Naiotnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 29 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, Tyrseva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90303 -7. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
FoS nina plačana v gotovini.
Uim 20 lir TRST, 24. (Mira 1950 li 5 - štev. M
Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ui. Montecchi 6-IL Telefon Štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati ' na Upravo listov Založništva trži škc-ga tiska v Trstu, Unca sv. Frančiška štev. iO.
Spedizione in abb. post. II. gruppo
2
i lUDSKi TEDNIK
Politični obzornik
Kronika]
________-
SkatwUuavski zunanji ministri zasedajo v Kodanju.
Po 20 dnevUi so nehali stavkati telefonisti v ZDA.
V	Haagu razpravljajo holandski in indonezijski zastopniki o gospodarskih in finančnih vprašanjih.
Holandska kraljica je prispela v London.
V	Boliviji so odkrili zaroto. Napovedali so obsedno stanje.
Po zaslišanju ministra Letour-neauja je sklenila francoska vlada, da bo zavarovala Tanki n. ZDA bodo prispevale za Imiokino 50 bombnikov B-26.
V	Strassbourgu zaseda posvetovalna skupščina Evropske zveze.
300.000	dolarjev je namenil a-meriški Rdeči križ za obnovo Koreje.
Celotno upravno osebje poljske trgovinske misije v sovjetskem sektorju Berlina je zbežalo v Zahodno Nemčijo. Tudi konzul CSR v Muenchenu noče domov,
V	Vzhodni Nemčiji pridno «čistijo» Enotno socialistično partijo.
Gruber je dejal, da bi velesile pri rešitvi avstrijske mirovne pogodbe pokazale svojo pripravljenost, da prispevajo k popuščanju napetosti v svetu.
Malik in Duiles sta se pogajala glede japonske mirovne pogodbe.
Hirohito je otvoril jesensko zasedanje japonskega parlamenta.
Sigemku je bil na častno besedo kot 128. japonski vojni zločinec izpuščen na svobodo. Sedaj bo pod nadzorstvom duhovna Sumio Doja.
LR Kitajska je vzela z zadovoljstvom na znanje, da nima Indija nobenih zahtev na Tibetu.
V	Egiptu bodo zopet bičali tiste trgovce, ki bodo preveč navijali cene.
Italija je izrekla pomisleke zaradi Schumanovega načrta, ker ne predvideva, da bi italijanska kovinska industrija izvažala svoje izdelice v Alžir, od tam pa uvažala premdg, Belgija pa zato, ker ne bo dobila nobenih kompenzacij glede na to, da bo morala po tem načrtu zmanjšati proizvodnjo v svojih rudnikih.
Grčija bo menda poslala novega poslanika v Beograd v osebi Sp rosa Kapitanidesa.
Med Avstrijo in FLRJ so važna trgovinska pogajanja. Gruber je na Dunaju izjavil, da si želi Avstrija boljših odnosov s FLRJ, kjub temu da tudi sedaj niso slabi. Izrekel je željo, da bi bila meja s FLRJ popolnoma odprta.
William Foster je odpotoval v Bangkok. Senator Cnovvlands pa je obiskal Cangkajška.
Ameriška letala so odvrgla nad Severno Korejo 856.000 letakov, od teh 40 odst. v kitajščini.
Med FLRJ in Italijo so pogajanja glede reparacij.
Finska vlada Je pri vprašanju zaupnice zmagala. Podprli so jo nepričakovano komunisti.
Nemška vlada je protestirala zaradi prevelikega izvoza premoga iz Porurja.
■Chicago Tribune» je predlagal, naj ZDA kupijo Groenlandijo od Danske.
Radio Moskva javlja, da prihaja iz Sibirije hladni val, ki je že zajel sovjetske republike osrednje Azije.
Mac Neli bo spremljal kitajsko delegacijo	iz Londona v Lake
Success.
Koreja:	Na severozahodu se
pripravlja zadnja bitka. Divizija Kapitol je 14 milj južno od pristanišča Songima ali 69 km od Sibirije. Pripravlja se napad na sedanjo prestolnico Sinuiju in e-lektrarne na reki Jalu. Sile OZN so pričele ofenzivo proti področju Hujšona in Onjina. Severno od Tokšona je padlo mestece Jong-vong. Z naglim predorom so ameriške čete prišle do mandžurske meje in tako razpolovile korejske enote na dva dela.
Acheson je izjavil, da bo državni departman predložil ob koncu tedna Trumanu načrt za pošiljanje živil Jugoslaviji. Govore, da bo dobila Jugoslavija za 85 milijonov dolarjev kreditov za nakup živtl.
Vse kaže, da čete nepalske kon. grešne stranke hitro napredujejo proti prestolnici. Vladne čete so se jim na več krajih pridružile.
MAOCETUNGOVA DELEGACIJA NA POTI V LAKE SUCCESS
BLIŽNJI SESTANEK ŠTIRIH?
sfce meje pod upnwo sedanjih sx§ vemokgrejskih oblasti; 2. umik Hi ameriškega ladjevja izpred FormM ze; 3. ZDA naj prekličejo priznan nje Cangkajšku in 4. ZDA naj i» javijo, da ne bodo peč pomagala Cangkajšku.
Ves svet prav gotovo z zanimanjem pričakuje prihod Maocetun-gove delegacije v Lake Success. Potovanje se je zavleklo in v Angliji so se že oglasili, da je temu kriva ameriška birokracija, ki je zavlačevala s potnimi Usti. Delegacija je odšla v četrtek zvečer iz Londona. Upajmo, da nam bo torej prihodnji teden prinesel dosti več jasnosti glede pravih namenov LR Kitajske na Koreji.
Medtem Pa se nadaljuje igra kombinacij in špekulacij glede te intervencije. Na osate način pa osi, razen nekaterih novinarjev, ki so blizu glavnega štaba v Tokiu, poudarjajo, da morejo ta spor rešiti diplomati. Nadaljujejo dokler Peking še vedno trdi, da so pri tem sporu «zaposleni» samo kitajski «prostovoljci», je mogoče še vedno upati, da Maocetung zasleduje o Severni Koreji omejene cilje o zaščito svojih interesov, in Cuenla-ja, ki je izjavil, da prehod preko
38.0	vzporednika pomeni ogroianje Kitajske. Pravijo, da se je pričela kitajska intervencija tako pozno, da mora nujno zasledovati samo ožje cilje. Ce ne bi bito tako, bi Maocetung poslal svoje «prostovoljce» na Korejo, ko je bilo zrušeno mostišče pri Fusami. Obenem naglašajo, da je značilno, da se Peking trudi, da bi svoje čete proglasil za prostovoljce, da ima tako še vedno odprto pot za morebitni umik in daje možnost pogajanjem.
Prav tako značilno je tudi, da naletimo danes pri teh komentatorjih na velik optimizem in veliko previdnost v izjavah. Tudi pri samih diplomatih; ali ni na primer zanimivo, da ni hotela nobena država podpreti tibetanske pritožbe pri OZN zaradi vdora kitajskih čet. Samo Salvador se je opogumil in ko ni dobil nobene podpore, še ni odločeno, če bo prišla ta zadeva pred OZN ali ne. Govorili so tudi, da bo Salvador podprla Indija in
TEDEN DELA ORGANIZACIJE OZN
Sprejeli so 10 ločk live Lieje
Ta teden je zasedala zopet glavna skupščina OZN, potem ko je z dvotretjinsko večino odobrila jugoslovansko resolucijo o dolžnosti držav v primeru sovražnosti. Zavrnjena je bila sovjetska protire-solucija. Nato pa so pričeli razpravljati o znanem predlogu Tryg-ve Lica. Ta načrt, ki obsega 10 j točk, so v obliki posebne resolucije predložile delegacije Kanade, Čila, Kolumbije, Haitija, Jugoslavije, Libanona, Pakistana, Filipinov in Švedske.
Kljub temu da so ta načrt v Mo*kvi že videli, ko ga je Lie posebej predložil v Washingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi in da je bilo iz Moskve v dobi tik pred korejsko zadevo slišati precej pohvalnih besedi, naslovljenih na tajnika OZN, je Višinski ta načrt in Liea samega med razpravo v glavni skupščini bučno napadel-Dejal je, da so ga sestavili «zarotniki proti miru», kot Truman, A-cheson, Bevin in Schuman. Dalje je omenil, da ne prepoveduje a-tomske bombe, temveč samo nadzorstvo nad atomsko energijo. Skliceval se je na Stockholmski apel, se pritožil, da bi s tem načrtom bila dana manjša važnost načelu soglasnosti med velikimi državami itd. Operiral je torej 2 «argumenti», ki so značilni za današnjo dobo sovjetske politike in Id začuda ne morejo prepričati nobene druge članice, kot sovjetskega bloka. Seveda je Višinski stavil tudi protipredlog, ki je jasno pogorel. Liejey predlog je bil sprejet z 51 glasovi proti 5 (sovjetski blok).
nju trajala «e nekaj časa. Odbor je sklenil, da bo poslušal tudi mnenje predstavnikov vseh eritrejskih političnih strank, ki bi za to zaprosile.
Posebni politični odbor je priporočil Indiji, Pakistanu in Južni A-friki, naj rešijo vprašanje 300.000 Indijcev v Južni Afriki po diplo-matičnih poteh. Jugoslavija je glasovala za to konferenco, ki bj preprečila nadaljevanje rasne diskriminacije. Značilno je, da države sovjetskega bloka niso glasovale za to resolucijo..Zdi se, da je to storil sovjetski blok z namenom, da ne bi kdo pozneje sprožil vprašanja rasne diskriminacije v ZSSR, kjer so preselili cele narode s Krima in Kavkaza.
Nadalje je posebni politični odbor razpravljal o obtožbi kitajske nacionalistične vlade, češ da je ZSSR prekršila sovjetsko-kitajsko pogodbo iz leta 1945 in da je pomagala Maocetungu. Kitajski resoluciji so se uprle Francija, Anglija in Avstralija.
Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja je sprejel jugoslovanski predlog resolucije o vključitvi gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj v mednarodni pakt o človeških' pravicah.
so prt tem navajali neki govor indijskega ministra za železnice.
Vendar se dosedaj Indija ni zganila. Previdnost smo opazili tudi pri reševanju vprašanja Formoze. Sicer sta tako kuomintangov delegat kot Malik odklonila, da bi se v Varnostnem svetu v tem trenutku pogovarjali o tem vprašanju. Končno pa je šel na isto Unijo, samo Z malo drugačnimi argumenti tudi predstavnik ZDA, Duiles, ki je dejal, da zahtevajo ZDA odložitev ne zato, da bi čakali na prihod kitajskih predstavnikov, temveč ker «postopanje kitajskih komunistov na Koreji, v Tibetu in Indokini grozi, da ustvari položaj, ki bi lahko dovedel do napadalne vojne na vsem tem področju». In naprej: «V takih okoliščinah se rajši izognimo delikatnim razgovorom, ki bt lahko nevarnost samo povečali». Istega dne so razpravljali tudi o Mac Arthurjevi pritožbi in Malik je napovedal veto na resolucijo šestih, ki zahteva,, naj se Maocetungove čete takoj umaknejo s Koreje in naj prenehajo podpirati Kirimsena.
Naj navedemo tudi previdne izjave Achesona in Trumana o tem vprašanju, ki sta jih dala ta teden. Acheson je poudaril, da mora biti odpravljeno vsako nerazumevanje pri kitajskih komunistih glede ciljev ZDA in OZN. Ce mislijo, da imajo ZDA in OZN kakšne posebne cilje v Mandžuriji, tedaj se mora storiti vse, da se ta strah odpravi. Ce se Peking boji za svoje interese na rekli Jalu, tedaj morajo biti njeni interesi skrbno zaščiteni.
Tudi Trumanova običajna petkova konferenca je izzvenela v istem smislu. Se enkrat je poudaril jamstva, ki jih je dal en dan prej A-cheson ter poudaril, da ZDA niso nikoli imele namena pričeti sovražnosti s Kitajsko. Pripravljene so na vsak «častni korak», ki bi bil potreben, da se korejski konflikt ne razširi.
Ameriški prezident je pri tej svoji izjavi zasledoval dva cilja. Prvič je hotel izjaviti pred vsem svetom, da ZDA iščejo uradno v okviru OZN «častni» sporazum s Kitajci, kar je sicer precej elastična definicija. Drugič pa je hotel odvzeti veter jadrom pekinške propagande.
Sicer so se po hodnikih palač v Lake Successa ta teden raznesle • vesti, za katere izjavljajo, da izhajajo iz sovjetom bližnjih krogov. Po teh vesteh bi se Kitajci v nadalje zdržali tmešavahja v korejsko zadevo pod naslednjimi pogoji: 1. ustanovitev vmesnega področja južno od mandžursko-korej-
Proti tem vestem, ki so v. ZDA našle 'veliko zagovornikov in 0 zlasti v uradnih krogih, se je tac koj oglasil Tokio, skupno z južno* korejskim ministrom ZDA, Lir/h bom, ki je dejal, da bi bila nevtratj na cona nesmiselna. Prav tako so se proti temu oglasili republikank ski senatorji * Taftom na čelu.
Na resen odziv Pa so naleteli ti načrti tudi v Angliji, kjer je siate pina 22 laburističnih poslance^ predložila dve resoluciji z bliže njo zunanjepolitično razpravo g da so sicer znani praški sklepi ne-spodnjem domu. V prvi izjavljajo, sprejemljivi, vendar morajo ZDA, Francija in Anglija poduzeti iniciativno za konferenco štirih. Vi drugi resoluciji pa zahtevajo, naj OZN napravijo demarkacijsko črto v Severni Koreji, preko katere ne bi smele čete OZN. S tem bi bilo dana možnost, da se sovražnosti čimprej končajo.
