Političen list za slovenski narod.
Jfo polti prejemal veija: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 ki\. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 193.
V Ljubljani, v četrtek 24.
avgusta
1888.
Letnik XVI.
Narodna borba lužiških Srbov.
Označili smo v št. 187. lista našega nedostojni &oj Nemcev proti poznanjskim Poljakom in nakane Bismarckove, kako ugonobiti to slovansko pleme; ■danes podajamo čitateljem našim v nastopnem •članku, kake so razmere bratov naših v Gorenji in Dolenji Lužici na Pruskem in Saškem, koji ste evoje dni spadali k češkemu kraljestvu, a dandanašnje izdani na milost in nemilost pod prusko in sasko vlado najljutejši germanizaciji. Umeje se, da mnogo trpe in da je narodnost lužiško-srbska izgubila mnogo tal. Minole dni pojavila se je v nemških listih radostna vest, da Srbov lužiških 6ploh več ni, da je ta narod popolnoma izumrl do jednega pokolenstva, in ko se še to ugonobi, potem ne bode po njem ni duha, ni sluba več. A tako daleč ni še prišlo, in je baš nasprotno istina: delo ponemčevanja se je — ustavilo. Najboljši in vest-nejši poznavalcc narodnih razmer lužiških Srbov, g. dr. A. Muka, spisal je statistiko in narodopis Srbov v Lužici.
0 Dolenji Lužici navajamo tu: Razdelivši si dr. Muka Dolenjo Lužico na okolico mest Ko-morov, Drjevk, Vjetošov, Lubujov, Trupca, Pičuja, Gubina, Grodka in Hotjebuza, opisuje v teh posamične farne pokrajine po vrsti; vseh je 53.
Pri vsaki pokrajini navaja, katero mesto in vasi v njo spadajo in kje stoje cerkve. Potem sledi seznam duhovnikov farne cerkve, celo do šestnajstega stoletja nazaj. Na to pride na vrsto popis šol in učiteljev, večinoma od konca prejšnjega stoletja. Posamične vasi so pa tako opisane, da pisatelj pove, koliko imajo stanovnikov, koliko je hiš, koliko se jih pečii z obrtnijo, koliko je polja, koliko je pa gruntarjev. Tudi je zazuamovano, kje so tovarne in kake narodnosti ljud dela v njih. Glede narodnosti je tudi omenjeno, kje in kolikrat se pridiguje srbski, kje se je prestalo in zakaj in v kakem jeziku se poje v cerkvi. Pri šolah navaja se narodnost učiteljev, umejo li srbski, število srbskih in nemških otrok, ali se poučuje samo nemški ali s pomočjo srbščine. Pri mladini je v obče zapisano, v kakem
jeziku govori med seboj v šoli, kako pri igrah in kako doma s stariši. Konečno ne pozabi pisatelj tudi na to, kako se stanovniki te ali one vasi zabavajo, čitajo li časopise, katere in koliko, in če nosijo še dandanašnji stari slovanski kroj.
Slovani vidijo v teh podatkih žalostni obraz stoletnega potujčevanja v cerkvi in šoli. V dokaz bodi tu opis okraja chozskega v pokrajini Pičuja: „To selo tvori jedina na ravnini ležeča velika vas Ochoza (nemški: Drachhausen) s 1138 prebivalci; k nji pa spada bližnja Nova Ochoza (nemški: Co-lonie Drachhausen). Ochoza je baš tako premožna vas kot v Gorenjih Lužicih Vochozy. Posestvo, koje se je ondi leta 1825 prodajalo, kupili so modri kmetje vkup in je potem razdelili. V Ochozi je nad 200 posestev, samo rodne njive in polja in le malo kajžarjev. Med temi 1138 prebivalci je blizu 100 Nemcev ali takih, koji se priglašajo za Nemce, toda skoro vsi govore ali umejo srbski. Deca nemških starišev pa govore in čitajo vse srbski baš tako pravilno kot nemški; v ochozski šoli se namreč kakor po drugih vasčh picanjskega okoliša uči nemščina s pomočjo srbščine, verouk poučuje se srbski in ob sobotah čita prvi razred srbsko sveto pismo.
V šolo, koja ima dva srbska učitelja, hodi 240 otrok. Cerkev je jako stara in lesena s „zvonico" namestu zvonika, koji je že jednoč pogorel. Zato je pa župnijska hiša lepa in zidana in znova postavljena leta 1855. Župnik (do leta 1882 Latk, rojen iz Dešenka) pridiguje jedno nedeljo samo srbski, drugo pa nemški in srbski; ako ne pridejo Nemci, odpade i to drugo nedeljo nemška služba božja, kar se pa ne pripeti redko. Tudi takrat ni nemške službe božje, kedar je srbska izpoved ali pa izpraševanje. Poje se pri srbskih službah božjih srbski. K nemškim prišlo je malokedaj več nego 50 ljudi, ko nasprotno po župnikovi trditvi k srbskim pride več nego 500 oseb. Čudna naredba vlada še tu namreč, da se otroci k izpovedi in k sv. obhajilu pripravljajo samo v nemškem jeziku in v šoli uče se katekizma in sv. pisma i v srbščini. Župnik mi je to pojasnil, da je on to uredbo prevzel in vse tudi pustil.
Žalostne so razmere na pr. v vasi Sedlisku pri mestu Koraorovu.
Zanimljiva so poročila Mukova o običajih, povestih in osebito o starodavni obleki srbski. Tako je na pr. okolu mesta Pičuja (nemški Peitz) v Dolenji Lužici žalostna obleka — bela, in po pogrebih so pojedine po umrlih z določenimi jedili. V Rogovi (okr. gubinski) nosijo žene v postu in ko žalujejo zeleno-črno pisana krila.
Dolenjih Srbov je pisatelj Muka naštel 75.910. Po vaseh jih stanuje 65.612 proti 20.924 Nemcem, toda po mestih imajo manjšino; tu jih je 6798, a Nemcev 48.253. Vkupe vendar z 72'/2 tisoča presegajo 61.177 Nemcev. Prištejemo li tem Srbom 1000 Dolenjih Lužičanov po sosednih krajih, 1000 v Berolinu, 1000 v vojski, 500 v Teksasu in v Avstraliji, imamo vkupno število 75.910.
Drugi oddelek Mukatovega spisa peči se z Gorenj o Lužico in to v prvi vrsti o pruski. Statistični pregled stoji takoj v začetku, in sicer narodnostni, potem statistika glede veroizpovedanja, seveda z ozirom na narodnost, in tretjič narodnogospodarska. V tej čitamo število in izkaz gruntarjev, polgruntarjev, kajžarjev, kočarjev itd. Po razpregledih sledi potem natančen opis vseh naselbin in krajev, kjer stanujejo Lužičani, koji so imovitejši in kako se imenujejo, kar je karakteristično za posamične kraje.
