njimi uprizarjali zločinske prikaze na naš račun.
Ljudje iz Lavrice in Orel še pomnijo tisto dolgo vrsto lojtrskih voz, ki so vozila 23 ali več trupel izkopanih iz nekdanjega Gaja Junakov na Sv. Urh za krvavi teater...
Kako strašna slepota je človeka, kadar mu je pravica maščevanje in maščevanje nasilje, laž in umor.
Vse so izravnali v tem posvečenem ga-
PISMA BRALCEV
Spoštovani g. urednik!
V Svobodni Sloveniji, ki je izšla 19. oktobra 1995, sem zasledil sestavek pod naslovom Zapleti v Ljubljani, v katerem je zapisano tudi sporočilo strank slovenske pomladi v Ljubljani o njihovem medsebojnem sporazumu. Ta sporazum so stranke slovenske pomladi v Ljubljani, razen SKD, podpisale že spomladi. SKD ga je skupaj z dodatkom podpisala šele 5. oktobra. Zato začetek članka, ki komentira zaplete v delovanju strank slovenske pomladi v ljubljanskem mestnem svetu, zavaja, ko pravi, da so socialdemokrati in SLS »končno" pristali na pobudo, da tudi formalno sodelujejo v tej koaliciji.
Ker sem že precej časa v Ljubljani, dobro poznam razmere v mestnem parlamentu. Zato trdim, da je negativna ocena Petra Sušnika, svetnika SKD, napačna. Ne bi komentiral ostale vsebine, vendar je potrebno zaradi pravilno obveščenosti Slovencev v Argentini še enkrat podčrtali dejstvo, da je prav mestna SKD imela pomisleke do podpisa tega sporazuma, in je šele po pritisku vodstva stranke pristala nanj.
Ivan Korošec
Ljubljana, 16. novembra 1995
ju, kot da ni bilo ničesar, kot da se ni nič zgodilo.
To je tisto, kar je bilo pol stoletja tabu. To je tisto, kar danes postaja jasno poštenemu narodu, drugače jasno, kot si je želel Tone Seliškar.
»Če umrem od vojnih ran, bom na Gradu pokopan, če pa pridem srečno na svoj dom, potlej dekle moje, vzel te bom."
Tako smo nekdaj peli, ko smo odhajali v borbe in tako smo peli, ko smo se vračali iz borb.
Karkoli naj bi bilo, bi bilo lepo vojaku — prostovoljcu za domovino: ali grob v družbi junakov ali svoboda in zakon z ljubljenim dekletom.
V nas je gorela domovina.
Slovenija, vse smo ti dali. Svojo mladost, sanje ljubezni, gnezdo domače, hišo očetovo in tisoče prijateljev... Zato smo umirali. Za tvojo svobodo šli bi do konca sveta.
Ti izravnani, skrunjeni grobovi danes terjajo nas in našo Ljubljano:
»Kdaj nam bo vrnjena čast?
Kdaj bo tu na Orlovem vrhu — Gaju Junakov tudi nam večni mir in pokoj?
Ko je vrela svoboda so se zganile naše trohneče kosti v upanju, da bomo spet na božji njivi pod znamenjem Križanega. Toda svoboda je prišla, betežna — svoboda brez sonca, brez naših grobov in znamenja križa."
Dragi mrtvi bratje!
Ko bo Slovenija resnično svobodna, pravna država, ko bo oblast obsodila zločin in popravila krivice, bo Orlov vrh spet Gaj Junakov in duhovnikov Requiescat in pacem bo za večno segel v vaše grobove.
Ko po priprošnjah naših mučencev prosim blagoslova in varstva naši mladi državi, nas prav ti grobovi opozarjajo:
»Kako naj bo vama domovina, če pa so varuha slovenskih dežel — Sv. Jožefa zazidali in je še vedno jetnik za umazano steno v svojem še vedno oskrunjenem svetišču tu spodaj."
In ti grobovi nam šepetajo:
»Manj temna noč je nam v grobovih, kot je vam svoboda vaših dni."
»Toda ne strašite se, bratje naši!" nam kličejo grobovi.
»Vztrajajte! Stojte trdno! Vztrajajte, kot smo vztrajali mi!"
