Posamezna številka I K. Stev. m Poštnina plačana v gotovini. V LlnDlJanl, v sredo, dne 26, molu 1920, Leto XLVDL • SLOVENEC« rel]a po polti na na strast Jugo-_ A slavi)« la t Ljubi Jani: ta oelo leto napraj. K 180*— n pol lata „ .. „ 90»— ca četrt lata « .. n n aa meaee „ .. „ IS-— la Inozemstvo celoletno K 240-. e Sobotna izdaja: s oolo lato ..... K 30*— aa Inozemstvo. . . . _ 35-— Eaoatolpna petttvrsta (59 na itroka Id 3 nun visoka aH nje prostor) n enkrat ... po K f5t ■radnl razglasi, poslana ttd.....po K 8"—, t"rt večjem naročila popust, Hajmanjšt oglaa 59/9 mm K10. Uhaja vsak dan tzvzemSl po« nedoljek In dan po praznik^ oh 3. uri zjutraj. HT Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ullol štev. 8/in. Rokopisi ae ao vračajo; ne frank Irana pisma se ae sprejemajo. Urefln. tolaf. rtv. 50, npravn. Itv. 328. P olitičen list za slovenski narod ■ Uprava jo v Kopitarjevi al. B. — Račun poštne hran. ljubljanska št. 650 za naročnino In št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-baro, 7563. Na pomoč Koroški! ^Vendar enkrat!« bi vskliknil človek. 'Naši dnevniki so se tudi začeli zanimati za koroško vprašanje. Dolgo jc sicer trajalo, pa vsaj zdaj nismo brez pomoči. Prva in naravna posledica je, da jc nastalo živahno, prej nepoznano gibanje onstran Karavank. Šolska mladina, kateri se je prej vedoma zapirala Koroška, prihaja sedaj v celih trumah in občuduje divno lepoto naših krajev, ebenem pa spoznava mišljenje in življenje našega ljudstva. Zelo pametna je tudi odprava legitimacij. Pomena niso imele nobenega, pač pa so delale ljudstvu sitnosti in ovirale toliko potreben stik z našimi brati onkraj velikega zida. Nc bo več dolgo in poznali sc bomo natanko, poznali nas bodo tudi na Hrvaškem in Belgradu in zginilo bo tisto pesimistično presojevanje našega stališča, kakor smo ga žalibog vsled nezadostnih informacij morali opažati dozdaj. Ljudstvo je v začetku res še bilo silno zbegano, plašil ga je večni strah pred Nemci. Kdor pa je videl zadnje naše tabore v Št. Janžu, Št. Jakobu in drugod, ali kdor hoče videti silo naših moči, naj si jo ogleda 30. maja v Borovljah, potem pa bo, kakor mi, z občudovanja vredno hladnostjo gledal odločilnemu trenutku nasproti. Pa se ne varamo morebiti? Trdno sem prepričan, da ne. Prezreti pa seveda ne smemo neumornega in smotrenega dela naših nasprotnikov onkraj dcmarkacijskc črte. Nemci pobirajo povsod denar za plebiscit, še šolski otroci morajo prinesti svoje prispevke. Pretekli teden so imeli po vsej Koroški takoimenovani »Karntnervvoche«, nekak cvetlični teden, kjer so na ta način zbirali denar za pas A. Vodja vse propagande Vincenc Schumy pa je izdal še poseben oklic na vse nemške liste, kjer zahteva, nc morebitj prosi, denar za ogroženi pas. Govori sc, da imajo žc nabranih 6 milijonov. O listih 50 milijonih iz Nemčije raje molčim, ker so najbrže samo na papirju. Česar torej nikakor ne smemo Rrezreti, jc denar in zopet denar, ki ga cmci v odločilnem trenutku hočejo imeti v rokah in ga bodo (udi imeli. Toliko že poznamo Nemcc, da ga bodo v odločilnem trenutku kar sipaii mc-d svoje privržence. To že delajo tudi zdaj. Kaj pa mi?! Ali je res šc kdo na svetu, ki pričakuje, da bo samo naša vlada potegnila take svotc iz davno že praznega žepa, vcakor jih zadnji čas potrebujemo za propagando in protistrup! Prepričan sem, da tudi nam ne manjka požrtvovalnih rok, ki bi marsikateri dinar rade darovale za ogrožene Korošce, samo da ne vedo kam in kako. Prihajam torej s predlogom. Bi li ne bilo umestno, da sc naši centralni denarni zavodi takoj obrnejo do svojih podružnic s pozivom, da iste po par sto kron in več žrtvujejo za naše namene? Naši trgovci imajo tisočakov dovolj, prav gotovo sc jim čisto nič nc bo poznalo, če tudi oni za Korošce enkrat sežejo v svoje tresorje. Č. gg. župniki po celi Jugoslaviji bi brezdvomno na tisoče lahko nabrali pri svojih faranih, če jim le prilično razložijo kritičen in odločilen trenutek, v katerem živimo zdaj tukaj na Koroškem, Tudi gg. učitelji store lahko mnogo dobrega, ker tudi njih vpliv je zelo velik med ljudstvom. Izobraževalna, telovadna, gledališka, pevska in druga društva, imajo tu najlepši delokrog za ljudsko izobrazbo. Pozabiti ne smem šc gg. odvetnikov, ki marsikatero kazen za nepotrebno govoričenje lahko pošljejo na »Narodni svet« v Vclikovec, kajti tja se naj pošlje vsaka, tudi najmanjša, svota. Arnuš. »Politični katekizem" ali Kaj mora usah državljan vedeti o politiki? Potreba politične izobrazbe je dandanes tako velika, kakor ni bila pri nas še nikdar. Lastno dižavo imamo, v kateri se nam bo godilo tako, kakor bomo zaslužili po svoji politični zavednsti. Politično izobrazbo mora imeti vsak človek, prav tako ženska kakor moški, saj imajo ženske pri nas žc volilno pravico pri občinskih volitvah; to pa jc samo predstopnja za dosego ženske volilne pravice tudi za državni zbor. Kdor pa ima katerokoli pravico, ta jo mora znati tudi rabiti. SLS se jc vedno potegovala za to, da se politične pravice v kar mogoče enaki meri dajo vsem državljanom brez razlike spola in stana. S tem pa je stranka prevzela tudi dolžnost, da ljudstvo vzgaja tako, da bo politično zavedno. Mi imamo novo državo, v kateri nam politične in gospodarske razmere nc morejo biti še dobro znane. Pri nas dandanes nc najdete dosti ljudi, ki bi imeli o moči posameznih strank v narodnem predstavništvu jasno sliko. In če je to človek tudi žc bral kdaj v časopisju, zopet pozabi, časopis se pa izgubi. Knjige, ki bi obsegala odgovor na taka praktična vprašanja, ki si jih stavi človek vsak dan pri branju časnikov pa sploh nimamo, v kolikor jc nam znano. Že dolgo se je čutila tudi potreba, da bi se sestavila priročna knjižica, ki bi obsegala vsaj kratko tudi program najvažnej- ših strank naše države. Svetovna vojska in homatije, ki so čisto naravno zvezane s postankom novih držav, so rodile tudi mnogo drugih vprašanj, na katera bi radi imeli odgovora. Kje tičijo vzroki svetovne vojske? Kakšna usoda nas čaka v Jugoslaviji? Kaj bo z z našim denarjem? Na vsa ta vprašanja, kakor tudi na več drugih vprašanj, ki moramo vedeti na-nja odgovor takorekoč vsak dan, naj se razgovarjamo v domači vasi z domačini ali na železnici s sopotniki, skuša dati odgovor knjižica: »Politični katekizem ali Kaj mora vsak državljan vedeti o politiki«, ki jo je izdalo tajništvo Slovenske ljudske stranke. Seveda poda knjižica tudi prvotne pojme političnega znanja: Kaj je politika? Kake vrste držav imamo? Kdo ima v posameznih državah moč v rokah? itd. Želja po taki knjigi sc jc izrazila večkrat; pravtako so si želeli tako knjigo naši mladeniči, naši Orli, naši somišljeniki med kmetskim in delavskim ljudstvom kakor tudi naša duhovščina in drugi izobraženci. Zato je knjiga sestavljena tako, da jo bo z lahkoto bral in razumel preprosti bralec; izobražencu pa bo z navedbo virov podala sredstva, da se bo lažje sam izobraževal šc nadalje. Knjiga jc bila stavljena žc 14 dni poprej, preden se jc sestavila sedanja nova koncentracijska vlada. Vsled velike zaposlenosti Jugoslovanske tiskarne pa knjiga ni izšla pod prejšnjo vlado, ki jo imenuje knjiga seveda »sedanjo vlado«. To, upamo, ne bo nikogar motilo, zlasti ne, ker je vsaki knijgi priložen listek, ki to stvar dostavlja in ki ima tudi imena vseh sedanjih ministrov z navedbo resorta, ki ga upravlja, in stranke, ki ji pripada. Tak seznamek ministrov je skoro neobhodno potreben vsekemu, ki bere časopisje. Knjiga obsega nebroj stvari, ki so zanimive za vsakega Jugoslovana brez razlike stranke in vsakemu potrebna, da jih ve. Pa tudi odstavki, ki pojasnjujejo naloge SLS in odgovarjajo na očitke proti tej stranki, so pisani mirno in stvarno, tako, da ne žalijo nikogar. Kajti knjižica ima namen, da širi politično izobrazbo in pomaga zidati našo Jugoslavijo, ne pa, da razvnema neploden prepir. »Politični katekizem« je torej poskus, da bi se ustreglo vsaj malo vsem onim, ki žele imeti nekaj pregleda o najvažnejših vprašanjih sedanje dobe. Knjiga ima še mnogo pomanjkljivosti, ki se bodo polagoma odpravljale, čc nam bodo naši prijatelji pridno pošiljali svoje pripombe h »Katekizmu« ali pa celo poslali kar izdelane se- stavke, ki naj se sprejmejo v prihodnjo iz' dajo. Kakor povsodi, je bilo tudi pri se-stavi te knjižice veliko dela in malo delavcev. Naš cilj jc ta, da mora imeti odšle SLS vedno svoj »Katekizem«, ki sc bo razvijal zaeno s stranko. Vsaj vsako leto naj izide nova izdaja. Sedaj pa pride glavna stvar: T a »K a' tekizem« mora imeti v rokah vsak naš somišljenik. Kako to doseči? Kje se bo dobil »Politični kateki-zem«? 1. Pri tajništvu SLS. po 6 kron Kdor ga hoče naročiti po pošti, naj vzame navadno dopisnico, napiše kot naslov »Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna II.