Ta resolucija je posebnega pon mena za Attleejevo vlado, če pomit slimo, da ne stoje za njo sambi bivši «uporniki», kot Grossman Ut Foot, temveč tudi možje levega krila laburistične stranke, ki I tem predlagajo isto politiko, kot jb je predlagal Churchill.
In tako prihajamo na našo trdK tet) iz zadnje številke našega lista* češ da je bila intervencija Mance* tunga potrebna Moskvi za korekturo dosedanjih mej interesnih sfer. Postavila je zapadnjake pred dejstvo: ali sporazum štirih velikiH ali kriza s Kitajsko. Tako sedaj prihajajo iz Foreign Office« vesti o nujnih pripravah osnov za bodočo konferenco štirih. Tak korak je pričakovati najbrže v zelo kratkem času, zlasti ker tudi e vinti ne preostaja drugega, kot <iu tu<,l iz notranjepolitičnih vzrokov (sicer je nevarnost večinoma parlar mentu) stopi iz dosedanje zudržor nosti. Na zahodu tudi poudarjajo, da je res, kar je pred kratkim dejal Nehru, češ da Se je svetovno-politično središče premaknilo ti Azijo, vendar pa je tudi več kot res, da so imeli sovjeti pri tem namen, zavirati zapadne namene prir nemški oborožitvi. Nemški vojaški potencial in nemški prob.'-m sta najvažnejša v okviru svetovne politike. Po londonskih vesteh, se tam pregovarjajo z Washingtonom in Parizom, da bi na tej konferenci ne razpravljali samo o nemškem vprašanju na splošno, temveč tudi O morebitnem koncu hladne vojne in bi pregledali dosedanje meje ir* teresnih sfer.
Ti glasovi so več kot pomembni. V kakšno smer bo šel razvoj, pa bomo videli prihodnji teden.
Kaj skrivajo za zakonom proti fašistom v Italifi
Varnostni svet je razpravljal o Koreji, o čemer pišemo na drugem mestu. Nato je pozval Izrael in arabske države, naj se poslužijo organov, ki so bili ustanovljeni na podlagi sporazuma o premirju za rešitev sporov, ki so nastali med njimi, preden se obrnejo na sam Varnostni svet.
Politični odbor je razpravljal o Formozi, nakar pa so to vprašanje odložili. Posebni politični odbor pa je d°sti več delal. Pričeli so namreč reševati eritrejsko vprašanje. Dosedaj so bile predložene vsega skupaj tri resolucije: 1. sovjetski predlog za takojšnjo neodvisnost Eritreje in umik britanskih čet v treh mesecih; 2. predlog Iraka, naj narodna skupščina odloči, ali naj Eritreja postane neodvisna ali pa naj se združi z Abesinijo; 3. predlog 14. držav, ki predlaga federacijo Eritreje z Abesinijo. Arabska liga zastopa na primer neodvisno Eritrejo, Abesinija je izjavila po svojem zastopniku, da bi njena vlada pristala na federacijo, da se doseže poravnava (prej je zahtevala enostavno priključitev), ZDA zastopa stališče, da bi imela Eritreja s federacijo avtonomijo v notranji politiki, zunanja vprašanja, obrambo in finance pa bi prevzela Abesinija. Pričakovati je, da bo razprava o tem vpraša-
I talijanski ministrski svet je predvčerajšnjim sprejel Scelboy zakon za zatiranje fašizma. Ta zakon pa je mnogo bolj nevaren za demokracijo kakor pa za fašiste, katerim naj bi bil namenjen. Vse to kaže, da so bili ukrepi proti nekaterim mladim fašističnim prenepe-težem le krinka. Resnični ci^ pa je bil izdelava zakona, s katerim bo lahko izvršna oblast onemogo-^ čila delovanje vsem onim, ki so na* poti demokrščanskemu režimu.
Pa si' malo pobliže oglejmo ta zakon, ki je izzval toliko nasprotij V sami vladi in ki bo prav gotovo povzročil ostre polemike v poslanski zbornici.
Za zatiranje novofašistične dejavnosti je že obstajal zakon, ki je v ta namen zadoščal. Imel pa je samo eno pomanjkljivost:	sodni-
kom ni bilo dovolj pojasnjeno, kaj je pravzaprav poveličevanje fašizma, ali poskus obnove fašističnega režima. Ker je italijansko sodstvo še močno okuženo s fašističnimi ostanki, je bilo mnogim sodnikom prav lahko obiti razne fašistične podvige in jih imeti po duhu zakona za nekazniye. Tazakon pa je sicer določal zelo stroge kazni in je imel namen preprečevati izključno fašistično dejavnost. Zato ni bilo prav nič potrebno izdajati nov zakon, temveč bi bilo
mnogo bolje, da bi določili natančen zakonski postopek.
Sedaj pa gre za zakon, ki ima naslednje značilnosti, katere povzročajo skrb:
1.	Zakon ne daje nobenega pojasnila. ki bi prisililo sodnika, da izjavi, oziroma da določi, da je določena fašistična manifestacija zločin.
2.	Pojem fašistične dejavnosti se je raztegnil, ker naslednji paragraf pravi na splošno takole: «Zločin nastane, ko neka organizacija, zveza ali gibanje, zasleduje protidemokratične cilje, ali pa poveličuje fašistični režim». Vsakomur postaja jasno, kako velika grožnja se skriva za temi besedami proti vsej opoziciji demokrščanskega režima. Zelo lahko je dokazati, da neka stranka, ki hoče doseči na primer diktaturo proletariata, krši ta zakon. Se več, ta zakon bo lahko tolkel vsakega nasprotnika, kajti klerikalna vlada bo lahko trdila, da je le ona resnično demokratična in da je vsaka opozicija antidemokra-tična.
3.	Novi zakon niža v precejšnjem obsegu kazni, ki jih je določal prejšnji zakon. V razlagi zakona je namreč rečeno, da hoče biti usmiljen z manjšimi krivci, da tako lahko odločneje deluje proti voditeljem. — —
4. Najbolj nevarna znat t teà ga zakona pa je določba, kt daje V nasprotju z ustavo mnogo večjo oblast in moč politični policiji, po< tem ko je neki sodnik doli čil, ali predstavlja določeno dejanje zločin ali ne. Ta točka skupno z drugo točko skriva pravo ost zrkonai Spričo te nejasne opredel itv- lahko policijska oblast takoj nastopa in šele potem čaka na odločitev! sodišča. Na primer, če v kaki to* vamj delavci stavkajo in nastanejo pri tem incidenti, lahko kateri koli policijski komisar aretira na podlagi točke 2. sindikalne voditelje, razpusti, sindikat in na! ži globo. Nekaj mesecev potem sodnik določi, da dejanje ni neofa? tično, ampak predstavlja svobodo stavkanja in policijski komisar tedaj spusti aretirance.
Scelba torej ni spal in sedaj ima v rokah orodje, ki mu bo omogočalo vsakršno »zlorabo. V začetku bodo sevo-da zakon uporab I proti kakšnemu fašistu, pozneje pa bodo uporabili zakon proti dene kratič-nemu gibanju. Vse to kaže da se je reakcija v Italiji okrei da, ker je prišlo napredno gibanje v roke ljudi, ki vodijo svojo poi . ko ne v interesu italijanskega d "iikra-tičnega ljudstva, marveč v inter*i su moskovskih mogotcev.
L MJDSK.i T EAMIK
De !Mieva jmf reiomta m uri
Znano je, da so v Italiji zadnja tri-Stiri leta agrarne borbe kmetov brez zemlje, polovičarjev, kolonov in siromašnih kmetov Zavzemale eno izmed najvažnejših mest v družbenem in gospodarskem življenju države. Te borbe so zajele brez dvoma največji del italijanskega ljudstva: milijonske mase Juga Italije in najemniške delavce industrijskega severa, katerim je v naj-tež ih trenutkih pomagal proletariat veiikih mest, ki je stavkal za tete cilje, za katere je samo v letu 1949 dalo svoja življenja preko 200 italijanskih kmetov. Zahteve po ukinitvi fevdalnega izkoriščanja, po pravični razdelitvi zemlje so znova dvignile ljudske množice, ki so v letih 1944 in 1945 naredile prve korake s temi cilji, ki so se pa zaradi pomanjkanja doslednega in politično daljnovidnega vodstva po koncu vojne kmalu pasivizirale. Za_ sedan e veleposestniške zemlje, od-klan anje agrarnih pogodb, ustanavljanje proizvajalnih kolektivov in druge oblike borbe, so dajale celi kampanji smeli revolucionarni karakter; medtem ko se ;e reakcija vedno bolj posluževala oborožene sile, kazenskih ekspedicij, ustanavljanja erorističnih band in podobno.
Itali.anska vlada je 12. maja letos izdala zakonsko veljavni odlok o «legge SiÉt», ki se je nanašal na 70.000 ha "zemlje na planoti Sila v sredn.i Kalabriji. To zemljo je proti odškodnini prevzela država, ki je tam naselila 4.000 državnih kolonistov. Na podlagi tega zakona, so od tam nagnali tudi tiste kmete, ki so si zemljo prej vzeli in zadruge, ki so tam nastale. Obenem pa se je hotela italijanska vladna koalicija prikupiti kmetom, češ vse bomd uredili, samo volili boste za nas prihodnjo pomlad! Ta zakon je jeseni sprejel italijanski parlament in s tem naj bi bila vzpostavljena legalna podlaga za aplikacijo istega principa tudi na druga tipična la-tifunrtistlčna področja drugod. Po zakonu sc mora vlada do junija 1951 odločiti, če hoče uveljaviti ta zakon tudi drugod. S tem v zvezi omenjajo slabo izrabljena veleposestva na Siciliji in Sardiniji, v ravnini Meiapont v Apuliji, v Gariliauu med Lati um in Maremme in ob delti reke Pad. veleposestniki bi si smeli na primer cd 3.000 ha pašnikov obdržati «samo» 542 ha, od povprečnih 850 ha oljčnih nasadov pa bi jih morali oddati 465 ha.
To naj bi bile drobtinice z gospodarjeve mize. Industri j sko-f e v-dalni blok hoče s tem kompromisnim manevriranjem zadušiti kmečki pokret. Ni dvoma, da je ta pokret še danes močan in da more mobilizirati veliko večino italijanskih kmetov. Vendar se je v njem pričel razvi ati isti proces, ki je že pred petimi leti, med vojno, omejeval revomcionarni zamah antifašistične borbe. Reakcija se ni zmotila v računu, ko se je odločila za zavlačevanje in razne manevre. S tem so spravili KPI s poti konkretne borbe na pot parlamentarne diskusije in pogajanja. Svoje je seveda napravila pri vrhovih KPI tudi informbi-rojevščina. Danes pokret kmečkih množic v Italiji, podprt po industrijskem proletariatu ni več sestavni del strategije in taktike KPI. Poslužuje se ga edino za privesek
sovjetske kampanje «pristašev miru». Zadevne posledice takega stališča se danes že kažejo in zgodi se lahko, da bo tamkajšnje napredno gibanje s tem izgubilo enega najmočnejših opor.
Tako smo zadnje mesece brali o dolgih in žolčnih debatah v italijanskem parlamentu o dveh predlogih za agrarno reformo: o predlogu kon-stituante za zemljo in o predlogu demokristjanske vladne večine, ki ga je sestavil minister za poljedelstvo Segni. KPI se je v svoji akciji za agrarno reformo omejila skoro izključno na parlamentarne intervencije in sta tako poslopji parlamenta in senata postali dejansko glavni areni njene borbe za zemljo. Izven parlamenta je vodstvo KPI zelo malo podvzeio, da bi se uresničila agrarna reforma in tor zlasti poslednji dve leti. S teh razlogov se je celotni pokret za zemljo znašel po objavi vladnega predloga v slepi uliči; ni mu ostala druga možnost, kot da preko svojih predstavnikov protestira in interpelira ministre ter državne podtajnike.
Kaj je značilno za vladni načrt agrarne reforme?
V prvi vrsti predvideva, da bi siromašnim in srednjim kmetom odstopili največ 1,300.000 ha zemlje, tako da bi Imelo od agrarne refor-
me korist vsega skupaj le 200 do 300 tisoč kmetov (medtem ko je od 9 milijonov kmetov samo 32% posestnikov zemlje). Sest milijonov ha bo tako še vedno ostalo veleposestnikom. Dva milijona dninarjev sploh ne bo imelo možnosti dobiti zemljo; ostalim pa bo to onemogočeno z vsemi mogočimi klavzulami. Vsak kmet bo moral zemljo plačati in bo s tem prišel v odnosu na agrarni kapital še bolj v posredni položaj. Javne ustanove bodo dajale zemljo v zakup (plačilo v naturi). Verske ustanove, samostani, cerkve, tehnično razvita posestva in še nekatera druga ne bodo padla pod agrarno reformo. Meje posedovanja niso določene po površini zemlje, temveč po višini davka, kar pomeni zopet odprta vrata za razna izigravanja. Lastniki posestev bodo mogli poleg zemlje, ki jim bo ostala po agrarni reformi, obdržati skoro enake površine zemlje za vsakega sina. Veleposestniki se bodo lahko družili v agrarne konzorcije in ponudili ali prodali katerokoli zemljo, ne glede na to, kateremu članu konzorcija je ta zemlja pripadala. Tako bodo veleposestniki našli lahko priliko, da se znebijo samo slabe zemlje. Vse do izglasovanja zakona more posestnik prodati zemljo tistemu, ki jo bolje plača in šele po tem roku bi agrarno reformo obvezno izvedli.
Vse te omenjene in druge klavzule pomenijo, da je De Gasperijeva agrarna reforma enaka ničli in nobena De Gasperijeva izjava «da bo doseženo ravnotežje pri razdelitvi zemlje», ne more temu dejstvu oporekati.
