Izhaja vsak dao popoldne, tmcmto nedelje in praznike. —* Inaerati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrat £50 Din, vetji inaerati petit vrsta 4rm Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis! se DO vračajo. UtuhiiHvot Knaflova uHea št 5, I. nadstropje. =» Telefon 2034. Upravn»tvo: KnafJova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Vukićevićeva kapitulacija pred radikalskim slavnim odborom Brezuspešna seja radikalskega klubskega odbora - Vukičevic je pripravljen sprejeti vse zahteve glavnega odbora - Razprava odgođena do prihoda Ace Stanojeviča — Beograd, 19. septembra. Danes se je vršila seja radikalskega klubskega odlbora, ki bi imela biti začetek defini-tivnega razčiščevanja v radrkalski stranki. Će rudi je ta seja končala brez rezultata, je vendar zelo značilna za situacijo, ki je nastala v Beogradu in priča, da je nastopila za Vukičević-Ko-roščev režim najbolj kritična doba, kar jih je ta za državo tako usodni in pogubni režim doslej doživel. Še pred par dnevi so vukičevičevci nastopali skrajno borbeno in zmage sigurni napovedovali, da bodo, če treba razcepili stranko, računajoč, da bo Vukičevic obdržal svojo moč, ki sloni na vsestranski podpori vlade in policijskih oblasti. Ni pa nobenega dvoma, da so dogodki zadnjih dni, zlasti pa sinoćnje vesti o demisiji ministra trgovine dr. Spahe Vu-kičevičev položaj tako omajali, da je Vukičevic na današnji seji klubskega odbora zatrobi] k umiku ter se iz rjo-večega leva spremenil v pohlevno ovco, ki noče nikomur storiti nič zalega. Današnja seja priča, da računajo današnji vlastodcžci s skorajšnjim koncem svoje moči in s temeljitimi spremembami celokupnega sistema v državi. Seja se je vršila v prostorih radi-kaiskega poslanskega khiba. Od 58 članov jih je bilo navzočih jedva 36. Izmed članov glavnega odbora se seje ni udeležil nihče. Sejo je otvoril Velja Vukičevic z govorom, ki znači njegovo popolno kapitulacijo pred glavnim odborom. Uvodoma je izjavil, da hoče storiti vse, da ne pride do razcepa stranke, ki ima zlasti v sedanjem usodnem in zgodovinskem trenutku izvršiti veliko nalogo. V bližajoči se vladni krizi mora biti radikalna stranka močna in enotna. V svojih nadaljnih izvajanjih je Vukičevic naglašal, da on ni proti glavnemu odboru, kar da je razvidno že iz resolucije, sprejete na zadnji seji poslanskega kluba, ki poudarja potrebo sodelovanja z Aco Stanojevi-čem, kar pomeni toliko, kakor sodelovanje z glavnim odborom. Ce klubski odlbor sklene, naj se ukine politični sekretarijat, ki je bil pred kratkim ustanovljen, nima on ničesar proti temu. Končno je prečita! pismo Ace Stanojeviča, v katerem mu sporoča, da pride v Beograd šele 22. t. m. Vukičevićev nenavadno pomirjevalni govor je napravil zlasti na on« poslance, ki so se v zadnjem času dkispo-nirali za Vukičeviča in nastopali proti glavnemu odboru, zelo mučen vtis, ker vidijo v tem popolen umik Velje Vuki-červića in zmago glavnega odbora. Ta vtis je še poglobil nastop ministra Miše Trifunoviča. ki je izredno ostno napadel Vukčeviča, da je dosiej na vse mogoče načine delal proti glavnemu odboru in da nikdar ne more več popraviti škode ki jo je s tem povzročil ra- dikalni 'Stranki. Vukičevićev današnji nastop, je naglasil Trifunović, je le dokaz, da hoče Vukičevic razčiščenje med seboj in glavnim odborom zopet odgoditi na poznejši čas, ko bi bila zanj situacija ugodnejša. Proti temu pa morajo nastopiti vsi pošteni in pravi radikali, ker je treba enkrat za vselej napraviti konec takim osebnim ambici-jim in političnim pustolovščinam. Dr. Laza Markovič, ki si že delj časa prizadeva posredovati med Vuki-čevičem in glavnim odborom, je tudi tokrat skušal ublažiti obstoječa nasprotja ter braniti Vukičeviča. Zavzemal se je za pomirjenje in naglašal potrebo kompromisa povdarjajoč, da bi bil razcep stranke v sedanjem trenutku usoden ne samo za stranko, marveč tudi za državo. Videč, da niti v klubskem odboru nima več one večine, na katero je upal in računal, se je Velija Vukičevic izognil nadaljni debati na ta način, da je sejo krarkomalo zaključil z izjavo, da se bo nadijevala 22. t. m. popoldne, ko bo navzoč tudi Aca Stanojevič. V vrstah Vukičevićevih pristašev je bilo po seji klubskega odbora opažati veliko poparjenost. Nasprotno pa na* glašajo pristaši glavnega odbora, da je potek današnje seje klubskega odbora najboljši dokaz, da je Vukićevićeva zvezda na zatonu in da bo s padcem Koroščevega režima izginil tudi on s površja. Zasedanje Društva narodov Včeraj je plenum razpravljal o poročilih posameznih odborov. — Plenarne seje zopet odgođene za par dni. — Ženera. 19. septembra. Ker je končalo več komisij svoja poročila, se je včeraj nadaljevalo plenarno zasedanje Društva narodov pod predsedstvom Zahleja, da vzame ta poročila na znanje in sklene končne resolucije. Na podlagi poročila belgijskega delegata Rolina Jaqueminsa je skupščina sklenila, da pozove finančni odbor, naj na-dadljuje z delom za sestavo načrta konvencije glede finančne pomoči državam, ki bi bile žrtve napada. Na podlagi poročila kanadskega delegata Danduranda in na {>o-budo belgijskega delegata Cartona de Wi-arta je skupščina naročila odboru za zaščito dece, naj prouči vprašanje javne kontrolo kinematografskih predstav. Nadalje je skupščina vzela na znanje poročilo finske delegatinje gospe Hainari o boju proti trgovini žen in otrok. Skupščina je izrazila upanje, da se bo anketa glede tega vprašanja raztegnila tudi na druge države. Skupščina je naglasila važnost uporabe žensk v službi policije za moralo. Ob tej priliki je avstralska del«jgatinja gospa Maackdonald poročala o uporabi žensk pri policiji v Južni Avstraliji. Angleški delegat Cusheudun je omenjal pomoč angleške vlade, katero je prožila odboru za pobijanje trgovine z ženskami in otroci in priporočal uporabo žensk v policijski službi. Na podlagi poročila ir- Strahovita razdejanja tornada v Ameriki Podrobnosti o strahovitem divjanju tornada na ameriških obalah. — Veliko človeških žrtev. — Materijalna škoda znaša več 100 milijonov dolarjev. — London, 19. septembra. Zapadno indijski orkan, ki je prevalil od četrtka dalje že nad 2000 milj, je na obali Floride skega delegata Sulpivana, je skupščina odobrila delovanje organizacije za higijeno v preteklem letu in konstatirala velik aspeh te organizacije na mednarodnem polju javnega zdravstva. Skupščina je na podlagi poročila nizozemskega delegata Franeoisa Lapsona brez debate vzela na znanje poročilo Sveta Društva narodov o progresivni odpravi suženjstva in o rešitvi tega vprašanja v ozemljih, ki spadajo pod suverenostjo raznih držav. Z zadovoljstvom se je konstatiralo, da se je pomnožilo število ratifikacij in pristopov k suženjski konvenciji od 14. na 26. Skupščina je izrazila upanje, da bodo tem konvencijam v bodoče pristopile tudi vse ostale države. Na podla-ig poročila portugalskega delegata Penha Garcia je skupščina, potem ko je vzela na znanje poročilo o delovanju komisije za kolonijalne mandate, izrazila svoje zadovoljstvo nad delovanjem te komisije in upanje, da bodo vprašanja glede gospodarske ravnopravnosti med državami v ozemlju, ki so po kolonijalnim mandatom, rešena v najkrajšem Času v splošno zadovoljstvo. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je bilo zasedanje zopet odgođeno za par dni, da morejo posamezni odbori pripraviti gradivo. napravil ogromno škodo in popolnoma porušil vse komunikacije. Zaradi tega je nemogoče preceniti velikanske škode in velike izgube človeških življenj. Danes je preje! angleški konijalni urad iz glavnega mesta Bahaima Nassau poročilo, da je orkan napravi« velikansko škodo, akoravno ni bilo človeških žrtev Mesto Nassu organizira reUine ekspedicije za druge otoke. Druga brzojavka kolonijalnoga urada pravi, da je otok Ma-iot Serrat težko prizadet. Ubitih je b4k> Uvakaj pa dosedanjih poročilih 25 ljudi ki 50 oseb randenih. Med žrtvami ni Evropejcev. Vsa vladna poslopja so bila pOMrteoa ki več kot dve tretjini privatnih poslopij je bilo popolnoma uničenih. Ha virgifiskih otokih je bila škoda malo manjša Tamkaj je uničena letina, vendar m nf obžalovati smrtnih žrtev. Antleika admiraliteta javlja, da je bite *dpo*lani *tw*c#a krržarka >Durban« v Colon, da pomaga prebivalstvu, ki je bilo težko pni za d eto po zadnjem orkanu na ba-hamskjlh otokih. Križanka bo prispela najbrže 25 septembra v Nassau. — Newyork 19. septembra. Po zadnjih poročilih je napravil orkan v mestu Porto-rico za 100 milijonov dolarjev škode. Poginilo je nad 2000 liudi. Nad otokom je bilo proglašeno iz varnostnih ozirov obsedno stanje. — Newyork, 19. septembra. Iz Jackson Wille na Floridi poročajo, da je zahteval zadnji vihar na vzhodni obali Floride 33 mrtvih in 140 ranjenih. V Halifaxu so prejeli z otoka Mortoserrak na Anilijfi brezžično brzojavko, v kateri prosijo za pomoč. Batfe je tamkaj 50 mrtvih in 80.000 ljudi brez strehe. — Pariz, 19. septembra. Glasom poročila francoskega kolorrijalnega ministrstva je napravil tornado v Ouadeloupe velikansko škodo. Glavno mesto je skoraj popolnoma porušeno. Ubitih je bilo nad 300 oseb. Kritični dnevi režima Beograd, 19. septembra. V političnih krogih danes vsestransko komentirajo sinoćnje verzije o demisiji ministra trgovine dr. Spahe. Izkazalo se je namreč, da je dr. Spaho v resnici zagrozil z demisijo, če radikal ne pristanejo na zahteve muslimanov, nanašajoče se na občinske volitve v Bosni in Hercegovini in spremembe upravnega uradni-štva. Če tudi za enkrat ni prišlo do demisije, ker se je dr. Spaho zadovoljil s koncesijami, ki mkazenr. Je ob enem prvi slovenski novinar, ki ga je zadela pretirana ostrina novega tiskovnega zakona, žrtev svojega poklica in svojega prepričanja, ki ga deli z vsemi pravimi novinarji, to je prepričanje, da je dolžnost novinarja nastopiti v času narodne ali državne potrebe odkrito in odločno, ne oziraje se na levo in desno. Sklicanje razorožitvene konference — Ženeva, 19. septembra. Razorožitvena komisija Društva narodov je razpravljala ponovno o dnevu sklicanja pripravljalnega razorožitvenega odbora. Predsednik dr. Be* neš je ugotovil*, da je prišel sedaj psiholo* ški trenutek za sklicanje razorožitvene kon* ference. Vendar ni potrebno, da se datum točno določi. Skrb za to naj prevzame pred* sednik pripravljalnega razorožitnega odbo* ra Loudon (Nizozemska). Loudon je pred* lagal, naj bi se zastopniki petih držav, ki so podpisali mornariško pogodbo v Was* hrngtomi, sestali na konferenco, ki naj bi se vršila pred pripravljalno razorožitve no Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 19. septembra. Ljubljančani so danes dopoldne opazovali zanimiv prizor. Na Kongresnem trgu se je ustavila barka, pravcata barka na motorni pogon in z visokimi dimniki. Vsa je v zastavicah in pisano pobarvana. Na obeh straneh so napisi >Rund ura Europa. Zu Wasser und zu Landc. Napisi so tudi v *ran-coskem, angleškem in italijanskem jeziku. Barka sama je na lahkem vozu, a spredaj jo montirano motorno kolo, ki jo prevaža po suhem. Ljubljančani so se zelo zanimali za to čudno napravo, pogruntali so jo pa kaj kmalu, da je barka z motorjem vred last dveh globetroterjev. To sta Nemca Feldgen in Erz iz Kiela v Nemčiji, ki sta si vtepla v glavo, da morata prepotovati vso Evropo po vodi in po suhem. Na suhem se vozita tako, kakor je videti vso napravo, a kadar gresta čez kako večjo ali manjšo >lužo<, demontirata svoj voziček in čoln gre v vodo. V čolnu je mala koja, v kateri spita in ki jima služi za stanovanje. S seboj imata tudi malo lisičko. Zanimivo je. da sta ekscentrična moža odpotovala iz Kiela dne 11. oktobra, a sta dosedaj že prepotovala 19.200 km. Prepotovala sta vso Nemčijo, Švico, Holandsko, Belgijo, Francijo, Portugalsko, Španijo in Italijo ter prispela te dni v Jugoslavijo, odkoder sta namenjena v Avstrijo. Na potovanju se preživljata tako, kakor večina globetroterjev s prodajo razglednic Kot rečeno, vzbujata globetroterja s svojo barko v Ljubljani veliko pozornost. Nekako pred 14 dnevi smo poročali o nenavadni slepariji premetenega pustolovca, ki je sedel na avtomobil šoferja Antona R oglja in se dal peljati v Medvode, Smlednik, Kranj in Podna rt, potem pa tudi nazaj. Poleg tega si je od šoferja izposodil tudi 250 Din. Ko pa sta prispela v Medvode, je šel v neko gostilno in pri drugem izhodu pobegnil. Na ta način je šoferja oškodoval za 1000 Din. Toda sleparjevo veselje je bilo kratko. Vest o drzni slepariji sta objavila že takoj drugega dne »Jutro< in >Slovenski Narod« in Čitali so jo orožniki v Kropi. Cez nekaj dni se je v vasi Brezovica pri Radovljici pojavil sumljiv neznanec, ki se je izdajal za in! Baharja. Orožnikom mož ni bil všeč in so ga prijeli. Pri zaslišanju je »inženjer« priznaj, da je osleparil šoferja Roglja, na konferenco. Paul Boncous je pozdravil ta predlog ter predložil predlog resolucije, v katerem naglasa sedanje stanje varnosti in razorožitvenega vprašanja, ki zahteva skli* canje pripravljene razorožitvene konference za konec tega ali pričetek naslednjega leta. Lord Cushendum je temu nasproti ugotovil, da vlada ni imela prilike, da bi se izjavila o velevažnem predlogu Londona, ki ni pred* viden v washingtonski mornariški pogodbi, vsled česar si mora pridržati vse nadaljne korake. Loudon je odgovoril, da si je zami* slil to konferenco v obliki neobveznega ra-z* govora. Seja je bila nato prekinjena. kar so ga orožniki izročili sodišču v Radovljici. Na policijski direkciji pa jo prijavil tudi šef osleparjenega šoferja Silvester Pn>*ek, da je bil »inženjer Bahar«, za katerega je policija sedaj dognala, da se piše Alojzij Grčar, nekako okoli 1. septembra tudi pri njem in se dal peljati iz Ljubljane v Domžale, od tu zopet v Ljubljano ter v Stražo pri Novem mestu. Plačal je sicer 800 Din, naročil mu je pa, naj pride drug-?ga dne zopet ponj. Ko je prišel drugega dne zopet v Stražo, je pustolovec izjavil. hu-šiiivo ra-goto, demonstrativno i ? hišo. mladi scpr< s je nervozno zbežal od doma .n vse je kazalo, da se ie sreči naše plesalke že prvi dan rablinila v nič, Toda r.e! Kitty ti morda ostala doma 'er op! akt.val a svojo nesrečo, temveč hitela ;e za mDŽem, ga na-š'a na maSceridi in ti ga kot nepoznana lepa maska vnovič in Voijno za večno priborila. Vlogi plesalke Kittv in mladega g:rfa sta v rokah izvrstnih Urinih umetnikov Dine Gralle in VVerner Fuettererja. Prva ne tofcko lepa kakor gracijozna, temperamen:-na in izredno prikupna. Njeno igro odlikuje razveseljiva svežost in naravnost. VVerner Fuetterer pa odličen bonvivant kot običajno. Glavmo zaslugo nad popolnim uspehom tega filma pa ima nedvomno režiser Eich-berg, ki zna in razume z moistrsko roko postaviti vsakega igralca na :voie mesto, ter pozna vse zmožnosti slehernega do najmanjših podrobnosti. Pohvalno le tudi omeniti izvrstno fotografijo. Film, ki ima tudi svojo dovtipno in humoristično vsebino, je žel vsepovsod splošno odobravanje! In prav gotovo tudi v Ljubljani ne bo ostal brez vsestranskega odziva. Poje se Puccinijeva opera «Madame Butter* fly» a go. Žinko Vilfan*Kunčevo v naslovni vlogi. Odhčna pevka m igralka ga. Zinka Vilfan-Ktmčeva nastopi nocoj prvič kot čla* niča našega gledališča na opernem odru. Njene odlične vrline so občinstvu dobro poznane z njenih gostovanj v pretekli se* zoni Predstava se vrsi izven gledslis%ega abonmaja. Berlinski simfonični orkester, ki kon* certka v petek dne 21. t. m. v Ljubljani v unionski dvorani, je sledeče sestavljen: de* set L vioim, osem II., sest viol« pet čelo, štirje kontrabasi, tri flavte, tri oboe, trije klarineti, trije fagoti, štirje rogovi, tri tro* bente, tri poza ne, ena tuba, harfa in dvoje 1 to kal. Izvaja na svojem prvem lj ubijan* skem koncertu Reger'Mozartove varijacije, Straussovega Till*Eulenspiegla in Čajkov« skega V. simfonijo. — Preaprodaja, ki se vrši v Matični knjigami, kažv, da vlada med našim občinstvom za ta koncert veliko za« nimanje. železnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 19. septembra 1926; katoličani: Januari j, pravoslavni: 6. septembra. Vitodrag. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Plesalka iz revije«. Klao Ideal: Kucksviiski pes«. Opera: »Madame Butterfry< v drami. DEŽURNE LEKARNE. Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Pet-ra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška, Handballschlacht in Ljubljana Pepe iz uredništva ne brca žoge in bi tudi hazeno prepustil svojemu sport* nemu kolegi, kajti on da je sicer Pepik. ampak hazeti da ne zna in tudi ne musi vedeti, kaj da pomeni hazena. Pa je z njo drugače, nego z nogobrcom. Tam da so fletna dekleta, ki znajo visoko in daleč hazeti žogo, vmes pa kažejo lepo napeta meča in drugo zapeljivo robo, kateri se Pepe nikakor ne more zoper* stavljati. In se mu sirot če smili. Tako so jo oni dan razmrcvarili, da je joj* mene in bi jo skorajda ugonobili. Iz Zagreba so jo prišli gledat in ker naši bratje z one strani Kolpe ne razumejo, kaj je poglavitno pri hazeni, so doma povedali, da je bila v nedeljo v Ljub* Ijani pravcata Handballschlacht a, da so se naša brhka dekleta od Ilirije in Prh morja masakrirala in je malo manjka* /o, da ni tekla dragocena dekliška kri v potokih. Pepe mora v imenu slovenskih' deklet proti temu odločno protestirati, kajti nismo slovenski fantje tako nega' lantni, da bi mirno gledali, kako naša dekleta prelivajo za hazeno kri. Oni iz Beograda je pa povedal doma, da je nastala pred vrati Ilirije ^nezapamćena gužvam, iz katere da se je razvita . Pepe pravi, da bo obesil temu beograj* skemu prijatelju fišeklije na jezik in mu nataknil mamuze na nos, če pride še kdaj v Ljubljano. Resnica je pa ta. da je naša vrla ha* zena nedolžna liki Lahov koš. Tri ali štiri naša dekleta so se res prekopicnila in se fe eni nekaj zlomilo, toda bi po Zagrebu in Beogradu ne kazalo ozna* njati, da so se slovenska dekleta zapU sala korporativno med kačake. Pa to še ni vse, kajti se pri nas brez pendreka tudi hazeti ne sme. Prišel je mož s pen* drekom in je svojemi predstojniku de* jal: Pokorno javljam, neprijavljena tekma društva Hazena. Zdaj se utegne pripetiti, da bodo naša dekleta razpu* ščena sredi jesenskega deževja na po* čitnice in bo Pepetu poverjeno mesto komisarja v hazeni. Če mu bo, potem gre slavna policija lahko spat, kajti bo že Pepe pazil, da ne nastane med naši* mi drJi7cfi nikoli več Handballschlacht. tst-~0 Pisane zgodbe iz naših krajev Tajinstven umor Alojzija Škorjanca. — Otroci iz »boljših hiš«. — Senz acijonalna afera velep osestnikovega nečaka* — Plin v zemlji« — Razbojniški napad na trgovca. Včeraj je nastal preokret v preiska* yi glede umora Alojzija Skorjanca, ki je bil zverinsko umorjen v svoji baraki na Novi poti v Zagrebu. Soseda pokoj« nega Škorjanca je izjavila, da je videla proti večeru dva mlada moška, ki sta kupovala cigarete in se potem dolgo po* govarjala s starcem. Policija sumi, da sta ta dva morilca. Do sedaj se ni po* srečilo neznancev izslediti. Včeraj po* poldne je bilo truplo umorjenega Skor* janca obducirano. Obdukcijo je izvršil univerzitetni prosesor dr. Jurak, ki je takoj ugotovil, da je morilec najprvo udaril starca z nekim topim predme* tom po glavi, in sicer po desni strani. Razbil mu je lobanjo. Predmet, s ka* terim je morilec udaril starca, ni bila sekira, ker bi bila sicer lobanja bolj razbita. Z istim orodjem je morilec na< to razbil starcu daljno čeljust Skorja* nec je imel na vratu več ran in to pre* ko glavne žile na desni strani. Te rane pričajo, da je morilec potem, ko je svo* jo žrtev udaril po glavi, starca še zaklal z velikim nožem. Razen tega ima sta* rec tudi polomljena rebra in to na levi in desni strani. Morilec je najbrž sko* čil na žrtev, ki se je branila, in ji pri tem polomil rebra. Morilec je starega Škorjanca torej najprvo davil in ga potem udaril po glavi ter nato še zaklal z velikim nožem in mu polomil rebra. Ugotovili so tudi, da je bil prsni koš tako pritisnjen, da so pod njim počila tudi jetra. Zato je nastalo krvavljenje v trebušni votlini. Starec je že po pr* vem udarcu s topim predmetom izdih* nil. Morilec je zabodel svojo Žrtev z velikim mesarskim nožem, ki se ne da zapreti. Ti podatki obdukcije pojasnju* jejo deloma tragedijo nesrečnega Škor* janca in bodo služili kriminalni policiji ea izsleditev zverinskega morilca. ★ Iz Beograda poročajo, da so te dni stali pred sodnikom tamošnjega sodi« šča štirje mladi obtoženci, ki so se m o* rali zagovarjati zaradi razniK deliktov. To so bib* trije bratje Novakovič, od kateriK je najstarejši 19Ietni Miodrag. Ta je bil že v vojaški akademiji. Nje* gova mlajša brata sta 181etni gimnazist Dušan in 171etni gimnazist Aleksander. Nadebudni obtoženci so sinovi nekega polkovnika. Četrti obtoženec je neki 16* letni Miroljub Maksimovič, znan po vsem Beogradu kot velik nepridiprav. S tem so trije bratje beograjskega pol* kovnika imeli svoje «posIovne zveze* in so zato prišli pred sodnike. Obtož* niča obtožuje vse štiri, da so izvršili več tatvin in vlomov ter ponaredili ne* ki podpis. Na ta način so oškodovali razne stranke za 60 tisoč Din. Brata1 Dušan in Aleksander sta sodniku takoj vse priznala. Ostala dva pa odločno za* pikata vsako krivdo. Ta dva sta bila izpuščena iz zapora zaradi pomanjka* nja dokazov, da sta sodelovala pri vlo* m i h in tatvinah, dočim sta bila Ale* ksander in Dušan obsojena, in sicer Aleksander Novakovič na 3 leta, Du* šan pa na 4 mesece ječe. Žalostno po* glav je v kriminalni kroniki našega sod* stva, ki jasno dokazuje, kakšna je da* naŠnja mladina iz «bolj51h hiš». * Iz Osijeka poročajo o senzacijonal-nem ropu nečaka bogatega posestnika iz Slavonije. Pred Šestimi tedni je veleposestnik N. B„ znan po vsej Slavoniji kot eden najbogatejgih ljudi, nenadoma umrl. Pokojni je svoječasno igral tudi veliko polfHčno vlogo. Ker ni imel otrok, so se pojavHaft razni njegovi brlžnji in daljni sorodniki ter ugibali, kako bi ctofofli veliko posestnikov^ ded-ŠCtn-o. PosestnKc je imel pri sebi 5Iet-nega nečaka, sma svoje umrle hčerke. Nečakov oče je takoj po smrti svoje žene odpotoval v Ameriko in se tam drugič oženil. Otroka je popolnoma prepustil svojim staršem, ld so zanj tudi skrbeli. Ko je posestnik umrl in so odbili rasne neupravičene pretendante na njegovo dedščino, se je pojavil neki gospod z gospo v vasi in se je posebno zanimal za malega nečaka. Neznanca sta se izdala za Američana. Njuna velika skrb z nečaka je postala domačim sumljiva in obvestili so policijo, naj so Prosveta Otvoritvena predstava v drami. V so* boto dne 22. t. m. se otvori letošnja dram* ska sezona s slavnostno predstavo Shakea* peareove žaloigre «Romeo in Julija>. To znamenito delo je poslovenil Cankar, pre« vod prologa pa je Župančičev. Prolog go* vori g. Jerman. Vloge so razdeljene takole: Escalus, knez veronski — C. Debevec, grof Pariš — Rogoz, Montague — Gregorm, Ca* pulet — Kralj, bratranec Capuietov — Danilo, Romeo — Jan, Mercutio — Lev ar, Ben* volio — Cesar, Tvbalt — Skrbinšek, Pater Lorenzo — Lipah, Brat Janez — Potok ar, Lokar — Jerman, grofica Montague — Po* lonca Juvanova, grofica Capnlet — Marija Vera, Julija — Saričeva, dojka — Medvedova. — Vprizoritev ima v naši prireditvi tri dele, odnosno 19 slik, m sicer: 1. Trg v Veroni, 2. Cesta v Veroni, 3. Soba pri Capoletu, 4. Trg v Veroni, 5. Dvorana pri Capuletu, 6. Vrt pri Capuletu, 7. KloSterski vrt, 8, Cesta, 9. Vrt pri C»puletu, 10. KJo* steiski vrt, 11. Trg v Veroni. — Odmor. 