»Niste sami, z vami je narod, z vami smo mrtvi, nikdar premagani domobranci, na braniku Slovenije, za: Boga - Narod -Domovino!"
KAJ SE VAM ZDI?
Vse več je primerov, da umirajo naši rojaki in si nemočen in čutiš celo občutek krivde, ko nekaj dni po pogrebu zveš za smrt znanca, prijatelja, mogoče celo sotrpina iz tistih težkih dni. Nisi ga kropil, seveda ga tudi nisi spremljal na zadnji poti. Osebne zveze med nami počasi popuščajo, okolica nas vse bolj vsrkava. In vendar ni še vse zgubljeno. SLOGA je pričela organizirati telefonsko mrežo za nujna sporočila. V začetku bi šlo le za dve vrste teh: primer smrti ali pa prošnja za krvodajalce. Naši rojaki se zadnje čase srečavajo z velikimi težavami, ko potrebujejo kri za bolne svojce. S telefonsko prošnjo po mreži bi bila stvar verjetno hitro urejena. Vabimo zato vse rojake, ki jih bomo zaprosili za sodelovanje v tej mreži, da pomoči ne odrečejo. O tej mreži bomo še poročali. Mislimo pa, da veliko časa ne kaže izgubljati. Kaj se vam zdi?
Med mnogimi rojaki, ki so morali zapustiti domovino, je gotovo sv. Miklavž eden izmed najbolj uglednih in dolgobradih mož. V prvih letih izgnanstva je tudi v najhujšem pomanjkanju obiskoval otroke v taboriščih, ter kasneje tudi v izseljenstvu.
Res je miklavževanje v naši izseljenski skupnosti nepogrešljiv običaj. Spada v tisto bogato dediščino, ki jo starši in vzgojitelji s trudom in ljubeznijo nudijo slovenskim otrokom. Leto za letom ob koncu šolskega leta, sv. Miklavž obdari vse otroke, mora pa tudi malo pokarati poredneže. Ta vzgojni pomen miklavževanja so poznali naši starši in stari starši v Sloveniji in takega poznamo med nami.
Starejši se gotovo spominjajo, kako je Miklavž čez noč prinesel suhega sadja, potic, ali pa skozi okno metal orehe, fige in lešnike. Morda se pa bolj spominjajo parklja s črno knjigo, v kateri so zapisani grehi. Marsikdo se je za miklavževanje naučili katekizma in vseh molitvic, kajti Miklavž je to izpraševal. Kdor ni znal, je bil izročen parklejem in dobil šibo.
V tem duhu je nastala v medvojni Ljubljani spevoigra »Miklavž prihaja" in je pristen izraz razpoloženja Miklavževega večera v tistem času.
Posamezni odlomki iz te spevoigre se tudi večkrat slišijo na krajših miklavževih prizorih v naših Domovih. Komu ne zvene v ušesih melodije sledečih verzov:
»Mi angelci smo mali,
nas Bogec rad ima,
ali:
kaj žalost je, ne vemo, za bol nihče ne zna..." (Uvod, Med angelci)
»Mi parklji, mi smo parklji, naš glavar je Lucifer; z nami pojde z nami pojde vsak poreden paglavec!"
(Vražja himna)
S celotno izvedbo te operete pričenja mladinski pevski zbor San Justo, s pomočjo tudi tistih pevcev, praznovanje svojih petindvajset nepretrganih let obstoja.
Miklavž v spremstvu angelov, Kodrček, Serafinček, svetniki: sv. Peter, Gerard in Krišpin, ter Lucifer z Mefistom, Kosmatin in škratulin v spremstvu najhujših san-huških hudičev, so glavni nastopajoči.
Sodelovanje dirigentov Andreja Selana in prof. Andrejke Selan Vombergar, režiserja F. Beznika, scenografa T. Oblaka, pianista prof. I. Vombergarja, koreografov prof. Miriam Mehle Javoršek in prof. Murija Urbančiča ter Miriam Oblak in Danice Ma-lovh na skrbi oblek, govori v naprej, da bo ves prizor najmanj skrbno pripravljen.
In še odlomek v vzpodbudo:
Vsi lenuhi, potepuhi, ti so naši ljubljenci, umazanci, razcapanci pojdejo zdaj s parkeljni.
