št. 13	Utiedelfa 28 marca	1337
Winkler Venceslav:
Grad na Feskovcu
Tlačani so se mučili ves božji dati. Se ženske so morale pomagati pri zidanju. Doma so gospodarili otroci. Valpet šparenblek je hodil gledat, kako delo napreduje. Biriči so kričali, kar so mogli, včasih so tudi pretepali do krvi.
Jure je pa hodil okoli Peskovca. Na hrib se ni upal Bal se je biričev, biriči pa njega, še bolj pa medveda. Kadar je sedel na Pečniku, je vriskal, da so ga tudi tlačani pri delu slišali.
»Naj vriska,« je reksL. >Nekdo »nora vriskati«
Takole po malem se je obrnilo k jeseni. Njive so ostale nepožete, travniki nepokošeni. Kdo bo delal, če so samo otroci doma?
»Juitri bo žegnanje,« je presodil Jure. Čakal je vse popoldne, da bi zazvo, nilo, a ni. Ko je šlo k večeru, se je razjezi h. Poklical je medveda in sta šla T vas. 2upnik je stal pred cerkvijo m gledal na Peskovec.
»Otrok,« so godrnjali nekateri. »Močan je,« so rekli drugi. »Lahko bi delal namesto oče>ta, ki je revež, tako slab.«	^ Sari Kuikec ge je pa smehljal,
»Zakaj pa ne pritrkavajo?< Je PO" nižno vprašal Jure.
»Moj Bog,« je sklenil župnik roke, »saj ni žive duše doma, vsi so na tlaki* otrok moj.« j\yrg jg uskaj gtfffl	j rpnnffr
potem se je pomudil: »Bom pa jaz!«
»Kar diaj, kar daj, otrok moj, star sem že, sam sem, kar daj!«
Jure je pomig-niil medvedu in spravila sta se v zvonik.
»Marko, vleči!« je ukazal. Zvonovi so zapeli tako kakoi še nikoli. Župnik pred cerkvijo se je kar prestrašil.
»Otrok božji, kake zvon'š!« Jure ga ni slišal. Zatspii se je pesem in se smehljal. Marko Šumrada je vlekel s šapami za vrv le zraven zamolklo hrundal, da se je tiesel zvonik.
Tlačani aa Peskovci so zu siišali zvonove. Prenehali so z delom, pokrižah so se in začeli moliti,
»Kakšna predrznost!« ja zakričal va--pe: šparenblek, ki se je rano mislil vr niti domov. »Delajte, delale'«
Tlačani so globoko vziihoih in oida-ljevali z delom. Valpet pa je posla' urnega biriča na konju k cerkvi župnik ne je storil. Birič je kričal v zvonik, kričal in kričal toda zastonj. Jur» in Marko ga nista slišala. Šele, ko se jima je zazdelo, da je prve pesmi z i cl osti, sta prenehala in pogledala skozi line, kdo razgraja pred cerkvijo
»Kdo ti je dovolil?« je iiripavo kričal birič
Jure se je smejal. Kuš*ravt lasje so mu plapolali v vetru.
»Pridi gori!« je rekeL
Pa je nalašč še parkrat udaril po zvonu.
»Takoj se poberi iz zvonika!« se je drl birič.
»Kaj še!« se je hvalil Jure. »To bo še pesem!«
Birič je hotel v zvonik, a so bila cerkvena vrata zaprta. Medved Marko je zlezel iz lin in jih tiščal.
»Odpri vrata!« je kričal birič Juretu.
»Odpri jih sam!« se je smejal Jure.
Birič je poskušal na vse načine, a zmeraj zastonj. Nazadnje se je medvedu zazdelo dovolj, odprl jih je počasi in stopil na prag. Vzdignil je prednje noge in zažugaJ birču Birič je zatulil in jo ubral po klancu čez polje nia Pesko-vec.