«, na drugo stran pa: »Naročam Politični kate kizem« in natančen naslov. Nato dobi knji. žico in izpolnjeno položnico, s katero lahko vplača 6 kron pri vsakem poštnem ura-du. 2. V prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (pri Ničmanu) v Ljubljani, v Kopitarjevi ulici, v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in knjigarni »Ilirija« v Kranju. Cena kakor zgoraj. 3. Po 20 izvvdov se bo poslalo vsem našim društvom, da jih razpečajo med svojimi člani. Ako kako društvo tega nt želi, naj nas obvesti, kakor tudi, čc želi več izvodov. Kdor naroči 20 izvodov al? več skupaj, dobi knjigo po 4 1) 50 vin., tako da bodo imeli prodajalci ozir, društva skromno odškodnino za trud z raz-pečavanjem. Knjiga obsega okoli 100 strani. Vsak> do, kdor pozna danes draginjo papirja in stroške v pisarni, bo videl, da je cena tako nizka, da komaj pokrije stroške za papir in tisk. Saj danes 6 K predstavlja samo — pol kile slabše moke ali četrt litra vina, torej približno toliko kakor 20 vin, pred vojno. Zat smo želeli nastaviti ceno knjigi tako nizko, da bi ozir na ceno ne oviral nikogar, da bi si potrebne knjige ne nabavil. Knjiga je v knjigoveznici in sc pričn« razpošiljati in prodajati prihodnji teden. Za naše ujetnike. . Poslanec dr, H o h n j e c jc dne 22, maja v zadevi naših vojnih ujetnikov, zlasti onih v Rusiji, poslal ministrskemu predsedniku dr. Vesniču in ministru Nin-čiču kot voditelju poslov zunanjega ministrstva naslednje pismo: Gospod minister! Težko je breme vojnega ujetništva. Čim dalje se mora nositi, tem bolj postaja LISTEK. Spomini starega dekleta. Francoski spisal Rcn6 Bazin. Prevel F. P. Hrast. (Konec.) To mislim, ako pravim, da mora biti Človek vzvišen nad knjigo, ki jo čita. Toda, če je kdo ni čital? mi boste rekli. Čitali so jo drugi. Knjiga ima nekak sloves, nekak parfum, nekak vonj. Sicer pa pravzaprav nc delate drugače, ako skačete na lovu n. pr. čez mejo ali potok. Nc veste natančno, kako visoka je meja in kako •širok jc potok, toda, ker poznate svojega :konja, veste gotovo, da bo preskočil. To navado imajo tudi mornarji, kadar pravijo, da plovejo »na slepo srečo«, ker se zanašajo na to, kar znajo, na svoje bistre oči in fina ušesa, da morejo voziti po megli ali ponoči. Spoštovanje do samega aebe in svoje moči nas vedno vzpodbuja. Mlada dekleta imajo pri tem dobro navado: prosijo mater, da jim čita. Mlade žene neke gotove družbe imajo vedno te pomoči, kajti njihovi možje čitajo navadno malo — poznam tudi take, ki vobče ne čitajo in najde se tupatam — v takozvani boljši družbi ni to nič nenavadnega — precejšnja razlika med duševno izobrazbo žene in moža. Toda mlada dekleta imajo avojo mater, ki jim čita. Kadar čita mati srvojim hčeram* se nahaja v eni svojih najlepših vlog, ki jo zna igrati kakor nihče drugi. Ona sluti že naprej zareze, dela jih tako spretno in zašije robove tako hitro, da človek ne zapazi ničesar. Ali ste to zapazili? Če čita kako knjigo moški — in ni da bi morala biti ravno grda — se njegov obraz izpreminja tako, da se iz tega vidi, da sc bo sedaj nekaj zgodilo, knjiga ga preazame, njegov glas drhti, tupatam so točke, ki zavro zanimanje čtiva in podčrtavajo, karu jc nejasnega in dev-ljejo gotove fraze v prazne oklepaje. Koliko finejša je mati in ravno zato, ker je mati! Materinstvo stvarja dve duši obenem: otrokovo in materino. Mati, ki čita, ima neko avtorsko sigurnost, da, še več, neko srečno predrznost: nadomesti ti besedo kakor bi vtaknila kako piko na vezenini; ne boji se, čc bi postala nesramna ali smešna in res ni nikdar. Koliko in kako koristnih korektorjev imajo še pisatelji, , ko so izvršili že slavci in korektorji v tiskarni svoje delo! Koliko krasnih naukov bi dobili, čc bi mogli slišati! In lako sc mnoge knjige, ki sc nc smejo brali v originalu čitajo lahko v živi materini izdaji. Koliko bolj se mi dopadc ta sistem kot pa lista indeferentna mehkoba, ki dovoljuje deklici samo nekatere, zanjo izbrane knjige in ki je kriva, da nestrpno čaka ure, da bo mogia tudi ona odpreti knjigo, ki jo jc čitala mati sam in natihoma. Koliko lepega čtiva, ki vzgaja voljo, lahko pripravijo na ta način in narede iz deklet neza ljubljenim* ki se^ hranjio samo z ro: mani in romancami, ampak ženske, ki so v stanu gledati življenju v oči, ženske čistega srca in krepke volje, ki poznajo natanko svoje dolžnosti, kar jih usposablja, da korakajo trdno skozi življenje, si ga podvržejo kot kako kraljestvo in postanejo v njem kraljice. In to jim daje neminljive vire za hvaležnost otrok. Ko dorastejo in presojajo n.- šc življenje, ampak svoje življenje i', ko morejo videti, da je bila njihova mladost pametno urejena, in vožena in nežno rešpektirana, da sc je branila sama, kolikor jc bilo treba in da jc za drugo bila branjena; ko se čutijo močne, razvite in nedotaknjene, pravijo svoji materi seveda druge toda besede slične tem, ki jih jc izreklo neko mlado dekletce, ki ga poznam: »Mamica, vi ste najbolj ljubki, zato sem vas izbrala,« Čaz preizkušnje, čas priprave. Dobro je, ako traja dolgo, tako da raste svoboda v razmerju, kakor pada radovednost. In potem pride čas, ko so videle oči toliko razburkanega valovja, da presodijo lahko globino po sami barvi površja. Tedaj gre človek lahko daleč, da ve le za svetilnike in postane star pilot, ki sc spusti lahko na morje skoro ob vsakem vremenu. • Sestre moje, ki to čitatc, bodite prepričano, čc postavlja spoštovanje pred samim seboj našemu čtivu meje, da pa ni mejd, kar se tiče njegove raznolikosti. Ne čitajmo samo, ampak bodimo izobražene* celo modre ženske; za tem je treba stremeti, vkljub Moliera, Mnogo jc knjig, ki so samo nekaka gniila operacija duha. One imajo svoj čas. Če zavzamejo ves čas, je preveč. Katere metode se je treba posluževati tu? Mislim, da je ni, Ne bom trdila tega za mladega moža, ki se pripravlja za svoj poklic; izpričevala zahtevajo, gotovo programatično delo. To pravim tudi za žensko, ki bi rada dobila diplomo. Toda večina žensk se ravna pri čitanju po kakem okusu ali po kaki fantaziji, da izbirajo torej po svojem okusu ali svoji fantaziji in da so na njihovih mizah pomešani španski pisatelji s francoskimi, angleški z italijanskimi in da prehajajo, ne da bi jih zapekla vest, iz devetnajstega v sedemnajsto stoletje ali v srednji vek in celo na latince. Zmerom sem opažala neko gotovo vzvišenost pri ženskah, ki so znale nekaj latinskega, in ta vzvišenost je obstojala v neki trdnosti v mišljenju, neki moči nad samim seboj in nerazbrzdanosti v literaturi. Red tu nima velikega pomena. Glavno je raznolikost v študiju, ki jc kakor okna, ki so odprta v svet. Kar se tiče tega, mora biti človek strog in treba jc znati postaviti svojemu okusu za nekaj časa brzdo. Kadar gre za izobrazbo žensk, se »di kot da bi bila prva skrb profesorja, predavatelja ali govornika, da jih »pozabava«* kakor sc jc govorilo nekoč. Obračajo se na njihovo fantazijo, na njihovo občutlp-. vost In to ni napačno. Toda redkokdaj se obrne kdo na nijhov razumj boji se, cUini* heznosno. Up na rešitev, ki ga jc iz po-hrtka lajšal, jc pojemal in padal, čim bolj so sc množili dnevi suženjstva. Komur pa ;o li dnevi narastli v dobo 4, 5, 6 let, ali ie čudo, da jc zavladala nad njim moicča brezupnost? Pozabljeni smo, izgubljeni sini. Ah, dolga, težka, izgubljena leta, mladost ubita, križana v tujini!« Taki in slični pretresljivi klici donijo k nam iz daljne Rusije. Na stotine in tisoče jih je sinov naše jugoslovanske domovine, ki šc vedno je-čijo v sponah vojnega ujetništva. Broj vojnih ujetnikov iz nekdanje avstro-ogrske monarhije, koji sc šc vedno nahajajo v Rusiji, se ceni na več stotisoč: v sovjetski Rusiji jih je 100.000, v Turkestanu 30.000, v južni Rusiji 25.000, v Zahodni Sibiriji 90.000, v Vzhodni Sibiriji 35.000 ,v primorski pokrajini 11.000 itd. Koliko tisoč Jugoslovanov je med temi stotisoči? Vlada našega kraljestva ni bila brezbrižna za usodo vojnih ujetnikov. Večkrat sem imel priliko opozoriti kompetentne Einiteljc na to, kar bi se dalo in tudi moralo storiti za osvobojenje jugoslovanskih ujetnikov. Vlada je že storila mnogotere korake za osvoboditev sinov jugoslovanske domovine iz italijanskega ujetništva, Vedno pa še moram čakati na obljubljeni mi odgovor o broju Jugoslovanov, 1, ki so prišli v italijansko ujetništvo, 2, ki so se že vrnili iz italijanskega ujetništva, 3. ki se še zdaj nahajajo kot ujetniki v Italiji. Nujno opozarjam našo vlado na uboge jugoslovanske ujetnike v Rusiji. Češkoslovaška, Nemčija in Avstrija so podvzele energične in uspešne korake za osvoboditev svojih državljanov iz ruskega ujetništva. Za pokritje stroškov za transport ujetnikov so postavile v svoj budget precejšnje vsote, Tako n. pr. Avstrija vsoto 200 milijonov kron. Saj stane že transport na ladji za posameznega moža okoli 180 dolarjev. Pri tako človekoljubni akciji, kakor jc osvobojenje vojnih ujetnikov, ne bi smela štediti z denarjem ne država, pa imoviti zasebniki ne, zlasti nc denarni eavodi in dobrodelna društva, Zadnji čas je Zveza narodov začela posebno pažnjo in skrb obračati vprašanju vojnih ujetnikov v Rusiji. V tem oziru