Istotako sledi oddelek Gorenjih Lužic na Saškem, a je obširnejši. Gorenje-lužičanskih Srbov je po Mukovem spisu 100.059, dolenjih 75.910, vseh Lužičanov torej vkupe 175.969; k tem pa pride še 9856 ponemčenih Srbov ali Nemcev, koji umejo srbski. V obče se število Srbov ne krči, temveč narašča osobito v poslednjih letih.
V dodatkih opisuje Muka lužičansko-srbske naselbine v Avstraliji in Ameriki (Teksasu). Tu moramo ironično reči, da najsvobodnejša in najboljša šola obeh Lužic je — v Ameriki! V tej svobodni deželi, kjer imajo črnuhi in indijanci od vlade ne samo mnogo srednjih, nego i visokih šol, in to v Teksasu, v okraji Bastrop nahaja se lužičanska na-
LISTEK.
Globus ga je oženil.
(Humoreska, priredil —.)
Leta 1846. pride slavni zvezdoslovec Maedler, vseučiliščni profesor v Derptu na Ruskem, na znanstvenem svojem potovanji po Evropi tudi na Češko, in tu izve, da se v Pragi vidi neka posebna znamenitost za zvezdoslovce. Znamenitost ta je bil globus od debelega voska, predstavljajoč luno, ki ga je izdelala gospa Wittejeva, dvornega sovetnika soproga, imenitna zvezdoslovka in zlasti vešča pozna-teljica lune, tako natanko, da bi mu sličnega bilo težko dobiti.
Začuvši to novico odrine Maedler naravnost proti Pragi. Dospevši v mesto osnaži si v hotelu prašno obleko ter hiti v hišo imenovane dame. Po običajnih pozdravih vnel se je med učeno dvojico takoj živahen razgovor o zvezdoslovji. Profesor za-suče govor brzo na luno, ta gospej posebno priljubljeni in poznati predmet, ue zmenivši se za stalnice, planete, komete, planetoide itd. — Veselja bi vzkipe-valo srce že možaku, hvaljenemu od takega uče-
njaka, kakor je bil naš profesor, koliko bolj rahločutni ženski !
Željno je profesor čakal, kdaj gospa omeni svoj znameniti umotvor. Naposled mu srce veselja zaigra, ko gospa vstane, vzame skrivnosten ključ, začne odpirati skrivnostno omarico stranske sobe. In ko astronom zazre voščeno luuo, bil je bolj presenečen, nego pri pogledu prave lune na nebu, tako da jo je kakor zamaknen več minut nepre-mičuo in nemo gledal. Njegova radost je bila nepopisna. Tako je profesor obiskal Wittejevo gospo prvikrat.
Ko zamišljen hišo ostavi, ni mu na mari dom in počitek, marveč srce ga sili, brzo poiskati sočutnega prijatelja, da mu odkrije nepopisna čutila. Prijatelj ta je bil R., profesor na tamošnji poli-tehniški šoli. Ta se prestraši, ko njegov ruski prijatelj tako pozno in nepričakovano vstopi.
„0, dobrodošel, stari dečko, da si mi zdrav, torej nas tudi ti naposled obiščeš! Toda za Boga, Maedler, kaj ti je?" vpraša R. čudeč se mu. „Silno se mi zdiš razburjen."
..Razburjen, razburjen", »dgovori Maedler. „In kako ne bi bil? Pomisli, videl sem jo, ravnokar
sem jo videl na svoje oči, dotikal sem se je, v rokah sem jo držal."
„Kaj pa, koga pa?"
„Luno, luno, dragi moj."
„Luno?" ponavlja R. z zategnenim glasom. »Kakšno luno? Povedi mi, predragi, šališ li se z mano, ali se ti meša?"
»Nikakor ne, prijatelj, počakaj, da izgovorim. Ne menim prave lune na nebu, temveč ono dragoceno, najlepšo luno v Pragi, da, najlepšo na celem svetu. Ali še zdaj ne veš? Jaz menim luno gospe "VVittejeve."
»A, tako! Torej ti meniš globus Wittejeve gospe. Ali je to res taka znamenitost, kakor govore o njej?"
»Umotvor, znaš brate, čudotvor, kakoršnega ni na svetu. Kaj ti misliš, kdo dobode globus po smrti gospe sovetnice?"
„No, če bo gospod sovetnik še živel, ostane globus pri hiši, dokler ga miši ne suedo, sicer pride z drugimi rečmi vred na dražbo in potem —."
»In potem?" zajeclja zvezdoslovec, kateremu začne vroče prihajati.
»No, in potem ga kupi kak stariuar za par
selbina Srbin, kjer se povsem poučuje srbski. Na Pruskem iu ua Saškem se deca lužičanska ue nauče ni nemški, ni srbski, temveč nov jezik nemško-srbski in srbsko-nemški, v Teksasu pa umž in žuajo dobro srbski, angleški, španjski, a — še nemški!
Drugi dodatek obsega pa doklade o nečloveškem in nevspešnem poučevanji čisto srbskih otrok samo v nemščini, dalje starejše podatke in povesti o Lužičanih, seznam vseh rojenih Srbov, koji so na Saškem, bodisi duhovniki, bodisi učitelji ali profesorji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. avgusta. Notranje dežele.
Proračuni za utrditev Dunaja so baje v vojnem ministerstvu že izdelani ter se bo kmalu imenovala komisija, ki bo pregledala v ta namen s strokovnega stališča dunajsko okolico. Skupni iznesek vseh proračunov iznaša 300 milijonov goldinarjev ter se bo zahteval v treh obrokih po 100 milijonov.
Tissovo ministerstvo se bo v kratkem pre-strojilo. Obravnave z Apponyijem in drugimi veljaki do sedaj niso imele ugodnega vspeha. Tudi hrvatsko vprašanje dela Tiszi velike zadrege.
Turški veleposlanik na dunajskem dvoru, Saadalah paša, je dne 20. t. m. izročil ministerstvu zunanjih zadev turško okrožnico o masavski zadevi.
Tnanje države.
Srbski poslanik v Parizu, Piročanac, neki obravnava s kraljico zaradi sporazumljenja s kraljem.
—	Pri Radnjevici iu Boži Palanki so minolo soboto razorožili 16 bolgarskih izseljencev, ki so prišli iz Kumunije ter hoteli iti v Bolgarijo. Oblastnije so jih poslale nazaj v Bumunijo.