(Lucifer, solo)
M. V.
Gostovanje zbora Nirios y Jovenes Cantores de Bariloche v Čilu
Južna čilenska univerza je povabila pretekli teden naš bariloški zbor Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche v mesto Valdivia. Tam smo peli 11. novembra v cerkvi svetega Frančiška. V okviru univerze deluje glasbeni konzervatorij, ki ima pouk vseh orkestrskih inštrumentov. Tako ima tudi tri različne komorne orkestre (otroškega, mladinskega ter odraslega). Poleg tega ima tudi univerzitetni zbor.
Na sporedu je bilo v prvem delu enajst komadov slovenskega skladatelja Iacobusa Gallusa (1550-1591) in sicer: Diffusa est gratia Opus Musicum (OM) IV/100 (Iz tvojih ustnic lije milina); Vae nobis OM II116 (Gorje nam); Sepulto Domino OM II/ 14 (Ko so Gospoda pokopali); Angelus Domini desecendit OM 11/43 (Gospodov angel je prišel iz nebes); Šteti lesu in medio OM 11/50 (Jezus je stopil mednje); Sub-sannatores subsannabit Deus OM 11/70 (Zasmehovalce bo osmešil Bog); Repleti sunt omnes OM 11/58 (Napolnjeni so bili s Svetim Duhom); Exsultate iusti in Domino OM IV/141 (Radujte se, pravični); O ad-
NOVICE S KOROŠKE
BOROVLJE: Slovensko prosvetno društvo je praznovalo svojo 90-letnico ustanovitve; tudi so slavili 125 let od prvega SPD, ki je bil razpuščen po 10 letih obstoja. Borovlje je najstarejše prosvetno društvo na Koroškem. Kljub političnemu pritisku, izseljenstvu in prepovedi kulturnega delovanja ter slovenske besede, ima danes SPD Borovlje dragocen zaklad, kulturno dediščino in mnogo mladih sil. Ni samo kulturni dejavnik, je tudi pripomoček z dvojezičnimi prireditvami za boljše sožitje obeh narodnih skupin.
OSEM STOLETIJ VOGRČ je naslov zbornika, ki opisuje zgodovino in druge
mirabile commercium OM 1/33 (O čudovita zamenjava); ter Aleluia, Cantate Do-minum canticum novum OM 11/34 (Pojte Gospodu novo pesem).
V drugem delu je zbor prvič podal občinstvu oratorij Jephte (Jeftejeva prisega) baročnega skladatelja Giaccomo Carissimija (1605-1674). Poznana staropisemska zgodba je tu podana v obliki oratorija za soliste, zbor in generalni bas. Za konec je pa zbor pel z otroškim orkestrom konzervatorija delo v Argentini umrlega skladatelja Domenico Zipolija (1688-1726) Tantum ergo.
Zanimive so bile vaje in koncert, kjer je razen šest odraslih nastopilo nad petdeset otrok in mladoletnikov. To potovanje je začetek medsebojnega delovanja med zborom Ninos y J6venes Cantores de Bariloche in Južno čilensko univerzo, ki se bo nadaljevalo 16. in 17. decembra, ko bomo z mladinskim orkestrom predvajali simfo-nično-vokalna glasbena dela na koncertu XXVIII1 Navidad Coral.
Prof. Andrej Jan
zanimivosti koroške vasice, v kateri je dolga leta župnikoval Vinko Zaletel. Knjigo je založila Mohorjeva družba v Celovcu, i*' dala pa sta jo Koroška kulturna zveza ir* narodopisno društvo Urban Jarnik. ^ zborniku je najti prispevke o izvoru imena vasi, o vogrških freskah, urbarju, hišah in stavbah, ljudskih pesmi, slovstveni foklori in tudi bogatem duhovnem in narodnostnem delu omenjenega župnika — svetovnega popotnika.
ST. RUPERT: Strokovna kmetijska šola je končala svoje šolsko leto in s tem povabila na ogled šolskih izdelkov. Višek kul' turnega sporeda je bila igra Magnetni deček. S tem so dekleta pokazala, da imajo talent za gospodinjstvo in še za drugo.
NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI
UBLJANA — Umrl je baritonist Tone Kozlevčar, znani pevec Slovenskega okteta. Svojo dolgoletno pevsko pot je začel pri Akademskem pevskem zboru France Maroltu in jo zaključil v Ribniškem oktetu.
LJUBLJANA — Na glasbenem polju so Slovenci dobili kar nekaj odličij. V španski Sevilji je klarinetist Mate Bekavac zasedel prvo mesto na svetovnem tekmovanju mladih (do 32 let) klarinetistov. Bekavac je pred tem že dosegel lepe uspehe na koncertih v Lizboni, Dunaju, Varšavi in Salzburgu. — V Luksemburgu je dvetnajstletna saksofo-nistka Betka Kotnik dosegla drugo mesto na tekmovanju evropskih mladinskih glasbenikov. V istem tekmovanju je Primož Flajšman (21 let) zasedel peto mesto.
LJUBLJANA — Letošnji pridelek grozdja je vsaj za 30 odstotkov nižji od lanskega. Suša, burja in toča so predvsem na Primorskem razlog, da je ponekod pridelek kar za polovico nižji kot lanskega. Le na Štajerskem se vinogradniki tolažijo, da so letos nabrali samo deset odstotkov manj grozdja.
SLOVENSKA BISTRICA — Dvanajst novih novih kilometrov avtoceste so odprli za pomet na odseku Slovenska Bistrica — Hoče.
TREBNJE — Visoka poslovna šola Ekonomske fakultete v Ljubljani je uvedla v Trebnjem prvi visokošolski študij na daljavo. Tovrstni študij se razširja v svetu, pri čemer dobiva potrebno podporo s strani večjega razvoja komunikacije, informatike ’n proizvodnje novih študijskih pripomočkov. Trebnju se bosta v prvi fazi pridružila tudi centra v Novi Gorici in na Ptuju.
LJUBLJANA — Pošta Slovenije zagotavlja petkrat do šestkrat tedensko dostavo poštnih pošiljk 63 odstotkom prebivalstva 'n enkrat do petkrat tedensko dostavo 37%. Položaj postavlja Slovenijo sicer na rep držav Evropske zveze, kjer zagotavljajo vsem prebivalcem dostavo vsaj enkrat na dan. Je pa tudi res, da v Sloveniji prejme vsak prebivalec letno 160 poštnih pošiljk, medtem ko v državah Evropske zveze to število narase od pet do šestkrat. Za prihodnje leto pri pošti načrtujejo, da bi zagotovili 70 odstotkom prebivalcev dostavo Petkrat-šestkrat na teden.
LJUBLJANA — Ob priliki svetovnega dneva duševnega zdravja so izdali nekaj statističnih podatkov o Sloveniji: Slovenija ’Ota med 30 do 60 samomorov na vsakih sto tisoč prebivalcev, kar pomeni 600-650 samomorov letno in jo postavlja v svetovni vrh skupaj z Madžarsko, Litvo in Estonijo, ^jim je treba prišteti še vsaj petkrat toliko samomorilnih poskusov. V prometnih nesrečah pa izgubi življenje še kakih tisoč dvesto oseb na leto.
KOPER — Civilni invalidi Slovenije so la protestnem zborovanju zahtevali, da talija prevzame odgovornosti kot država Napadalka v drugi svetovni vojni in poravna civilnim invalidom neizplačane inva-idnine. Italija zahteva nazaj hiše na obali, hi so jih zapustili italijanski begunci ob Priključitvi, nič pa ne mara slišati o svojih °dgovornosti pa naj bodo to invalidnine ali ^izpolnjene zaščite slovenske manjšine v 'tali ji.
ŠAO PAULO, Braziliji — Šeherezada v 'zvedbi mladinskega gledališča je bila glavna točka petega mladinskega festivala ®Censkih umetnosti v mestu Araraquara. V
° Paulo so Šeherezado ponovili še trikrat.