»Medved, milostni gospod, medved Medved zvoni!«
»Kakšen medved,« se je jezil valpet. »Strahopetec!«
»Nemara je res medved,« so se spogledali tlačani.
Spomnili so se na Kukčevega Jureta in so rekli:
»Jutri je praznik. Jutri bo žegnanje. Danes se mora zvoniti, fant že ve. kako ' je prav.«---
4. Biriči v vaseh
Prešfla je ziima z laikoto in mrazom. Jure je vrgel smuči in čevlje na izbo in ee spustil z medvedom na Pečnik. Kopal je teloh izpod snega, hodil je v Glin siko ložo za Peškovec po zvončke, sploh je bil vesel, čeprav je ležal ponekod še sneg. Ko je prvo solnce ogrelo južne strani, so izvedeli ljudje, da je prišel na Peskovec valpet Šparenblek.
»Zdaj bo hudo,« so se zbali.
Tisto pomlad je bila velika noč hudo zgodnja. Za praznike so šli gosposki biriči po vaseh.
»Jojmene, k nam gredo!« se je ustrašil Kukec.
Biriči so bili novi Prvič so bili v vaseh. Nova gospoda jih je pripeljala od nekod. Pali so v dolino kot slabo vreme.
»Miha Kukec!« so se postavili pred hišo
»Seveda sem,« je ponižno povedal kmet.
»Na tlako! Takoj Po praznikih!« je ukazal birič.
»Kam?« se je čudil Kukec.
»Na Peskovec.«
Mož ni razumel. Biriči so obustno od šli. Vso dolino so prehodili. V Metuljah so se jim ljudje izognili. Skrili so se jim. Biriči so od nekod privlekli župana in ga prisilil, da jim je obljubil, da bo vse povedal ljudem. Ponekod so tlačani ugovarjali. Biriči so začeli kričati in razbijati po hišah. Prestrašeni kmetje so obljubili, (M pridejo, da gotovo pridejo.
Napol pijani so se vlekffi proti domu. Opotekali so se po poti. Nekje pod Vidmom so srečali Jureta. Počasii je šel po stezi, bil je velik in močan Za njim je hlačal medved in neprestano godrnjal.
»Daj nam medveda!« so se ustavili biriči.
»Pa je res lep dan!« je rekel pohlevno Jure.
»Modiveda nam daj!«
»Kakopa prazniki so prazniki.«
(Dalje prihodnjič)-
Zgodba o roparju Kun'Kanu
Spisal Kavčič Tihomir, učenec IV. razreda v Vinici pri Črnomlju
Takoj pripravite orožje! Jaz bom vzel | bombo za solzenje! Kan se je odpravil na rop, v mesto Bar, da napade Boseiltov grad! Policaji se niso nič obirali, ampak šili za roparji. Ko so prišli do Bo-seltovega gradu, je Jonž pogledal na
okno. Videl je kako je hlapec vezal Boselta in drugi hlapci pa Boselteve hlapce. Jonžovi tovariši so se po tihem splazili na zadnja vrata. Med njimi Jonž prvi. Ko so že vrata odprli, je Kan slišal, da je nekaj zaškripalo in opozoril hlapce: »Na veži je nekaj zaškripalo da se mi čuvate! Hlapci so se seveda temu smejali. Ko so nato že pozabili, so se smejali in Jonž, ki je bil pri vratih, je slišal žvenket denarja. Hlapci ao pravkar vlomili v blagajno. Ko so se tako zabavljali, so se jim naenkrat zježili lasje. Grozansko je počilo in po zraku je plaval dušeč dim. Kajn in hlapci so pustili vse pri miru in jeli na vse pretege kričati: »Bežimo! Bežimo, dokler smo še celi!« Zunaj je bilo slišati krohot policajev, ki so kričali: »Vas že imamo.« Strojnica je zaropotala tn vrata so se zdrobila v kosce lesa. Kan in hlapci so pustili vse orožje in ju ucvrli proti Kanovi graščini. Jonž se je spomnil na Boselta in njegove hlapce. Rekel je tovarišem: »Re-
šit bo treiba Roselta in hlapce!« Hitro! Hitro! Nekoliko policajev se je pogna* lo za roparji Toda kmalu so se vrnili in rekli: »O roparjih ni ne duha ne sluha!« BoseOlt in hlapci so bili v nezavesti. Nezavestne so odvezali in Jih odnesli ven. Jonž je šel po zdravnika in mu razložil vse o nočni vojni. »Gdo so bili vlomilci?« Vpraša zdravnik. »Kan in njegovi hlapci!« Reče Jonž. Za nekaj časa sta bila že taim Med tem so se nekateri zdramili ie nezavesti Od tedaj ima Boselt celo vojsko, da mu straži grad.