Karavelovo bolgarsko glasilo „Trnovska Kon-stitucija" je prenehala izhajati, ker so postale vse njene blagajniee prazne. — Bolgarska vojna kaže_ vedno bolj, kako slaba disciplina vlada v njej. častniki polka v Silistri so pisali Popovu, naj se povrne v Bolgarijo ne oziraje se na vlado ter se postavi na čelo temu polku. — V Makedoniji in drenopoljskem vijaletu se zbirajo vstajniki; male trope, ki so se že sedaj pokazale v Bolgariji, brojijo najmanj 500 dobro oboroženih mož. Zasedle so jako ugodna strategiška stališča; iz tega se sklepa, da jih vodi na tajnem izkušena vojaška oseba.
Ruski vladni krogi jako pazljivo zasledujejo, kako se igra nemška politika z Italijo. Čudijo se Crispijevi nezmožnosti, da se da tako rabiti za tuje namene. Bismarck je skušal tudi Killnokyja zapeljati k takim nepremišljenostim, a izpodletelo mu je. V Petrogradu so prepričani, da se bo moral Crispi v kratkem odpovedati. Italija ne more na nikogar računiti razven na Nemčijo. Bismarckova „vabanque"-igra, kojo je prvi pot izgubil vsled carjeve ne-omahljivosti, doživela bo tudi v Italiji velik— fiasco.
—	„Ruskij Kuryer" objavlja dopis iz petrograjskih diplomatskih krogov, da predlaga ruska vlada nov kongres v Berolinu, na kojem bi se presodil bero-linski traktat iz leta 1878. H kongresu naj bi se povabili na željo Rusije tudi zastopniki balkanskih slovanskih narodov, nikakor pa ne člani sedanje bolgarske in srbske vlade. Kot ruski kandidat za bolgarski prestol se imenuje sin švedskega kralja Oskarja.
Knez Bismarck namerava po trditvi „Borsen-Ztg." prestrojiti nemške državne urade glede njihove odgovornosti nasproti parlamentu ter se je o tem že posvetoval z Benningsenom, ki bo po mnenji napominanega lista vodil to organizacijo. — Cesar Viljem bo potoval v Italijo čez Brenner. V Veroni ga bo pozdravil odposlanec italijanskega kralja.
„ Tribuna" piše: Po zasebnih, a jako zanesljivih informacijah je glavni smoter sestanku v Jfrie-dHcIisrri^e sporazumljenje o evropskem kongresu (?),'fci naj'bi vredil mirovnim potom bolgarsko vprašanje. jjtakor hitro si bo to zgodilo, predlagalo se b'6 splosnje razoroženje (?). Ako Francija temu ne bo pritrdila, navstala bo skoraj gotovo iz mirovnega kongresa — vojska. — Knez Bismarck je tedaj poklical Crispija v Friedrichsruhe, da bi ž njim strašil Francoze. Druzega pomena ne more imeti to poročilo „Tribune".
Izid francoskih volitev minolo nedeljo je provzročil, da so pričeli misliti radikale! na spravo z generalom. Listi sicer sedaj še nočejo ničesa vedeti o tem, a to zadevo sta že sprožila poslanca Naquet in Laur. Artura Ranča „Mot d' Ordre" pravi, da Boulangerja podpirajo tudi mnogi republikanci. Boulanger bo sprejel izvolitev v departementu Nordu. Takoj, ko se bo sešla zbornica, predlagal bo revizijo ter imel daljši govor. Ako bi bil predlog njegov zavržen, odložil bo z nova svoj mandat ter proizval nove volitve. — Predvčerajšnjim je bilo otvorjeno zasedanje generalnih svetnikov. Predsednik Carnot je sprejel svetnike departementa Seine-et-Marne-a, ki so mu izročili adreso. Zahvalil se jim je za ta korak, koji smatra ugovorom zoper počenjanje, ki namerava razkosati deželo. Vlada bo strogo gledala na to, da se ne bodo prezirale državne naprave.
„Lavant Herald", glasilo angleškega veleposlaništva v turški prestolnici, je posvetil minole dni neki članek cesarju Francu Josipu I., rekoč, da je Avstrija sedaj pravcata zaščitna država iztočnim deželam, to tembolj, ker je znano, da se noče obogatiti na njihove troške. — Turčija je odgovorila na perzijsko noto o utrjevanjih ob Šat-el-Arabu. Pravi, da se je sklenila arzumska pogodba vsled nekega ugovora Turčije zoper perzijska utrjevanja. Sedaj, ko je Turčija začela graditi ob Šat-el-Arabu, stori naj isto tudi Perzija, nikdo jej ne bode branil. Perzija ni s tem odgovorom zadovoljna ter bo v kratkem izdala novo noto.
Spanjsko liberalno ministerstvo je izgubilo eno svojih najtrdnejših podpor. Montero Rios, predsednik najvišjega sodnega dvora v Španiji, se je odpovedal. Konservativni bivši minister Francisco Silvela je v svojem govoru dne 1. avgusta v Malagi estro grajal španjsko pravosodje, trdeč, da se je vrinila nemoralnost mej sodno osebje od najnižjega sodnika do predsednika najvišjega sodišča. Zaradi tega je baje odstopil Montero Rios.
Kardinal Lavigerie je dobil od holand-skih katolikov 280.000 gld. za bojevanje proti kup-čevanju s sužnji. Do sedaj se je oglasilo dvajset mladih ljudi za vojni oddelek, ki bo odšel v Afriko, da prepeči to trgovino.
Iz Sudana se poroča: Abesinci so derviše pod Abu-Ango potolkli med Metammehom in Gon-darom. V Galabatu stoji velika abesinska vojna in kralj Janez je baje prisegel, da hoče vzeti Chartum. Kalif je jako vznemirjen. Amarari in Handabi so oropali neko karavano, ki je bila namenjena z žitom in drugim blagom za Osmana Digmo. Isto tako so tudi Jemaladi zaplenili neko pošiljatev Osmana Digme. Ti trije rodovi so torej sovražni Kalifu; Osman Digma je odposlal 800 vojakov, da kaznujejo te upornike, toda neverjetno je, da se jim bo to posrečilo. *
Abesinski neguš išče prijateljstvo Rusije. Odposlal je deputacijo k carju, da si izprosi od njega učiteljev za armado. Te odposlance je sprejel že Giers. Kralj Janez hoče izvedeti, kako misli Rusija o Abesiniji, oziroma o razporu mej njo in Italijo, in to tako hitro kakor mogoče, ker so postale abe-sinsko-italijanske razmere jako resne. Razni listi pišejo, da je ponudil neguš Janez Rusiji v dar neki abesinski otok (?).
novcev ter iz njega napravi nekaj voščenih sveč, ali ga morebiti d& svoji deci, da se ž njim igri."