je slovečemu Norvežanu Nansenu poverila nalogo, da posreduje med zastopniki ruske, nemške in avstrijske vlade za rešitev nemških in avstrijskih ujetnikov. Dolžnost naše vlade je, da Zvezo narodov zainteresira za usodo in osvobojenje naših jugoslovanskih ujetnikov. Naj ne bo Jugoslovan zopet zadnji, ki bo rešen ujetnišKih tpon. - Prosim g. ministra, da pripravi vsa sredstva ter izvrši vse korake, da bo kakor najprej mogoče ura osvobojenja prišla tudi za bedne jugoslovanske ujetnike v Rusiji. General Carranza umorjen. LDU Newyork, 22. maja. (DunKU.) Po uradnem poročilu iz Mehike je general Carranza bil v četrtek dopoldne umorjen. LDU Washington, 25. maja. (DKU-JBrezžično) Po američanskih poročilih iz Mehike je bil predsednik Carranza v četrtek zjutraj ubit v gorovju pri PuebH. V nje-govm spremstvu sta bila med drugimi generala Gonzalez in Montez. General Obre- gon iz tabora rcvolucionarccv poroča uradno, da je Carranzo pustil na ccdtlu Herrero s svojimi četami. Hcrrcro da jc početkoma poizkušal Carranzo rešili; potem je pričel napad, ki jc povzročil smrt Carranzc. Naposled se jc Herrero pridružil revolucionarnim četam. LDU Mehiko, 25. maja. (DKU-Bre*-žično) Posebni vlak, s katerim so vozili Carranzovo truplo v glavno mesto, je skočil s tira. Zalo se je prihod v Mehiko zakasnil. Iz zadnjih poročil glavnega stana generala Obrcgona izhaja, da sta bila Carranza in general Molana ubita speča. LDU E1 Paso, 25. maja. (DKU-Brezžič-no) Dejanska vlada v Mehiki je razpisala 100.000 pez nagrade onemu, ki ujame Villo. Češka. Nova vlada. LDU Praga, 25. maja. (CTU) Novi kabinet jc sestavljen tako-le: Tusar prevzame predsedstvo in narodno brambo, Švehla notranje stvari, dr. Beneš zunanje stvari, dr. Engliš finance, dr. Šrobar narodno zdravstvo in unifikacijo, Stauek pošto in brzojav, Habermann prosveto, dr. Meisner pravosodje, Stfibrny železnice, dr, Vrben-sky javna dela, Sontag trgovino, Scbannis prehrano, Prašek poljedelstvo, dr. Winter socialno skrbstvo, minister brez portfelja dr. Dorcr ima pooblastila za Slovaško, minister brez portfelja dr, Hotoevvetz pa bo organizira! zunanjo trgovino. Protidraginjske demonstracije. LDU Praga, 23. maja. (DKU) Kakor poročajo nemški listi, se je nad mestom Vrh-labje proglasilo izjemno stanje zaradi demonstracij proti draginji- Vlada je poslala v Vrhlabje 500 vojakov. Doslej je bilo 18 oseb aretiranih. Avstrijska republika. Vprašanje Zapadne Ogrske. LDU Budimpešta, 25. maja. (DunKU) Dunajski dopisnik mažarskega lista »Nem-zeti Ujsag t je izvedel v dunajskih entent-nih krogih, da bo prva naloga obnovitvene komisije rešitev zahodnoogrskega vprašanja. Ententni načrt obstaja v tem, da bodo mažarske čete po podpisu mirovne pogodbe zapustile ozemlje, ki je prisojeno Nemški Avstriji in da bodo na njihovo mesto prišle ententne čete, najbrže od kontingenta, ki se je v času ljudskega glasovanja zhral na Koroškem in Štajerskem. Avstrijske čete za enkrat ne bodo zasedle zahodne Ogrske, ker hoče, kakor se govori v političnih krogih, obnovitvena komisija zahodno-ogrsko vprašanje rešiti tako, da rešitev za Mažare ne bo tako bolestna, kakor bi bila, ako bi se mirovna pogodba izvršila dobesedno. Komisija za obnovo naj bi avstrijsko vlado pripravila do tega, da bi pristala na to, da bi šest mesecev po izpraznitivi zahodne Ogrske in-teresirano prebivalstvo samo odločevalo z glasovanjem, ali hoče pripadati Ogrski, ali pa Avstriji, Avstrijska vlada bi za naklonjenost dobila od Mažarske važne gospodarske in finančne koncesije, posebno pa bi se ji dobavljalo žito in živa živina. Tekom šestih mesecev odkar bi mažarske čete zapustile ozemlje, pa do ljudskega glasovanja naj bi zapadtio Ogrsko upravljale stare lokalne oblasti pod nadzorstvom ententnih komisij. 4% srečkovno posojilo. LDU Deutsch Altenburg, 24. maja. (Brezžično.) Podpisovanje 4% avstrijskega srečkovnega po-ojila iz leta 1920 znaša doslej okroglo eno milijardo in dvesto milijonov kron, med temi stopetdeset milijonov, ki jih jc podpisal konsorcij avstrijskih bank. Maiarska. Mirovna pogodba se podpiše. LDU Budimpešta, 25. maja. (DunKU) Ogrski dopisni urad objavlja besedilo ma-žarskih not, izročenih dne 21. maja v Ver-saillesu. Prva nota naznanja odstop mažarske mirovne delegacije. Odgovorna nota mažarske vlade se pridružuje izvajanjem Apponyja, ki izjavlja, da hoče mirovno pogodbo podpisati. Nota protestira proti očitnemu kršenju pravice do samoodločbe narodov in izraža upanje, da bo dopolnilna komisije, kateri je poverjena določitev mej, stremila po tem, da se odpravijo krivice. Spričo tega in v svesti si resnega položaja države misli mažarska vlada, da se ne more ogniti podpisu mirovne pogodbe. Kakot hitro bo mažarska vlada obveščena o roku za podpis mirovne pogodbe, bo nemudoma imenovala svoje pooblaščene zastopnike za podpis mirovne pogodbe. Italija. 4 milijarde za obnovo novih pokrajin. LDU Rim, 24. maja. (DunKU. Brezžično.) Uradni list obljavlja kraljev dekret, ki pooblašča vlado za izdajo posojila 4 milijard ljr za obnovo po voni škodi v zasedenih in nanovo pridobljenih pokrajinah. Francija. Predsednik Deschanel ponesrečil LDU Pariz, 23. maja. (DunKU.—Ha-vas.) Predsednik Deschanel je na potovanju v Monbrison padci iz vlaka. Pri tem se je poškodoval, toda ne hudo. Prepeljali so ga v Montargis z avtomobilom. LDU Montargis, 24. maja. (DunKU. — Havas.) Danes so izdali bulletin o zdravstvenem stanju predsednika republike De-schanela. Stanje je zelo povoljnv in ne zbuja vznemirjenja. LDU Pariz, 24. maja. (DKU) Predsednik Deschanel, njegova soproga in ministrski predsednik Millerand so ob devetnajstih z avtomobilom prispeli v Elisee, Predsednik je sam stopil iz voza in hitro šel preko stopnic. Anglija. Zbornica in boji na Ruskem. LDU Amsterdam, 24. maja. (Brezžično.) V angleški spodnji zbornici je pred govorom ministra Bonar Lawa izjavil lord Cecii, da je v zunanji politiki nastopil kritični trenutek. Namen zveze narodov je zavarovati mir. Zakaj se ni zaprosilo njenega posredovanja glede Poljske? Treba je preprečiti, da Finska in Rumunija ne začneta nove vojne zoper boljševistično Rusijo. Nastop zveze narodov še vedno lahko prepreči vojno med Rusijo in Poljsko. — Minister Bonar Law je odgovoril na vprašanje, da ruska sovjetska vlada ni bila pozvana, naj vstopi v zvezo narodov in da sc. tudi ni uradno obvestila o —i—— — ■ -------1-T—"TT-T -T- majo moči, da bi premislile kak silogizem. In proti temu nepravilnemu strahu in pravzaprav proti temu napačnemu mnenju sc moram obrniti. Ženskam ni treba, da bi znale celo zgodovino filozofije in se mučile s knjigami, ki pripovedujejo, do kako globoke nespa-meti je pripeljala dostikrat plemenite raz-umt začetna zmota, ki so jo ponosno in samozavestno zagovarjali. Želela bi samo, da bi se opozorile na glavna filozofska vprašanja, na in pri katerih bi se naučile misliti. Silno je želeti, da bi vedele ne samo, da jc gospod X. norec in gospod Y. da je drugi — vse to vedo, če so prišle v dotiko ž njima — ampak tudi, zakaj je tako; da se ne bodo samo instiktivno bale kakega napačnega nauka, ampak da bodo Znale tudi z eno besedo, brez dolgega prerekanja in brez pedanterije pokazati, da so zapazile zmoto, da jo poznajo in da jih, fii prevaral kak frazač ali sofist. Ženske so po popolnoma sposobne za "tako izobrazbo, pa naj prihaja od profesorja ali iz knjige. One so čudovito nagle in sigurne v razumevanju tako v idejah kttkor čuvslcv. In kasneje uporabljajo jako dobro to orožje, ki go si ga osvojile. Napihnjen balon sc izprazni najsigurneje, ako se prebode s klobukovo iglo; one jih bodo prebadale tem rajše, čim bodo skoro vedno opazile, da jih resnica dviga v njihovem ženskem dostojanstvu in dviga njihov vpliv kot žene in matere. Zlasti pa jc potrebno, da dobro pro-ncc katoliški nauk. Mislim tu vcrnicc, ki se morajo v življenju braniti, toda tudi drugej ki morajo vedeti. Tem bi jaz rekla: »Tiuli ve morale študirati krščanski nauk. toda ne iz knjig, ki ga spakujejo in potem napadajo, ampak iz Knjig, ki ga razlagajo. Smisel življenja in pogled na svet je popolnoma drugačen po tem, čc duh pozna to vprašanje ali ne. Človek se lahko izogne temu samo s kako napako, koje važnost sc ne bi mogla premeriti niti v pogledu navadnih človeških posledic. Kajti tudi one, ki nc najdejo vere, ako jo študirajo, najdejo vsaj neizmerno dobroto, da jo razumejo in da morejo točno govoriti o njej. Vem gotovo, da bodo izšle iz tega študija bolj plemenite in zmožne večje pravičnosti.