Imamo pa tudi agrarno reformo, ki jo je predložila konstituanta za zemljo, za katero stoje poslanci komunistične in socialistične stranke.
Člen 2. tega zakonskega predloga predvideva, da ne sme imeti nihče več kot 100 ha zemlje. V enem letu se mora odvečna zemlja razdeliti ali samostojnim ali pa odvisnim kmetom v zakup. Ce ne bi zakupniki izpolnjevali obvez, bi zemljo vrnili starim lastnikom ali dali v zakup drugim. Zakupniki morajo letno vložiti 10% pridelka v melioracijske namene. Po nedoločenem času se lahko koristniki agrarne reforme iz najemništva odkupijo z vplačilom določene vsote denarja.
Razlika med enim in drugim predlogom agrarne reforme ne bo v teh pogojih mnogo vplivala na usodo italijanskih kmetov. Konca parlamentarne borbe ni težko predvidevati. Vladna večina bo izglasovala svoj predlog z veliko reklamo ne glede na to, kakšni bodo protesti komunistov. Napake, ki jih je KPI po vojni storila ob podcenjevanju svoje vloge, se danes izplačujejo. V pričakovanju, da jim prineso svobodo bajoneti Rdeče armade, so voditelji KPI dočakali, da se jim je pasiviziral najjačji ljudski pokret, ki je po vojni nastal v Italiji.
INDIJA JE ODGOVORILA V NEPALU
n*i zadnje dogodke v Tibetu?
Po kitajskem vdoru na Tibet ao prišle k nam vesti p nemirih v Ne. palu, deželi pod Himalajo med Ti-betom in Indijo. Vendar pa kaže precej dejstev, da palačna revolucija v Nepalu ni prevet v zvezi z dogodki na «strehi sveta». Zdi se, kot da bi pat dogodki v tej deželi postali zreli in da je ta «revolucija» nastopila. Vendar pa je vsako današnje notranjepolitično prekvaie-vanje v Aziji dalekosežnega pomena.
Nepalska kriza je stopnja v boju za uvedbo večje svobode v deželi, ki je z gorskimi verigami dveh in treh tisotmetrskih vrhov odrezana od sveta in kjer je bilo mogoče, da se je do današnjih dni ohranilo srednjeveško gospodstvo. Politične spremembe v sosedni Indiji in izkušnje tisočev Gurkhov, vojakov druge svetovne vojne, so imele za posledico, da se je tudi v tej gorski deželi oglasil glas k spremembi. Danes ima Indija še vedno 6 Gurk-ha-polkov v svoji armadi, po posebni pogodbi pa služijo še 5 Curk-ho-polki pod angleško zastavo. Nepalska armada sama pa ne šteje danes več kot 45.000 mož.
Prijateljska in mirovna pogodba, sklenjena med novoustanovljeno Indijo in Nepalom, je jamčila Nepalu popolno neodvisnost. V interesu mirnega razvoja pa, je Indija večkrat poudarila potrebo po reformah v tej deželi. Politično vodstvo stranke «Nepal Congress»
KRALJ ŠEPALA TRIBHUVANA
Angleži in Egipčani
se prerekajo glede Sueza in Sudana
Pri otvoritvi egiptovskega parlamenta je ministrski predsednik Nahas Paša prebral Farukov govor. Med 9rugim je dejal; «Moja vlada je mnenja, da ne predstavlja anglo-eglptov-ski dogovor iz leta 1936 skupne podla-8e za odnose med obema državama. Pri tem mislimo na popolni in takojšnji umik Britancev iz Egipta. Obrambo Egipta in Sudana bo prevzela egiptovska krona... To pomeni tudi konec konvencije s 16. januarja in 10, julija J899 gicde skupne uprave Sudana».
Na ta glas iz Egipta se je takoj odeval Bevin v spodnji zbornici. Dejal Be, da nima Anglija nobenega namena, da pl umaknile svoje čele s področja ob Sueškem prekopu in ne misli .-Inistiti Bližnjega vzhoda brez Obrambe. Njegova vlada misli odpraviti nasprotja med obema vladama na mirni podlagi, o tem se b0 tudi pogovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom, ki bo prišel v London 27. no vembra, da se tam razgovarja o tl-nančnih vprašanjih.
Navedimo še en glas o tem vprašanju. Pred svojim odhodom v London [Je egiptovski zunanji minister Ibrahim Farag bej Izjavit «Egipt se ne bo ferldružil atlantskemu paktu, če bo
ta stavil za pogoj, da bodo egiptovsko zemljo skupno branile tuje čete. Mi smo pravkar odbili osnove skupne an-glo-egiptovske obrambe. Bližnja pogajanja z Anglijo morajo dovesti do popolne izpolnitve egiptovskih zahtev zlasti glede umika angleških čet In enotnosti Nilske doline».
Na vsak način Je to zelo zanimivo vprašanje. Ob prvih Izjavah-pripravah za diplomatsko akcijo, je videti, da so Angleži zelo previdni, ker prav dobro vedo, da bi Egipt v nujnem primeru zahtevali nujnejšo rešitev tega vpraša, nja, ki ga v OZN že čudovito dolgo «proučujejo». Angleži pa tudi prav dobro vedo, da Nahas pašo tarejo egiptovski krediti v Angliji, ki znašajo 350 do 370 milijonov funtov.
V Egiptu kažejo precejšnjo odločnost. Po Bevinovlh izjavah so bile tam velike javne manifestacije. Vendar pa se nam zdi, da je Egipt izbral kaj slab trenutek za svojo akcijo, če se misli obenem pogajati glede denarnih vprašanj. Zanimivo se nam zdi pisanje angleškega «Daily Telegrapha», ki cika na to, če je bil prestolni govor v Kairu navadna komedija, s katero bi st Egipt želel pridobiti koncesij na bližnjih pogajanjitj o egiptovskih kre' di tih v Angliji.
je od tedaj delalo v Indiji. Končno so v tej deželi uvedli nekaj reform in v septembru je pričel delovati prvi parlament. Ker je pa bila večina poslancev zgornje in spodnje hiše imenovana - «maharadža», je imel pravico veta, razpustiti parla. ment in odpraviti ustavo - ne moremo govoriti s tem v zvezi o preveliki demokraciji. Zaradi tega se je agitacija nadaljevala in «Nepal Congress» je pred nedavnim izjavil, da bo svojo delavnost prenesel v to deželo. Nepalski kralj, ki je nenadoma zbežal iz svoje palače na indijsko poslaništvo in pozneje v Indijo, je dal pobudo za sedanjo krizo v deželi. Po tem bi smatrali, da je zagovarjal indijski recept li-beralizacije.
Politična oblast v tej deželi je v rokah ministrskega pi-edsednika. Ze sto tet si delijo ta urad nasledniki tistega Jang Bàhadurja, ki je rešil Nepal iz kaosa ter dinastičnih bojev. V letu 1850 je celo obiskal Napoleona III. in kraljico Viktorijo. Od tedaj nosijo ministrski predsedniki naslov «maharadža» in so tudi dejanski gospodarji v tej deželi, dočim so kralji le okrasek.
Sedanji ministrski predsednik je maharadža Mohan Samšer Jang Bahadur Rana. Zadnje štiri besede so naslovi, ki jih nosijo vse plemenite rodbine v tej deželi,
Družina ministrskega predsednika in drugi Rane imajo vse naj-važnejže položaje v državi. Tudi v civilnih položajih nosijo vojaške naslove, in tako se dogaja, da so vsi «boljši» Nepalci «generali». Vsa moč v mestih in na podeželju te države je v «rokah 80 družin.
Sedanji položaj v tej deželi kaže na možnost, da je hotel kralj z o-pozicijo zrušiti stoletni režim kanclerjev. Da je imel na strani pri tem tudi Indijo, najboljše vidimo po tem, kako so ga tam sprejeli in kako o njem piše indijski tisk. Ni dvoma tudi, da je bila «vstaja» umetno prenesena na nepalska tla iz Indije. Vstajo naj bi vodil generalmajor Suborna Samšer Jang Bahadur Rana. Je član aristokrat, skega vodilnega razreda in najmlajši brat bivšega predsednika Podme (itd.), ki je leta 1948 odstopil, ko ni mogel uvesti zamišljenih reform zaradi kljubovanja drugih Ran.
Danes so v glavnem v tej deželi štiri skupine. Prva okrog vlade, druga okrog Ran, ki so zbežali v Indijo. Ti so zadnje čase precej soglasni z ljudsko stranko, kongresom, vendar pa v koliko so te zveze trajne in poštene, je težko reči, Tretja skupina je kralj z družino. Četrta pa «Nepal Congress». Prvič je to gibanje zagledalo luč sveta leta 1927. pa je bilo zadušeno; letos pa je bilo z raznimi sporazumi med strankama ojačeno. Vodi ga M. P. Koirala,
Na zapadu so precej govorili o «komunističnem» vplivu v. Nepalu. Zdi se, da so se tam že navadili, da vsako gibanje, ki obsoja obsto. ječi režim imenujejo Za «komunistično». Vendar pa se zdi. da je prav zaradi dogodkov v Nepalu indijska diplomacija in politično znanje postavljena pred težak izpit.
Indo-nepalski prijateljski dogovor ne obvezuje Indije, da bi branila Nepal. Po sporazumu je dova. Ijeno uvažati orožje preko Indije v Nepal. Nepalski izvoz gre skozi Indijo. Ob tem izvozu dobi Indija devize, ki jih potem dà na razpolago za nepalski uvoz. Zadnji čas je bila vzpostavljena zračna zveza med Indijo »n mestom Khatmandu.
Vse kaže, da so bile prve novice glede uspehov upornikov močno pretirane (na to smo se na tem področju — zlasti pri Tibetu — že malo navadili). Pot do Khatmandu gre preko visokih prelazov, kar je v zimi zelo težko podjetje in vojaška sila Ran je zelo velika.
Adenauerjev! težki dnevi
V Heesenu in VVuerUemberg-Bade-nu, dveh zahodnonemških pokrajinah, so imeli v nedeljo volitve v deželne parlamente. Rezultati so več kot zanimivi. V Hessenu so dobili socialde. mokrati 47 mandatov (dosedaj 38), krščanski demokrati 12 (28), svobodni demokrati in begunci 21 (14), komunisti 0 (10). V Wuerttemberg-Badenu pa so dobili socialdemokrati 35 mandatov (dosedaj 32), krščanski demokrati 31 (39), svobodni demokrati 21 (19), begunci 13 (0) in komunisti 0 (10)
Kaj nam povedo te delne volitve? Največji padec opazimo pač pri ko-minformistih. Njih podrejenost moskovski centrali je pokazala svoje posledice in volivci so odklonili sovjetsko politiko blokov, ki jo Nemci vsak dan neposredno občutijo.
Drugo značilno dejstvo pa je padec glasov za Adenauerjevo krščansko demokratsko stranko. Njegov nasprotnik, socialni demokrat Schumacher je uspel celotno volivno propagando privesti na zunanjepolitično polje in po voIUVSh so njegovi pristaši izjavili, da se je nemško ljudstvo izreklo proti remilitarizacijski politiki Adenauerja. Kot znano, socialdemokrati zagovarjajo načelo popolne enakopravnosti Nemčije v zahodnem taboru in šele potem misel na oborožitev.
Po teh volitvah se Adenauer izgovarja, da te volitve ne pomenijo veti. ito, češ da je bila udeležba volivcev zelo majhna.
Na vsak način pa Schumacher upa 'po tem uspehu, da bo izsilil nove splošne volitve po vsej Zahodni Nemčiji, kot jih je že pred časom predlagal. V najslabšem primeru pa bi šel v koTHicijo v Adenauerjev! vladi. Zdi se, da bo to vprašanje odločeno po tej nedelji, ko bodb volitve še na Bavar. skem, ki je znana, kot zelo klerikalna. Ce bo tam Schumacher dosegel kak večji uspeh, oo moral Adenauer resneje misliti na svoj obstoj.
❖
Pravijo, da se bo Pieck samo štiri tedne zdravil v ZSSR.
Ameriški turisti so prinesli letos v Francijo toliko dolarjev, kolikor je znašal francoski izvoz v ZDA. Pravijo, da mislijo pri turistih Francozi letos zaslužiti 330 milijonov dolarjev, dočim bo Italija kljub «svetemu letu» zaslužila samo 190 in Švica 105 milijonov dolarjev.
Na Dunaju so imeli prejšnji teden tako močen veter, da je bilo pri tem ranjenih 6 oseb. Nekega 9-letnega dečka je odneslo v Donavo In Je utonil.
V	Belgiji iu Franciji so aretirali člane ponarejevalne tolpe, ki je spravila v promet za pol milijona ponarejenih dolarjev, belgijskih frankov In nemških mark.
■Ofonjelm piše, da sta sovjetska zdravnika Belenki In Aratov iz-naška metodo, po kateri vbrizgajo kri živali v človeško žilo za zdravljenje raka na želodcu. Pri tem uporabljajo največ volovsko kri.
V	Lipskem so aretirale sovjetske oblasti precej domačih novinarjev.
V	Kaliforniji so bile velike poplave. Prekinjene so bile celo prometne zveze.
V	Vzhodni Nemčiji šteje tamkajšnja policija po vesteh iz navadno dobro obveščenih krogov
200.000	mož. Sedaj so ustanovili prvi letalski oddelek te policije, ki šteje zaenkrat 1.000 mož.
Indija je zmanjšala vsoto, namenjeno za oboroževanje.
Nemški zdravnik Karl Gruber je iznašel posebno napravo, ki obvesti starše, če je njih otrok kaj napravil v posteljico. Izdelal je namreč posebno blazino, ki mokra sproži električni zvonec.