12. Soba pri Capo letu, 13. Celica Lorenzova. 14. Julijina spalnica, 15. Cehe a Lorenzova, 16. Julijina spalnica. Odmor. 17. Cesta v Man tovi, 18. Celica Lorenzova, 19. Grobni* ca Capuietov. — Režijo ima g. prof. Šest. Novo dekoracije po osnutkih g. Skružnija ml. je naslikala gledališka slikama. Scenič» no glasno jo zložil g. A. Balatka. Začetek predstave ob 20., konec ob 23. uri. Ker je letos premijerski abonma izredno močan in je tudi sicer zanimanje za to predstavo ne* navadno veliko, opozarjamo cenjeno občin* stvo, da si vstopnice brez odloga rezervira. Uprava bo vse pismeno, osebno ali telefo* nično (tel. 5t. 2306) naročene vstopnice hra* nila do 14.45 pri večerni blagajni. Opozaramo na nocojšnjo operno pred* stavo v ljubljanskem dramskem gledališču. Najboljše, najfrajnejse, zato 13 najcenejše! Snori — Službeno iz LUP. Seja upravnega odbora se oo vršila v četrtek 20. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne »Evropa«. — Državni prvak v Ljubifani: ASK Pri* morje je povabil dozdajšnjega prvaka v hazeni HSK Concordio iz Zagreba v Ljub« ljano na prijatelsko tekmo. Obeta se nam zopet nad vse zanimiva igra, ker si bo Con* cordia prizadevala dokazati, da je dostojna naziva državnega prvaka, Primorje pa bo skušalo omiliti posledice poraza, ki ga je doživelo minulo nedeljo. Tekma bo v nede* ljo 23. t. m. ob 11. dopoldne na igrišču Atene. Cene bodo zmerne vzlic visokim stro* Škom, ki jih običajno povzroča gostovanje državnega prvaka. Sokolstvo — Na razsta?! tiska meseca oktobra bo zastopan tudi iugoslovenski sokolski Savez; -pozvalo se bo vse župe JSS v državi k sodetovanju. — 2upn| z let sokolske župe UŽIce se bo vršil 20. in 21. t. m. v Užicah. Pri tej priliki bo svečano razvitje prapora, ki ga je podaril župi kralj Aleksander. — Odborova seja JSS z važnim dnevnim redom se bo vrSMa v prvi polovici decembra t. L Stev. 214 tSBOVENSKI N A R O D» dne 19. septembra 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Imenovanje častnim občanom. Ob priliki premestitve večletnega splošno priljubljenega sreskega poglavarja gosp. Frana Voušeka v Gornjem gradu sta ga imenovali občini Luče in Solčava svojim častnim občanom v občinski seji dne 16. t. m. Čestitamo! — Iz državne službe. Za pisarja glavne kontrole je imenovan dosedanji pomočnik knjigovodje delegacije ministrstva financ v Ljubljani Karel V i t o r i. — V naše državljanstvo so sprejeti: učitelj iz Koroške Bele Franc Lašič, učitelj iz Škofje Loke Jakob Roje, veterinarski pomočnik iz Prevali Ferdinand Oažar in učite*! iz Zagorja Ivan Gtriat. — Češkoslovaški nčtteUI v Beograda. V nedeljo 13. t m. prispe v Beograd 30 češko-slovaSkin učiteljev pod vodstvom inšpektorja češkoslovaškega prosvetnega ministrstva Josefa Zemana. Češkoslovaški učitelji si ogledajo vse zavode za nenormalno deco v naši državi. _Kongres slovanskih turističnih društev. Kongres asocijacije slovanskih turistični« društev se bo vršil letos od 25. do 27. septembra v LJubljani. Kongres se prične 25. t. m. ob 9. v srebrni dvorani hotela Union. Ob 13. bo obed v Uniorm, ob 15. nadaljevanje kongresa fci ogled mesta, ob 20. pa večerja v hotelu Union. 26. t. m. se odpeljejo udeleženci ob 7. zjutraj z avtomobili na Bled, ob 10. pa s Bleda k Bohinjskemu jezeru. Slov. plan. društvo ilm priredi v hotelu Sv. Janez obed, po katerem odidejo k izviru Savice. Ob 20. bo v hotelu Sv. Janez večerja in udeleženci prenoče pri Sv. Janezu, 27. t. m. ob 8. zjutrij se odpeljejo 2 avtomobili proti Kranjski gori, ob 18. se pa vrnejo v Ljubljano. Zvečer ob 20. jim priredi mestna občma v Zvezdi banket. S tem bo kongres zaključen. — Kaj ]e s Štipendijskim fondom iz Kranjske hranilnice za vfsokošolce? Apeliramo na tozadevne činitelje in prosimo, naj se nas že enkrat usmilijo! — Prizadeti. — Zračni promet med Zagrebom in Beo. gradom ustavljen. Zračni promet med Beogradom rn Zagrebom je bil uveden pod pogojem, da bo država dajala družbi vsako leto primerno podporo. Za 'etošnje leto je dobila družba od države 400.000 Din in sicer za 400 poletov. 5. oktobra bo to število poletov doseženo in tako bo zračni promet med Zagrebom in Beogradom ustavljen, dokler družba ne dobi od države nove podpore, kar bi se moralo zgoditi prihodnja leto 15. februarja. Žalostno je, da morajo hirati pri nas radi škandalozne državne administracije in zavoženega gospodarstva celo tako važne ustanove kakor je družba za zračni promet. Na drugi strani bi bilo pa dobro, če bi se siaše! kdo, ki bi vprašanje zračnega prometa v naši državi [e-meljrto proučil in spravil v pravi tir. katti po naših informacijah se je tudi na tem polju razpaslo razmetavanje denarja za razne prireditve in potovanja, ki z zračnim prometom kot takim nimajo nič skupnega. Treba bi bilo spraviti na čisto tudi razmerje med družbo za zračni promet in centralo Aerokhuba v Beogradu. Dokler bodo vodili zračni promet v naši državi ljudje, ki se zanimalo za vse drogo, samo ne za napredek letalstva, bo zračni promet pri nas na zelo slabih nogah. Že samo dejstvo, da vzdržuje podjetje zračni promet med Beogradom in Zagrebom samo pod pogojem, da dobi od države vsako leto primerno podporo, se nam zdi nekam čudno. Podjetje je v privatnih rokah in oni, ki ga vodijo, bi morali pač poskrbeti, da. bi jim zadostovala lastna sredstva. — Tolmači tujih jezikov. Višje dežemo sodišče v Ljubljani je imenovalo pravnika v Ljubljani Ferdinanda Jelenca za tolmača nemškega, francoskega, angleškega in italijanskega jezika, odvetnika v Ljubljani dr. Egona StaTeta za tolmača češkega, italijanskega in nemškega jezika, profesorja na trgovski akademiji v Ljubjlani Ivana Grudna pa za tolmača francoskega in nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Razpisana sodna služba. Odda se mesto okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu, odnosno vsa mesta okrajniti sodnikov in sodnih predstojnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa a4i zaradi njega. Prošnje je treba vlo-žfti do 20. oktobra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Dopisna gimnazija. Po zgledu velikHi narodov je otvoril Vidovičev prosvetno -etični pokret gimnazijo, v kateri lahko dobi vsak, tudi najsiromašnejši človek srednješolsko izobrazbo in položi vse izpite, kakor da bi dovršil pravo gimnazijo. Dopisna gimnazija žma seri tečaje: enega s štiri-rao-ednim sistemom za bolj nadarjene, drugega z dvorazredram sistemom, tretjega z enorazrednim in četrtega kot višji tečaj. V črdh letih delovanja dopisne gimnazije so poiožSi izpite v državnih gimnazijah že mnogi mladi in priletni učenci. Tudi letos otvori Vidovičeva dopisna gimnazija svoje tečaje m pošrlja vsem interesentom brezplačno prospekte. Solo vodi 16 izbrani« profesorjev, ki sestavljajo posebne učne knjige zn samouke. Vidovičeva dopisna gimnazija ima svoj sedež v Sarajeva. — Planinci, pozor! XI. pododsek granične trupe v Ljubljeni javlja SPD, da se nekateri člani vračajo z MeJrSftmke in Pri-sojrrtka po italijanski strani na naš teritorij. Ker je prestop meje absolutno prepovadan »ven carinskih potov, opozarjamo na to turiste, da se izognejo neprHikam in kaznim, kajti granrčarji imajo strog nalog aretirati vsakega m ga predati policijskim oblastem. — Loka pri Zidanem mostu v naprednih roka«. V nedeljo so se vršne v Loki pri Zidanem mostu občinske votfrve, ki so prinesle zmago združenim naprednim skupinam. Klerikalci so dobili 243 glasov, gospodarska lista (SDS) 164 glasov in kmet-sko - delavski blok (socijalisti) 176 glasov. Draga in tretja lista skupaj sta dobili 15 mandatov, klerikalci pa samo 10. Občina dobi torej naprednega župana. Dosedaj je bila Loka popolnoma v klerikalnih rokah. SDS je od zadnjih volitev napredovala za 31 glasov. — Slov. nfan. društvo javtja, da so sledeče koče zaprte: Orožnova koča pod črno Prstjo, Krekova