« Ne pozabljam tudi, da dovoljuje frazeo-1 ogija, ki jo porabljajo po volilnih govorih in člankih, ljudem, ki teh problemov popolnoma nič ne poznajo, da se izdajajo za osvobojene duhove. Toda resnica je čisto druga. Celo svoje življenje sem imela priliko, primerjati ti dve vrsti moških in žensk; one, ki vedo kaj in one, ki ne vedo ničesar o verskih stvareh. In prisiljena sem pripoznati, da jc neznanje v verskih zadevali gotov vzrok manjše intelektualne vrednosti. Je neki svet, v katerega gotovi možje in gotove- ženske nc stopijo, in ta svet jc neizmeren. So ljudje, ki jih oni ne poznajo, kojih jezika ne razumejo, in ven dar so njihovi bratje in jih jc na milijone. Zgodovina bi bila deloma nerazumljiva, ako bi ne vedeli, da so ljudje imeli vero ali da so jo vsaj razumeli; najlepše umetnine, kar jih c kdaj bilo na arhitekturi, glasbi, slikarstvu, skulpturi ne predajajo svojih duš preveč oddaljenim dušam; najlepše besede; kakor bralstvo, moralnost, nesmrtnost izgubi svojo podlago iu svoj misel; v socialnem napredku sc kaže le malenkostna človeška iznaidliivosl Škoda! Človek sluti in ljubi tisto veličastno bitje, kakršno bi bil človek, če bi korakal mesto pri mali leščerbi, ki mu sveti na pot, pri polni solnčni svetlobi. Koliko sem jih našla v življenju! Mnogokrat so vedeli vse, samo bistva ne; vživali so zasluženo slavo, imeli dar govora, razumnosti, prisrčnosti in željo, da bi bili deželi koristni, in dostikrat resnično skromnost. Toda manjkala jim je neka višja sila; bih so brez moči tam, kjer se čutijo milijoni svobodne; zdeli So se mi kot veličastne ladje, ki so jim potrta jadra, medtem ko so majhni čolni lahko jadrali po visokem morju. Polet misli v začetku in na koncu, zatekanje k neki sili, ki jc vse,, harmonija nekega sistema, kjer ne manjka ničesar, kjer narava ni žrtvovana, ampak vzvišena, čudovito občevanje dni v vesoljstvu in v stoletjih, kjer ni ovir časa in prostora — oni niti nc slutijo nc teh veličin niti drugih, ki tvorijo cesto nedotaknjen zaklad najrevnejših ljudi. Pogovarjali So se z menoj in spoznala sem takoj njihovo veliko znanje v človeških in njihovo popolno nevednost v božanskih stvareh. Da, večkrat čutim veliko simpatijo pomešano z obžalovanjem za. ljudi, ki ne mislijo tako kakor jaz. To ni navadno prijateljstvo, zato ker izvira šc iz nečesa drugega kot iz zmožnosti in lastnosti, ki so jih pokazali, zalo, ker izvira iz neke neaktivne sile, ki je v njih, ki bi mogla razcve-sti in dvigniti lepoto njihovega, duha, njegovo moč, njegovo -smelost n njegovo veselje. In zato pravim: .Avala«, in sicer glede monopoliziranja izvestiteljske službe. -h Belgrajsko časopisje. O tem piše bclgrajski poročevalec »Novosti«: V Belgradu izhaja danes čez dvajset listov, med temi nad deset, političnih dnevnikov. Splošno se v Jugoslaviji čuti pomanjkanje izvrstnih časnikarskih moči, posebno pa v Srbiji, kjer so vojne za osvoboditev pobrale več odličnih novinarjev. Namesto teh so se lotili časnikarstva — kakor povsodi — vseh vrst ljudje: trgovci, proslaški špeku-lantje, vojni milijonarji, ijudski oderuhi — mračnjaki, šarlatani, politični diletanti in hiki v vsem drugem, razen v svojih lastnih interesih. Ti sedaj delajo in odgajajo javno mnenje. Najneumneja senzacija, najpodleja laž, najgrja kleveta, smobizem, nestrokovnost, neznanje so v časopisju izpodrinile stvarnost, resnico, moralo, sposobnost, točnost in obveščenost. Glavni znak belgrajskih političnih listov je neso-lidnost. Najzasluženejši Ijudie niso varni pred prostaškimi napadi. — Žalibog, da ni samo v Belgradu tako! 4- Za časnikarske zbornice. V proračunski razpravi avstrijske narodne skupščine sc jo kršč. socialist Spalowsky potegnil za to, da dobe tudi časnikarji svoje stanovsko zastopstvo v časnikarskih zbornicah. Stan, ki jc za javnost tako pomemben kakor časnikarski, ne sme ostati brez lastnega zastopstva. + Nemško-avstrijska armada. Kakor pišejo dunajski listi, bo imela avstrijska republika 30 garnizij. Največje bodo na Dunaju, ki bo štela 8300 ipož, v Gradcu z 2130 možmi, v Lincu s 1850 možmi, v Celovcu z 1150 možmi, v Stockerau s 1000 možmi. Najmanjše posadke bodo Ems, Radgona in Schwaz, vsaka po 1000 mož. Dnevne novice. — Maršal Svetozar Boroevič f. V noč1 od. binkoštne nedelje na pondeljek — ravno petletnici italijanske vojne napovedi, je v Celovcu umrl bivši avstro-ogrski maršal Svetozar Boroevič. Boroevič je bil potomec stare srbske rodbine iz Hrvatske, Ob izbruhu svetovne vojske je bil poveljnik 6. kora. Po Brudermanovem porazu je bil imenovan za poveljnika 3. armade. Leta 1915. v februarju je bil določen za poveljnika južne armade proti Italijanom. Te časti se je pa branil, ker je nemški generalni štab od takratnega avstrijskega generalnega štaba zahteval, da bodi defenzivna črta Savska dolina, vsled česar bi bila seveda cela Gorenjska in Ljubljana izročena Lahom in opustošena. Boroevič je vstrajal na zahtevah, da bodi defenzivna črta Soča, kateri predlog se je tudi pozneje odobril in šele tedaj je Boroevič prevzel poveljstvo južne armade, s katero je premagal v 12 bitkah mnogoštevilnejšo italijansko vojsko. Na ponesrečeni Piavski ofenzivi 1. 1918 ni bil Boroevič prav nič kriv, ker se ie proti tej ofenzivi branil do skrajnosti, a se je končno moral udati Conradu in Ludendorf-fu. Po prevratu se je naselil v Celovcu, kjer je živel popolnoma zase ter večkrat prosil za sprejem v našo vojsko, kar se mu ni dovolilo. Boroevič je bil brez dvoma najboljši in najenergičnejšj avstrijski general n stra-tegični talent prve vrste. — Umrl je pozabljen in zapuščen od vseh. Pri pogrebu so rmi gotovo izkazali zadnjo čast njegovi nekdanji sovražniki — Italijani in častniki drugih zavezniških držav: jugoslovanska armada pri pogrebu ni bila zastopana. Pozabljen je! Slovenci pa ne smemo nikdar pozabiti, da je bil Boroevič mož, ki je skozi 3 in pol leta branil slovensko zemljo pred napadom našega sovražnika Italijana. Če bi njega ne bilo, bi bila vsa Kranjska z Ljubljano vred enako opustošena, kot je Goriška, in bi danes gotovo bila — Venezia Giulia. — Sestanek krščanskomislečega učiteljstva za Štajersko. Binkoštna sobota je zgodovinski dan v razvoju katoliške učiteljske organizacije. Slomškova zveza je povabila nekaj učiteljstva v Maribor v svrho orientacije, ki naj dovede do ustanovitve podružnice Slomškove zveze za Štajersko. Prvikrat smo stopili v domovino solzavega slogaštva iz polpretekle dobe, ki pa je le močvirno barje, v katerem tonejo ljudje, ki so po življenju in mišljenju naši. Nevarnost jc tem večja, čc so vneti za tako slogo, ki pa je le predhodnik liberalizma, ljudje, ki na zunaj katoliško žive, podpirajo pa dejansko svobodomiselne organizacije. Po tej logiki bi sploh ne bilo potrebno katoliških organizacij in v nekaj letih imamo v Jugoslaviji slovaške razmere, kjer je kulturni boj v popolnem teku. Ločiti je treba osebno poštenje svobodomiselca in njegovo j a v -n o politično in nepolitično delovanje, pa bo vsaka zmedenost pojmov nemogoča. — Povabilu Slomškove zveze se jc odzvalo kakih 30 učiteljev in učiteljic iz Štajerske. Sestanka sc je udeležil tudi poverjenik dr. Verstovšek, posl. Vesenjak, urednik Straže Kranjc in mnogo drugih. Nadalje so prišli tpv. Humek, Hren, Štupca i. dr, od mariborskega učiteljskega društva, ki je včlanjeno v liberalni Zavezi. Osrednji odbor Slomškove zveze sta zastonala predsednik Štrukelj ln urednik Fabinc. Prišlo je do zanimivih razprav, ki so do-vedle do popolne razjasnitve pojmov. Na eni strani se je poke zala možnost ustanovitve skupne stanovske organizacije, drugi strani pa i u j n a potreba ustanovitve k a t o 1 i š k e učiteljske organizacije za Štajersko. Danes niso več časi, da bi se naslajali ob lepo uone-čih besedah jokavega slogarstva v vprašanjih, kjer je to popolnoma izključeno. V to svrho se je v prekratko odmerjenem času — vsi smo morali hiteti na vlak — sestavil pripravljalni odbor, ki naj vse potrebno ukrene, da ustanovimo podružnico kršč, učit. organizacije za Štajersko, kar se zgodi na velikem orlovskem taboru v Mariboru koncem julija. Kar je načelno našega, pojde z nami, kar ne, utone v svo-bodomiselstvu. Po plebiscitu pride na vrsto Koroška, s Hrvatsko smo pa že v tesnejšem stiku, ker imamo med tar cšnjim učiteljstvom večje število naročnikov »Slov. učitelja«. — Koncem naj še navedemo zgled neprimerne požrtvovalnosti naših somišljenikov na Štajerskem. Neka učiteljica je plačala samo za voz 200 kron, da se jc lahko pripeljala na sestanek. Takih ljudi rabimo in brez strahu pojdemo naprej! — Poročena sla bila v Tržiču 22. t. m. g. Pavel Zobec, pedporučnik drav. art. pu-ka v Ljubljani, z gdč. Milico Klofutar, hčerko tovarnarja v Tržiču. — Draginjske doklade učiteljstvu. Minister prosvete jc upošteval ugovore učiteljev glede njihovega nazadovanja pri ureditvi njihovih draginjskih doklad in je pod-vzel vse potrebne korake, da se nedostat-ki odpravijo, — Naknadna zamenjava kronskih bankovcev za zamudnike se vrši po odredbi g. finančnega ministra dne 30. in 31. maja ter 1., 2. in 3, junija t. 1. Zamenjavali se bodo samo bankovci po 1000 K, 100 K, 50 K in 20 K, ki so pravilno kolkovani. Fal-zifikati se ne bodo zadrževali, marveč zavračali. Zamenjavanje se vrši pri vseh davčnih uradih in pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Denarni zavodi ne bodo zamenjavali (tudi podružnici avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru ne). Kdor pa tudi še ta rok zamudi, naj pozneje nikar ne vlaga prošnje na finančno ministrstvo, ker se take prošnje kratkomalo ne bodo reševale, marveč vračale nerešene. — Šolski odsek odbora za zasedeno ozemlje se tem potom najtopleje zahvaljuje odboru Primork, ki so od svoje dobrodelne akcije odstopile 10.000 K za srednješolce iz zasedenega ozemlja. V prvi vrsti gre tu zahvala gospej dr. Debelakovi, kot predsednici odbora pa tudi vsem ostalim damam, ki so s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo dosegle tako lep uspeh. Sadove tega idealnega narodnega dela boste uživale same v zavesti, da ste pomagale naši mladini iz zasedenega ozemlja, do njenega študija, katerega mora nadaljevati tu, ker ga ji tujčeva roka v ožji domovini odreka. Ne mi, ampak ta mladina sama se bo najlepše zahvalila, ko bo stotero po-vračala narodu, kar stori ta sedaj zanjo. — Akademikom — visokošolskim in srednješolskim organizacijam! Klub koroških akademikov smatra za svojo dolžnost, cvet našega naroda — jugoslovensko dija-štvo opozorili na biser Jugoslavije — na našo sveto deželo Koroško, kjer je zibelka naše politične zgodovine. Vabijo Vas naši velikani — Obir in Peca, ki so tisoč let klubovali sovražnemu navalu, naša divna jezera, kliče Vas Gosposvetsko polje, da priredite letos svoje sestanke, izlete, tečaje itd. pri nas na Koroškem. Naša dolžnost je, da spoznamo in prepotujemo naše jugoslovanske kraje — začnimo na Koroškem, tukaj so naša zgodovinska tla. Zato prihitite vsi — in prav kmalu; sprejeli Vas bomo tako, kakor brat brata sprejme po dolgih letih trpljenja v očetovi hiši. Na svidenje na Koroškem! Potrebna pojasnila daje Klub koroških akademikov, Velikovec, Koroška. — Velika tatvina v cerkvi. V noči od 22. na 23. t. m. je bilo vlomljeno v cerkev v Rudniku pri Ljubljani. Vlomilci so vdrli v tabernakelj in so odnesli monštranco z najsvetejšim, ciborij in kelih. Sv. hostije so stresli po tleh pred oltarjem, drugo so odnesli v pšenico in tam razbili. Dobili so se še različni ortanki: zdrobljena sv. hostija, šipa od monštrance, plašček od ciborija in druge drobnarije, ki za tatove niso imele posebne važnosti. — Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se vrši v četrtek, 27. maja, ob 6. uri zvečer v prostorih deželnega muzeja v Ljubljani (vhod iz Bleiweisove ceste). Vabimo k obilni udeležbi. Odbor, (k) — Trimesečni tečaj za gozdne čuvaje se priredi s 1. julijem t, 1. pri gozdnem ©skrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem. Prošnje jc vlagati do 5. junija 1920 pri gozdarskem oddelku dež. vlade za Slovenijo v Ljubljani (Križanke). Natančnejša pojasnila jc najti v razglasu v Uradnem listu, (k) — Povišanje draginjskih doklad aktivnim in vpokojenim državnim nameščencem izven Srbije in Črnegore za mesec junij t. 1. jc razumeti tako, da se z naredbo z dne 16. deccmbra 1919 določeni odstotki zvišaio za 25 odstotkov, t. i. uradniku XI. čin. razreda od 120 na 145 odstotkov, uradniku X. čin. razreda od 110 na 135 od-rtotkov itd. Celotno zvišanje vseh dosedanjih službenih prejemkov znaša torej povprečno 10 odstotkov. Ker so življenskc potrebščine od meseca deccmbra 1919 do sedaj poskoč;le skoro za štirikratno ceno, je smatrati to nedostatno, z današnjimi cenami življenrkih potrebščin v nikakšnem razmerju stoječe zvišanje službenih prejemkov kot frivolno igro vlade z javnimi nameščenci, proti kateri se obračajo ti z največjo ogorčenostjo. — Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani. — »Politični katekizem šc ni vezan. V tajništvu SLS bo na razpolago koncem tega tedna. — Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Pod tem naslovom v, kratkem izide brošura, ki jo izda »Krekova prosveta«. Obsega sledeče sestavke: Kaj je politika? Kdo dela politiko? Svobodomiselni napad na šolsko mladino. Protiverska šola naj se nadaljuje izven: šele. Napad na krščansko družino. Ženska volilna pravica. Pred odločitvijo (slovenske stranke). Ljudska stranka. Na delo! — Knjižica v poljudnem slogu razmotriva pereča vprašanja, ki ravno žensko najgloblje zadevajo. Stane 2 K, po pošti 35 v več. Priporočamo predvsem skupna naročila, ki jih sprejema »Krekova prosveta« v Ljubljani, Poljanska cesta (Alojzije-višče), Naročila naj se pošiljajo takoj! — Stoprce pri Rogatcu. Na Vnebohod je zadela ubogega kočarja Janeza Narat V Stoprcah velika nesreča. Med popoldansko službo božjo mu je do tal pogorela njegova siromašna hišica z vsem, kar je bilo v njej. Ostalo ni ubogi družini drugega kot to, kar so imeli na sebi. Siromak je oče osmih, popolnoma nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmanjše dete komaj par mesecev staro. Med drugim je pogorela tudi vsa nova obleka njegovih otrok, ki imajo v juniju iti k sv. birmi in katero si je z veliko težavo nabavil. Prosijo se usmiljena srca, da tem uubogemu siromaku v tej njegovi veliki bedi po mogočnosti z mi'odari pomagajo zlasti še, ker je bil lc za prav majhno vsoto zavarovan. Darove sprejema župn urad v Stoprcah pri Rogatcu. Uu&lf&ftsk« novfco. lj Krščansko-socialne organizacije ▼ Ljubljani prirede o priliki 701etnice knezo-škofa dr. Jegliča jubilejno slavnost. Vse naše somišljenike in organizacije opozarjamo, da se v čim večjem številu udeleže podoknice društva katol. rokod. pomočnikov in salezijanske godbe z Rakovnika v petek, dne 28. maja ob pol 9. uri zvečer, nadalje koncerta »Ljubljane« v soboto ob 9. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Častna dolžnost naših somišljenic in somišljenikov je, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička in tako dokažejo ljubezen in spoštovanje do našega presvetlega knezoškofa. — V nedeljo ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša v stolnici. Naj jc ne bo organizacije, ki ne bi bila primerno zsstopana. Istotako vabimo najis-kreneje k slavnostni akademiji naših vrlih Orlov, ki se vrši v nedeljo ob 5. uri popoldne v »Unionovi« dvorani. — Odbor. lj Za koncert P. Z. »Ljubljana« v soboto 29. t. m. se vrši predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica 54. lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes ob 5. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. lj Pogreb umrlega železničarja Matevža Kosmača, člana »Prometne zveze«, se vrši danes ob 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice. lj Osrednja zveza Javnih nameščcncer ima nujno sejo širšega odbora v četrtek 27. t. m ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnošlcvilno! Predsedstvo. (k) lj Seja S. K. S, Z. bo danes ob 8. uri. zvečer v navadnih prostorih. Zadeva zelo nujna. Prosim točne polnoštevilne udeležbe. Predsednik. (k) lj Cvetlični dan D. J. M. Pokroviteljstvo cvetličnega dne, ki sc vrši v dneh 29, in 30. maja v prid strokovni knjižnici Društva jugoslovanskih mcdicincev v Ljubljani, je iz prijaznosti prevzela ga. dr. Šcrkcrva, soproga dekana medicinske fakultete v Ljubljani. (k) lj Gasilci tobačne tovarne priredijo oh priliki 40 letnice svojega delovanja, dno 4-julija 1920 na vrtu restavracijo g. Slamiča (pri Bobenčku) na Glincah vrtno vcselico ter se prosi, da gasilna društva na ta dan opuste svoje prireditve. Natančna navodila sledijo. Odbor. (k) lj »Odbor Primork« je ob priliki svoje prve javne prireditve dobil daril in prepla-čil 2980 K. Večje vsote so darovali: prevzv. g. knezoškof, g. predsednik dr. Brejc, ga. Polak-ova, g. Hedžet, ga dr. Žcrjavova, ga« dr. Gaj-eva, dr. Kobal, g. Jakil, Marija Krisper, g. Ivanoič, g. dr. Puc, gg. Tomažič, Katnik, Ecker in Fr. Knez. Gospd in gospa Pangerč z Bleda za dobljeno pravdo 1000 K, izrecno za siromašno srednješolsko mladino. G. general Smiljanič pa je dal najlepše darilo s tem, da nam je pomogcl k brezplačni vojaški godbi in nam še naduhe obljubil svojo pomoč. G, generalu in vsem darovalccni izrekamo iskreno zahvalo. — Odbor Primork. lj Umrli so v Ljubljani: Jera Cerar, hišnikova žena, 45 let, — S- Angela Čema-žar, novinka pri usmiljenkah, 19 let, — Cecilija Mraz, čevljarjcva hči, 28 let. — Ivan Cerar, postreščkov sin, 1 mesec. — Marija iGartnar, bivša služkinja, 56 let, — Vilibald Hafner, sin železničarjeve vdove, 3 leta. — Andrej Zaje, žel. skladiščni delavec, 64 let. Alojzij Avbelj, sin šivilje, 1 mesec. — IS. Genovefa Marija Brunner, usmiljenka, 89 let. — Martin Lakner, hiralec, 79 let. — Simom Kemperle, obč. ubogi, 60 let. — Jernej Habjančič, mestni delavec, 37 let. —* Franjo Prepeluh, sin pečarskega pomočnika, 5 dni. — Josipina Jelčič, žena železn. sprevodnika, 61 let. — Katarina Osenar, zasebnica, 66 let. Anton Krt, tov, dela-,vec, 24 let. — Marija Kleindienst, posest-nikova hči, 2 leti. — Jernej Bizjak, stražar, 56 let. — Mihael Rihtar, dninar, 66 let. — LAngela Flajšar, strežnica, 22 let. — Peter Hudorovič, cigan, 21 let. lj Tatovi ali kaj? Mcseca novembra pr. 1. je bilo na Sv. Petra cesti štev. 18 v 1, nadstropju vlomljeno in ukradeno ondi stanujočemu podnajemniku 4 ruknjiče in 5 telovnikov. Tatovi so vlomili