LiiiDSKi TEDNIK
4
Kronika
Iz biltena tržaške trgovinske zbornice je razvidno, da je bilo meseca septembra za 57.105.355 lir meničnih protestov in da se je število brezposelnih povečalo od 17.898 na 19.467. Vse to dokazuje, da se je gospadrski položaj v septembru v primeril s položajem v avgustu precej poslabšal.
Predstavnik urada za delo odvetnik Levitus je izjavil, da sedaj ne bodo odpustili delavcev liri odseku za ekonomska dela.
Policija je končno odkrila vse zlikovce, ki so blSli udeleženi pri veliki tatvini kave, o kateri smo že pisali. Aretirani Zorzet, v čigar stanovanju so našli ukradeno kavo, je vse priznal. Nato so aretirali šoferja Guerrina Bossija, ki je ukradeno kavo odpeljal, ter nekega Leonija. Trije krivci pa so še na svobodi in jih policija išče.
Anglo-ameriški avtopark na Foro Ulpiano pred sodiščem bodo v kratkem premestili k Sv. Andreju.
Gino Crosaro iz Chioggie je nategnil Tržačana Arriga Pontinija in Jožefa Monttja, ki sta mu posodila nad 100.000 lir. katere je Crosaro takoj zapravil. Mož je namreč ponaredil stavni listek «totocalcio» in dejal, da je dobil 1.000.00 lir na dvanajstko ter da nujno rabi denar. Ko sta opehar-jenca ugotovila, da je bil listek ponarejen, je bilo že prepozno.
Uslužbenci zavoda za socialno zavarovanje (INPS) so v torek stavkali, ker jim nočejo zvišati prejemkov, čeprav so jim zvišali delovni čas.
12-letni Bruno C. je v Ul. Pic-cardi pred poslopjem št. 33. ukradel «Lambrette», last 43-letne A-lice Leone. Bruna je na cesti u-stavil policaj, ker ni pravilno vozil, in ga odpeljal na njegov dom. Tu je otrok pred svojo materjo priznal, da je motorček ukradel.
Zaradi obrekovanja proti tov. Jožefu Škrku iz Trnovce je sodišče junija meseca obsodilo odgovornega urednika «Dela» Dušana Kodriča na 9 mesecev zapora in
93.000	lir globe, Ivana Vodopivca z Sempolaja pa na 8 mesecev zapora in 80.000 lir globe pogojno. Obsojenca sta vložila priziv, te dnj pa je prizivno sodišče sod-. bo potrdilo.
Preteklo nedeljo je poslanik ZDA v Beogradu Georg Alien o-biskal Istrsko okrožje. Spremljali so ga njegova soproga, tajnik in pomorski ataše ZDA.
Angleški avtomobil je na 2a-veljski cesti smrtno povozil 40-letnega Rudolfa KalBosa, ki se je vračal s kolesom proti domu. Na kraj je prišla policija s svojimi vozili. Nesreča pa je hotela, da sta se ravno takrat pripeljala tam mimo na motorju 19-letni mehanik Mario Flego in 30-letni kotlar Otavij Kozulič, ki nista vi. dela vozil. Flego je motocikel naglo zavrl in zakrenil, toda bilo je prepozno. Oba sta zletela z vozila in si pri tem zlomila nogi ter se močno poškodovala tudi na drugih delih telesa. Zato bosta morala ostali dolgo časa v bolnici
Okrožno sodišče je obsodilo na 10 mesecev zapora in 6666 lir globe pogojno Neapeljčana Giuseppeja Lamorgeseja, ki je prodajal sme; iškim vojakom stanovanja na Opčinah, katerih pa ni imel. S tem je Američane opeharil za ka. Kih 400.000 lir.
Na Pesku, kjer gradijo novo šolo za to vas, Gročano in Drago, se je med delom zrušil strop. Delavci so k sreči še v pravem trenutku poskakali skozi okna in vrata, sicer bi se lahko pripetila velika nesreča. Solo gradi podjetje A. Fonti, ki je sprejaio delo za 10 milijonov lir.
Z železniškega mosta pri Sv. Ani je padla in se ubila 54-Ietna Ana Hrvatin, poročena Vekjet iz Ul. Campanelle 229, ko je šla kupovat živila v trgovino v Ul. Co-sbalunga in hotela skrajšati pot ter šla čez most.
V bolnici je umrl 73-letni Angel Piščanc iz Piščancev, ki ga je 14 dni prej povozil openski tramvaj pri obelisku..
Na zadnji seji občinskega sveta so pretekli petek razpravljali o raznih upravnih ukrepih. Povedali so, da bodo zgraditi tudi nekaj novih pralnic, med temi pralnico v Lonjerju,
Slovenski starši, ki stanujejo v bližini šole v Ul. Donadoni, so poslali prosvetnemu uradu ZVU iin upravi otroških vrtcev protest, no pismo, v katerem zahtevajo, da se po treh letih čakanja končno odpre v Ui. Donadoni otroški vrtec. Pismo je podpisalo 38 staršev 44 otrok.
S Tržaškega
Večno zapostavljanje
slovenskega šolstva
Slovenski učitelji so prisiljeni polagati praktične izpite celo v republiki Italiji
V Sv. Križu že dolgo časa zahtevajo, da se ustanovi nižja strokovna šola, ker mora hoditi 21 uč.ehr cev v šolo v oddaljeno Nabrežino. Kakor po navadi je šolska oblast, ki je v rokah italijanskih šovinisti-stčv, zopet krivično ravnala. V zasmeh Križanom, ki so že tako dolgo časa zahtevali slovensko nižjo strokovno šolo so sedaj Za samih sedem učencev odprli italijansko šolo te vrste. Slovenske starše je to krivično dejanje zelo razburilo ter so poslali šolskemu uradu pri ZVU in šolskemu skrbništvu protestno pismo, nato pa se je še oglasila delegacija teh staršev pri prof. Rubini ju.
Vprašanje nižje strokovne šole pa ne obstaja samo v Sv. Križu temveč Uidi drugod kalkor v Dolini, Bazovici itd. Pri tem pa moramo poudariti. da naše ljudstvo ni nikakor zadovoljno s strokovnimi šolami, kakršne mu šolska oblast nudi. Tudi v krajih, kjer so te šole, so zapostavljene. Nekatere izmed teh šol niso popolne in imajo samo po di',a tečaja (razreda) poleg tega pa so oddelki neprimerni. Učence učijo onih obrti, ki nimajo nobene bodočnosti in rriožnošti razvoja na dem ozemlju. Zakaj ne ustanovijo <4iu primer več strojnih, meharviških in podobnih oddelkov? čemu služi na primer v Nabrežini mizarski oddelek? čemu hočejo usposabljati učence v manjvrednih strokah, ki ne jamčijo bodoče zaposlitve? To je dobro preračunana špekulacija, ki se oslanja na Staro tradicijo, da se morajo Slovenci na tem ozemlju zadovoljiti z manjvrednimi poklici.
Nihče ne ugovarja temu, da je v Nabrežini tudi kamnoseški oddelek, saj to ustreza krajevnim razmeram. Bodoča strokovna šola v Sv. Križu bi vsekakor morala imeti svoj ribiški oddelek, saj se z ribištvom preživlja lep del prebivalstva, razen tega pa ne bi smeli pozabiti na mehdniški oddelek. Vsekakor se mora nehati s prakso, da se ustanavljajo V vseh krajih strokovne industrijske šole z enakimi oddelki ter je. treba pri tem več sistematičnosti, toda ne nam v škodo.
Zapostavljanje slovenske šole pa je našlo v zadnjih dneh še bolj viden izraz; Učitelji, ki poučujejo dve leti, imajo pravico, da po tem času polagajo praktični izpit, če ta izpit izdelajo, imajo pravico, da se udeležijo razpisa za stalna mesta. Slovenske šole pa teh stidnih mest nimajo. Učitelji brez stalne namestitve nimajo nobene možnosti za napredovan je, nimajo pravice do pokojnine itd. Jasno je torej, da so učitelji zaradi svojega materialnega položaja prisiljeni posluževati se teh izpitov, kar seveda oblast izkorišča. Zato se sedaj nekateri učitelji pripravljajo na te izpite. Najprej bodo izpiti za vojne povratnike, ki imajo italijansko maturo, državljanstvo, stalno bivališče in druge rekvizite.
Slovenski učitelji bodo morali po-lagàti izpit pred italijansko izpra-ševalno komisijo. Za učiteljice in one učitelje, ki ne spxidajo med vojne proVratnike, pa bodo ti izpiti celo p Vidmu, torej v tuji drpavi. Vse to je seveda nedopustno in krivično. Slovenski učitelji naj bi delali izpit pred italijansko komisijo, nato naj bi. kdo ve kdaj dobili neko stalno mesto na italijanski šoli. Od tam bi jih morda milostno posodili slovenski šoli, ali pa jih tudi tam obdržali. Vse to je seveda p skladu z vso politiko šovinistov, ki bi hoteli, da bi slovenska šola izhi-rtila, kakor so na primer izjavili v Gorici.
Slovensko ljudstvo pa ne bo trpelo zapostavljanja In poniževanja. Odločno zahtevamo, da slovenski učitelji piolagajo praktični učiteljski izpit pred slovensko strokovno iz-prdšemlno komisijòl Za tako komisijo naj preskrbi šolska oblast. Pri tem bi zelo radi vedeli, kaj počenjajo razni Mizeriti in Kacini, ki imajo vedno polna usta slovenstva, pa ob tej priliki novi krivici, ki se oodi slovenskemu šolstvu, tako px>nižno molčijo.
Zveza prosvetnih dielavcey Enotnih razretJnih sindikatov jy. imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor Predsednik pirof. Umek, tajnica Pahor Marija in drugi odborniki so podali porodila <j delu odbora in odsekov, rato pa je sledila zèlo izčrpna in plodovita diskusija o vseh najbolj perečih vprašanjih. Končno go sprejeli resolucijo in izvolili novi vodilni odbor, nadzorni odbor in razsodišče.
Iz poročil ib diskusije se je jasno videla skrb našega zavednega učiteljstva, da Se ohrani in okrepi slovenska šola, da dobijo tržaški Slovenci vse pravice, ki jim gredo, tet da se dvigne kulturna raven naše. ga ljudstva, Občnj zbor pa je tudi pokazal, da se člani Zveze prosvetnih delavcey zavedajo važnosti, ki jo ima utrjevanje razrednih sindikatov in njihov bodoči ustanovni kongres.
Vodilni odbor Zveze se je v polni meri zavedal svoje naloge v borbi za slovenske kulturne, prosvetne in vzgojne ustanove in podprl vse akcije v obrambi proti sovražnim namenom šovinističnih elementov. Zasluga Zveze prosvetnih delavcev ERS je bila, da je vse učiteljstvo s stavko protestiralo proti ukinitvi 22 razredov In vzporednic. Takrat se je porodil koordinacijski odbor vseh
Cvetite
Iz tržaškega reakei onarnega tiska
Iz «Dela» ugotavljamo, da je postala Madžarska prava šola za naše kominformovčke. Najprej je bii tam devet mesecev znani šentjakobski mežnar Karel Berne, tič, v zadnji števiikii «Dela» pa opisuje svoje vtise iz Madžarske Stane Bidovec, ki se je tam mudil mesec dni. Ti vtisi so seveda zelo. lepi. Iz opisov v «Delu» vidimo, da se na Madžarskem cedita med , in mleko, da so tam vsi srečni, da je za delavca pravi raj itd.
* * »
Sedaj že precej časa ne vidimo urednika «Dela» dolgovralnega Mihe Dekleve. Najbrž je šel tudi on na «študijsko» potovanje na Madžarsko. Upamo, da nam bo on ob svojem povratku pa kaj povedal o mešanih sovjetsko-madžar-skih družbab, o živilskih nakaznicah itd.
* « *
«Il Lavoratore» piše: «Leta 1944 je bilo že jasno, da so Angloame-ričani poverili Titu določeno nalogo: organizirati balkanskopodo-navsko zvezo z absorbiranjem Bolgarije in Albanije.
* * «
že leta 1944 so kominformisti vedeli, da tov. Uto «izdaja», pa so do leta 1948 čakali, da so obsodili delovanje KPJ. Le kdo bo tem pravljicam še verjel?
strokovnih zvez, katerega namen je enotno braniti .slovemsfco šolstvo. Zveza prosvetnih delavcev je pred nedavnim vložila tudi spomenico z zahtevo Po samostojni slovenski šolski upravi.
Odbor Zveze se je redno sestajal. Priredil je otvoritev pedagoške knjižnice jn tri širše sindikalne sestanke s pedagoškimi predavanji. Nadalje je odbor skrbel, da se je izvajal čfelovni program, ki obsega v glavnem obratnlbo interesov članstva, obrambo slovenskega šolstva, strokovno in idejno izgradkijo članstva, stike s sindikati prosvetnih delavcev cone B, Jugoslavije, z zamejskimi Slovenci, solidarnost s tržaškim delavskim razredom, gojitev družabnosti med člani Zveze, pritegnitev novih članov.
Zveza je zahtevala od oblasti, da se učiteljstvu prizna stalnost v službi, da se uzakonijo slovenske šole in sistemizirajo službena mesta. V Zvezi a stalnostjo je tudi pravica do upokojitve Za stare učitelje. Zveza se bo kljub odklonilnemu stališču oblasti glede stalnosti še vnaprej borila, da jo učitelji in profesorji dosežejo. Nadalje je Zveza protestirala proti kratkemu reku za vlaganje prošenj za namestitev; posredovala je pri šolskih oblasteh glede sestave prednostne lestvice pri nameščanju. Intervenirala je proti vplivanju FSS na nameščanje učiteljstva, za namestitev najmlajših učiteljev im proti premestitvam učiteljstva. Odbor je tudi protestiral protj povišanju Ur italijanščine ra škodo Slovenščine ali drugih prede
NOVA LADJA
Stadi prosveiRi Delavci
trdno u ohramni nacionalnih prauic
ki pa ne bo služila tržaškemu gospodarstvu
POGLED NA LADJO «AUGU-STUS» V LADJEDELNICI HIP PRED SPLOVITVIJO.