„Kaj, kaj, da bi se iz njega sveče delale, da bi bil otrokom za igračo, ta globus, ta nebeški globus?!" kriči astronom razdražen ter tepta z nogama ob tla.
„No, pa si pomozi, če si moreš", ugovarja mu R.
„Ce si moreš? Moramo ga rešiti, ta umotvor, ta unikum v zvezdoslovni znanosti. Daj, daj, pomozi, svetuj mi, jaz ga kupim od gospe, ako bi imel zanj dati tudi polovico svojega premoženja."
„Zastonj, gospa te svoje dragocenosti ne proda, to je gotovo. Marsikdo poskusil je že to, toda zaman. Neki angleški veljak jej je ponujal tisoč, ali če se ne motim dve tisoči funtov, pa mu ga ni dala. Ni na prodaj, zavrnila ga je kratko."
nTorej izgubljen; izgubljen torej je ta biser za našo vednost!" zdihuje zvezdoslovec ter obupno tleskne z rokama.
„Stoj, prijatelj", reče R., „do cela obupati vendar ui smeti. Jaz vem, kako bi se morebiti dal ta globus rešiti, in sicer tako, da bode prav tvoja lastnina."
„Kaj, kako praviš, globus moja lastnina, in ti znaš, kako? Govori, povedi, hitro, takoj!"
„Oženiti se moraš."
„Kaj, oženiti se? kje, s kom?"
„Wittejevo hčerko vzemi za ženo, in globus doboš za doto."
„Je-li mogoče?" odgovori radostno Maedler. „Jaz jo vzamem, če je grda, kakor noč in stara kot Metuzalem."
„Ni niti grda, niti stara. Res ni več v cvetoči mladosti, vendar še zmirom čedna gospodičina, lepih kostanjevih las, modrih oči in vrhu tega jo dičijo mnoge duševne vrline. Toda poslušaj me, delaj oprezno, kajti gospodičina Minka je jako rahločutna."
„Minka jej je ime? Krasno ime, o moja Minka!"
„Sedi in poslušaj ter stori, kar ti velim, po-jutršnjim si lahko že zaročen z Minko, v kakih štirih tednih poročen in — globus je tvoj."
„V štirih tednih! to je pač predolgo čakati; toliko časa ne vstrpim, v enem tednu mora biti moj — hotel sem reči moja."
„Pazi, pazi, brate, da se ne izdaš, da ti je ljubši materin globus, kakor njena hči. Previden b°di!"	(Konec prih. _
Izvirni dopisi.
Gradec, 20. avgusta. (Štajerskim in koroštrm Slovencem v pouk.) Tu pri nas v Gradci im gospod vzoren Slovenec, ki se že štirideset let boruje z* pravice našega naroda in prav iz tega pomena bika vselej tudi pri rogeh zgrabi. Nedavno želel je vložiti na korist svojim na Slovenskem živečim netjakom. po nekaj goldinarjev na poštno-hranilnične knjižice, za kar je na e. kr. tukajšnji poŠti zahteva) knjižice s slovensko-nemškim tekstom. Ni jih bilo i« so mu uradniki svetovali, Daj pošlje denar ali v Celje ali kam drugam na pošto, če hoče slovensko knjižico Naš prijatelj pa pravi: Ne boš Jaka! Mi Slovenci tu davek plačujemo in tu naše novce povživatno, zato se nam slovenske knjižice tudi tu spodobijo t Gospod gre, spiše slovensko pritožbo, pošlje jo naravnost na Danaj c. kr. poštno-hranilničnemu uradu, kateremu je vso dogodbo in dobre svete tukajšnjih c. kr. poštnih uradnikov popisal. Pritožba ga niti krajcerja ni veljala in vže četrti dan došel mu je z Dunaja v izborni slovenščini odgovor, v kojem se je gospodu sporočalo, da ste do sedaj v Gradci le dve pošti imeli poštno-hranilnične knjižice s slovensko-nemškim tekstom, a da jih dobe odslej na dalje vsi tukajšnji poštni uradi. Tako je! Ce bodemo vsi, kar nas je, vsak ob svoji priliki zahtevali, kar se nam spodobi, bo kmalu bolje. Vsak naj zahteva zlasti po štajerskih in koroških poštah slovensko-nemških tiskovin, pa bo kmalu jel veter od druge strani vleči. In tudi osornosti se ni treba ustrašiti. Zoper isto je na Dunaji prav dobro zdravilo, v trgovinskem ministerstvu je imajo shranjeno; naj le vsakdo tjekaj objavi, kar se mu je zgodilo, zahtevajočemu slovenske tiskovine, če bi jih ne dobil ali menda mesto njih osorne in neotesane razžaljive besede. Zadosti dolgo smo molčali, zadosti dolgo trdno spali.
Od sv. Gregorija 20. avgusta. Večkrat sem bral v „Slovenci", kako slovesno praznujejo po mnogih krajih 401etno vladanje našega presvetlega cesarja. In lepo je to! Zakaj bi se z veseljem ne spominjali našega ljubega vladarja! Saj je naš cesar katoliški vladar in v resnici skrben Oče svojim podložnikom. Za tacega glavarja velja moliti, da bi ga Bog ohranil mnoga leta. Zato smo imeli pri nas dne 18. avgusta sv. mašo z zahvalno pesmijo za cesarja, h kateri smo se prav v mnogobrojnem številu zbrali iz cele fare in smo goreče molili za premilega vladarja. Predvečer so goreli kresovi v naši fari. Dne 13. avgusta pri sklepu šolskega leta so bili otroci obdarovani s knjižico „Naš cesar". Spomladi so zasadili šolski otroci nekoliko dreves na prostoru okoli šole, da so se tako tudi otroci spominjali cesarjeve štirideset-letnice. In od teh dreves dve prav lepo cveteti zdaj. To je kaj posebnega in izvanrednega. Bog daj tudi našemu premilemu vladarju izvanredno dolgo življenje in blagoslov.
Iz Celja, 21. avgusta. Akoravno je naš pre-vzvišeni knez in vladika Jakob Maksimiljan že 2. avgusta v Mariboru praznoval z velikim sijajem in bliščem svojo zlato sv. mašo, vendar je tudi v oni cerkvi ponoviti hotel spomin veselega dne nove maše, v kateri je pred 50 leti stopil prvič k altarju Najvikšega, v prijazni cerkvi sv. Jožefa pri Celji, koje čuvaji so čč. očetje iz družbe sv. Vin-cencija Pavlanskega.