skozi kuhinjo in neko temno sobo v drugo sobo, Vlom se jc izvršil okoli 5. ure popoldne od dveh v hrvatskem narečju govorečih mož, katera sta ravno od doma odhajajočega dijaka vprašala, če je gospodinja doma, kar je zanikal. Včeraj ob petih sta se zopet dva sumljiva človeka oglasila v isti hiši ravnotam in poskušala natihem vrata y kuhinjo odpreti. Ker pa je bila gospodinja doma in ju je vprašala, česa želita, sta izjavila, da sta čula, da so ondi tri obleke naprodaj. Ko jc gospodinja energično rekla, da o tem nič nc ve, sta jo popihala. Moža sta bila v modri delavski bluzi s čepicami na glavi. Gotovo sta hotela še lo pobrati, kar zadnjič nista mogla seboj odnesti. Izpred porote. Zastrupljenje v Gorenjem Logu. V drugem porotnem zasedanju se je prvi zagovarjal posestnik Ivan Avbelj iz Gorenjega Loga. Obtožba ga obdolžujc: Ivan Avbelj jc bil od leta 1907, do 1, 1912. v Ameriki. V jeseni 1912 sc je priženil v Gorenji Log na dom svoje sedanje žene Milke, rojene Lipoglav. Zakon ni bil srečen: prišlo je večkrat do prepirov med zakoncema, večkrat je Avbelj tudi svojo ženo pretepel. Z obuto nogo jo je sunil v trebuh in ji zadal kilo, da so jo morali operirati. Ravno tako grdo, kakor s svojo ženo, je postopal tudi z njeno materjo Ano Lipoglav; tudi njo jc parkrat tako pretepel, da je morala klicati zdravnika in da je ležala več dni bolna in Je bil radi takega dejanja Avbelj leta 1914, v Litiji pri sodišču kaznovan. Delati Avbelj ni maral, rajši je jezda-ril okrog ali pa hodil s puško po tujih loviščih okrog. Ker ni bil odkritosrčen tudi ni bil priljubljen. Na usodni dan, na letoš- • nji praznik Sv. treh Kraljev 6. januarja jc bil Avbelj 7. ženo v cerkvi, popoldne ob dveh jo odšla žena v sosedno vas k nekemu znancu iskat denarja na posodo, Avbelj jc pa ostal celo popoldne doma sam v svoji sobi na desni strani od veže, tast in tašča Anton in Ana Liposlav in sin Ane iz prvega zakona Ivan Peršin so bili celo popoldne v sobi na levi strani od hiše in sta vasovali pri njih Marija Jerak in Ana Zaletel. Ana Lipoglav je opravljala prašiče in prišla večkrat v vežo, kamor jc prišel tudi Avbelj iz svoje sobe in je proti svoji navadi nagovarjal svojo taščo tako izredno ljubeznjivo, da sc ji je to čudno zdelo in jc v sobi drugim omenila, »kako jc Jan-Če danes dober, nič sc nc krega kot navadno«. Prijaznost napram tašči je pa bila le hinavska in jo je morala ona plačati s svojim življenjem, ker jo je ogovarjal le zato, da bi postala zaupljiva in da bi ji mogel ponuditi kupico strupa. Okoli petih popoldne so odšli vasovalci Ana Zaletel, Ivan Peršin in Marija Jerak, v sobi sta ostala le šc Ana Lipoglav in njen mož Anton. Tašča jc napravila Avblju in svojemu možu večerjo, mlečno kašo, sama je pa sned-la jabolko in popila nekaj mleka. Avbelj je v tem poklical taščo iz veže rekoč: »Mam, pojte sem!« Tašča je odšla v vežo, kjer ji je ponujal Avbelj v kozarcu neko belo, kalno tekočino, rekoč ji, da je žganje. Ona se je branila piti, ker je bilo belo, kalno, Avbelj ji je pa prigovarjal: »Le iz-pijte, ko ste tako švoh!«, obenem jo jc prijel z eno roko za glavo, z drugo ji jc pa izlil tekočino v usta. Ona je zavpila, da to ni žganje, ko je tako grenko ko pelin, to je gift, Avbelj jo je pa gledal in se ji je smejal. Dala si je prst v usta in se silila, da bi bruhala, toda ni šlo. Odšla jc nato v sobo in pričela z besedami: »Zdaj mi jc pa dal gifta!« tekati po sobi gori in doli in se prijemati za prsi in noge. Usedla se je nato na klopico in se tipala za noge, rekoč, da ima žc vse trde, njen mož jo je tolažil, Avbelj je pa poslušal v veži ored vratmi na učinek svoieda zavratnega podjetja. V tem je prišla Avb-ljeva žena domov; mati ji jc povedala, kako ji je dal Avbelj piti strupa in kako da že čuti po vseh udih otrpnjenost. Postajalo ji je pri tem vedno hujše, četudi jo jc držala hči v naročju, ji jc zdrsnila mali onemogla na tla. Hči jo je položila na postelja, stekla po sosedo Marijo Rus in nato po zdravnika v Litijo. Ko je prišla Rusova soseda k Ani Lipoglav, je ta že malo govorila na njeno vprašanje, kako naj ji pomaga, odvrnila le, da jo je Avbelj za-giftal in da ne velja nobena pomoč več, Lomili so jo tudi krči, tožila je, da jo trga, zlasti noge jc dolgo stegovala od sebe, Njen mož jc bil ves razburjen, ni vedel, kaj naj naredi in je poklical Avblja, čegar korake je bilo čuti v veži, z besedami: »Janče, pojdi pogledat, kaj si naredil!« Avbelj pa jc v veži samo vprašal »Koga je?« Ana Lipoglavova je v sobi medtem umrla in med groznimi krči z besedami: »Jezus!« izdihnila. Držala se je še po tem krčevito Marije Rus in jo je moral Anton Lipoglav naravnost iztrgati iz rok mrtve svoje žene. Od trenutka, ko jc rajnica pila tekočino pa do njene smrti jc preteklo komaj pol ure. Avbelj je odjezdil od doma, ko jc videl, da jc dosegel svoj namen. Avbelj je šel najprej k Lizi Zupančič, kjer je obupno stokal, da ne vc, kaj mu je storiti, da gre za vedno od doma, da bo še to noč rajžal. Drugo jutro so ga prijeli orožniki. Razpravo vodi predsednik deželnega sodišča dr. Oton Papež, votanta sta nad-svetnik Jarc in svetnik Rekar, obtožbo zastopa dvorni svetnik prvi državni pravnik Bežek, obtoženca zagovarja dr. Pegan. Obtoženi Avbelj pove, da ni žena marala za njega. Odločno zanikava, da bi bil on zastrupil svojo taščo. Zelo zgovoren jc, toda vsako besedo dobro premisli, predno jo izgovori. Priča Anton Lipoglav, Avbljcv zet, pravi: »Pričal bom po pravici. O, dobro sva sc z Avbljem midva razumela. Na sv. Treh Kraljev dan jc bilo pa tako-le: Podnevi je opravila rajna Ančka vse. Dobre volje je bila tisti dan. Zvečer je večerjo skuhala. Ta (pokaže na Avblja) je zakričal: »Mama, pojte ven!« Dvakrat jo je poklical in ona je šla vun; toda kmalu na to jc ona zaklicala; »Ti h .... ti, kaj si mi dal, to ni žganje, to je gift! Gift si mi dal in nc žganja!« In prišla Je v sobo in klicala: »O Jezus! Gifta mi je dal; potipaj moje noge.« In res so^bile trde in pristavila je še: »O Jezes, meni je dal gifta!« Ona, hči, je šla po doktorja. Njega (Avblja) sem klical in ga vprašal: »Kaj si ji dal!« Odgovoril si je: »Kaj sem ji dal: nič!« En dober ferkelc ure na to, ko jc pila, je umrla.« Ljudmila Avbelj, žena obtoženčeva, pove: »Mama so me pregovorili, da sem ga vzela. 17 let sem bila stara. Rekel je, da ima 17.000 kron, pokazal pa ni nobenega krajcarja. Zelo neusmiljen jc bil z živino. Pred sv. Tremi Kralji, je njej ponujal žganja, toda ona ga ni marala, kar je njega silno razjarilo, da je kar z zobmi škripal. Na praznik sv. Treh Kraljev zvečer sem se o mraku vrnila domov; v veži jc on stal. Na moj »Dober večer!« ni nič odgovoril. Ko sem k materi stopila, so me nagovorili: »Ljuba moja Milka, kaj sem jaz naredila! Jezus! Gifta mi je dal in sem ga pila. En mačkanj manj ko en »trinklazn« mi jc ponujal, sem se strašno branila; me je pa za glavo prijel; tako grenko je bilo, kakor pelin.« Mati so me svarili, kakor bi »en mal« slutili, naj ne jem, če mi on kaj da.« Priča Ivan Pršin pove, da je slišal, kako je »mati« klicala: »Zagiftal me je!« Priča Marija Jerak pove, da se je rajnica tisto popoldne pohvalila, kako je Janče danes dober. Priča Ana Zaletel pove, da jc "bila rajnica tisti dan zdrava in dobre volje. Priča Marija Rus, soseda: »Malka (obtoženčeva žena) pride in zakliče: »Tek pejte ven! Mama bodo umrli!« Kar vlekla me je in mi rekla: »Dec jim je zadal.« Ko sem prišla notri, je rekla rajnica: »Jezus, vse zastonj jc, ni pomoči, sem žc preč, sem že fertik!« Stari oče je zavpil: »Janče, kaj si naredil!« Janče sc je pa oglasil: »Kaj je! Kaj jc!« Njegov glas je bil zelo trd.« — Predsednik Avblju: »Kaj pravite na to?« — »Bo že zagovornik govoril!« — »Ne, zdaj morate Vi govoriti!« — Avbelj priči: »Ne morem reči, da bi bilo to res.« Priča pravi: »Povedala sem, kakor jc bilo.« — Avbelj: »Vi se motite!« Priča Elizabeta Zupančič: »Prišel jc zvečer k nam dvakrat in jc rekel, da mu jc tako hudo, da nc more prestajati. Tašči sem dal piti šnopsa, pa jc začela vpiti: »Zagiftal si me!« Ne vem, kam bi sc obrnil; moral bom rajžati, kar naprej bom rajžal! Poslovil sc jc: Lahko noč, zdaj pa ne vem, kdaj se bomo zopet videli.« Druge priče niso nič posebnega povedale, izvzemši Adolfa Kladnika, kateremu je rekel Avbelj: »En konec se mora napraviti. Tc babe bi rad v kraj spravil, če nc bo drugače, jo bom pa ustrelil, pa bo.n mlado dobil, že vem, katero.« Sodišče je stavilo porotnikom sledeče vnrašanie: »Ali je Ivan Avbelj kriv, da je dne 6. januarja 1920 v Gorenjem Logu zoper svojo taščo Ano Lipoglav z namenom jo usmrtili s tem, da ji jc dal med pijačo zmešan strup strihin piti, tako ravnal, da je iz tega prišla njena smrt?