V nedeljo predpoldne so v ladjedelnici Sv. Marka splovili novo mo-
torno ladjo «Augustus». Splovitve se je udeležila velika množica ljudstva. Za botro je bila žena ministrskega predsednika italijanske vlade De Gasperija, iz Rima je prišel tudi minister za mornarico Simonini. Ladja ima 25.000 ton, je dolga. 208 m, široka 26 m in bo vozila s hitrostjo 21 vozlov na uro. Na njej bo prostora za nad 1.100 potnikov. Splovitev te ogromne ladje je vsekakor lepa delovna zmaga tržaških delavcev, ki so na svoje delo lahko ponosni.
Tudi ta ladja ne bo služila tržaškemu pomorstvu, ker io gradijo za paroplovno družbo «Italia» v Genovi po planu ERP,. Sedaj obljubljajo ladjedelnici Sv. Marka nova naročila na račun ERP, pri tem pa so popolnoma pozabili na male ladjedelnice, ki se že dolgo časa borijo z veliko krizo.
metay V četrtem in petem razredu osnovne šole. Opozoril je tudi šolske oblasti, naj bi komčnio rešile vloge za otvoritev otroških vrtcev v Ul. Donador.'i m gy. Frančiška.
To je le nekaj podatkov o delu Zveze prosvetruih delavcev. Na občnem zboru pa so sprejeli tudi sklepe za bodoče delo. Učiteljstvo bo posvečalo več pažnje roditeljskim svetom in sploh izvemšolskemu delu. Podprlo bo prosvetno delovanje in se udejstvovalo v prosvetnih društvih zlasti v vaseh. Pri tem jie treba vedno upoštevati narodnostni pritisk, ki ga izvaja na naše ljudstvo šovinistična reakcija.
Naši šolniki so na občnem zboru pokazali, da se globoko zavedajo svojega poslanstva in dolžnosti, ki jih imajo do slovenskega ljudstva. Ponovno so potrdili, da ne bodo nikoli odnehali v borbi za naše nacionalne in socialne pravice ter da so jim vedno pred očmi skupne koristi našega ljudstva.
so se razpočile najnovejše laži šovinistov in kominiormistoa
Italijanski šovinisti In kominfoi}-mlsti vodijo stalno gonjo proti ljudski oblasti v jugoslovanskem področ. ju STO-ja. V tej gonji jim pridejo prav vse laži In Izmišljotine, ki ser komur koli pri istrskem CLN poro« dijo v njegovi bujni domišljiji Jn sovraštvu.	4
Tipičen primer te propagande je vik In krik, ki so ga zagnali ob aretaciji treh delavcev podjetja SEE-VEG Ernesta Pizzamusa iz Milj, ter Marina Delise In Dorina D Uste ubežnikov iz Izole, ki so prekoračili prj Kolombinih demarkacijsko črto in so jih zaščitniki prijeli v coni B.
Ta aretacija je popolnoma normalna zadeva, toda ker je bila izvi> šena po organih ljudske oblasti, se Je seveda morala spremeniti v glavah tržaških kominformlstov in šovinistov v zločin, ugrabitev itd. za te poklicne hujskače je prišel ta prt-mer kot božja mana z neba in so se vrgli nanj kakor sestradan peg na kost. Listi obeh omenjenih tendenc so objavili vest, da so bili vsi trije delavci ugrabljeni na področju cone A ter da so jih nato s silo odgnali v cono B, Na vse strehi so nato letele brzojavke, protesti, hrup se je večal in demokrščanski poslanec Bartole je celo Interveniral pri italijanski vladi. Kominformisti seveda niso hoteli zaostajati v tej ogabni gonji. Miljski občinski svet, v katerem imajo kominformisti večino, je posvetil vso svojo drugo sejo jestenskega zasedanja temu dogodku in zastopniki vseh strank razen tov. Hrvatina od Ljudske fronte so sprejeli nekako protestno resolucijo polno laži Jn potvorb. Komin-formističnl Enotni sindikati so sklicali poseben sestanek svojega odbora in poslali svoj protest celo na Svetovno sindikalno zvezo, kominforml-stične žene So o «ugrabitvi» obvesti, le žensko svetovno zvezo:	pozabili
niso niti na svoje delegate, ki so jih poslali na kongres miru v Varšavo.
Organi ljudske oblasti v Kopru so nato izpustili delavca Pizzamusa, ki je imel v redu svoje dokumenté, o-stala dva pa pridržali za nadaljnjo preiskavo. Pizzamus je novinarjem'v Kopru izjavil, da so vse tri aretirali na jugoslovanskem področju STO In ne v coni A. Aretirali pa jih nlsb neki civilisti temveč zaščitniki. Ko so Pizzamusa nato nad štiri ure zasliševali na policiji v coni A, je potrdil isto, kar je že izjavil novinarjem v Kopru. Toda gonja se še ni ponehala, še so govorili o ugrabitvi, o terorju itd. Končno so po svoji stari taktiki umolknili. Njih cilj je bil namreč dosežen. Po Goeb-belsovih receptih so že vrgli med javno mnenje toliko laži, da so pač marsikaterega čitatelja o njih prepričali, in to toliko bolj, kolikor jé, pač ta čitatelj oddaljen od kraja dogodkov. Kaj jim je pri tem mar za rejnico: glavno je zanje, da so svojo roboto dobro opravili in da so gospodarji Iz Rima in Moskve z njihovim dalum zadovoljni. Ta primer pa je ljudem, ki se lahko tu na kraju samem prepričanje o resničnosti dogodkov, še en dokaz, kakšnih laži se kominformisti In šovinisti poslužujejo pri nas in povsod v svettile da dosežejo svoje umazane cilje.
Nov uspeh vztrajne borbe
Pred zaključkom redakcije smo prejeli naslednjo vest;
Profesor Andri je izjavil, da bdi do v ponedeljek 27. t. m. odprli 1È Sv. Križu slovensko nižjo strokovno šolo. Svetokriški učenci so doslej hodili v strokovno šolo v Nabrežino in starši so mnogokratna-htevali, da se ustanovi strokovna šola v Sv. Križu. Po ustanovitvi italijanske šole je vse kriško prebivalstvo še odločneje zahtevalo t« šolo in oblasti so pod pritiskom javnega mnenja končno ugodile zahtevi po ustanovitvi šole. Strokovna šola bo imela gospodinjski tečaj za 13 deklic in industrijski tečaj za 8 dečkov.
t ujDiKi TEDNIK

tTKxrfrnnr
Goriški občinski svet je imel pretekli ponedeljek svojo drugo sejo. Ma zahtevo slovenskih svetovalcev, naj bi k deveti točki pravilnika dodali odstavek, ki bi določal, da se smejo svetovalci pismeno in ustno izražati v lastném jeziku, je župan Bernardis odgovoril, da občinski svet nima pravice razpravljati o tenv vprašanju. Dejal je, da člen 6 italijanske ustave določa, da bo italijanska vlada izglasovala posebno manjšinsko zakonodajo.
Svetovalec DFS tov. Paulin je de. jal, da bi moral goriški občinski svet posnemati zgled sovodenjske občine ly. je pred kratkim nalepila dvojezične lepake. Pri tem se je oglasil svetovalec dr. Levi, ki je dejal, da hi treba, da goriški občinski svet greši, če je grešila sovodenjska obči-pa. Tako se je pokazal še enkrat šovinizem teh gospodov, ki imajo sicer polna usta demokracije.
ZLE POSLEDICE PROSTE CONE
Prosta cona je prinesla ugodnosti le nekaterim tovarnam likerjev in slaščic ter koristila zaradi cenenega bencina turizmu, drugače pa se kljub milijardam, katerim se italijanska vlada odreka zaradi te cone, soriškemu gospodarstvu le malo pozna. Tako so trgovine na Kaštelu, ki so svoj-čas služile predvsem deželi, -skoraj vedno prazne in nudi ta nekdaj tako živahna ulica zelo žalostno sliko. Goriška prosta cona pa tudi zelo škodi furlanskemu gospodarstvu. V videmski pokrajini propadajo tovarne likerjev in slaščic, ker ne uživajo onih ugodnosti kot enake tovarne v prosti coni. Največje podjetje te vrste Candolini iz Tarčenta se je preselilo v Gorico in je zato ostalo v Tarčentu nad 50 brezposelnih delavcev in uradnikov. Goriškemu Tn furlanskemu mrtvilu ne bo opomogel niti sejem Sv. Andreja, ki je bil svojčas tako živahen;
Ricmanje
Dobre ceste so za vsako vas nujno potrebne. Človek bo namreč laže hodil po gladki cesti, kmet pa ne bo preklinjal, če mora z vozom po ozki, a urejeni poti. Toda pri nas ni tako. Glavna cesta, ki vozi skozi vas, je zelo pomanjkljiva, čeprav so jo pred leti nekaj popravljali in potrosili zanjo toliko denarja, da bi bila lahko celo tlakovana. Ko so cesto popravljali pa so pozabili na stranske poti, ki so še danes v zelo slabem Stanju. Predvsem bi morala občina nujno poskrbeti za popravilo ceste, ki vodi na Korita, in pot za cerkvijo, ki se zlasti ob dežju spremeni v pravcati potok. In že ko govorimo o cestah, bi skupno z Borštani predlagali občinski upravi, da bi poskrbela za popravilo ceste, ki gre s Katinare do novega mostu. Ce bi bila podaljšana vožnja avtobusa do Ključa, bi imeli tudi večerne zveze s Trstom, za kar bi bili Ricmanjci in Borštani Zelo hvaležni.
Pereče vprašanje, ki prav tako nujno zahteva rešitve, je napeljava vodovoda tudi v zahodni del vasi. Napeljava sedanjega vodovoda je namreč zelo pomanjkljiva, vodovodno podjetje, se pravi občina, se ni ozirala na potrebe vaščanov, kaj da bi šele prisluhnila njihovim nasvetom. Tako se je zgodilo, da imamo na trgu, oziroma v njegovi bližini kar tri vodovode, medtem ko nima zahodni del vasi niti enega in motajo tamkajšnji prebivalci čisto na drug konec vasi po vodo. Kako je to naporno in zamudno, bodo najbolj vedele povedati naše gospodinje, ko morajo zlasti poleti tako daleč po vodo.
Potrebovali bi vsaj še eno napajališče, ker sta dve vsekakor premalo.
trrrirt°mni11 bi pa Ie> da 80 se pri
"J* teea prepotrebnega sredstva it-Iv t* nekQllko bolj na prostor. Po-‘ ."i^Pajallšče, kakor se je to
n?čnn nm1 "f3?’ na trg ni niti higienično niti estetsko, £e pomislimo, da je trg našemu človeku središče vse-ga dogajanja v vasi.
Nujno bi bila potrebna še ena luč in sicer na cesti med postajo in vas^ jo. S tem bi zlasti starejšemu vašča-* nu prihranili v poznih zimskih urah marsikak neljub padec po že itak Slabi poti.
Zanima nas tuda, kaj Je z obljubljenim telefonom, ki je bil že vne-
*** * obòtosW prorečun? Nestrpno
5
TESTI VAL
slovenskih prosvetnih društev
v Istrskem okrožju
Za ,.Novoletno jelko"
Žene in mladinke v Trstu pridno šivajo, da bo do novoletne jelke čim več igrač izgotovljenih in veselje otrok zato toliko bolj veliko. Niso pa žene marljive le pri Siva. nju: po terenih so si v mestu izvolile odbore, ki imajo nalogo, da skrbe, da bo nabiralna akcija Cim bolj uspela in pripravljajo sezname otrok, ki bodo obdarjeni ob novoletni jelki. Tudi po okoliških vaseh so imele žene v okviru ASIZZ sestanke, nakaterih so izvolile posebne krajevne odbore, ki bodo izvedli vse potrebno za praznik otrok. Sestankom so Cesto prisostvovali celo otroci, ki se močno zanimajo, kaj jim bodo tovarišice in tovariši pripravili za novoletno jelko. Z navdušenjem sprejemajo vest, da bo tudi letos posebno pripravljena predstava «Rdeče kapice» v veliki dvorani, ki bo brez dvoma, tako kot lansko leto «Sneguljčica», razveselila velike in male
— Dne 23. t. m. se je pričel teden slovenske kulture V Istrskem o-krožju. To je v. kratkem razdobju. že tretja kulturna manifestacija p. jugoslovanski poni. Najprej sitno imeli teden italijanske kulture v Izoli, nato hrvatski festival v Bujah. S festivalom slovenske kulture zaključujemo letošnje preglede kulturnega udejstvovanja.
Festival slovenske kulture se je pričel g literarnim večerom, na katerem so brali svoja, dela priznani slovenski književniki. V naslednjih dneh pa bodo nastopala prosvetna društva Istrskega o-krožja, pripravljajo Pa se tudi skupine iz cone A, kot na primer dramska skupina iz Sv. Križa, pevski zbor s. Proseka in Komorni zbor iz Trsta. Prišli bodo tudi gostje iz Buj in italijanske kulturne skupine. Višek festivala bb 29. novembra, na dan jugoslovanskega državnega praznika, ki bo obenem pregled najboljših skupin našega okrožja. Ob času festivalskih prireditev gostuje v Kopru tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta in folklorne skupine iz Ljubljane.