koča na Ratitovcu, Stani-čeva koča, Kaminska koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Češka koča. — Zimska soba v Cojzovi koči je vedno odprta rn plarrmcem na razpolago. — V slučaju neugodnega vremena bo Cojzova koča ob sobotah m nedeljah za silo oskrbovana do nadaljnjega. — Nalezljive bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 20 slučajev ttfuznih bolezni, 15 griže, 44 Skriatrnke, 4 ošpic, 6 da-vice, 6 šena in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti je bilo v istem času 11 slučajev davice, 4 dašljhrega kašlja, 52 trfuz-nih bolezni, 36 grfže, 48 škriatinke, 30 ošpic, 4 šena, 6 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada. — Tragična smrt Slovenca v Ameriki. V Kanadi se je smrtno ponesrečil Alojzij Bogolin. Pri sekanju se je drevo podrlo nanl m ga težko poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam. V Ameriki je zapustil štiri brate. — Prijeti tihotapci. V soboto je policija v Ptuju aretirala dva podjetna tihotapca saharina. Tako je zasačila neko Marijo R., ko je prodajala saharin, a še istega dne je zalotila nekega R. I. iz Kapele pri Dravogradu, ki je imel poln nahrbtnik saharina in cigaretnega papirja. Vso robo, bilo je okoli 1200 pušic saharina m 400 zavojčkov cigaretnega papirja, je policija zaplenila, tihotapca pa izročila carinski oblasti. — Vreme. Vreme je še vedno nestanovitno in se prav nič ne zmeni za barometer, ki že več dni kaže, da bi moral dež prenehati. Tudi včeraj proti večeru in danes dopoldne se je začelo jasniti, toda kmalu so se zopet pripodili oblaki in ponoči, deloma pa tudi danes dopoldne je deževalo. Zračna depresija je nad našo državo tako velika, da se nebo nikakor ne more zjasniti. Lepega vremena najbrž še ne bo tako kmalu. Tudi včeraj je bilo po vsej državi oblačno in deževno. Temperatura je povsod padla, samo v Skoplju knajo še vedno vroče, dasi je tudi tam oblačno. Včeraj so imeli 33 stopinj. V Splitu je bilo 27, v Dubrovniku 26, v Beogradu 24.4, v Zagrebu 17, v Ljubljani 16.5, v Mariboru 13 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 766 mm, temperatura je znašala 15°. — Pri slabokrvnosti, shujšanju, bledolič-nosti, zatečeni«] žlezah, lišaju in izpuščaju kože, posreduje prirodna grenčica »Franz-Josef< urejeno prebavo. Odlični zdravniki so se prepričali, da je grenčica »Franz-Jo-sef« zelo priporočljiva za slabotne otroke. Dobi se v vseti lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. Vela tombola Sokola I. se vrel v nedeljo 23. sept. ob 15. uri (3. uri) na Kongresnem trgu. Iz Ljubljane —Ij Osebna vest. Obč. svetnik g. Josip Turk se je povrnil z dopusta ter je prevzel svoje funkcije občinskega svetovalca. Strankam je ob določenih urah na razpolago. —lj Iz talne seje občinskega sveta ljubljanskega. Mag. pis. ravnatelj Janez Za-vršan je bil trajno vpokojen In obenem pomaknjen v višji činovni razred. — Neki vdovi mag. sluge je bila priznana posmrtna četrt in pa vdovnina. — Mag. pis. uradnico Ano Zupančevo in hraralničnega asistenta Ivana Kunaverja se je pomaknilo v višji činovni razred. — Neki vdovi se je odpisala najemšcina za vporabo opuščene mitniške hišice, v kateri je izvrševala branjevsko obrt. — Nežiki Kukraanovi sc priporoča podelitev koncesije prodaje lestvi n in točenje brezalkoholnih gorkm in mrzlih pijač v paviljonu »Vallakc rta. velesejmskem prostoru. — E merilcu Filipanu se priporoča izdaja obrtne pravice za izvrševanje izvoščka z osebnim avtomobilom. — Miri Lajovčevi se priporoča podelitev koncesije za periodično prevažanje oseb z avtomobilom na progi Flgovec - Sv. Križ in sicer do vsakokratnega preklica. — Priporočilo se je odreklo Lufu Sctrubertu za izvrševanje zobo-tehniške koncesije, ing. Gabrij. Kumpanecu za elektrotehnično koncesijo, ing. Henriku Čopiču za elektrotehnično koncesijo, Milanu Mibajloviču za sodavičarsko koncesijo. —1} Dramatični tečaj Zveze kulturnih društev se otvori v torek 2. oktobra. Vpisovanje gojencev se vrši vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni ZKD. (Kazino, H. nadstropje, levo), šolnina znaša 20 dinarjev mesečno (oktober - februar). Z ozirom uz redni potek tečaja prosimo vse interesente, da se vpišejo pravočasno. Opozarjamo tudi organizacije na ta tečaj, h ka-tererrrn lanko javijo svoje članstvo. V slučaju, da priglasi organizacija veliko Število članov, se ugotovi šolnina labko pavšalno. —lj Udruženje rezer. oficirjev — pododbor LJubljana vabi člane na izredni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 39. septembra, ob 20. uri v irtaH dvorani Kazine na Kongresnem trgu 1. Dnevni red bo sporočen vsakemu članu posebej. —lj Primari] docent dr. Ivan Robida ordinira odslej vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne na Miklošičevi cesti št. 16 (Barabe rgov a hiša). 680n —lj Sprejem gojencev na državni kon-servatorij In šolo Glasbene Matice v Ljub- I Ijani se vrši še vedno ob navadnih urah v pisarni v Gosposki ulici. Redni pouk v vseh predmetih in oddelkih pa se vrši od 10. t. m. dalje ter je natančen urnik nabit v vežah poslopij Glasbene Matice. Posebno opozarjamo na instrumentalni pouk. kakor čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, trobenta, rog in pozavna. Pojasnila daje ravnateljstvo. —1; SvengalL V četrtek, 20. t. m., pokaže svojo moč in spretnost v veliki dvorani Uniorta ob 20. uri zvečer priznani tele-pat Svengali. Njegov tokratni spored obsega nekatere točke, ki se do sedaj še aiso izvajale na njegovih večerih v Ljubljani. Predvsem opozarjamo na originalne premisli, dalje na moderne plese pod vplivom, na modeme probleme sugestije v službi kriminalistike in razne improvizirane scene. Predprodaja vstopnic v Matični knji-gai ni. 695n — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 53-T Iz Celja —c Vlom v stanovanje, V ponedeljek 17. t. m. zvečer je vlomil v stanovanje lastnice delikatesne trgovine ge. Domenike Zampa-rutti v Aškerčevi ulici št. 15, dosedaj še neznan vlomilec Po sledu na mehki zemlji na vrtu se je ugotovilo, da je prišel vtomi-lec z železniške proge preko vrta in dvorišče, prislonil na zid srednje debel hlod, splezal do okna shrambe, dvignit s kolom železno mrežo ki zlezel skozi okno v stanovanje. V predsobi in spalnici je prebrskal vse omare in miznice in odnesel končno iz košare plačilni natakarici Mariji Kosec hranilno knjižico Celjske posojilnice za 32 tisoč dinarjev in 2000 Din v gotovini. Obe ključavnici na košari je stri. Očividno je iskal in stikal le za vrednostnimi predmeti, ker razen omenjenega denarja, hranilne knjižice, srebrne ovratne verižice, pozlačene brože in srebrnega rožnega venca ni vzei ničesar, dasi bi lahko odnesel mnogo obleke in perila. Gospe Zamparutti ni odnesel ničesar, ker je imela svoje vrednosti zaprte v železni blagajni. Jožefa Pitko, 65Ierna varuhinja, je slišala v sooi ropot in je hotela iti pogledat. Ko je hotela odpreti kuhinjska vrata, so bila ta založena s stoli in mizami, katere je tat pristavil, da bi slišal ropot, ako bi kdo hotel nenadoma vstopiti. Slednjič se ji je posrečilo odpreti vrata in videla je, da je skočil skozi okno na dvorišče tri metre globoko neznan moški, oblečen v črno obleko, z dokolenicami in malo črno čepico. Izginil je proti progi v smeri proti Gaberju. —c V stanovanje potnika Alfreda Kraim-bergerja je bilo vlomljeno v času zadnjih treh tednov, ko je bil potnik na potovanju. Ukradena mu je bila rjava usnjata suknja in klobuk v skupni vrednosti 760 Din. —c Mlad pes voČJe pasme se je zatekel pred tremi tedni v skladišče Karla Lebiča mlajšega na Ljubljanski cesti. Lastnik naj se zglasi v omenjenem skladišču. —c Narastla Savinja je priplavila majhen čolniček, ki se nahaja, v shrambi gosp. Uratarja pri Kapucinskem mostu. 