« Nato govorita dvorni svetnik prvi drž. pravnik Bežek in zagovornik dr. Pegan. Po temeljitem resumeju predsednika dr. Papeža, sc podajo porotniki v posvetovalnico. Porotniki so se posvetovali le malo časa; njihov prvomestnik naznani, da so porotniki na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili. Dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek: Ker so porotniki na nje stavljeno vprašanje potrdili, jc Avbelj kriv hudodelstva zavratnega umora po §§ 134, in 135. kaz. sak. in naj sc po § 136, kaz. zak. kaznuje s smrtjo z obešanjem. Obenem pa prosim senat, naj ga priporoča milosti vladarja, ker so bile rodbinske razmere žalostne. Predsednik porotnega senata g, dr. Papež razglasi nato ob 5. uri 56 minut sodbo, s katero se obsodi Avbelj na smrt na vešalih po §§ 134., 135. in 136. kazenskega zak,, ker so porotniki na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili. NAČRT USTAVE. LDU Belgrad, 25. maja. »Politika« prinaša izvleček načrta ustave ministra g. Stojana Protiča. Pred razhodom vlade, ki je bila sestavljena iz parlamentarne zajednice, je izdelal g. Protič dve besedili načrta ustave in siccr varijanto brez senata in varijanto s senatom. Dasi jc bil la načrt izdelan na podlagi projekta ustavnega odbora, s katerim je imel g. Protič v tem pogledu posla, bo brezdvomno o tem načrtu še došlo do diskusije in bo ž njim šc dosti opravka v koncentracijski vladi g. dr. Ves-niča. Vsebina je: 1. Oblika in razdelitev države. Prvi načrt ustave, v katerem je predviden senat, obsega 200 členov. Prvi člen se glasi, da jc kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nerazdeljiva in parlamentarna monarhija ter sc kraljestvo deli v pokrajine, okrožja (okruge), okraje (sreze) in občine. Pokrajine so nastopne: Srbija, Stara Srbija z Macedonijo, Hrvatska in Slavonija z Reko, Istro in Medjimurjem, Bosna, Črna gora s Hercegovino, Boko Kotorsko in Pri-morjem, Dalmacija, Srem z Bačko, Banat in končno Slovenija s Prekmurjem. Oblast in meje teh pokrajin, okrožij, okrajev in občin bo določil podrobnejši zakon o administraciji ali pa zakon o pokrajinski, okrožni, okrajni in občinski samoupravi. Službeni jezik za zakone, parlamentarne zapisnike in stenografske zapiske, za vse akte državnega značaja, za dopisovanje med osrednjo vlado in pokrajinskimi oblastmi, za peticije, ki jih pošiljajo državljani osrednji vladi in njenim organom, je srbski ali hrvatski. Govori v parlamentu morejo biti sestavljeni v enem ali drugem narodnem narečju, v srbskem, hrvatskem ali pa slovenskem, 2. Ustavne pravice državljanov. Državljanstvo jc v vsem kraljestvu samo eno. Kako sc dobi in izgubi, določa zakon. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Vsi uživajo enakopravno varstvo sodnih in upravnih oblasti. Ne priznavajo se privilegiji, niti družinski, niti osebni. Plemstvo je ukinjeno. Vprašanje fidejkomisov se bo rešilo na podlagi posebnega zakona. Osebna svoboda jc zajamčena. Nikogar nc more soditi nepristojno sodišče. Smrtna kazen je odpravljena za izključno politične zločine. Vsak državljan si more po svoji volji izbrati v državi mesto svojega bivanja. Dom je nedotakljiv. Lastnina je zajamčena. Vsebino in obseg pravic na lastnino določuje zakon, Fevdalni odnošaji sc ukinejo. Nihče sc ne more prisiliti, da odstopi svojo lastnino za javne potrebe, nili se ne more prava lastnine omejiti v la namen, razen ako to dopušča zakon in čc sc da zakonita odškodnina. Svobodo dela, obrti in trgovine jc zajamčena v mejah zakona. Svoboda vere in vesli jc zajamčena. Umetnost in veda sta svobodna. Obisk osnovnih šol je obvezen. Pouk je v javnih ljudskih šolah brezplačen. Tisk jc svoboden, Ne more sc ustanoviti cenzura. Državljani imajo pravico zborovanja in dogovorov v mejah zakona. Državljani imajo pravico združevati se v društvih, ki niso po zakonu kaznjiva. Istotako imajo pravico, vlagali peticijo. Vsak državljan ima pravico, neposredno in brez kakege odobrenja tožiti pred sodiščem državne in samoupravne organe za krivične čine, ki so jih storili v službi ali pri svojem delu. REKA NI ODCEPLJENA OD SENJSKE ŠKOFIJE. Belgrad, 25. maja. Od zanesljive strani rmo izvedeli: Misija papeževega delegata Constantinija. na Reki jc samo začasna. Sveta Stolica nikakor ni imela namena s tem odcepiti Reko od senjske škofije, marveč samo varovali duhovne potrebe tamkajšnjega ljudstva. D'Annunzin se ie vedno vmešava! v cerkvene z«Meve in profaniral cerkve. Senjski škof v tem oziru ni mogel ničesar storiti, ker mu jc bilo onemogočeno občevanje z Reko. Celovški škof jc n. pr. imenoval za jugoslovanski del Koroške generalnega vikarja, senjski škof ga za Reko ni mogel imenovati, ker jc d'An-nunzio to preprečil. Zato je sveta Stolica začasno poslala tja svojega delegata, da uredi cerkvene razmere in varuje cerkveno interese. Sveta Stolica je v tozadevnem reskriptu senjskemu škofu dr. Maru-šiču z dne 19. maja izrecno izjavila, da s tem korakom Reka nikakor ni odcepljena od senjske škofije, NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 25. maja. Za jutrišnjo sejo narodnega predstavništva vlada zelo majhno zanimanje. Poslancev sploh ni videti v kuloarjih parlamenta, Zdi se, da bo tudi ta seja odgodena na četrtek. Kakor se kaže, tudi ne bo prva seja potekla popolnoma mirno, ker so na sporedu verifikacijo mandatov, zaradi katerih šc ni dosežen sporazum. Razvoj parlamentarne debate lahko tako najslabše vpliva na sedanji šc nejasni položaj. Zdi se pa, da o vladni deklaraciji nc bo nobene debate, ker nc bo nanjo nihče odgovarjal razen socialistov in republikancev, ki bodo pri tej priliki poudarjali svoje načelno stališče. Socialisti pa hočejo pri tej priliki izrabiti ljubljanske dogodke. »AVALA«. Belgrad, 25. maja. Danes je francoski poslanik posredoval v zunanjem ministrstvu zaradi pisanja našega časopisja proti francoski židovski novinarski agenciji, radi česar jc izdalo ministrsko predsedstvo nastopni komunike: Pred nekoliko dnevi sc jc. pričela v našem časopisju čudna kampanja proti g. Vouseju, šefu državnega, dopisnega urada »Avala«. Taka popolnoma neosnovana kampanja škodi ugledu naše dežele, ko svojo lenden-cijoznosl ludi brani, ter je pričakovati, da se ustavi v najkrajšem roku. — Ta komunike je sam na sebi jako lep, samo tega ne pove, zakaj naša država toliko plačuje za tujo agencijo, ako nam nič ne koristi KAJ SE GODI V ITALIJI? LDU Milan, 25. maja. (DKU) »Corriere della Sera« poroča iz Vidma.: Železničarska stavka sc jc razširila po vseh furlanskih in stranskih železnicah proti Koroški. Menijo, da se stavka razširi tudi na Benečijo, LDU Milan, 25. maja. (DKU) Listi poročajo o krvavem spopadu v Rimu. Dne 24. maja povodom vstopa Italije v vojno so hoteli iti nacionalistični dijaki na Kvirinal, da priredc tam manifestacije. Pot jim je zaprla kraljevska straža. Med demonstranti in stražo je prišlo do spopada, pri čemer je bil ranjen stotnik kraljevske straže. Ubitih jc bilo šest. oseb, med njimi pet od straže. Bilo jc ludi mnogo ranjenih. Ženeva, 25. maja. iz Milana že od petka ni nobenih časopisov v Švico. Došle so vesti, da so v soboto v Milanu proglasili sovjetsko republiko, V Furlaniji jc izbruhnila stavka, kateri so sc pridružili ludi železničarji. GENERAL SMILJANIČ ZAPUSTI UUB-L-T<\NO. LDU Belgrad, 25, maja. Za pomočnika ministra vojne in mornarice je imenovan general Krsta Smiljanič, dosedanji poveljnik dravske divizije v Ljubljani. VELIK POŽAR V TRSTU. LDU Milan, 25. maja. (DKU) »Corriere della Sera < javlja iz Trsta, da je snoči v farmacevtski tovarni pri Sv. Sabi močan požar uničil skladišče dragocenega sanitetnega materijala, Škodo cenijo na 10 milijonov lir. BORZA. LDU Zegreb, 25. maja. Devize: Berlin 293 —298, Bukarešta 0—0, Italija 650—700, New York (vezano) 11.900—12.000, Pariz (vezano) 0—910, Praga 235—240, Švica 2125 -2350, Dunaj 56—57. Valute: dolarji 10.300—10.800, avstrijske krone 0 —60, levi žigosani 0 190, carski rublji 170-^-180, čehoslovaško krone 0—0, 20 kronski zlat 0—440, angleški funti 0—0, francoski franki 850—870, napoleondor 430—440, nemške marke 290—295, leji 238—242, turška lira v zlatu 0—500. Blago: oves Iranko Zagreb 350. Orlovski vesfnlk. Predsedstvo Orliške zveze in vaditelj-ski zbor sc vljudno vabita k važnemu sestanku, ki bo v četrtek t. j. 27. t. m. ob 5. popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Ker jc sestanek važen, prosim, da se ga udeleže zanesljivo vse sestre. Predsednica- (k) Vsem odsekom ljubljanskega okrožja. Skušnja za javni nastop ob priliki 70let-nicc prevzv. knezoškofa ljubljanskega se vrši v nedeljo, dne 30. maja t. 1., točno ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani hotela »11 n i o n«, — Voditelj-ski zbor Z. O, (k) g Razveljavljeni sekvcstri. Ministrstvo za trgovino in industrijo jc sklenilo razveljaviti po 3. nov. 1918 odrejene sekve-stre nad lastnino, pravicami in interesi državljanov neprijateljskih dražv na onem ozemlju bivše Avstro-Ogrske 'monarhije, ki pripada Jugoslaviji. Sckvestri se razveljavijo tudi pred ratifikacijo mirovne pogodbe, toda le sub titulo juris, ako na tem Interesirane osebe izjavijo, da ne zahtevajo odškodnine in da z razveljavljenem sekvestrov nimajo stroškov. Razveljavlje-nje pa se ne nanaša na pravice in interese, kakor to predvideva člen 208 mirovne pogodbe. g Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. junija t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list in 6, nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli jc brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Vodstvo državne podkovske šole, g Železna industrija Avstrijske republike resno ogrožena! V Jugoslaviji primanjkuje železa in vseh vrst železnih izdelkov v zelo visoki meri. Dan na dan prihajajo ljudje po železo, ki ga potrebujejo za popravo in nabavo gospodarskega orodja in gospodarskih poslopij. Vračajo se večinoma praznih rok. Trgovine so pra- zne, zaloge izčrpane. Naša severna soseda, Avstrijska republika, ki ima obsežno železno industrijo, pa stoji danes sama pred — krizo. Ententa hoče dati vojni material Avstrijske republike v svrho izvedbe st.