V prejšnjih pogojih se kulturno delovanje našega ljudstva ni moglo razmahniti. Fašizem je stremel za. popolnim gospodarskim, narodnostnim in kulturnim uničenjem slovenskega in hrvat-skega življa v Istri, toda tudi italijansko delovno ljudstvo je zatirala domača oblast.
Danes sloni razvoj kulturno — prosvetnega življenja na dveh načelih: prvič, kultura mora biti
ga že pričakujemo, saj bi bil za našo vas res nujno potreben. Kadar ga bodo napeljali, bi pa prosili, naj bi bil ta telefon javen, to se pravi dostopen vsakomur in ne samo nekaterim, kakor se po vasi šušlja.
S potrebami naše vasi pa še nismo pri kraju, ker bi tudi naše perice imele kaj pripomniti. Občini bi bile namreč nadvse hvaležne, če bi jim preskrbela primerno pralnico, kakor jo že imajo nekatere vasi (Dolina ima celo dve!). Seveda pa bi naše žene priporočale, da bi se občinski možje posvetovali z njimi, ker le one najbolj vedo, kje bi bil najbolj primeren prostor za tako vaško pralnico. Prav tako bi pralnico potrebovala vas Log, na katero bi tudi ne smeli tako pozabljati!
Opčine
Pred nekaj dnevi se nam je na Opčinah zrušila streha Lekjetove-ga hleva, ki je bil že prej poškodovan zaradi bombardiranja. Na kraj so prišli gasilci ter odstranili les In opeko, da ne bi ogra-žala varnosti ljudi, ki hodijo tod mimo. Tako se je ruševinam okoli «Brdine» pridružil še en v nebo štrleči zid. Openci se seveda s tem ne moremo zadovoljiti.
Pet let po nam uničene domačije pri noven dokaz
končani vojni so slovenske kmečke «Dulencih» v po-zapostavljanja go-
spodarskih Interesov slovenskega življa tudi v naši vasi. Kmečki očanci so doslej zaman trkali na vrata najrazličnejših uradov, od občinskega delegata pa do župana.
V bombardiranju dne 20. aprila 1944 so ameriški bombniki pogodili spodnji del vasi, zaradi česar je zgubilo življenje 36 vaščanov, medtem ko so se nemški oficirji v vilah gornjega dela vasi neovirano šopirili dalje. Poleg težkih človeških žrtev so kmetje Izgubili še svoje domačije. Ob osvoboditvi je bilo 24 družin nameščenih v takoimenovanih «oficirskih hišah», medtem ko ostale še danes životarijo v stanovanjih, ki so bila zasilno pripravljena Iz j hlevov, ali pa so stisnjeni pri so- J
sedih. Kako je tako življenje težko, lahko razume samo kmet, ki ima opravka s kmečkim delom In živino na Krasu, kjer živina zaradi slabe krme potrebuje toliko več pažnje In nege. Zaradi tega je nujno, da je hlev v neposredni bližini doma. Openski kmetovalci, ki so izgubili ob bombardiranju svoje domove, pa morajo večkrat na da» Iz enega konca vasi na drugi, da nakrmijo živino, Jo pomolzejo itd.
Morda bo kdo dejal, da so bile na Opčinah v zadnjem času sezidane tri stanovanjske hiše, zato da se reši to stanovanjsko
Patir ič e
vprašanje. Res je, da so bile preseljene v te hiše povečini družine Iz «oficirskih hiš», vendar pa tam ni mesta za kmečke družine In tudi ne za one. ki ne morejo plačevati tako visoke najemnine. Pri tem ne drži noben izgovor, da ni mogoče zgraditi manjših kmečkih hiš, saj so v gornjem delu Opčin pred dobrim letom kot gobe po dežju zrasle one hiše, kjer je danes naselje ameriških družin, če znajo reševati taka vprašanja, naj tudi nas ne prezrejo, saj nas prav dobro poznajo kot davkoplačevalce. Prepričani smo tudi, da bi v primeru drugačne nacionalne in politične pripadnosti naših kmetov to boleče vprašanje že rešili.
Openski kmet.
Prvo, kar pade v oči vsakomur, ki pride v našo vas, so izredno slabe ceste. Edina cesta, ki je dostojna, pelje na Občine in jo pravzaprav naši vaščani skoraj najmanj uporabljajo. Vse druge so pa tako razrahljane od deževja, poleg tega pa razrite od zavezniških trikov, ki so prava kuga za naše vasi, da je ponoči skoraj nevarno hoditi saj si Je pred nekaj dnevi neko dekle iz naše vasi izvinilo nogo, ko se je vračala ponoči domov. Tudi občina je kpnč-no le uvidela, da je skrajni čas, da nekaj ukrene in tako so pred nekaj dnevi pričeli z asfaltiranjem ceste' proti Bazovici.
Se nekaj besed o tankih: oblasti sicer povrnejo škodo, ki so jo prizadeli, vendar našega potu in truda, ki smo ga imeli, preden nam je zemlja začela roditi, ni mogoče poplačati z denarjem. Kaj ni mogoče do. biti drugih prostordv za manevre anglo-ameriških vojakov?
Veliko je zanimanje v naši vasi za poboljševalni«), ki so jo pričeli graditi nedaleč od naše vasi. Gre za obsežna dela, saj je ZVU pokupila 55.000 m zemlje, na kateri bo zraslo skupno šestnajst stavb. Naselje bo imelo poleg stanovanjskih hiš tudi delavnice, cerkev in igrišča. Dela bodo trajala po vsej verjetnosti dve leti; delavci so povečini iz bližnjih vasi, le nekaj je Furlanov. Gospodarji, prešnji lastniki zemlje, na kateri bo poboljševalnica so nekoliko razočarani. Prepozno so uvideli, da bi lahko s pomočjo Kmetske zveze izvlekli nekaj ugodnejše pogoje pri prodaji zemlje. Sedaj jim je žal, da niso prej ubogali nasvetov tistih, ki so takoj videli, da je le v slogi moč.
Napajališče je končno dokončano, manjka samo še najvažnejše — voda. Upamo, da lo bog« kmalu na-
itfiaU.
\/T
't.
n
o
last delovnih množic in dosto. a vsem ljudem brez razlike, drv :č Pa momjo biti vse kulturne > -dobitve last vseh treh narodne ti tega ozemlja: Slovencev, Hrvalco in Italijanov.
Dolgotrajno gospodarsko in nacionalno zatiranje je prineslo 1 :-ke posledice: nepismenost, pri' ii-tivnàst, kulturno zaostalost. ! o-sebno v obalnem pasu so bile i-sledice nacionalnega zatiranja :e-lo težke.
Ivjudska oblast se je od vsega :t četka zavedala, da kulturna preobrazba ni mogoča brez ustna i-ve materialne osnove, to je b z izgraditve novih šol, dvoran .n kulturno-prosvetnih ustanov. V. zadnjih letih smo dobili na 1 -deželju in v mestih vrsto no šol. V. Kopru gradijo na prosti kjer je bila nekoč Zlogliisna kr hilnied novo šolsko poslopje slovensko in italijansko osno šolo. V. Bujah pa je že skoraj dokončana velika stavba, kjer l>o imela svoje prostore hrvat a gimnazija. V naših vaseh pa o zrasla v. zadnjih letih moder a šolska poslopja. Danes na na:	i
podeželju skoraj ni več vasi. Vi bi ne imela svoje osnovne Še’ .
Rekli smo že, da je ljudska ■ last prejela žalostno dedišč <; ki jo najbolj vidimo v nepisv nosti. Samo v koprskem okr o. je še danes 600 nepismenih. P ■'d nekaj leti je bila ta številka “ večja, toda s tečaji se je odštel znatno zmanjšal. Človeku se z !i čuden ta pojav nepismenosti v deželi, ki je sicer precej razv :>i Zaradi bližine velikega mesta. N i velik odstotek nepismenosti -e vplivalo pomanjkanje osnovu h šol in velika beda kmečkega pr -bivalstva, zlasti v notranjosti efe-žele.
Rol je bilo malo že V dobi avstrijskega pospostva, a slovens' , m hrvatske so odpadle v fašist nem obdobju. Prve slovenske n hrvatske šole so vzklile med t '--no. To so bile partizanske š< • in bito jih je pet: v Babičih, G’ -tmt. Borštu, Dekanih in Cežarj P.o osvoboditvi pa je ljudstvo z -čelo odpirati šole samo, in j i tem so se najbolj izkazale var , ki so največ trpele pod fašizmo: ’. Vladajoča fašistična gospoda ■-hotela imeti na našem ožemi-1 poslušne in neizobražene hlape toda zgodovina M dovolila takega ponižanja.
V našem okrožju odpade va Vsakega učitelja 32 otrok, kar je dokaz prizadevanja oblasti, da bi imeli v. mestih in na deželi dovolj učiteljev in profesorjev. Vsaka vas mora imeti svojega učitelja, vsak otrok možnost izobrazbe.
Ljudska oblast, ki se zaveda pomena prosvete, skrbi za ustanove, ki nudijo izobrazlx) neposredno najširšim množicam. To so zlasti prosvetna društva. Danes imamo samo v koprskem okraju 23 prosvetnih društev, med katerimi je nekaj zelo aktivnih, kakor na primer v. Šmarjah, Borštu, Cežarjih in Marezigah. V okviru teh prosvetnih ustanov deluje več knjižnic, igralskih družin, pevskih zborov in bodb. Zlasti Bujščina neguje stare ljudske tradicije in ima večje število folklornih skupin. Plesno grupo iz Dekanov pa poznajo že vsi Istrani in Tržačani.
Vse to govori o razvitem ljudsko prosvetnem življenju, ki zajema čedalje širše množice, dviga kulturno raven in se bori proti vsem ostankom stare miselnosti. Ne smemo pozabiti, da se je kulturno množično delo začelo razvijati šele z narodno-osvobodilno borbo. S podporo ljudske oblasti je to delo že doseglo precejšnje uspehe t> oblikovanju in izobraževanju delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Slovensko in hrvatsko prebivalstvo je dobilo šele po osvoboditvi možnost lastnega naz cionalnega in kulturnega razvoja. Isto velja, tudi za italijansko kulturo, kateri je omogočen uspešen razvoj rt skupnem tekmovanju: vseh treh narodnosti za kulturno rast in bombo sni 'jkkjio srečnej*» 1 đmiba,
6
gs .J’IJj
Iz republik Jugoslavi]
e
Naj živi socialistična Jngoslavifa !
Nova Jugoslavija, katere temelj je bil postavljen na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu 29. novembra 1943 je nastala po nar čelu samoodločbe in Po tem nar čelu je bila tudi ustanovitev FLRJ dve leti pozneje v svobodnem Beogradu tudi potrjena.
Jugoslovanski narodi so dali kri za svobodo tn samostojnost in so svojo domovino tudi pripravljeni braniti pred vsakim napadalcem, ki bi se upal kratiti jim te velike pridobitve. To dokazujejo danes tisoči udarnikov, ki s svojim neslutenim delovnim poletom grade industrijo, ki je podlaga trdnosti države, to dokazujejo številna socialistična kmetska gospodarstva, to potrjuje vsa delovna inteligenca, ki na osnovah čistega marksizma-lentnizma vodi naprej borbo za socializem ne le v mejah svoje lastne države, temveč tudi med proletariatom vsega sveta.
Zasedanje v Jajcu 29. novembra je dalo temelje za novo državo, dalo pa je tudi osnove za delo 16 milijonov ljudi.
Temelji svobodne države so trdni: bili so postavljeni v času najhujše borbe z okupatorjem, bili pa so postavljeni tudi takrat, ko so si vojaški zavezniki jugoslovanskih narodov delili njihovo ozemlje na interesne slere. in kor je Jugoslavija lahko kljubovala \'semu v času najhujše vojne vihre, tako ni zakolebala niti, ko so voditelji Sovjetske zveze odkrito nastopili proti njej s sramotno resolucijo. Vzdržala je gospodarski in moralni pritisk prav zato, ker je narodnoosvobodilna vojna dala poleg temeljev nove države tudi 16 milijonov novih ljudi.
Jugoslavija predstavlja danes v svetu restii trino svobodno državo, Borba zanjo je bila težka, prav tako težavna pa je borba za njeno okrepitev. Toda na principih notranje enakopravnosti narodov, enakosti v odnosu do drugih držav, na osnovah čistega marksističnega nauka, v borbi za resnico m pravico Jugoslavija danes uspeva.
Proletariat v svetu spoznava dejansko stamjelndajejugoslovanskim narodom priznanje. Prav
zaradi tega in zaradi neukkmlji-vosti Jugoslavije pa se napadi kominlormistov poostrujejo, ob mejah rožljajo z orožjem, blatijo jo v vseh mogočih svetovnih forumih. Z vsem tem pa dosegajo prav nasprotni učinek kot ga žele in se le sami izpostavljajo kritikam delavskih razredov drugih držav predvsem pa držav v OZN.
Jugoslavija je med prvimi državami v borbi za ohranitev miru v svetu, čeprav niso njeni državljani podpisali mirovnega apela Podpisali ga niso zato, ker so spoznali, da je kominformistična akcija za mir le nesramno varanje množic in izkoriščanje njihovega zaupanja. Borba jugoslovanskih narodov za mir je konkretna: doma so ustvarili enakopravnost in svobodo svojih lastnih narodov, v svetu pa se bore za enakopravnost im svobodo v medsebojnih odnosih vseh velikih in malih narodov.
Zato pozdravljamo Jugoslavijo
skupščina v jajcu je proglasila josipa broza - tita
ZA MARSALA JUGOSLAVIJE
kot resnično borko za mir. Sledimo njeno brezkompromisno politiko za svobodo proletariata vse-
ga sveta!
Naj živi 29. november, ki je postavil temelje taki Jugoslaviji!