0 žepnih urah iVčeraj smo poročali, da je umrl Američan Robert Ingersoll, ki pa ni iz* umil žepne ure, marveč je njen meha« nizem samo izpopolnil. Žepne ure so poznali ljudje že v 16. in 17. stoletju, seveda ne tako precizne in praktične, kakor jih nosimo zdaj. Zgodovina ur je zelo stara. Do 15. stoletja so imeli ljudje večinoma samo solnčne ure, a tako zvane vodne ure so rabili Egip* čani že okrog leta 300 pred Kristusom. Žepne ure so se pojavile okrog le* ta 1500 in njihov izumitelj je bil baje ključavničar v Niirnbergu Peter Hen* lein. Svoj izum je nazval «nurnberško jajce*, kajti prvotna žepna ura je imela obliko jajca in je bila dokaj nepraktična. Kljub temu se je pa kmalu zelo raz* širila in ljudje so radi segali po nji, ker jim je bila kljub nerodni obliki dobro* došla, kajti poprej so imeli na razpo* lago samo javne solnčne in primitivne ure na cerkvenih zvonikih. Ljubavna tragedija romunskega častnika V Bukarešti se je odigrala te dni krvava tragedija ljubosumnosti, ki je vzbudila zlasti v vojaških krogih splošno pozornost, ker je kapitan Kisch streljal na svojo ljubico in svojega bivšega prijatelja, nadporočnika Constati-nescu, obenem pa izvršil samomor. Stotnik Josip Kisch iz Gadaca je imel ljubavno razmerje s 23-1efno Marijo Teodorescu. Lepa gospa se je dala šele pred letom dni ločiti. Stotnik Kisch in ntiegov prijatelj nadooročnik Con-statinescu sa bila oženjena. Kljub temu pa ločena žena dolgo ni vedela, za katerega bi se odločila. Zato je bila delj Časa ljubica obeh. Slednjič je odpotovala s stotnikom v Galac in postala učiteljica na dekliški meščanski šoli. Večkrat je odpotovala v Bukarešto, kjer se je sestajala z nadporočnikom. Kmalu se je življenja v Galacu naveličata in stotnik ji je začel presedati. V juniju je odpotovala v Ploesti, kjer je hotela ostati na počinicah pri svojih sorodnikih. Še p redno je prispela k sorodnikom, si je pa premislila in odpotovala v Bukarešto, kjer se je nastanila z nadporočnikom v hotelo. Stotnik je hrepenel po svoji ljubici in odpotoval za njo v Ptoesti. Ckn je zvedel, da je odpo, tavala v Bukarešto, je dobil pri polku j dopust in se odpeljal za njo. I Nezvesto ljubico je srečal slučajno na ulici. Iztjavila mu je, da se pod no- J benim pogojem ne vrne z njim v Galac. Stotnik je ostal miren in jo je prosil j samo, da naj pride vsaj še enkrat k • memlu ter mu vrne brovning in 1000 leg, češ, da nima denarja za vožnjo. Podjetna dama je bila zelo vesela, da se je ljubčka tako lahko iznebila. Po večerji je odšla z nadporočnikom v mesto na izprehod. Stotnik ju je srečal in prosil jo je, naj napiše pismo njegovi ženi, od katere se je hotel ločiti. Ker je bila njena prijateljica, naj bi jo ona pregovorila, da bi se z možem pobotala. Nezvesta ljubica je radevolje ustregla njegovi želji in vsi trije so od-šh" v bližnji hotel, kjer je hotela napisati pismo. Komaj pa je sedla za mizo, je potegnil stotnik vrnjeni mu revolver in ustrelil najprej nadporočnika, potem pa ranil bivšo ljubico. Končno si je nastavil revolver na sence in si prestrelll glavo. Tako se je ločena Žena naenkrat iznebila obeh ljubčkov. Največji kino v Evropi V Berlinu je bil v nedeljo svečano otvorjen nov Ufin kino »Universum«, ki je po obsegu največji v Evropi, a po tsvoji opremi, razkoSju in komfortu nedvomno tudi najlepši in najelegantned-Ši. Nova Uflna pailača stoji na Lehnnin-gerpjatzu, v zapadnem delu najrazkoš-nejšega berlinskega okraja Kurfursten-damma. Zgradila jo je sicer nernSka arhitektonska tehnika in umetnost, po svoji veličini in ogromnosti pa spominja na ameriške zgradbe. V kinu je prostora za 1800 ljudi. Temeljna barva je temnordeča, razsvetljava je bajna in fantastična. Projekcijska stena je zelo vjsoka, projekcijsko platno saimo pa 12 metrov. Razkošen je tudi prostor za orkestre, ki je celo opremljen z orgijami. Za otvoritev so predvajali ameriški film »Looping the Loop«. Povabljena je bila vsa rjerlin-ska elka. Vstopnina ni pretirana. Vstop-nnice stanejo 1 do 5 mark. Tri krvave tragedije v Ameriki V noči od sobote na nedeljo so se idigrale v Berlinu tri krvave tragedije. Vladni tajnik Viljem Engels je ustrelil swojo ženo, težko ranil svakinjo in si pognal krogio v prsa. V nedeljo zjutraj je nastal med zakoncem Engels prepir, med katerim je mož nenadoma potegnil revolver in ustrelil ženo. Nato je nameril revolver na svakinjo, ki je bila slučajno pri svoji sestri v posetih in jo težko ranil. Ko je prihitela na strele En-gelsova hčerka, je oče ustreli! dvakrat na njo, pa je k sreči ni zadel. Slednjič si je nastavil revolver na prsa in se ustrelil. Ko je prišla poHcija. je našla zakonca Engels že mrtva. Druga tragedija se je odigrala v rodbini Franca Wi*lnata, ki stanuje pri svotfem zetu Miillerju. VVillnat je prišel v nedeljo zjutraj pijan domov in je začel pretepati svojo ženo. Pograbil je sekiro in navalil na ženo, ki je z otro-čiči zbežala iz hiše. Zet je streljal za nasilnim "tastom in ga zadel v srce tako, da je obležal mrtev. Policija je Miillerja aretirala, da'si je zatrjeval, da je ravnal v samoobrambi. Tretjo tragedijo je zakrivil duševno bolni, ki mu je stregla njegova sestra. Mož je svojo sestro že večkrat tako pretepel, da je morala iskati zdravniške pomoči. V soboto zvečer se je znova spri z njo in v prepiru jo je zadavil. Krive so oblasti, ki ga niso pravočasno poslale v umobolnico. Gledališki škandal s političnim ozadjem V Parizu je Mla te dni premijera nove Rostandove drame »Napoleon IV.«, ki se je razvila v pravi gledaiiiki škandal in utegne imeti Se diplomatske posledice. Rostand je porabil za svoj sujett tragično smrt in konec mladega Napoleona III. Kakor znano, je bil Napoleon IV., ubit v borbi v Južni Afriki. Star je bil Šele 23 let. Avtor pa je celo temo prikrojil po svoje in postavil tezo. da je postal Napoleon IV. žrtev angleških intrig. Drama predočuje, kako Angleži izvabijo mladega Napoleona v zasedo in ga zav ratno umore. Naravno, da je delo naletelo na hud odpor javnosti in zlasti so se v gledališču skandalizirali številni Angleži, čijih nacionalni ponos je bil kruto žaljen. Zato je prišlo pri premijeri do burnih demonstracij proti avtorju in baje bo tudi angleško poslaništvo v Londonu ukrenilo vse potrebno, da varuje prestiž svojega naroda. Zahtevalo bo, da se drama takoj odstrani z repertoarja in da se vsaka repriza onemogoči. _ Dvojni učinek. — Ali je pomlajevalna metoda vaši ženj kaj pomagala? — Kakor se vzame. 6ott so za 20 let mlajSo, če to pa porfedam, se trd zdi 20 let stareSa. Roger de Beauvoir: Sužnja Roman. — Zares? — Draga hčerka, ne bodite radovedni kakor Eva. Zadovoljite se z zavest, jo, da vas ponesem k nogam angelskega prestola onega dne, ko obrnete kanoniku Zobeniju in duhovniku Danielu hrbet. Ta dva zapeljujeta verne ovčice in pojdeta živa v pekel. Apostol se je mastil že s četrto taščico in načel je steklenico maraskina. — Žal,— je nadaljeval, — da vam moram to reči,, draga hčerka. Davi sem videl, da je moja kapelica zelo siromašna, dočim je kapelica sv. Justinijana, v kateri počiva njegovo telo, mnogo lepša. Ne vem, zakaj je tako, kajti on se niti od daleč ne da primerjati s sv. Janezom ali sv. Andrejem, mojim bratom. In vendar bi bilo treba samo nekaj vrečic dukatov... — Prav pravite, — je vzkliknila markiza, ki se ji je naenkrat posvetilo v glavi. — Toda zdaj, veliki svetnik, ko me je doletela tako velika čast, da vas imam pri sebi, ne potrebujeva več posrednika, ki bi vam oddal te milodare. Izvolite sprejeti vrečico z dukati. Dodam še svoj nakit, da vi izročite vse to za cerkev samemu patrijarhu... — Pod pogojem, draga hči, da vam dam potrdilo. Red mora biti. Markiza je radevolje odprla krasen, z biseri posut notez, iztrgala iz njega listek in ga ponudila apostolu. — To je pravilno potrdilo, — je dejal sv. Peter. — Nisem hotel iztrgati listka iz svojega noteza, da bi v nebesih ne zvedeli, da sem bil