MARIBOR — Na Račjem dvoru pri Mariboru so začeli z deli za muzej na Prostem, kjer naj bi predstavil značilnosti stavb severovzhodne Slovenije, zasadili avtohtone vrste rastlinstva in gojili čredico °vc in koz. V muzej bodo prenesli različne Pe viničarij, zidanic, vinskih kleti, kovač-
nice, gospodarska poslopja in tudi mlin ob potoku. Muzej naj bi za ogled odprli čez pet let. Račji dvor je bilo nekdaj središče vinogradniških posesti admontskega samostana in je v njegovem dvorcu pred leti delovalo priljubljeno mariborsko gostišče.
TRENTA — Zgornje kriško jezero leži 2.158 metrov visoko in je najvišje slovensko jezero. Veliko je le kakih sto krat sto metrov. Vanj se je spustilo pet potapljačev: trije specialci ministrstva za notranje zadeve, portoroški profesionalni potapljač in pota-pljač-fotoreporter. Poleg rekorda, ki ga predstavlja potop, so izmerili, da je jezero globoko 9.5 metrov, da dno prekriva mulj in da ima tudi že svojo onesnaženost, saj so iz jezera privlekli kovinski vrč za vodo, steklenice in plastenke.
LJUBLJANA — Po zadnjih podatkih je trenutno v Sloveniji 47 bolnikov z aids-sido in 60 okuženih (registriranih). Kot povsod, menijo, da je število okuženih neregistriranih znatno višje.
MARIBOR -— Francoski strokovnjaki so predstavili svoje zamisli kako delati z odpadki. Po njihovem naj bi imela Slovenija tri glavne centre za gospodarjenje z odpadki in nekaj manjših centrov, ki bi zbirali ali sortirali odpadke. Strokovnjaki menijo, da je 350 kilogramov smeti na prebivalca kar nizka količina. V Mariboru se zavzemajo, da bi v sklopu 21 območnih občin v teku treh let zgradili enega od treh glavnih centrov.
LJUBLJANA — Skoraj 24.000 ljudi je obiskalo največjo razstavo srednjeveške umetnosti z naslovom Gotika v Sloveniji. Med njimi je bilo tri tisoč tujcev in osem tisoč šolarjev. Razstava je bila istočasno na treh lokacijah: v obeh stavbah Narodne galerije v Ljubljani in v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad v Tivoliju). Poleg razstav samih je bilo razvitih nešteto drugih dejavnosti, kot so videoprojekcije, slikarske ali rezbarske delavnice; vsega skupaj so našteli 480 posebnih dejavnosti.
IDRIJA — Na zborovanju muzealcev so letošnjo Valvasorjevo nagrado podelili dr. Gorazdu Makaroviču, kustosu za ljudsko umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. Valvasorjevo priznanje pa je prejela muzikologinja Darja Koter za strokovno urejenost stalne razstave starih glasbil v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
Poroka: V soboto, 25. novembra, sta se v cerkvi Marije Pomagaj poročila Tone Mokorel in Irenka Fajdiga. Priče so bili: ženinova mati ga. Ani Mokorel roj. Petkovšek in ženinov brat Jože Mokorel ter nevestina mati ga. Irena Fajdiga roj. Zajec in nevestin brat Pavle Fajdiga. Poročil je dr. Jure Rode
Novemu zakonu želimo srečo!
Krsta: V nedeljo, 26. novembra, je bil
krščen v cerkvi Marije Pomagaj Tomaž Lenarčič, sin Jožeta in Pavlinke Dobovšek. Botra sta bila Jože Cukjati in Marjanka Dobovšek roj. Lenarčič. Krstil je dr. Jure Rode.
V cerkvi Marije Pomagaj je bila v nedeljo, 26. novembra, krščena Nadja Mihaela Mavrič, hčerka Miloša in prof. Elizabete Petkovšek. Botra sta Gabrijel Mavrič in gdč. Sandra Petkovšek, krstil pa je delegat Jože Škerbec.
Srečnim staršem naše čestitke!
Smrt: Umrl je v San Justu Štefan Kavčič ml. (32 let). Naj počiva v miru!
Koncert	v	Slov
5. novembra smo se vaščani Slovenske vasi, skupaj z gosti, v velikem številu zbrali v cerkvi Marije Kraljice na koncertu otroškega in mladinskega pevskega zbora. Ta koncert je bil prirejen v spomin 36. obletnice blagoslovitve naše cerkve Marije Kraljice.