-germainske mirovne pogodbe pod kuratelo, To bo za železno obrt imelo velikanske posledice. Izmed 15 plavžev obratuje v Avstriji samo eden, 14 pa jih stoji. Jasno je, da en plavž niti daleko nc zadostuje za najnujnejše potrebščine Avstrijske republike same. Kje so pa še vse one obveznosti, ki so nastale iz kompenzacijskih pogodb do Češko-Slovaške in Jugoslavije?! To malo količino železa in zelez-nih izdelkov, ki smo jih dobivali do sedaj iz Avstrije v našo državo, je smatrati zvečine produktom iz starega železa in iz preostankov vojnega materiala. Vse potrebščine za železnice, tovarne in zidanje po- slopij, mostov itd. itd, so bile iz starega železa. Sedaj pa bo ententa vzela ves voj-< ni material v Avstriji pod svoja očala, 14 Avstrije poročajo, da pride radi tega na tii soče delavcev ob kruh, železna obrt pa pade na zelo nizek odstotek — tako, da Avstrija niti svojim potrebam ne bo mogla zadostiti. Če obstoja nevarnost za Avi strijsko republiko, ki ima toliko rudnikov in tako visoko razvito železno obrt, pen tem obstoja za nas šc v veliko višji meri. ki smo navezani skoro izključno na uvoa železa. Izgubil sc Je avtoplašč, majhen, usnjati z železnimi žeblji, velikost 710x90 na potti skozi Ljubljano v Mengeš. 1000 kron na-i grade pri izgubitelju inž. A. Lavrenčičj Ljubljana, Zrinjskega cesta 6/II. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. . .„ „ Trpite na počasni prebavi? /.a-prtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerievimi Elza kroijljicami, 6 škatljic 18 K. — 2elodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrv. D Prispevajte za sklad S. L. S. Jožko Majaron posestnik in trgovec flnaelca Majaron roj. Turšič poročena. Borovnica - 25. maja 1920 - Bezuljak Kupijo nlM>ja|i (romčkl) za strešno se Uniirjl rezano in stare vrsto Strešno opeko. Ponudbe na opekarno I. Oražem, Selo 30, Moste pil Ljubljani. Kupi se majhno nnCDCiVfl Ponudbc (kmetijsko) |lU3CdlVlf. na upravo tega lista pod »kmetija«. 1947 Kupi se večjo {ncfnnnv Ce tudl Pr°-množino starih IMlUIIUi perelih. — Ponudbe pod »Testone" na upravništvo „Slovenca". 1973 £rn0ekdajvinski&soilav. upravništvo »Slovenca". 1974 |XX„ n0 Frančiška Majcen, roj. 12. dec ffllB iG 1998 Sušje-Polnišk, okraj Litije. Služila je do meseca marca t. 1. v Mirni na Dolenjskem baje pri sorodnikih (imena dotičnih neznano) in začetkom pa do 15. aprila 1.1. je bila v hotelu „Slon" v Ljubljani. Če ve kedo Za sedanje njeno bivanje, prosimo, da ae to naznani proti nagradi 10J kron na upravo lista „Slovenec" pod št. 2023. Zanesljivega KoCHaZa 2jžs Predstaviti so osebno med 12.—2. ure jpop. Pražakjva ul. 10, L nadstr., desno. TISi se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Prevzema tudi vsaknjigoveška dela, ki jih izvršuje v lastni knjigoveznici po naj-— nižjih cenah. — Ifnitaia sena travnika (ca. l&UoIliU 4 johe) na Barju se odda. — Istotam nny ynn na peresih (zaprav-se proda lili? f Ui ljivec). J. Zorman Ljubljana-Sp. Šiška. 2028 Izvanredna lepa prilika za Amerlkance. Proda se radi družinskih razmer v lepem kraju na Dolenjskem ob glavni cesti, blizu železnice, z vodnjakom in drugimi potrebščinami. Poleg hiše se nahaja tudi več rodovitne zemlje. HiSa je pripravna za vsako obrt. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na ANTONA KRASOVEC, St. Vid pri Stični. Prs°edaSioger-Sival!i!S!r(ii. p™ve Komenska ul. 26 na dvorišču. NfHfflflfli !P* zlata ura z dvojnim UujjiuUQJ JC« pokrovom; lz lesa iz-reziljani podstavek za žepno uro; dva zelo lična lesena kipa, ki predstavljata berača; dve kadilni garnituri z izrezljanimi figurami; (ti predmeti so stri najmanj 150 let) iu lovska puška-dvocevka. Ponudbe sprejema uprava Slovenca f od šifro ANTIKA 2034. Gla^ovir36 ceno procia' ^asi°v p°v® štev. 2030. upravništvo „Sovenca" pod Mm na Ižanski cesti se proda. Kdor se zanima zanjo, naj se oglasi v upravi Slovenca pod šifro KOŠNJA. jiiff) 1-117] š v carske pasme, dobri UVC SlUtl mlekarlcl in 4 tedne star teliček, na prodaj. Križevinska ul. 8. kllliar ra pridna in varčna se išče ntlilul iLU k zasebni družim na Bled proti dobremu plačilu. Natančnejše podatke se izve. Tobačna ulica štev. 24 pritličje. 2040 kupi, če ne kompletno, pa vsaj sledeče: Čeber zo perilo razmajati, sod za kuhanje perila, stroj za izplakovanje, omara za sušenje s kulisimi in mongalnica. Ponudbe na upravo hotela Slon LJubljana. Služba Samostalnega knjigovodjo in samostalnega korespondenta tudi ženske sile prvovrstna in sposobna vseh pisarniških del, ki sta bila £e v večjih podjetjih v istem svojstvu SE IŠČETA za industrij, podjetja blizu Zagreba. Samo take ponudbe in z navedbo referenc se bodo uvaževale. Plača.dobra, nastop takoj. Pisati na upravništvo lista pod „samostal-nost 2013." |Mnm treznega ia zanesljivega hlapca lotulU za konje proti dobri plači in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster, Linhartova ulica 25. Sprejmejo se 4 dobro izvežbani čevljarski pomočniki. Plača od para, hrana in stanovanje lahko v hiši. Nastop takoj. Makso Pednik čevljarstvo Sr. Gameljne nad Ljubljano. Kupi se vodna turbina za padec 1*50 m, močna za 12 do 16 konjskih sil. Ponudbe na Makso Pednik, Čevljarstvo Sr. GamelJne nad LJubljano. na Mirni, Dolenjsko, se lahko nastop-takoj. Prosto stanovanje, bira stanoval je in plača v denarju. Brata Makovem pleskarja In slikarja Ljubljana, GradišCe šlev. 7 se priporočata slavoemu občinstvu za vsa v njiju stroko spadajoča plekarska in slikarska dela. Ve!eposeslvo Grmače, p. Šmartno pri Litiji proda to pomlad posekanih 186 smrek, priMižno 250®|SI- Pogoji, pod katerimi so bode ta les prodal, so reflektantom na vpogled pri upravi in so ponudbe, po ogledu lesa, zaprto in priporočeno pri upravi do Inki. 15. junija t. L utožltl. 2026 K na pr-,vo Posodi SC 158"_________ mestno vknjižbo na posestvo. Ponudbe reflektantov sprejema uprava Slovenca pod šifro POSOJILO. 1004 v večji množini ima na prodaj — m. URHOV&C == agentura — komisija import — eksport Beograd Zeleni venac 11. Agentura — komisija Ifl. URHOUEC BEOGRAD Zeleni venac 11 prevzame razna trgovska posredovanja, — zastopstva itd. = rioznih ter en trltunski tovorni avlo. Ponudbe pod »Avlo« na upravništvo »Slovenca"._1975 iifl UHO za prlvezovanie trt in !ju " llbJC sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urlianlč, Ljubljana, Miklošičeva c. 8. v-- Trgovec, amerikanskl državljan, akade-mično in svetovno naobražen, na najboljšem glasu, z referencami največjih bančnih institutov, srednje starosti, se želi seznaniti v svrho ženilve z gospodično samo odlične rodbine, zdravo, čedno in pošteno ter naobraženo, do 23 let staro. Gospodične, visoke rasti in elegantne postave imajo prednost. Mora;o pa se sprijazniti z misijo, da potujejo v Ameriko. Gospodične, ki zgoraj omenjenim zahtevam ne odgovarjajo, nI potreba, da se oglasijo. Glede moje osebe dam podatke gospodični in njeni obitelji. Amerikanke me spoštujejo in hočejo, ker vedo, da sera ugleden človek v vsakem oziru, toda zato ker sem evropejsko vzgojen, želim, da dobim nospodično po evropsko vzgojeno, ki l.o znala ceniti dobro bi-o in dobrega moža. Ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se blagovolijo vooslati pod .Amerika" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2011 Naprodaj jc posestvo z pi! smrekov in bukov les, V« ure od po sta še Stara cerkev, okraj Ko evje. Poizve se v Kočevju pri g. dr. Arko in v gostilni .Vinska trta" Udmat št. 16. Cena 180.000 kron. 2038 Ssoiasloloa Kanarica a '5SJ ali veleoosestvu bodisi v kateremkoli kraju. Ponudbe spre:«ma uprava „Slo-venca" pod »Zanesljiva". 2039 Nero^jie »Slovenca"! «_H 1 |....... |1 | ■ ■ ur 11 i po naročilu dobavlja takoj Breznik & Frltscn, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1, Vzorec na ogled. Dobro znani večletni gostilničar v Ljubljani lice lokal za gostilniško obrt event. vzame tudi gostilno v najem. Ima svojo koncesijo. — Pismena ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gostilničar«. 1898 Pristno medicinsko nudi lekarna Plccoli Ljubljana, Dunajska cesta. ^onopnin