Ze za rano, predno je jutranja zarija prekrasno savinjsko dolino razsvetljevati začela, naznanjal ti je pok možnarjev in veselo zvonjenje zvonov, da je napočil slavni dan, ob katerem hoče naš višji pastir v sredi svojega pobožnega slovenskega ljudstva Bogu še enkrat zahvaliti se za obile darove in milosti, katere je prevzvišeni knez in vladika vspejel.
Ob 7. uri zjutraj je dolga vrsta duhovnikov, pred kojo so belo oblečene deklice stopale, sprem-ljevala svojega ljubljenega vladiko v cerkev sv. Jožefa.
Slavnost pričela se je s cerkvenim govorom, koji je govoril dekan slovenjebistriški, prečast. gosp. Hajšek. Govornik je z navdušenimi besedami slikal življenje vladikovo ter povdarjal zasluge njegove za cerkev, državo in narod slovenski, omenjal nenavadno darežljivost prevzvišenega zlatomašnika, s kojo je tisoče trosil v prospeh cerkvenih potreb in narodne šole, osobito v Celji, za katero je več kakor 20.000 gld. žrtvoval itd. Govor je napravil globok vtis na duhovnike in ljudstvo.
Po pontifikalni sv. maši je zlatomašnik 8 krepkim glasom „TeI)eum" zapel in zbrano ljudstvo se mu je pridružilo in iz več tisoč grl zahvalno pesem z-aorilo.
Omeniti hočem le še, da pri slavnostnem obedu v samostanu gostoljubnih oo. lazaristov je med raznimi napitnicami veliko navdušenje provzročila osobito ona, kojo je v lepi slovenščini govoril dekan celjske dekanije in župnik žavški, č. g. Josip Jeraj. Izrazil je kaj lepo čutila slovenske duhovščine in ljudstva povodom zlate sv. maše našega premilega vladike; prevzvišeni zlatomašnik je seveda slovenski zahvalil se na lepi napitnici in povdarjal ljubezen svojo do svojega slovenskega ljudstva, besede, kojim so vsi navzoči z gromovitim »živio" pritrjevali.
Mi pa le željo gojimo, da bi nam mili Bog prevzvišenega kneza in vladiko še mnogaja leta ohranil tako čilega na duhu in telesi, kakor ga sedaj veselje imamo videti, v blagor sv. cerkve in premilemu narodu slovenskemu.	.—.
Iz Idrije, 19. avgusta. (Praznik v Idriji.) [Konec.] Zaslišali smo dne 18. avgusta prvi strel ob 725. uri zjutraj in koj na to c. kr. rudniško godbo, katera je svirala po mestu, med tem, ko se je vedno močneje streljanje razlegalo, tako da je do 9. ure počil 101. strel.
Točno ob 9. uri zbero se idrijski veterani pod vodstvom svojega ljubljenega in spoštovanega predsednika g. Frana Kosa ter odkorakajo z godbo v grad Gevverkeneck, kjer so bili zbrani rudarji in Kovači v novi uniformi. Ob 10. uri se vzdignejo zastave in godba zasvira cesarsko himno. Potem godba zasvira koračnico, na kar se uvrste najprej kovači s svojo zastavo, potem veterani, godba, za njimi rudarji in člani idrijske čitalnice s svojo zastavo, nato pa mestni župan s svetovalci, c. kr. rudniški predstojnik s spremstvom, c. kr. sodnik, davkarski in gozdarski uradniki, za njimi na stotine druzega občinstva ter odidejo v cerkev.
Točno ob 10. uri dopoludne prične se sveta maša, katero je daroval naš prečastiti gospod dekan Jožef Kogej z asistencijo. Šolska mladina bila je s svojimi učitelji in učiteljicami zbrana v cerkvi. Po končanej maši se je pela cesarska himna.
Po slovesnej sv. maši bilo je defilovanje pred šolskim poslopjem. Tukaj pa je Jupiter pluvius v teku razpodil zbrano občinstvo.
Točno ob 1. uri popoludne bil je banket v zelo lepo okrašeni dvorani pri »Črnem orlu", pri katerem je svirala c. kr. rudarska godba. Banketa se je vdeležilo 120 oseb. Postrežba je bila jako dobra in gospej Tujčevi gre hvala za tako lepo vrejeno kosilo. Gosp. župan Štefan Lap»jne napije v imenu mesta in prebivalcev v dokaz lojalnosti in zvestobe prvo napitnico našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Godba zasvira cesarsko himno in gostje pojo stoje cesarsko pesem.
Gospod dr. Stergar, kot namestnik g. okr. glavarja dr. Busa, prebere brzojavko, ki je došla od glavarja dr. Rusa, in ta slove: »Iz daljave kličem Vam: Naj bi Avstrije sinovi, ki so se zbrali k proslavljenju 401etnice Nj. veličanstva v Idriji, bodisi da jim je tekla zibelka na severu ali na jugu ljubljene naše domovine, v edinosti delovali na čast staroslavne države, naj bi bili na vse čase bratov složno ljudstvo v nikaki sili ne ločečih se in v ni-kaki nevarnosti. V to svrho velja moj trikratni: Na zdar 1"
Došla je tudi naslednja brzojavka od gospoda Stegnarja iz Ljubljane: »Navdušenim današnjim »živio"-klicem slavne Idrije na Njega veličanstvo pridružujem se i jaz najvdaneje. Slava slaviteljem 1"
G.France Kos, predsednik veteranskega kora, napije v imenu veteranskega društva pokrovitelju društva presvetlemu cesarju Fraucu Jožefu I. in ku-mici društvene zastave presvetli cesarici Elizabeti. Živio- in slava-klici odmevali so neprestano, na kar godba zasvira cesarsko himno.
Gosp. Valentin Tre v en napije ministru Fal-kenhaynu, ker je blagi gospod v kratkem rudarskemu stanu mnogo pomogel k boljšemu življenju.
Gosp. vodja Inglič napije v imenu slavnostnega odbora za podporo in pomoč, katero je v obilni meri dal, da se je mogla slavnost tako lepo izvršiti, velespoštovanemu in zaslužnemu, pravičnemu gospodu Ivanu Novaku, c. kr. rudniškemu predstojniku. Gostje navdušeni vstanejo, in odmevali so »živio"- in „slava"-klici, da ni bilo ne konca ne kraja.
Gosp. c. kr. rud. nadsvetnik I. Novak napije v slovenskem jeziku mestu Idriji.