Kam in hlapci so bili jezni, ker so se brez plena vračali domov, Kljtuib temia pa tudi veseli, ker so jim odnesli pete. Ko so prišli do gradu, je Kam potrkal na vrata. »Že gredio domov!« Reče vratar. Ko so vrata odprli so se jako začudili. »Kaj niste nič opravili?« »Nič!«
čaji so nas zalotili!« »Policaji? čudmo Gdo jim je povedal, da ste vi tam?« »Ali tista žena spi?« Vpraša Kan. »Ne vemo!« Vele hlapci. »Kaj spita Kun in Kana?« »Da!« »Dobro!« Reče Kam in otide po stopnicah v prvo nadstropje budit ženo in sina. Ko je prišel do vrat je potrkal. »Gdo je?« Vpraša žena. »Kan!« Odgovori jezno. »Kaj vam se
oi posrečilo, da si tako jezen?« »Ni!« Reče Kan kratko. »Kdo vas je zapodil?« »Policaji z bombo za solzenje!« »Ali greš spat?« Vpraša Kun. »Grem!« Rede Kam in gre. Ko je prišel k hlapcem, je odredil, da orni, kateri so bili na ropa naj gredo spat, drugi pa stražit. Odšel je spat.
Drugo jutro, ko je ustal so bili že meti hlapci na nogah. > Zakaj ste že usta. M?« Vpraša Kan. Tiste ženice, ki je tpala v sobi, ki je v pritličju ni! Vele Mapci. »Kaj je zares ni?« »Ni!« Kan ni verjel, ampak je šel sam pogilodait. Videl je odlpito okno in nedotaknjeno posteljo. »Aha! Da so nas zalotili po-Hcaji je ona kriva!« Reče Kan. »Saj res!« Vele hlapci. »Ko smo se mi pogovarjali je ženica prisluškovala, otprla oknn in se splazila na policijo in povedala, da smo namenjeni v Boseltov grad. Policija za nami in so nas napadli.« Veli Kan. Od takrat je Kan sklenili, da ne bo več ropaj, ker se je bal, da ga policiji ne ujamejo. Tako ■je živeti dolgo časo, ako je zmanjkalo hrane, ie bil prisiljen na rop. Sklenil
je, da oropa Kengiovo palačo. Pa se je pošteno zmotil. Keng je imel veliko
množino hlapcev, ki so bili oboroženi od pete do glave. Ko je ura odbila devet zvečer, se je Kan pripravil na rop. On in hlapci so se potihoma splazili iz graščine v Kengovo palačo. Kengov hlapec Tarry, je bil na straži m takoj opazil tolpo. Tekel je zbudit Kenga in vse hlapce. Vsi so se dobro oborožili in stopili za zid v obrambo. Kanova tolpa se je neslišno priplazila do vrat Kan je v gel ročno granato na vrata, da so se zdrobila v kosce lesa. Keng in Tarry sta dalo povelje streljati. Nastala prava vojna. Kanovih je bilo ra. njenih petnajst, Kengovih devet Tarry je iz samokresa prestrelil Kamiumogo in mu preprečil beg. Ostali hlapci so se razbežali. Keng je poklical policijo, ki je napadalce povezal in jih odvezla na zasliševanje. Prišlo je tudi do sodišča. Kar:;- so obsodili na smrt, a hlapce na dosmrtno ječo.