na zemlji. Preden se vrnem v nebesa, stopim mimogrede k patrijarhu in se pomenim z njim. Za ta trenutek bi vas prosil, da mi storite malo uslugo, gospa. — Kakšno, moj dragi gost? — je vprašala in se poklonila. — Eden mojih zvestih služabnikov, zelo pobožen mož, ki ga tajni beneški svet kruto preganja, se je prav kar vrnil v Benetke, da uredi zadevo s svojo dedščino. Vi ste žena prokuratorja Gri-manija ... a on postane v kratkem inkvizitor. Ali bi ga ne mosli pregovoriti, da bi dovolil mojemu varovancu ostati nekaj časa v Benetkah? On baje daje taka dovoljenja, in sicer proti primerni odškodnini, kar odločno obsojam. Toda pravičnost je zašla v Benetkah na kriva pota. — Ker ni mogoče ničesar skriti pred vami, veliki svetnik, — je odgovorila markiza, držeč roko na predalčku, — moram priznati, da moj mož res nedostojno trguje s takimi dovoljenji. Prišla sem mu na sled in vem, kje jih skriva. Nekega dne bo morda senat na to opozorjen in mojemu možu bo predla slaba. — In baŠ to morate preprečiti, hčerka moja. Verjemite mi in očistite svoj dom vseh sleparij. Markiz Grima-ni bi mogel nekega dne drago plačati svoje mahinacije. Poleg tega na zelo slabo deli ta dovoljenja, in če bi vedel to njegov največgi sovražnik Cesare Morini ali pustolovec Casanova de Seingalt, ki ga je dal izgnati iz Benetk, bi . . . Ko je čula ime Casanova, je markiza prebledela. Komaj se je toliko premagala, da je z drhtečim glasom zaše-petala: — Kaj Casanova ni umrl na Krtu? — Kaj še! — je odgovoril apostol, videč markizino zadrego. — To je premeten pustolovec, ki pošilja satanu vsak dan najkrasnejše duše. Sicer pa ima prijatelje v Benetkah, prijatelje, ki tajnemu svetu nikoli ne bodo odpustili, da ga je po pravici izgnal. Zvesti služabnik mojega oltarja, za katerega se zavzemam, je bil pa po krivem ob-dolžen. Če bi mu prokurator dovolil ostati v Benetkah, bi bil mož rešen. V Benetkah bi itak ne ostal dolgo. Drugače, gospa, mu pa grozi tu smrt. — Smrt! — je vzkliknila markiza ogorčeno. — Smrt! Ah! Tu imate ta dovoljenja, veliki svetnik. Lahko vzamete vsa, če mi bodo s tem odpuščeni grehi. — Dobro rečeno, draga hči, dobro rečeno. — je nadaljeval opostol in vzel podpisane listine, ki mu jih je ponudila markiza. — Pa tudi tole bo bogu zelo ugodno, — je pripomnil in spravil denarno vrečico v žep. — Zdaj moram pa jaz nagraditi vašo gorečnost z darilom, ki bo odtehtalo vsa posvetna. Vi ste mi odprli svoja vrata in zdaj hočem, da vam tudi moja ne ostanejo zaprta. In apostol je iztrgal iz svojega noteza listek, na katerega je že poprei napisal nekaj besed. Pomolil ga je markizi Grimanijevi, rekoč: — Te je vstopnica, ki vam jamči za vse nebeške radosti. S tem listkom ... Sv. Peter ni odgovoril, kajti tisti hip je planila v sobo Morenita in komaj ie zapahnila vrata za seboj, je nekdo na vso moč trikrat udaril po njih. — Kdo neki prihaja tako pozno? — ie vzkliknila markiza prestrašeno. — Ne vem, gospa, — je odgovorila Morenita. — Zunaj stoji velik ple-čat mož v plašču, kakršnega nosi tale gospod . . . pravi, da mora z vami govoriti . . . — Kako mu je ime? — je vprašal sv. Peter. — Bog mi je priča, gospod svetnik, tega mi ni povedal. Toda čujte, kako razbija po vratih! Vedno silneje, še vrata bo razbil. Sv. Peter se je zavil v plašč, stopil ie k vratom in vprašal osorno: — Kdo razbija? — Sv. Pavel, — se je glasil odgovor. — Odnrite! — Sv. Pavel, — je dejala markiza vsa srečna. — Kaj, tudi sv. Pavel? Pa me vendar ne mislijo nocoj počastiti vsi postoli? — Ne odpirajte, markiza, ne odpirajte, rotim vas! — je vzkliknil sv. Peter in jo skušal zadržati. Toda tisti hip je bil pritisk na vrata že tako silen, da ie skočila Morenita k niim. boječ se oosledic ropota Odprla I jih je in na pragu se je pojavil sv. Pa-1 vel. Sv. Pavel je bil v židovskem kroju, pod pazduho je imel knjigo s srebrnimi sponami, na nogah pa velike sandale. Oči so se mu srdito zaiskrile, ko se je ozrl po sobi. — Apostol, nedostojen tega imena! —t je vzkliknil. — Kdo je vam dovolil priti in mešati posvetne interese z nebeško resnico, ki jo branimo? Poslal me je naš gospod in gospodar naju obeh. da vam sporočim povelje od zgoraj. Takoj morate z menoj! — Z vami! — je zamrmral sv. Peter. — Z vami, s svojim podrejenim! Gled no, glej! — Slutil sem, da zatajite tudi mene, kakor ste trikrat zatajili Krista, grešna duša! Toda na vse sem se pripravil, in kavalirji, ki gredo za menoj, vas že nauče pokorščine! Sv. Pavel je namignil in na pragu so se pojavili trije maskirani možje. Sv. Pavel jim je zapovedal, naj izpolnijo svojo dolžnost, pri tem pa ne pozabijo, da morajo svetnika celo v takem položaju spoštovati. Zavezali so mu oči in mu zvezali roke. Markiza se ie onesvestila in omahnila v naslonjač. Morenita ji je pa brž priskočila na pomoč. Sveta družba je stopila s svojim jetnikom v veliko gondolo in čolnar je naglo odrinil od brega._______ Proces proti morilcu Ane Forgacseve Naši čitatelji se gotovo še spominjajo zločina, ki je bil iani izvršev v okolici Millstadta na Koroškem. Tam je bila na zagoneten način umorjena lepa budimpeštanska igralka in plesalka Ana Forgacseva. O zločinu smo svoječasno obširno poročali. Njen mož dr. Erdely je napravil z njo izlet v okolico Millstadta, s katerega se je pa vrnil sam. Pravil je, da je žena hotela odtrgati smrekovo vejico tih nad robom strmega prepada, pa je izgubila ravnotežje in padla v prepad. Igralko so res našli mrtvo in jo pokopali v Millstadtu. Toda kmalu po njeni smrti so se pričele širiti govorice, da je bila najbrž umrjena in da se jo je mož sam iznebil. Zato je državno pravdništvo v Celovcu odredilo, da se truplo izkoplje in obdukcira. Obdukcija je pokazala, da je v teldsu arzen in da je skušal dr. Erdelv svojo ženo najprej zastrupiti, kar je bilo tem bolj verjetno, ker je bila igralka visoko zavarovana, mož pa ni bil baš v ugodnem finančnjem položaju. Zapletel se je v neke špekulacije, ki so ga gmotno skoraj upropastile. Vse to in pa lokalni ogled na kraju dozdevne nesreče, ki je pokazal, da je bila igralka najbrž pahnjena v prepad, je dalo povod, da je bil dr. Erdely aretiran in izročen državnemu pravdni-štvu v Budimpešti. Te dni se bo vršila proti njemu obravnava. Iz Avstrije je povabljenih 25 prič. V madžarski javnosti vlada za obravnavo veliko zanimanje. Zemlja bi lahko gonila vse stroje na svetu V zemlji so ogromne množine energije, ki bi jo lahko izkoriščali za pogon strojev. — Na svetu bo zavladalo splošno blagostanje! če bo moderna tehnika tako napredovala, da bo mogla izkoriščati zemeljsko energijo. Čim bolj človeštvo napreduje v teh* niki, tem bolj si prizadeva, da bi bila umetno pridobljena energija čim cenej* ša. Strokovnjaki so ž_ davna spoznali, da je treba s premogom, lesom in dru* gim gorivom štediti, ker ga utegne zmanjkati. Zato so začeli moderni teh* niki in kemiki razmišljati, kaki bi mogli izkoristiti naravne sile, ki bi nudile ne* izčrpen vir energije, obenem bi se pa energija pocenila. V Italiji in Kalifor* niji že izkoriščajo paro, ki izpuhteva iz zemlje v vulkaničnih krajih. V Lande* nelli v Italiji in v Sonorni pri San Fran* ciscu v Ameriki imajo moderne napra* ve, s pomočjo katerih izkoriščajo ener* gijo, ki se razvija pri izhlapevanju pa* re iz zemlje. Toda to so samo skromni poizkusi z izkoriščanjem ogromne sile, ki je skrita v notranjosti zemlje. V notranjosti zemlje so razbeljene skale in čim globlje gremo, tem večja je vročina. Če bi mogli izkoriščati to toploto, bi nastal velik preokret v go* spodarskem življenju. Učenjaki so izra* čunali, da doseže temperatura 8000 m pod površino zemlje 200, 50.000 m glo* boko pa že 800 stopinj. Toplota skal, ki so razmeroma blizu zemeljske povr* šine, ne izvira od razbeljene notranjo* sti zemlje, marveč od disintegracije ne* štetih radijevih atomov. Toplotna