Gospod Štefan Lapajne. župan idrijski, pre-častitemu gosp. dekanu J. Kogej u in častitej duhovščini.
Gosp. dr. Kaisersberger vsem tujim gostom iu vsem damam za požrtvovalni trud.
Med banketom so čitalniški in bralnega društva pevci kratkočasili goste z lepim petjem.
Čeravno se nam je veselica na »Zemlji" zaradi dopoludanskega dežja nekoliko podrla, vendar se je zbralo veliko občinstva na »Zemlji". Nekateri so rajali, drugi kegljali, tretji streljali, otroci igrali, tako, da seje vendar kazalo veselo življenje. Potem se prikaže spoštovani gospod vodja Jakob Inglič na nalašč zato prirejenem odru ter slika v daljšem lepem govoru mladost našega cesarja in zgodovino teh 58 let ter po uro trajajočem govoru zakliče »slava" presvetlemu cesarju Francu Jožefu L, presvetli cesarici Elizabeti, cesarjeviču Rudolfu, cesa-ričinji Štefaniji iu vsej habsburškej hiši. Godba zasvira cesarsko himno in otroci pojo s krepkimi glasovi.
Ob 8. uri prižge se umetalni ogenj. Tukaj je bilo na stotine ljudi, ki so občudovali lepo delo gosp. Adolfa Harmela. Za ta lepa umetna dela kličemo že osivelemu starčku: Še mnoga leta!
Po zadnjem strelu razšlo se je ljudstvo na pripravljene prostore ter v pozno noč se radovalo na »Zemlji".
Dan 17. in 18. avgusta 1888. ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovini idrijskega mesta.
Čast. gospodoma: rudniškemu predstojniku J. Novaku in Štefanu Lapajnetu pa kličemo v zahvalo za njihov obili trud, da se je slavnost v vsestransko zadovoljuost izvršila: Slava!
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Pliberku za novo šolsko poslopje 300 gld.
(Nj. ces. in kr. visokosti cesarjevič in cesa-ričinja) naročila sta brzojavno g. deželnemu predsedniku, naj povodom visokega rojstnega, oziroma imendne izrazi kranjskemu deželnemu odboru, trgovski in obrtniški zbornici in mestnemu zastopu ljubljanskemu zahvalo za izražene čestitke.
(Deželni zbori) otvorjeni bodo s cesarskim patentom dne 10. septembra, izvzemši dalmatinski, ki je že končal lefošnje svoje zasedanje, in štajerski, ki se snide že dne 27. avgusta.
(Prem. g. knezoškof graški, dr. J. Zvverger,) mudil se je kratek čas kot gost pri prem. g. kuezo-škofu ljubljanskem, ter je danes ž njim vred obiskal romarsko cerkev na Šmarijini gori.
(Veliko deželno sadjarsko razstavo v zvezi z razstavo šolskih vrtov in poskuševanjem vin) priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske štiridesetletnice Nj. veličanstva presvetlega cesarja, od dne 17. do 21. oktobra 1.1. v Ljubljani. Podrobnosti te razstave objavimo v kratkem, za danes pa omenjamo le toliko, da kmetijska družba namerava prirediti to razstavo v veči meri in na način, ki je primeren slavnostnemu namenu razstave. Razstava zavzemala bode vse predmete sadjarstva: sveže in suho sadje, sadne izdelke, pridelke drevesnic, sadjarsko orodje ter stroje i. t. d. V po-kuševauje vin povabljeni bodo poslati vinske po-kušnje svoje vsi kranjski vinorejci. Kdor hoče kaj razstaviti, zglasi naj se najpozneje do 20. septembra t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Mi storimo le svojo časnikarsko dolžnost, ako že danes pozivljemo vse kranjske sadjarje in vinorejce, da se precej začno pripravljati za to razstavo, s katero hoče slaviti ves kranjski kmetijski stan svojega vladarja.
(Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo) naznanilo je trgovinski in obrtniški zbornici kranjski, da je c. kr. generalni konzul v Bombaju povodom nekaterih dogodkov na tamošnjem trgu in da zadosti mnogostranskim vprašanjem, dal naslednje občne nasvete našim tvrdkam, katere se bavijo z izvozno trgovino v Indiji: Nobena poštena hiša v Indiji ne zahteva kredita. Trguje se z Angleško, Francijo in Nemčijo tako, da tvor-ničar ali izvozitelj pošlje tovorni list o ukrcauem )lagu s trato vred, glasečo se na ime naročnika, jančnemu zavodu onega trga, kjer ima naročnik svoje bivališče. Banka se izkaže ž njo in izdaje vabilna dokazila le proti izplačevanju trate. Za to posredovanje odračuna si ona Yi°/o in je za Indijo priporočati tukajšnja podružnica Comptoir d'Escomple de Pariš. Ako se trata ne honoruje, to ostane blago na rabo odpošiljateljevo in se sme potem prodati po dražbi ali pa kako drugače ž njo ukreniti. Ker se držijo tega načina, ali se blago naročuje po
trgovcu ali pa po agentu, to more ukrcatelj v najneugodnejšem slučaji nekaj odstotkov, nikoli pa ne celega zneska izgubiti, vrhu tega pa še dobi svoj denar v najkrajši dobi, t. j. kar z najneznat-nejšo obrestno izgubo. C. kr. generalni konzulat odklonil je ob jednem vsako odgovornost, ako naše tvrdke s tamkajšnjimi, njim priporočenimi hišami ali agenti sklenejo trgovino na kak drug način.
(Naznanila izvršilnih prodaj v uradnih listih.) Nekatera okrajna sodišča na Štajerskem so na zahtevanje strank izdajala slovenska naznanila, uradni list objavljal jih je v nemškem prevodu. Vsled tega se je hranilno in posojilno društvo na Ptuji večkrat pritožilo pri pravosodnem ministerstvu. Na pritožbe dolgo ni bilo odgovora. Konečno je iz Gradca došlo poročilo, da je pravosodni minister z ukazom z dne 11. julija 1888 ugodno rešil pritožbo. Po tem ukazu mora c. kr. nadsodišče v Gradci naznaniti vsem podrejenim sodiščem v slovenskih pokrajinah, da se morajo uradne objave tiskati v »Grazer Ztg.", »Klagenfurter Ztg." in »Laibacher Ztg." v tistem jeziku, v katerem je vpisana vloga, oziroma v katerem jo je sodišče rešilo. — Vigilantibus jura!