V uvodnem govoru nas je napovedovalec povabil: „Prisluhnimo melodiji, harmoniji, predvsem pa vsebini pesmi. »Zapravimo« nekaj časa za nekaj nekoristnega: petje. Prisluhnimo s srcem — in odkrili bomo sporočilo pesmi, Lepoto, Harmonijo samo. Za besedilom, melodijo, sporočilom... bomo odkrili tudi delček osebne vere pevcev in prosti čas, voljo, ki je bila vložena v današnji koncert v bližini obletnice blagoslova najstarejše slovenske župnijske cerkve v Južni Ameriki."
Koncert je začel otroški zbor, katerega že več leti vodi s. Snežna. Upamo, da bo iz vrst tega zbora izšel marsikateri talent, ki bo okrepil mladinski zbor. Otroci so zapeli štiri pesmi.
Sledil je nastop mladinskega zbora. „V prvem delu tega nastopa smo z osmimi pesmimi poromali k naši nebeški materi Mariji, jo počastili, se ji zahvalili in jo tudi prosili, naj varuje naše družine, župnijo, domovino." Ob zaključku prvega dela na-
stopa mladinskega zbora, so vsi nastopajoči skupaj s poslušalci v cerkvi zapeli pesem Marija, skoz življenje.
Po kratkem odmoru je sledil drugi del koncerta, ki nas je s sedmimi pesmimi popeljal v svet razlage božje pesmi, ki se, hvala Bogu in vsem, ki so gradili to cerkev, razlega v domačem jeziku vsa leta od blagoslovitve do danes. Koncert se je zaključil z Zahvalno pesmijo.
Lep in prijeten večer so nam pripravili mladi pevci iz Slovenske vasi. Kvalitetno petje, izbor pesmi in okolje v katerem se je koncert odvijal, vse to je bila ne le uspešna glasbena prireditev, pač pa tudi lepo doživetje za vsakega kristjana. Hvala lepa vsem pevcem in voditelju zbora g. Franciju Pavliču za ta večer!
Prav gotovo pa se velja zamisliti tudi ob besedah napovedovalca, ki je ob koncu koncerta dejal: „Če drevo nima korenin, umrje. Slovenska vas ima vse pogoje, ima zadosti zemlje, da požene korenine, da živi še naprej. Imejte radi to, kar imamo, še več, razvijajmo to, kar imamo. Zapomnimo pa si, da je življenje vsakega drevesa, ki ima večino svojih korenin na tujem vrtu, odvisna od volje drugega."
Z. A.
NOVICE S PRIMORSKE
ZALOŽBA MLADIKA je izdala v italijanščini knjižico o Repentabru. Je turistični vodič, ki bralcu italijanske narodnosti poda v strnjeni obliki zgodovino in zanimivosti tega kraja. Do sedaj so bili vsi ti podatki predstavljeni iz nacionalistično in protislovensko usmerjenih krogov. V štirih poglavjih so opisana slovenska imena krajev, Marijino češčenje, zgodovinski podatki in stavbe na Repentabru (cerkev sv. Roka, župnišče, srenjska hiša).
V LETIH 1910 DO 1919 je bil Andrej Karlin škof tržaško-koprske škofije. 27 predavateljev je osvetljevalo razne vidike njegovega delovanja na tradicionalnem jesenskem simpoziju Slovenika v Rimu. Škof Karlin je uvedel postopek, da bi škof Slomšek bil prištet k blaženim.
MOČAN UDAREC slovenskemu šolstvu pomeni odločitev ministrstva za šolstvo, ki je ukinila sindikalni dopust tajnici slovenskega šolskega sindikata Marti Kapun. Tajnica je bila do sedaj oproščena pouka v razredu in se je posvečala reševanju šolskih problemov ter seznanjanju z novostmi na šolskem področju.
'□©w@ms[k0 (steun ©m fi&kacpGta
Oktober 1995 bo ostal rojakom iz San Martina v lepem spominu, saj je bil to mesec prijetnih doživetji in srečanj.