Pot v Jajce
Listal sem po starih zapitkih in urejal gradivo, ki mi je nastajalo v dobi težkih borb naših narodov za svobodo, ko se je s krvjo in žrtvami odločalo o naši pravici, da si po svoje urejamo svoje življenje. Iz nekaterih beležk posnemam misli, ki so se mi porajale in ki so tudi danes še vse žive, kakor je živa in neizbrisna naša borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Dotaknil se bom vtisov, ki mi jih je dala naša dolga in naporna pot v Jajce leta 1943.
Kakor je tila to edinstvena pot po tehnični izvedbi, tako je bila velika tudi po svojem političnem pomenu. Razumljivo zato, da smo se že takrat zavedali važnosti svoje poti in da smo si tudi z vsemi silami prizadevali, da prispemo pravočasno na cilj.
10. novembra ponoči 1943. leta smo krenili z Roga na pot. Mislim, da bo datum točen, saj smo se prav tega dne vienili z enim delom štaba z dolgega romanja križem po Dolenjskem in Notraj-
skem, kamor nas je pognala zaključna faza nemške oktobrske ofenzive.
Preko Slovenije, Like, Korduna in drugih partizanskih krajev nas je vodila pot v Bosno. Povsod smo srečavali porušene vasi, požgane domove kmetov in grobove šteinlnih žrtev, ki jih je dalo ljudstvo za svojo svobodo.
S poedinih delov poti imam zapiske, ki morda še posebno danes kažejo, zakaj ni mogoče odtrgati narodov Jugoslavije od njihove «ojsfce.
Za neko vasico pod Kapelo, pravijo moji zapiski, smo v mrzli burjt čakali na voznike, ki naj nas popeljejo v sosedno mesto. Nismo mogli razumeti zakaj zavlačevanje, ko se nam vendar tako mudi. Odbornik na.s je tolažil, da bo kmalu vse v redu, in morali smo se pač vdati v usodo. Ko so po dveumi zamudi pridr-drali vozovi, smo takoj videli, da so konji že precej utrujeni, in ko smo se razburjali nad vozniki zaradi njihove počasnosti, nas
Lik marsala TITA
Kdo je Tito, kakšen je njegov notranji lik, njegova človeška podoba? sem se vpraševal poln nestrpnega pričakovanja. Kdo je ta kmečki sin iz hrvatskega Zagorja, sin Hrvata in Slovenke, ta industrijski proletarec, strugar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne in ki stoji danes na čelu vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, katerega je pokrenu v prvih dneh narodne vstaje v Srbiji, organiziral prve odrede partizanov, stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi akcij, nemških ofenziv ustvaril ogromno in čudežno enoto Narodno-osvobodil-ne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, uporniško armado, ki je trajno obdana in obkoljena od sovražnikov neprestano rasla?
Poznal sem nekaj njegovih slik, fotografij in grafik, ki so nam jih prinesli kurirji z juga in ki sem si Jih bil pozorno ogledal. Nobena izmed fotografij mi o njegovi oseb. nosti ni kdo ve kaj razodela. Bile so medle, kazale so gbraz, ki je Imel nekoliko tujo Izrazitost, nikakor pa ne pravega pečata veličine. Grafike pa so predstavljale nekakšno tipično balkansko obličje, v katerem je umetnik očitno skušal stopnjevati silo In moč, energijo, ne pa tudi duha ali kakršne koli višje človečnosti, ki jo je moral vsakdo čutiti v dejanjih tega moža poleg junaštva in energije. Vse te slike so me navdajale samo z neko skrbjo, z nekim nemirom; kdo In kaj je ta človek, vodi našo veliko Stvar? Ali je k njem dragocenost.
veličina, ki ni zgolj energija in moč?
Prispeli smo v Jajce. Dežurni Častnik nas je pripeljal v štab. Za mizo je sedel Tito. Stopil sem k njemu, se mu predstavil in sproščeno zavzet sedel na prostor, ki mi ga je ponudil. Motril sem njegovo pojavo z vso pozornostjo In z vso zbranostjo, ki jo premorem. Srednje visok je, čvrste rasti, glavo nosi ponosno. Obraz blede polti, obrit, lasje plavi, na sencih rahlo esiveli, čelo visoko, oči mu leže globoko, svetlomodre so In nekoliko zastrte ter utrujene, a polne moči, nos izrazito upognjen, izraz ust nepre-
OB SREČANJU PREO. SEONiKA PRtZiDIJUMA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE JOSIPA VIDMARJA Z MARŠA-LOM TITOM
gledno kompliciran, brada krepka, celoten izraz obraza je energičen In očarljiv, nekaj napoleonskega je v njegovi teži, a mogel bi biti tudi obraz umetnika. Njegovo vedenje je zadržano in mirno, toda njegove kretnje so hlastne, nervozne.
Opazoval sem ga sproščen, skoraj bi dejal olajšan. Vprašanja, ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorjena. Ne znal bi tedaj odgovoriti zakaj, toda že sem si bil na Jasnem, da se v tem možu družita eneigija In čar, energija in neka fascinirajoča moč, ki Je dana samo dragoce-
nim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkrati vzvišenega.
Na zgodovinskem zasedanju AV-NOJa je bil z viharnim navdušenjem sprejet predlog slovenske delegacije, da še naslov maršala podeli komandantu tov. T*tu.
Opazoval sem ga ves ta čas z nenasitno, ostro pozornostjo. Ko mu je bil podeljen visoki naslov smo mu vsi člani Predsedstva čestitali. Vsakemu izmed nas Je stisnil roko, s svojimi ožjimi, starimi sodelavci pa se je poljubil. Nobena črtica na njegovem obrazu mi ni ušla. Bil je srečen In prevzet, toda ko Je ob. jemal svoje stare prijatelje, sta njegov izraz in kretnja govorila: «Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik m težak kos našega dela je opravljen». Skratka, to ni bila sreča osebne zadoščeno-sti, temveč sreča nad uspehom stvari. In to Je velika In visoka sreča. Izmed vseh močnejših vtisov je ta najmočneje potrdil moj prvi vtis In tisti trenutek sem bil srečen tudi sam, ker sem smel sodelovati pri dopolnitvi velikega in slavnega poglavja naše osvobodilne borbe in ker sem z vso gotovostjo vedel, da Je vodstvo naše zgodovinske stvari v pravih rokah, v rokah človeka, ki Je živeč zanjo znal pozabiti na vse nebistveno, nevažno In tudi nase — v rokah človeka, ki Je posvečen. Resnično velika dela nastajajo samo Iz posvečenosti. Lik maršala Tita priča o veličini naše borbe, Je upravičeno njen simbol. Prejel je od nje svojo veličino In zdkj Jo tuja ona prejema od njega*
je eden bistro pogledal in dejal: «E, brate, ne može čovek da hude istovremeno na polju i da vozi svoje partizane». Ze v tem stavku je bilo veliko odkritje. Prvič to, da so kmetje takoj prekinili delo na polju in brez godrnjanja prišli na odbornikov
LJUDSTVO JE NAŠLO PR A VI ODNOS DO SVOJE VOJSKE
poziv, da prepeljejo partizane v oddaljeno mesto. Drugfl pa so pokazali s tem, da so govorili o «svojih partizanih», veliko ljubezen, ki jo čutijo do naše vojske.
Tako gledanje na našo vojsko, taki res bratski odnosi so nas spremljali na vsej poti do Jajca. Ustavljali smo se v porušenih vaseh, v. oplenjenih domovih in v razbitih mestih. Povsod lepi sprejemi, povsod vse pripravljeno za prehrano in prenočišče. Ko zvedo kmetje, da sino v vasi, nam prinašajo z vseh strani hrano in razne priboljške. Zapletemo se v pogovor z njimi. Pripovedujejo nam, da takisto kakor za nas, skrbe za vse partizane. Brž ko pride enota v vas, jo razdeli osvobodilni odbor po hišah, kjer dobe vso oskrbo. In če pride dnevno tudi po deset enot, za pse velja isto, za vse mora biti hrane. Presenetila nas je ta velika pripravljenost. Toda popolnoma smo razumeli, ko nam je dejal neki stari kmet: «E, brate, pa to je naša vojska. Da nema njih, svi bi mi nastradali. Prokleti Švabi došli bi u sela i opljačkali sve. I onako su nam mnogo uništili dok još nije bilo partizana. Pa znaš to, brate, Titova vojska nije ono kao što je bila vojska u prošloj Jugoslaviji. U Titovoj vojsci su naši sinovi, koji se bore Za naša prava. Zato ne žalim ni hleba ni me-
sa samo da je naša vojska sposobna za borbu. Bolje sad, da mi gladujemo, a vojska da ima svega, nego li da nas Švaba gnječi još stotinu godina». Teh besed si nisem zapisal zato, ker bi mi povedale nekaj novega, temveč zato, ker jih je povedal preprost človek, ki je živo čutil njihovo resničnost. V teh besedah je vsa modrost kmeta na jugu, je vsa njegova politika in njegovo vetiM ko spoznanje. Kmet je vedel, da mu samo partizan prinaša svobodo, da mora tudi sam prispet vati k osvobodilni borbi in da btì njegova ljubezen do vojske bogato poplačana.
Ugotovili smo posebno tjubet zen do ranjencev. Seljanke sò dan na dan zbirale najboljše stvari: jajca, mleko in zelenja* po, ter jih prinašale v bolnico «svojim ranjencem». «Najviše su doprinjeli našoj borbi, pošto su žrtvovali sebe, i težko su nas zadužili za čitav njihov život», pravi ženica, ko jo vprašamo, kako da iz tako oddaljene vasi prinaša svoj skromni dar.
Toda to, kar spredaj opisujenti niso bili le posamezni primeri. Vse te stvari so bile popolnoma enake na Hrvatskem, v Bosni, li Baniji in Pokuplju, v Liki in na Kordonu in po vseh drugih širu nih predelih bratskega juga. kjer. koli se je bil težak osvobodilni boj. Na vsej naši poti smo srečavali enake poglede na našo borbo. Kmet je našel pravi odnos do svoje vojske.
Prispeli smo p Jajce. Vse je bilo v svečanem razpoloženju, povsod številni delegati iz vseli krajev Jugoslavije, 29. novembri je bilo težko pričakovano zasedanje.
Na tem zasedanju sem si zapisal naslednje misli: «Nov parlament! Nehote se pri tem spomni Človek političnega življenja preteklih dvajsetih let. Tudi takrat je bil parlament, prihajali so poslanci, govorili in igrali visoko politike, pri tem pa vedno iskali priložnosti, da izigrajo pravice drugega naroda in so zalo ljubosumno vodili borbo za položaje in ministrske stolčke. Naposled so potrdili svoje razdiralno in zločinsko politiko t sramotnimi streli v skupščini, katerih žrtev, so bili hrvatski voditelji z Radin čem na čelu. Da, to je prcte/closfli Politična preteklost naredo«, fc» so jih voditelji slepili z gesli o demokraciji prav. takrat, ko sd najbolj teptali osnovne ljudske, svoboščine. Danes ta preteklosti umira. Njeni predstavniki jo sicer hočejo ohraniti pri življenju, toda ljudska pamet je močnejša od hinavskih laži prevejaniK špekulantov, ki ie toliko desetletij zatirajo pravice delovnega človeka. Zato zaman protesti begunske jugoslovanske vlade vf Kairu proti sodelovanju zarcznfn kov, s partizani, zato zaman grizejo Rupnikovi domobranci p poi slednjih smrtnih krčih Okrog sebe kakor podivjane zveri. Narodi Jugoslavije bodo pometli z izdajstvom, uničili bodo zločinska preteklost in obračunali z vsemi, ki še vedno iščejo osebnih kori* sti v političnem delu. To dokazuje novo narodno predstavništvo, naš novi, res ljudski pari-*» vneht».
SPOMINSKA PLOŠČA VZIDANA V POSLOPJU II. ZASEDANJA AVNOJa
LIUDIKI TEDNIK
7
Kominformistični „ miroborci “ so dobili lekcijo
V Varšavi je bil te dni U. kongres pristašev miru. Prvotno je bilo določeno, da bo kongres v Sheffieldu na Angleškem, toda prenesli so ga
na Poljsko, ker angleške oblasti niso dale dovoljenja vsem inozemskim delegatom.
Na kongresu sodelujejo voljeni delegati vseh ostalih držav. Kako so bili «voljeni», naj pokaže naslednji primer: dunajski komunistični list «Volksstimme» je javil, da bodo na konferenci, ki je bila 21. septembra, izvolili delegate za Sheffield. Toda že 5. novembra je 16 delegatov vložilo prošnje za potna dovoljenja. Rezultati volitei) so bili torej znani 16 dni pred konferenco. Res demokratične volitve!
Kongres, ki ga je organiziral Ko-minform, je poln protislovij, ko-koi- je bita stokholmska akcija zaslepljevanje množic, ki hočejo mir v svetu. Predsednik Joliot Cu. rie je v svojem govoru izjavil; «Mi moramo spremeniti silo, ki jo predstavljamo, v najvišjo instanco, ki bo sposobna vsiliti voljo ljudstva Vsakokrat, kadar organi, ki so dolžni odstranjevati vojno, ne bodo zadostili tej nalogi». Pri vseh teh besedah pa Joliot Curie vidi edino nevarnost v atomski bombi, pravih Vzrokov vojne pa ne pozna, oz. ne 'govori o njih, ker bi to ne bilo v skladit- z imperialističnimi težnjami 'Sovjetske zveze.
Na niformbirojevskem kongresu
V	Varšavi je govoril tudi podpredsednik ameriške progresivne stranke in eden izmed ustanoviteljev Svetovnega komiteja pristašev mi. ru John Rogge. Obsodil je poskus Informbiroja, da bi borbo za mir postavil v službo Sovjetske zveze.