(Iz Trsta) se nam poroča: Vsi slovenski listi vedno povdarjajo, da »La citta fedelissima" ne zasluži tega imena, ker zastopniki njeni tirajo večinoma le italijansko politiko. Vdeležujejo se tržaški zastopniki vsake večje slavnosti »onkraj luže", vence polagajo na gomile in spomenike italijanskih neod-rešencev, a kedar je treba pokazati avstrijsko mišljenje, tedaj demonstrativno molčš. Tržaški italijanski listi prinašajo dolga poročila o dogodkih v Italiji, o ministerskih govorih, o italijanski vladarski družini, o avstrijskih dogodkih pa navadno molče, celo avstrijskega imena se ogibljejo. Ti neodrešenci pokazali so svojo avstrijsko zavest dne 18. t. m. s tem, da k slovesni sv. maši pri sv. Justu ni bilo nobenega mestnega zastopnika. Ali je to le slučaj? Čudno je pač. da se izgovarjajo vedno le s slučajem, kedar se v Trstu vrši kaka avstrijska slovesnost. Quousque tandem! Ne vzgajajte si strupenih modrasov na prsih svojih !
(Zemljovid Drnovega.) Znani iskalec starin g. Jernej Pečnik in meščanski učitelj na Krškem, g. Bezlaj, izdala sta skupno zemljovid Drnovega, oziroma nekdanjega rimskega mesta Noviodunuma. Osrednja komisija za umetnost in zgodovinske spomenike na Dunaji je odobrila zemljovid ter gosp. Pečniku in g. Bezlaju nakazala primerne nagrade.
(Avancement povodom cesarjevega rojstnega dne.) Imenovani so bili le nižji častniki, in sicer majorji le v pešpolkih, lovskih bataljonih in pri topništvu. V domačih polkih in lovskih bataljonih imenovani so nadporočniki: Josip Rupschl, Jakob Razlag in Oskar baron Sieber 17., in Aleksander Szeczey 97. pešpolka; Hugon Boross 19. in Ivan Helversen 7. lovskega bataljona. Poročniki so imenovani kadetje: Anton F r e i t a g in Alojzij H a j e k 7. in Hranislav Ivneževic 19. lovskega bataljona. Na dunajski vojaški akademiji imenovan je poročnikom Arnold Zednik pri 17. pešpolku.
Raznoterosti.
—	Neprijetna dogodba. V Inomostu je brivec, ki nima brivnice, marveč »salon". V ta »salon" stopil je minole dni neki hribolazec, ki je bil tudi popolnoma kot tak opravljen. Vsedel se je brez vseh »ceremonij" na stol, ker se je hotel zopet nekoliko pomladiti. Toda brivec ga je odurno opozoril, da se tukaj ne brijejo »kmetje", [tukaj je »salon". Kmet je takoj vstal ter rekel ostremu posestniku »salona" mirno smehljaje se: »No, pa vsaj povejte mojemu pribočniku, ki bo prišel za menoj, da sem tam na drugi strani ceste pri Vašem tekmecu." V tem trenotku ja kmet s prijaznim pozdravom tudi že izginil skozi vrata. Bil je to nadvojvoda — J.
—	Stolnica seviljska, ki se je nedavno podrla, je ena najslovitejših stavb. Neka španjska prislovica pravi: Kdor ni videl Sevilje, ta ni videl čudeža. (Chi non ha veduto Siviglia, non ha veduto meraviglia.) Cerkev je bila postavljena leta 1401 na mestu, kjer je poprej stala neka mošeja, ter dogotov-ljena leta 1510. Veličastna je v svoji arhitekturi ia jako bogato okrašena s plastičnimi umotvori. Blizo nje se dviguje sloviti stolp Girarda, ki je bil do leta 1000 zvezdama starih Mavrov. V šestnajstem stoletji so ga povišali do današnje visočine 364 črevljev. Girarda, ki je najvišja španjska stavba, ima nič manj kot 25 lepo harmonično vbranih zvonov.
—	Slike v Ameriko. Amerika je zdaj najboljši kupec na trgu slik. Ponuja pa tudi često cene, kojih ne morejo preplačati ni evropski zasebniki, ni javne zbirke. Kakor se te dni javlja iz Pariza, kupil je premožni Amerikanec Vanamackerza 500.000
frankov sliko ,, Kristus na Golgati" od M. M unkacsy-ja. Vanamacker ima od tega mojstra tudi sliko »Kristus pred Pilatom"
—	Najden zaklad. Kakor se poroča iz Petrograda, našel je neki kmet z imenom Levočko v kleti graščinske razvaline v vasi Starogorodko (gubernija Cernigov) zakopan zaklad 17 milijonov (?) starih zlatih rubljev iz časov velikega kneza Vladimirja; kmet dobi tretjino tega zaklada.
—	Koliko ima Italija prebivalcev? Po najnovejših poizvedbah brojila je Italija koncem minolega leta 30,260.065 duš. Leta 1871 je izkazalo ljudsko številjenje 26,801.154 prebivalcev; število pomnožilo 6e je tedaj v zadnjih šestnajstih letih za 3V3 milijona.
—	V Ismailiji bo družba sueškega prekopa ustanovila bolnišnico; višina, na koji bo stalo to poslopje, dobila bo ime sv. Vincencija. Bolnišnica se bo izročila usmiljenim sestram.
—	Nova velika trgovina s — polži. V švicarskem kantonu Solothurnu, v vasi Ivleinliitzelu, pričel je neki podjetni kmet to do sedaj nenavadno trgovino. Velik del svojega posestva je zagradil, v njem pa ima več ko 18.000 polžev. Po zimi, ko se bodo zarili v zemljo ter pokrili svojo lupino s pokrovčkom, izkopal jih bo njihov gospodar ter prodal v Pariz. Pravijo, da bo imel pri tem lep zaslužek. Vse se da izkoristiti ua tem svetu, vedeti je le treba, pri katerem koncu je treba poprijeti.
—	Velika predrznost. Američanski zrako-voz Baldwin je minole dni v Londonu vpričo neizmerne množice splaval iz palače »Aleksandra" z balonom v sinji zrak. Dospevši v visočino 1500 do 1800 črevljev, skočil je iz balona. Ko je padel že nekaj sto črevljev, razpel je še le padavnico (velik dežnik) ter je tako dospel na zemljo v 1 minuti 38 sekundah popolnoma nepoškodovan.
—	Novo zvezdo-repatico so zagledali v Kapstadtu dne 3. avgusta. Spoznali so jo takoj kot Enckejevo repatico, ki se navadno prikaže vsakega 3V2 leta. Ta zvezda je zaradi tega znamenita, ker je njen prvi izvrstni spoznavatelj Encke (po njem se tudi imenuje) dognal, da se vedno bolj krajša doba njenega teka. Iz tega so prišli učenjaki do sklepa, da je napolnjen svetovni prostor z jako tenko snovjo, tako zvanim svetovnim etrom, ki ovira gibanje nebesnih teles. Enckejevo repatico so zadnjikrat opazovali v Florenciji na Italijanskem od dne 13. decembra 1884 do dne 25. februarija 1885.