ra* diacija, ki jo opazujemo v zemlji, ni znak, da se zemlja ohlaja. Nasprotno, vsi znaki kažejo, da je toplota naše zemlje vsako leto večja. Če bi ohladili maso skal za 550 stopinj na enem ku* bičnem kilometru, bi dosegli toploto enako oni, ki se razvije če sežgemo 50 milijonov ton premoga. Ta toplota bi zadostovala za pogon vseh strojev Ze* dinjenih držav v enem letu. Toplota v notranjosti naše zemlje je 30 milijon* krat večja, nego ona, ki jo je dal ves premog, kar ga je človeštvo doslej po* rabilo. Problem izkoriščanja zemeljske to* plote ni tako kompliciran, kakor se splošno misli. Gre samo za način, kako priti do razbeljenih skal in dobivati to* ploto potom cirkulacije zraka ali vode oLrog njih. Ameriški inženjer Hodgson pravi, da bi lahko izkopali v zemljo ne* kake toplotne vodnjake, oddaljene ne* kaj kilom, drug od drugega in iz vsa* kega bi dobivali 5.000 do 10.000 HP energije. Ti naravni viri energije bi la* hko obratovali s polno paro najmanj tisoč let. Hodgson meni, da bi lahko izkoriščali v zemlji skrito energijo po dveh metodah. Pri eni bi izkopali v zemljo 8000—9000 m globoke rove. Pri tem bi bili zaposleni delavci, ki lahko preneso visoko temperaturo. V zelo globokih rudniških rovih so se ljudje temu problemu nevede že zelo pribli* žali. Lahko bi pa tudi vrtali rove v zemljo s stroji, ki bi stali na površju. Obenem bi lahko iskali v zemlji rude, tako da bi imeli dvojno korist. Rudarji bi morali imeti posebne obleke in bi bili preskrbljeni s svežim in suhim zrakom, da bi lahko globoko v zemlji ko» pali. Izkoriščanje zemeljske toplote je problem, katerega se bo moral človeški genij prej ali slej lotiti. Energijo za po« gon strojev bi lahko pridobivali na po* ljubnem kraju. Tako bi se mesta, zlasti pa veliki industrijski kraji, decentrali* zirali in ljudje bi lahko stanovali kjer* koli, kajti tovarne in druga industrijska podjetja bi ne bila navezana na elek* trične centrale in premogovnike, kakor so sedaj. S pomočjo zemeljske energije: bi lahko kolonizirali tudi polarne kraje in vse puščave, tako da bi zavladalo na zemlji splošno blagostanje. Vprašanje je samo, kdaj bo moderna tehnika to# liko napredovala, da bo mogla izkori« ščati ogromne zaloge energije, ki leži zdaj neizrabljena v zemlji. --■•iii] 111II1111111iii Važne železniške reforme v Avstriji Avstrija se modernizira in napreduje na vseh poljih. Najprej je začela re-fonmeirati šolstvo. V šolah je uvedla šport in ples kot obligatna predmeta in tako je zavrnila vse dosedanje okostenele in konservativne učne metode. Najbolj se pa Avstrija zanima za svoje železnice. Najprej je železniški promet preuredila in renovirala. Kakor druge države, je tud Avstrija po prevratu občutila veliko pomanjkanje vagonov, toda kmalu si je opomogla in danes je promet v Avstriji že skoraj popolnoma normalen Pomanjkanja vagonov sploh ne pozna, poleg tega pa ima za osebni promet skoraj izključno PuLmannove vagone. Pa ne samo to. Avstrija je vedla tudi radio na svojih železnicah. S. 1. oktobrom stopi v Avstriji v veljavo nov železniški pravilnik, ki pomeni zopet nov napredek. V novem pravilniku je med drugim odredba, da smejo potniki v slučaju pomanjkanja prostora sesti v II. ali celo I. razred, ne da bi zato morali kaj doplačati. Dosedanja praksa je to popolnoma izključevala. Druga važna reforma je, da dobi potnik deloma ali popolnoma povrnjene stroške za vozni listek, če se ni slučajno odpeljal. Tretja važna odredba je, da je smatrati vse pravilno opremljene predmete za prtljago in dočim je železniška uprava doslej plačevala največ 25 šilingov odškodnine za kilogram poškodovanega, izgubljenega ali ukradenega blaga, bo v bodoče plačala vso odškodnino za poškodovano ali izgubljeno prtljago. :>vetujemo Vam nabavo samo edino naj ooljše in trpežno Ki in šivalni stioj „Gritzner" ter švicarski pletilni stro) .DllSlGtJ samo pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA. Telet. 2913 t Tužnim srcem naznajamo, da nas je 14. septembra 1928 za vedno zapustil ljubljen: soprog, oče, brat in stric Ivan Banič inspektor fin. kontrole v pokoju dne Pogreb blagopočivšega se je vršdl 17. septembra 1928 pri Sv. Križu. Obenem se zahvaljujemo za vse izkaze iskrenega sožalja vsem, ki so poklonili vence in cvetje in vsem, ki so blagopočivšega spremili na večni poti. Brežice, 18. septembra 1928. Globoko žalujoča soproga in ostala družina. 1670 Znamenita skupina plesalk »Haller - girls« prvič v Ljubljani. Velika »Ufa« premijera. Popolnoma novo! Plesalka iz revije Sijaj in blesk, muke in trpljenje, želje in sanje lepe plesalke. Lepa revijska zvezda DINA GRALLA in mladi bonvivant grof WERNER FUETTERER Čar oderskega življenja. — Shrogi impresario. — Težke dnevne vaje. — Ljubezen in poroka. — Velrikđ revijski ples. — Skandal. Na karoevailiu. — Banovina zmaga ljubezni. — Razkošje, finesa, lepota. Mladini prepovedano! Mladini prepovedano! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Pri vseh predstavah jazz-band orkester. NARODNA TISKARNA Otvoritev mesnice Jutri otvorim novo m osmico iva Jernejev! cesti, LJubljana 7, poleg iole. Cena govedini Din 12.— kg. Cenjenemu občinstvu se priporo-čaim Franc Volkar. 1677 Dva prešiča pnarv na debelo rejena, in dresira-o©ira osla, prodam. Roman Golebi-owslci, Ljubljana. 1676 Sobo oddani. Naslov v □pravi lista. — 1669 Šivilja z dobrima spričevali, išče službo v damskem satanu, nastopi lahko ta-kotJ- Ponudbe na upmarvo lista pod •šivilja 1674«. Kompletno spalnico dobro o hrami eno (mehki les), ter železno posteljo, prodam. Ponudbe na nprarvo Esta pod »Spafaoca — 1673c_______ Gospodične in gospe! Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poJdnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M. Šare. Ljubljana, MikToSičeva cesta, vbod PraJaJkova ulica, III. nadstropje, palača Pokojninskega zavoda. 167S Opremljeno sobo zračno, svetlo ter z električno razsvetljavo — oddam v Rožni dolini boljšemu gospodu ali diiaku — Ponudbe pod «Lepa sobaHfVSO* na upravo «51 oven* skega Naroda«. Dvodružinsko hišo (novo) v Srožicah takoj pro* dam. Kupcu na razpolago sta» novanje dveh sob. predsobe in kuhinje Vodovod v hiši. — Po* nudbe pod «Solnčna lega/1658» na upravo «Slov Naroda«. Mladenič star 16 let, močan, išče službo sluge ali tekača, govori slovensko in nemško. Ponudbe na upravo tista pod »Primerna služba 1667«. Absolventinja trgovske šole, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del išče službo. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na upravo lista ix>d »Vestna 1665«. Inventurna prodaja vozičkov Večja partija otroških vozičkov raznih modelov Je po Ja&o ntzJci ceni na prodaj. Tovarna dvokoles tn otroških vozičkov »Tribuna« P. B. L. LJubljana, Kairfovska cesta št. 4. 1652 G. Flux Gosposka 4, 1. oadstr., strokovni, najstarejši posredovah, zavod za boljše službe, obstoječ čez 35 let. išče nujno 4—5 vzgojiteljic (nemško), 4—5 sobaric. 10—12 knbarac za tu in proč. Priporoča izvežbane kastrke. natakarice, 2 mladi, čedni in inteligentni slugi z nemščino in inteligentne začetnice. 1649 LJULJU H H B H B H_n H ti H U .B. JUL JU Anton Boc kemična pralnica in barvanje se je preselila v Šelenburgovo ul.4 (dvorišče) Stanovanje dveh sob s kuhinjo v Rožni dotfnl išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Plača event. za pol leta naprej. Ponudbe na upravo lista pod »Čistost 1668«. Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavb m, galanterijski tn okrasni klepar, tnstaincije vodovodov S a prava strelovodov, kopališke in klotetne nam prave. — Izdelovanje posod is pločevine za firnei, barvo, lak io med vsake velikosti, kakor tudi po»od (škatle z« konzerv ▼e) ter Hroffr»flU 22T urejuje: Ju»ip _.<,p*nćić - L* «Nnr.»dnt thkumu*. frao Jezeriefc. — Za opravo io inseratni del Itota: Otoo Chnstot — Vsi t Ljubljani