Ker je bilo Kana konec, je tudi moje povestice konec!
Aleluja
Venceij, Žane in Lipek se igrajo pod oknom učiteljevega stanovanja. Pa ;cačne Venceij: »Moja mamica mi je obljubila, da
'dobim, če bom ubogljiv, o Velikinoči isvrhan krožnik pisanih pirhov.«
»Jaz pa. če se bom pridno učil. dobim od mamice za praznike kos mastne Sunke in še sladko potico povrhu«,
povdarja Žane ter si ob misli na velikonočne dobrote žc kar vnaprej obli-zuje ustnice.
»Kaj bo pa tebi dala mamica?« vpraša Venceij siromašnega Lipka.
»Kaj neki naj mi da, ko reva sama nima ničesar«, se bridko nasmehne Lipek. »Toda jaz hočem biti vkljub temu ubogljiv in priden, ker vem, da je tako prav, ob enem pa s tem razveselim svojo ljubo mamico!«
Učitelj, ki je med tem stal v sobi in vse dobro čul se nagne skozi okno:
»Lipek. ti si dober deček. Le ostani vedno tak in vesela te bo mamica, radi te bodo imeli Bog in ljudje in dobro se ti bo godilo!«
Učitelju Lipek kar ni mogel iz spomina in sklenil je napraviti mu vsaj nekoliko radosti. Takoj naslednje dni jc od svojih prijateljev,, nabral nekaj denarja, nekaj si je pa pritrgal sam. S vsoto je nakupil košarico velikonočnih dobrin ter jo poslal Lipkovi materi.
Lahko si mislimo, kako sta bila vesela mati in Lipek ko sta imela na Ve* liko nedeljo poleg srečne medsebojne ljubezni tudi tako nepričakovano in okusno »Alelujo« na mizi.
Oilly P.:
Snirtoglavec
Legenda
Sin božji je umiral na Križu. Poslednji predsmrtni utripi so pretresali njegovo učlovečeno, izmučeno telo. —
Nebo je potemnelo, zemlja se trese in vseh grozot prepolno je vse stvarstvo. tresoče se zemlje prileze skromno opisani večji metulj. Rodna zibelka mu je bila temno rujava buba v rahli prsti.
Nima še polnorazvitih kril, ki mu pa na zraku hitro doraščajo. Prileze do lesenega Križa in po njem se višje in višje vzpenja. Ob' glavi umirajoče-
ga Odrešenika sveta obsedi. Mlada, komaj dorastla, še mehka krila pregib-Ije in ž njimi pahla rahle sapice proti izmučeni, okrvaveli glavi Kriianega, kakor da mu hoče olajševati poslednji smrtni boj. Zadnji vzdih: »dopolnjeno je« — izdihne in poslednji oste« kleneli pogled se upre na drobno, živo pahljajočo živalco poleg glave. — Viden znak priznanja ji ostane za vedno: smrtna glava na hrbtu. — In šc drugo edinstveno svojstvo med metulji si pridobi. Z nežnim, a dobro slišnim glaskom se oglaša, kadar ga je volja, posebno ob prerojenju v metulja. —
To je črnemu murnu podoben zvok. ki pa ni tako močan, kakor pri murnu, namreč nežni: »Kri—kri—kri—kri—«
-------- ---
Moč vijolice
Živela je mogočna kraljica v velikem začaranem gradu in se sprehajala po prostranih dvoranah, ki so bile lepe in udobne, kot je primerno za tako gospo. Ob gradu, v skriti bolj nedostopni strani pa je imela vrt zasajen z rožami, ki so cvetele od rane pomladi do pozne jeseni.
svoji črni obleki, v katero je bila vedno oblečena.