Telegrami.
Budimpešta, 22. avgusta. Ogerski minister za nauk in bogočastje, Avgust Trefort, umrl je ob 3/42. uro popoludne.
Berolin, 23. avgusta. Kakor piše „Na-tionalzeitung'-, daroval je car Herbertu Bis-rnarcku svojo podobo.
Sofija, 23. avgusta. Princ je podelil srbskemu agentu Danicu Aleksandrov red.
Petrograd, 23. avgusta. Poročilo, da je sprejel Giers abesinsko odposlaništvo, ki je ponudilo Rusiji neki otok, je izmišljeno.
Za Raič-Levstikov spomenik
so nadalje darovali:
Gosp. J. Jaklič, župnik v Dolenji vasi ... 2 gl. — kr.
V novem mestu : gg. dr. Slane K. 5 gl., Krajec J.
5 gl., Mohar M. 5 gl., dr. Gestrin Karol 2 gl.,
dr. Poznik A. 2. gl., Perušek R., Poljanec J.,
Skale O.. Valka T., neimenovan po 1 gld.,
Bruner M., Fajdiga J., Kalčie A , Kavčič J.,
Kessler V., Kline J., Pavser A., Perko F.. Rohr-
man V., Seidl F., Soklič E., Škerl J.; Šumer,
dr. Treo D., Verbič L., Virant A., Žužek J.,
Verhove J. po 50 kr. skupaj......32 „ — „
Vsega skupaj je nabranega 694'34 gl.
Odbor »Pisateljskega društva
T u j c i.
21. avgusta.
Pri Mali&u: Stagar, trgovec, z Dunaja. — E. Ormosij, nadzornik, z Dunaja. — Ertl, državni uradnik, iz Budimpešte.
—	U. Reichhold, trgovec, z Dunaja. — E. Weiler, trgovec, z Dunaja, — bar. pl. Trott-Schlieman, Heilbron, Blick, z Dunaja. t— Leistler, uradnik, z Dunaja. — Labman, trgovec, iz Trsta.
—	Szalvonder, trgovec, z Dunaja. — Spielman, trgovec, z Dunaja.
Pri Slona: Franc Gall, nadzornik, iz Olomuca. — Ondriček, c. kr. glasbeni umetnik, z Dunaja. — Schwarz, z družino, iz Zagreba. — Bascli, trgovec, z Dunaja. — Stampll, trgovec, iz Prage. — Itomanis iz Spljeta. — Walpur z Dunaja.
—	Fischer z Dunaja. — Mayer, trgovec z lesom, iz Vrbanja.
—	Neuman, zastopnik, iz Trsta. — Bačič, trgovec, iz Reke.
—	Bettinger iz Arada. - Sjhmalz, ministerski tajnik, z Dunaja. — Gaberšok, duhovnik, od sv. Andreja.
Treinengko »poročilo.
O v a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	; Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			
22.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	734 7 7326 733-3	176 224 140	si. szap. sr. jzap. si. svzh.	jasno oblačno dež	3020
Srednja temperatura 18'0°C., za 0-4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 23. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.	05 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„	60 „
4% avBtr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„	70 „
Papirna renta, davka prosta......97	„	50 „
Akcije avstr.-ogerske banke ......	869	„	— „
Kreditne akcije ....................309	„	75 „
London.............123	„	70 „
Francoski napoleond....................9	„	80'^.,
Cesarski oekini ....................5	„	87>/i„
Nemške marke ..........60	„	871/,"
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Bendiksa iz St. Valentina odlikovana, patentovana in nepremočljivu
hranilna mast za usnje
edina svoje vrste, pohvaljena od petih sedaj aktivnih generalov c. kr. vojne; ta hranilna mast naj se nikar ne zamenja z drugimi enakimi pa nič vrednimi sredstvi.
Za likanje usnja vzame naj se e. kr. patentovana
hranilna tinktura za usnje
(likalno olje za usnje) in ne apretura ali moinentni lik, ki razjedata usnje; tinktura je iznajdba, kojo varuje patent.
Dobiva se v Ljubljani pri gg. A. Krisperju in Schusnig & Weberju, kakor tudi v vseh večjih krajih monarhije.
Svarilo pred ponarejanji: Na vsaki steklenici in ploščevinasti pušici razvidno mora biti ime izuinnika I. Bendiksa.	(6)
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju ..pri Angelu" v Ljubljani.
Sprejmite izraz moje naj-iskrenejšo zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piecolijevcj Esenci", za kojo smo Vara do smrti hvaležni.	(6)
Josip Tomažič,
c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
OVOMAIffB
v
Ilffld. 38 n.v.J :
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-no pozamenterijo, to je s čopi In dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljnl>l.juiii, Šolenburgovo uliee št. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO fjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj iti, franko na za~ htevanje.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
g Brata Eberl, x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov H in napisov.	)(
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JEjJ »«/*»!	J
. n. občinstvu vse
priporočata prečast. duhovščini in p ...........
j* v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
SC Cenilce na zahtcA^anje. mg
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski ccsti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
i
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
po mogoče nizke) ceni.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela.
Cenilnik s podobani zastonj in franko.
HSESHSHSHSH5HSH5E5E5ESH5H5ESH5H5Č

Jf« zameniti z Radgonsko, to je
Rndkcrshiirgor.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
K nt, Zfil1/},Vil TIPI Vflflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ^JU-i-CU v J.X11U1 VUUOi, natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, kojo dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
-K-Ou namizna VOdn Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega .. ... .......	UU-GO. o)(usa in močnega penjenja jo radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
I) li V3TD VR I TI O 7CI "Pfl VI1 H Jako razširjena jo in mnogo se rabi radenska kisla voda kot w KI v UIJ. u v UUJ.i.U nu.1 CXi V ilU. varstvo in zdi avilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
železnate in kisle vode z raznovrstno
0________________,	da pomagajo posebno zoper: hudico,
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Liter radenske kisle vodo ima v sebi 0'00 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija,
Kopeli in stanovanja. SirfiStr
trna n io nn nriih lonolm knlmn: -____:i___i____• 1.1 „ .i:__i.:^!«.::. :..
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Koliko vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dvo niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vso nesnage. To gaje napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vodno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(37) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastncr v LJubljani.