V nedeljo, 15. oktobra smo po sv. maši praznovali materinski dan. Gospa Rezi Marinšek je v imenu krajevne Zveze žena-mati pozdravila vse slavljenke. Prebrala je nekaj globokih misli iz papeževega pisma ženam, v katerem sv. oče postavlja Marijo za zgled v službi ljubezni. V imenu mladinskih organizacij je mamicam voščil Marijan Bol-težar. Spomnil se je tudi vseh rajnih mater. Učenci 3. razreda Rožmanove šole so prisrčno recitirali „Moja ljuba, zlata mama". Vsi otroci so mamicam zapeli ob spremljavi inštrumentov „Šopek za mamico". Mladi so mamicam postregli z zajtrkom.
19. oktobra je Rudolf Smersu, častni član našega Doma, obhajal devetdeset let. Skupina odbornikov in prijateljev mu je ponesla čestitke rojakov iz okraja. V krogu domačih smo jubilantu vsi iz srca zapeli „KoTkor kapljic". Devetdeset rdečih vrtnic je krasilo obednico in pričalo o bogatem delu slavljenca.
21. oktobra, na predvečer Slovenskega dne, smo doživeli pomemben kulturni večer. Koncert Logaškega okteta je privabil lepo število rojakov, tudi nekatere, ki red-
no ne zahajajo v Dom. S svojim obiskom so nas počastili: dr. Peter Vencelj, dr. John Corsellis in prof. Matjaž Puc. Predsednik Doma, Andrej Peršuh, je gostom izrekel dobrodošlico in jim podaril spominske lesoreze. Ubrano petje okteta je poslušalcem seglo res do srca. Vsaka pesem je bila nagrajena z močnim aplavzom. Oktet je Domu poklonil sliko Logatca in kasete. Dr. Peter Vencelj si je ogledal šolske prostore. Opazili smo, da so mu otroci pri srcu, saj je ljubeče pestoval malo Cecilijo. Po koncertu so dekleta in fantje vsem postregli z okusno večerjo. V prijetnem vzdušju in prijateljskem kramljanju je ura odbila skoraj polnoč.
29. oktobra se je že v zgodnjih popoldanskih urah razlegala v Domu slovenska glasba. Priredili smo vsakoletno tombolo, ki je pritegnila rojake iz vseh okrajev in tudi vrsto argentinskih prijateljev. Marko Rezelj je napeto vodil igro. Sreča se je nasmehnila Jožetu Cestniku iz Ramos Mejije, ki je poleg glavnega dobitka ($ 12.000) zadel še video aparat. Čeprav nas je mnogo ostalo praznih rok, smo odhajali z zadovoljstvom, ker smo podprli sanmartinski Dom.
Hvala vam!
V. P.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122-1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tei.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3Q „M" — Capital —Tel: 831-3546.
NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
/'	Letalske karte, rezerva
vATV hotelov, najem avtomo--	bilov	in izleti po svetu
LEGAJO N° 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dinerfa y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM
Matija Debevec - sobosiikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30- Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA —Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias
- Uraduje ob sredah od 19. do 21: ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Slovenska kulturna akcija
Predavanje dr. A. Finka 9. decembra je preloženo na začetek prihodnega leta.
Mladinski pevski zbor San Justo ob 25. obletnici prireja
BOŽIČNI KONCERT
21. decembra ob 20.30 uri v župni cerkvi Janeza Bosca,
Av. Marquez 3031 - San Isidro
Prisrčno vabljeni!
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N® 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
č Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Folklorna skupina Pristava
,,Slovenija, od pampe do sončne strani Alp!" Slovenska Pristava, 9. decembra 1995, ob 20.30 Ponovitev celotnega programa iz Slovenije Vstopnina: $ 5.- (otroci brezplačno)
NAŠ DOM	SAN	JUSTO
Mladinski pevski zbor San Justo ob 25. obletnici vabi na
SPEVOIGRO (v treh dejanjih)
MIKLAVŽ PRIHAJA
Avtor: dr. Jerko Geržinčič - Režija: Frido Beznik v Našem domu San Justo
9. decembra, ob 20. uri za otroke 10. decembra, ob 20. uri za mladino in odrasle Po predstavi bo obdarovanje.
Miklavževa pisarna uraduje od 17. do 20. ure.
Vsi prisrčno vabljeni!
ŠOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE
v Počitniškem domu „Dr. Rudolf Hanželič" - Sierras de Cordoba
od 26. decembra 1995 do 10. januarja 1996.
Zedinjena Slovenija sporoča, da bo stroške prevoza otrok, v znesku $ 60.-za vsakega plačala iz mecenskega daru, ki ga je prejela v ta namen.
Nova cena je $ 270: plačilo $ 150,- ob vpisu, ostalo pred odhodom.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
Ljubezen po pismih tudi v španščini
Naš rojak dr. Vojko Arko ne le da je eden izmed stebrov Slovenskega planinskega društva — nedavno so ga izvolili za častnega predsednika! — s sedežem v Ba-riločah (San Carlos de Bariloche) in s tem tudi slovenstva v tamošnjih predelih argentinske Patagonije, je tudi uspešen in uveljavljen pisec. Knjiga „Dhaulagiri", ki sta jo napisala z Dinkom Bertoncljem, je sploh prvo avtorsko himalajsko delo v slovenskem jeziku. Leta 1975 je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla njegova zbirka „Zgodbe z Nahuel Huapija", v zbirki Gore Slovenskega planinaskega društva pa knjiga „Ljubezen po pismih". Leta 1987 je pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu potem izdal še „Cerro Shaihueque", 1991, pa pri Clubu Andino Bariloche do letos svoje edino neslovensko knjižno delo biografijo „Otto Mciling".
Svoje tretje delo „Ljubezen po pismih" je potem tudi prevedel in letos poleti — le malo za tem, ko je slavil 75. rojstni dan — je izšlo še v španskem jeziku: da bi tudi širšo argentinsko javnost seznanil o doprinosu Slovencev k razvoju gorništva in smučanju v Argentini. Tudi knjiga „Amor por carta" s podnaslovom Recuerdos de un andinista (Spomin gornika) je izšla v založbi Cluba Andino Bariloche, s katerim tudi sicer odlično sodelujejo. Je sicer nekoliko skromnejša kot slovenska izdaja, toda odtisi
risb Bare Remec zato niso nič izgubili, še manj pa gorniška dejanja, izbor katerih avtor na koncu še dodatno predstavlja, tudi s plezalskimi skicami in fotografije z vrisanimi smermi.
Franci Savenc „Delo", 20. nov.
NEDELJA, 3. decembra:
V Rozmanovem domu maša in kosila
PETEK, 8. decembra:
V cerkvi Marije Pomagaj mladinsk* maša in posvetitev mladine Brezmadežni« govorila bosta prof. Tine in prof. Marjan* Vivod.
SOBOTA, 9. decembra:
SKA - Predavanje dr. A. Finka je pre" loženo na začetek prihodnega leta.
Nastop Folklorne skupine Pristava.
V San Justu spevoigra Miklavž prihaj* ob 20. uri za otroke.
NEDELJA, 10. decembra:
V San Justu spevoigra Miklavž priba)* ob 20. uri za mladino in odrasle.
SOBOTA, 16. decembra:
Božičnica Zveze slovenskih mater i*1 žena in Vincencijeve konference.
II. srečanje učiteljev ljudske in srednje šole v Slovenski hiši ob 8.30.
France Cukjati blagoslavlja spominsko ploščo ob 50-letnici begunstva v Slovenske"1 domu v Carapachayu. Poročilo o slovesnosti smo objavili v prejšnji številki•
II. srečanje učiteljstva ljudske in srednje šole
Slovenska hiša, 16. decembra, ob 8.30 uri.
Vabi šolski odsek ZS
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
DA NE BO PREPOZNO!
- Samo člani, ki bodo 31. decembra 1995 imeli kartico SLOGA-MULTIRED v žepu, lahko upajo na ZASTONJSKO vožnjo BUE-LJU-BUE (s spremljevalcem).
Žrebanje bo 2. januarja 1996.	m,	m	IZ"	O
- Samo člani, ki bodo imeli naloženih vsaj $ 100,- v nava- IwlWI llflw W; dni hranilni vlogi in Karto SLOGA, bodo imeli prost vstop na letovišče SLOGA. Začetek sezone 2. decembra 1995.
V SLOGI JE MOČ!