Mimo tega gradu je hodil vsak dan ubog deček, ki je prišel v bližino tega gradu iz čisto drugih krajev. Deček je bil brez duše. Med potjo skozi samoten gozd, ga je ujel čarovnik, mu dušo obdal z ledeno kepo, da je začela zaradi mraza odmirati. Sedaj je čutil deček na vsej svoji nadaljnji poti leden dih, ki mu je uničil kot jesenska slana vso srečo in zadovoljno življenje. Ne lepote toplega dneva, ne krasote jasnih noči, ne cvetja pomladi in ne bogastva jeseni ni občutil. Vse je šlo mimo njega, ne da bi mu zbudilo dušo iz ledenega oklepa.
Zidovi tega začaranega gradu pa- so na dečka tako vplivali kot pomladansko sonce na zmrzlo zemljo. Leden oklep okrog duše se mu je jel topiti in duša je začela oživljati. Čutil je, da mora biti v tem gradu nekaj, kar ga bo rešilo moči čarovnika in mu opro«
stilo ledeno skorjg, v kateri je zmr-zovala njegova duša. Rad bi bil stopil v ta začarani grad, toda m imel tega
Eoguma. Šele po dolgem opazovanju, o je duša naravnost čutila, da je samo v tem gradu njena rešitev, se je deček opogumil in stopil v grad in na vrt. Na njem je našel kraljico, ki se je sprehajala kot roža med rožami, od nje pa se je razširjal vonj pomladi.
Čudila se je kraljica temu dečkovemu predrznemu koraku, ki je postal ves zmeden od njenega pogleda. Iz oči, ki so zrle nekam v daljavo, je sijala milina, ob kateri je deček pozabil na vso svojo nesrečo in tugo. Ta milina pogleda in sladkost glasu sta dečku
pregnali vso bojazen in strah. Povedal je kraljici, kaj ga je prignalo v njeno bližino na njen vrt. Kraljica, ki je poznala čarovnikovo delo, se je sklo nila in utrgala majhen skromen cvet vijolice in ga dala dečku
Deček je cvet sprejel s trdnim zaupanjem, da ga bo duh vijolice rešil čarovniške moči. In res. komaj je cvet poduhal, je začutil v svojih prsih novo življenje, ledena kepa okoli srca se je začela topiti, duša je zaživela in čutila silno moč dobrine vijolice in kraljice Tako je kraljica rešila z vijolico začaranega dečka.	Vončina Drago
Janko Polak:
Velikonočna
Kristus je vstali Pri fari zvonijo zvonovi, v banderih šumijo vetrn-"' Kristus je vstal!
Kristus je vstal! V sprevodu prepevajo pevci in ptičica poje na drevci-Kristus je vstal!
Kristus je vstali Vsa v cvetju zdaj diha narava, nad nami pa klic božji plavp Kristus je vstal!
Kristus je vstal! Glas dušo vso mojo objel je in v duši globine zapel je-Kristus je vstal!
Kristus je vstal!
Z vstajenjem je smrt pokopavp' Hosana, hosana, hosana! Kristus je vstal!
Za bistre glavice
Tomažek se predstavi in reče: »Tukaj je moj oče in tukaj sem jaz. Oče je trikrat starejši od mene Čez deset let bo pa samo dvakrat starejši od mene Koliko let imava zdaj?
Torej. Jutrovčki, hitro potuhtajte pravi odgovori
Stric Matic deli nagrade
Žitko Miletika, uč. IV. razr. v Verdu pri Vrhniki Melavec Tinko, uč. IV. razr. v Mozirju Pistor Jelina, uč. III. razr. Magdaienske šole v Mariboru Derganc Franc, uč. I. razr. mešč. šole v Semiču Pinterič Nada, uč. IV. razr. Podvelki p. Brezno ob Dravi Grosar Boženka, dij. III. razr. mešč. šole Trbovlje II.
Cvim Micika, uč. V. razr. Blanca ob Savi
i
Volk Kristina, meščanska šola v Žalcu Pleteršek Vida, uč. IV. razr. v Šoštanju Aleš Francka, uč. V. razr. BI. Dobrava 43 Šergan Ladislav, uč. IV. razr. mešč. š. v Vojniku p. Celju Gnezda Boža, uč. III. razr. Unec pri Rakeku Sticker Karolina, uč. I. razr. mešč. šole v Hrastniku črepinšek Leja, uč. I. razr. meščanske šole v Celju Kmetic Anton, Trbovlje I. — Loke 219
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mladinske knjižnice Jutra".
Stric Matic bo v prihodnji številki razpisal nov natečaj. Opozorite na to vse svoje prijatelje in znance. Obenem vam vsem želi prav vesele velikonočne praznike, obilo pirhov in potic!
Manko G.
\Z2
Tiho, tiho hodi noč okoli, po goricah, po gozdovih tava, s tajnim šepetanjem čez drevesa med poljano spečo splava.
Zdaj poboža mesečino belo, svetli zvezdi vrh neba mežika, zdaj objame brezo ob potoku, med razori tam se že potika.
Se med hiše trudne tja se plazi, pod odejo k deci se pogreje, tam zaspi vsa trudna, sladko sanja že v daljavi jutro se zasmeje.
Križanka III
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk »Mladega Jutra« so pravilno rešili:
Avbar Alojzij, dijak I. razr. drž. real. gimn. v Novem mestu, Smilja Sev nik, uč. IV. razr. na Vranskem. Kruš-nik Vekoslav, dijak II. d razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Terglav Vladimir, uč. IV. razr. v Mozirju.
Vidmar Marjan v Mariboru in Tro-iošek Adolf v Ljubljani: Vajina spisa sta bila na žalost »predolga« in smo ju morali — hočeš, nočeš — krajšati. Oglasita se še kaj!
P. F. C.: Pesem o smučarju bomo objavili Druga pesem še ni zrela za tisk. Pravljico o nočnem strahu pa spiši še enkrat in sicer tako, da boš popisal samo eno stran lista Med vrsticami pa pusti dovolj prostora za korekture.
Vodoravno: 1 moško krstno ime, 2 del Ljubljane, 3 družinski član, 5 predlog, 6 kesanje. 7 del obraza, 8 nasprotno od celote, 9 želijo vsi narodi, 12 del dneva, 14 osebni zaimek, 16 pomožni glagol, 18 staroslo%^anska pijača, 20 kulturna rastlina, 22 posoda, 24 zdra-. vilo, 25 morska žival, 27 otok v Jadranskem morju, 28 bolesten izrastek na telesu, 29 ploskovna mera.
Navpično: 1. moško krstno ime, 2 del Ljubljane, 3 družinski član, 4 ptič, 5 domača žival, 6 leseno orodje, 7 ni-kalnica, 10 veznik, 11 skupina čebel, 13 je toliko vredno kot zlato, 15 del stavbe, 17 domača žival. 19 je na glavi, 21 afriški ptič, 23 predlog, 25 izdelek iz mleka. 26 del kolesa, 27 izvir, 28 pijača.
Rešitev posetnice I
Slikarjeva žena.
Rešitev posetnice II
Mizar in tesar
Rešitev križanke II
Vodoravno: 1 smuk, 4 konj, 6 rokav, 8 loj. 9 mi. 11 osa, 13 tri. 14 ura, 15 Ra,
16	Atos, 17 on, 18 sla, 19 kit. 20 raj, 21 Ra, 24 noč, 26 koran, 28 Riga.
Navpično: 1 Samo, 2 Ur, 3 kol, 4 kaj, 5 Jona, 7 kos, 10 Istra, 12 ara, 14 Urša,
17	oltar, 18 sir, 22 Java, 23 kor, 24 nos, 25, čar, 26 ko, 27 ni.
Posetnka III
Tine Ahčin	
	Rudnik
Kaj je ta gospod?