«Danes sta na svetu dve koncentraciji sil, ki zadajajo skrb. V ZDA je koncentracija ekonomske moči, ki je prodrla v naše politično življenje in življenje drugih držav. V SZ je koncentracija politične moči» tei je prodrla v. gospodarsko življenje te države in življenje narodov
V	drugih državah. Obe koncentraciji sta vznemirljivi»,
Koncentracija politične moči v ZSSR je nevarnejša, ker komunisti, z dogmatično gorečnostjp trdijo, da je njihova pot edino prava. Ti ko-
minformovski komunisti podpirajo sovjetsko politiko, ki zahteva nadzorstvo nad naprednimi gibanji, zaradi česar so napredne sile na vsem svetu razdeljene in razbite. Napredna gibanja se bodo razvija, la samo, če bodo progresisti zavzeli neodvisno stališče, kakršno je zavzela Jugoslavija ter bodo koristi * svoje države jgostavili na prvo mesto. Napredni ljudje morajo izjaviti, da so neodvisni od ideje, da Se mora napredek istovetiti samo s politiko SZ, da bi se lahko učinkovito borili proti reakciji v svojih državah in za mir v svetu. Napredni ljudje v vsaki državi morajo ne samo postaviti korist svoje države na pmo mesto, temveč morajo biti tudi proti blokom sil na svetu.
Dogmatičnost pa pomeni tudi oviro pri napredku. Ne moremo se uspešno boriti za mir in napredek. Če priznavamo samo eno pot, oko ne odklonimo ideje, da je treba ves progres istovetiti s politiko SZ, Oko se ne odrečemo uporabi sile, da bi napravili potrebne spremembe v človeški družbi.
Govor Johna Roggeja je na kongresu vzbudil veliko razburjenje, ker ni bil v skladu z direktivami, k* Ph je dala sovjetska agentura. Komentar «Tassa» je označil njegove besede kot provokacijo. Tak sprejem govora J. Roggeja, komentarji m medklici pričajo, da je bil kongres pripravljen čisto na ko-minformovski liniji i„ na tej osnovi ne more doprinesti prav nobenega koristnega ukrepa za ohranitev Pltru.
Toda dvoličnost besed, in dejanj je tako očitna, da bo II, kongres pristašev miru vendarle imel tudi učinek — nasproten temu, kakor si ga žele sovjetski voditelji ln njihovi agentje
„ NERETVA v borbi z orkanom
Redna proga parnika «Neretva» je Reka — Severna Evropa. Na zadnji vožnji je iz reške luke vozil les v Anglijo in na Dansko. 2e na poti tja je v bližini Rotterdama parnik zajel vihar, toda s spretnim manevriranjem, čeprav je plovba tam nevarna zaradi minskih polj, se je mornarjem posrečilo, da je pomik nepoškodovan prispel v luko Rotter-va» odpeljala v Benetke. 14. sep-dam.
Tu so natovorili 5.5990 ton drobnega premoga, ki naj bi ga «Neret-tembra je ladja odplula.
Ko je plula «Neretva» že proti Biskajskemu zalivu, so radiopostaje javljale dva tropska ciklona, ki se drug za drugim valita od zapada proti vzhodu z brzino 30 milj na uro in v širini 150 do 200 milj. «Neretva» je bila na odprtem morju, in ker vozi komaj 5 do 6 milj na uro, ni mogla ubežati ciklonu, ki se je naglo bližal.
Valovi so postajali vse večji in že so dosezali višino 10 metrov. Voda je že pljuskala preko ladje, a nad skladišči se je nabralo preko 300 tor; vode. «Neretva» j« omahovala. a mornarji se niso mogli več prebiti od knpe na prednji konec
ladje. Krmilo r.'i hotelo biti več pokorno, «Neretva» je bila prepuščena besu oceana polnih 24 ur.
Ni preostajalo drugega kakor začeti borbo s prirodo. Vsa posadka se je vrgla na delo: zaprli so vse odprtine, prekrili tovor z mrežo, vse na palubi so privezali ali odnesli v notranjost. Medtem se je ciklon vse bolj približeval angleški obali, menjal je namreč smer proti severovzhodu. Tako je «Neretvo» zajela periferija prvega ciklona, medtem ko je drugemu srečno ušla. Veter je popuščal, toda valovi so še vedno naraščali in se igrali z ladjo kakor z orehovo lupino. Videti je bilo, da jo bodo zdaj zdaj požrli.
Cele gore valov, visokih 12 do 15 metrov in dolgih 700 do 800 metrov so se nizale druga na drugo in pokrivale kljun ladje. Parnik se je dvigal iz njih, včasih pa se tako globoko pogreznil, kakor da ne bo nikdar več vstal. Nevarnost je bila, da se na vrhu valov prelomi.
Tako je plavala «Neretva» 24 ur. Izdržala je. Počasi je veter- popuščal, morje se je mirilo. Končno je končala težka borba, ki je zahtevala nadčloveške napore in moči.
Bivši informbirujei/ci
priznavajo, da so bili na izdajalski poli
Bivši minister za lahko industrijo pri zvezni vladi FLRJ Savo Zlatic in predavatelj na Višji partijski Soli pri CK KPJ Stanislav Samard-žič, ki sta po resoluciji, odločno zastopala linijo Informbiroja, sta te dni objavila pismi, v katerih priznavata svojo zmoto in izražata hvaležnost partiji, da jima je omogočila, da se kljub izdajstvu, ki sta ga zakrivila, zdaj lahko vključita v izgradnjo socialistične Jugoslavije.
Zanimive so Izjave Samardžiča, ki je v letih 1932 do 1936 obiskoval partijsko univerzo pri Moskvi ter bil potem prostovoljec v Španiji in mu nato sovjetski organi niso dovolili vrnite se v Jugoslavijo. Prisilili so ga, da se je vključil v njihovo obveščevalno službo, ga poslali v osemmesečni obveščevalni tečaj in nato z ukrajinsko armado leta 1944 v Jugoslavijo, kjer je bil kot tolmač, obenem pa je vršil službo obveščevalca za NKVD. Leta 1944 je postal član Mestnega komiteja za Beograd in bil v stalnih stikih s sovjetskimi poslaniki v Beogradu. Da jal jim je poročila o partijskih In sindikalnih funkionarjih ter o slušateljih Višje partijske šole predvsem o stališču, ki so ga ti zavzeli ob resoluciji. Organi NKVD so, stalno pritiskali nanj za poročila.
Jasno je, da njegovo delovanje ni ostalo prikrito ln je bil Samardžič kot izdajalec tudi zaprt. Klevete sovjetskih voditeljev o ljudeh, ki jih je Samardžič osebno poznal (španski borci-gestapovcil), blatenje narodnoosvobodilne vojne, procesi, usmrtitev albanskega komunističnega voditelja Koči Dozdeja, na drugi strani pa velikanski uspehi Jugoslavije so mu odprli oči in po notranjem boju in Studiranju se je odločil stopiti na pot jugoslovanske partije in sodelovati za napredek proletarskega gibanja in napredek Jugoslavije.
AH sle že
narečeni na
liudsm TEDNIK
Ko se je morje popolnoma umirilo, so momairji ugotovili, da je par-nijc r.iìgnjem. V Skladišča premoga prodira voda. Dan in noč so črpali vodo iz skladišča Delo je bilo posebno težko, ker je bila voda pomešana z drobnim premogovim prahom.
Vendar so srečno pripluli v Benetke. Ko so tovor izkrcali, so našli na dnu veliko luknjo. Italijanska tvrdka je hotela parnik popraviti, yer.dar so mornarji odbili ponudbo in pamik sami popravili ter tako prištedili veliko vsoto denarja.
VLOGA INVALIDOV
pri graditvi države
Zveza vojaških vojnih invalidov je imela v Beogradu svojo konferenco. Iz poročil je razvidno, da so vojaški in vojni invalidi v Jugoslaviji preskrbljeni bolj kakor v drugih državah. Država je s številnimi gospodarskimi in drugimi ugodnostmi v velikem obsegu pomagala vojaškim vojnim invalidom. Invalidi so med vojno in po njej občutili vso veliko skrb vodstva borbe in države in vso moralno oporo, ki so jo dobivali. Zaradi vsestranske skrbi je članstvo Zveze pravilno razumelo tudi svoje naloge v okviru države in se trudi, da bi storilo vse, kar je v njegovi moči.
Invalidi sodelujejo na raznih področjih pri graditvi države. 1453 invalidov je bilo proglašenih na prostovoljnih delih množičnih organizacij za udarnike.
Posebno v borbi za preobrazbo vasi aktivno sodelujejo invalidi. Do septembra l. 1950 se je vključilo od 135.373 osebnih in rodbinskih invalidov, ki žive na vasi, v zadruge 48.513. Mnogi invalidi so tu na vodilnih položajih. Zveza invalidov je s svojimi lastnimi silami ustanovila 344 podjetij, od države pa je prevzela 84 podjetij.
Po konferenci je delegacijo invalidov sprejel maršal Tito, ki je v svojem nagovoru poudaril, da sodeluje v. Jugoslaviji invalidska organizacija kot pomemben gospodaf-sko-politični činitelj u dtžavnem življenju. Invalidi morajo imeti vedno občutek, da so enakopravni člani skupnosti, njeni koristni člani. V. moralnem pogledu to zelo vpliva nanje in jim pomaga, da laže prenašajo težave, ki jim jih povzročajo fizične hibe, ki so posledica zadobljenih ran.
Maršal Tito je govoril o gospodarskih težkočah, ki jih ima država in čeprav še ni vsega v tisti meri, kot državljani potrebujejo, vendar pa imajo inualidi v prvi vrsti pravico, da dobe to, kar potrebujejo.
RIŽEVA POLJA
Riž zavzema važno mesto v poljedelstvu Makedonije. Pred dvema letoma je edino Makedonija v Jugoslaviji gojila riž, danes pa uspeva ta kulturna rastlina tudi v Slavoniji in na Jela* polju v Hrvatski. V teh krajih bodo še naprej gojili riž, toda zaradi ugodnega podnebja bo najbolje vrste le pridelovala Makedonija. Velika polja imajo v okolici Kočane, Strumice In Titovega Velesa. Z melioracijo Monospitovskega blata v okolici Strumice so pridobili okrog 11.000 ha plodne zemlje, kjer so danes polja riža.
POLJA MORAJO STALNO PLETI, DA RIZ BOLJE USPEVA POGLED NA RIŽEVO POLJE,
KO JE RI? VZKAUL
NAMESTO MOČVIRNIH RASTLIN RASTE NA MONOSPITOVSKEM BLATU RIZ, KI GA ZADRUŽNE BRIGADE ŽANJEJO
Kroni ka
_____,__.
Na zasedanju XIU plenuma GO Zveze sindikatov Jugoslavije so
poudarili, da mora biti ena glavnih skrbi sindikatov, da se preskrba delovnih ljudi izboljša.
Največji mlin za mletje r-aprilo v Evropi grade v Horgošu. Vojvodinska paprika je cenjeno blago na svetovnem tržišču.
Pocenila se bo proizvodnla stekla, ker bodo začeli uporabljati namesto sode in pepel ike antimonovo žlindro.
Nemški znanstvenik dr. Ferdinand Pax je prispel v Split. V splitskem institutu končuje svoje znanstveno delo o koralih.
Nova sknpina 190 otrok je odpotovala iz Jugoslavije v Avstrijo in Nemčijo, kjer žive njihovi starši.
4000 izletov je priredil v 9 mesecih «Putnik». Največ jih je priredila slovenska podružnica.
Velika nesreča se je pripetila na Savi. Zaradi hudega neurja ce je potopil brod. V valovih Save je utonilo 94 oseb.
Pri Centralnem odboru AF2 so
ustanovili pravno posvetovalnico za žene.
Avstrijska trgovinska delegacija se v Beogradu pogaja z jugoslovanskimi predstavniki za avstrij-sko-jugoslovanski plačilni in trgovinski sporazum.
Ustanovni občni zbor trgovinske argentinsko-jugoslovanske zbornice je bil v Buenos Airesu.
Nad 200 razstavljalcev razstavlja v Milanu na mednarodni razstavi usnjarske industrije, med njimi tudi Jugoslavija.
Pogajanja med FLRJ in Italijo glede reparacij, ki jih mora Italija plačati Jugoslaviji, so se ponovno začela v Rimu.
Vlastimir ' Perlčič je dobil nagrado na mednarodnem glasbenem natečaju v Vercelli v Italiji.
Na Reki pripravljajo dvig italijanske podmornice, ki so jo Italijani potopili pred umikom.
Ostanke velikega rimskega vojaškega taborišča so odkrili v Hercegovini.
1. decembra bo demobilizacija vseh vojakov, ki so izvršili svoj vojaški rok in so še pod orožjem.
Odbor za pomoč Jugoslaviji so ustanovili Američani jugoslovanskega porekla iz okolice Chicaga.
Zakon o prepovedi nošnje žara ln feredže je sprejela tudi Ljudska skupščina Crne gore.
BORBA ZA
PETLETKO
Železniška postaja Sevnica je 13.
novembra prva v Sloveniji izpolnila petletni plan. Pričakujejo, da bo celotna železniška direkcija v Ljubljani izpolnila petletko do Dneva republike.
25. oktobra Je podetje «Riba» iz Splita končalo svoj letni plan s 101.4 odst. Letošnji bogati ribji lov je omogočil, da je podjetje izvršilo svoje naloge 6 dni pred dano obvezo in 67 dni pred rokom.
Tudi železniška tehnično vozovna služba na področju ljubljanske direkcije je 54 dni pred rokom izpolnila svojo plansko nalogo.
Prav tako je svoj letni plan izpolnila delavnica službe za zveze pri direkciji železnic v Ljubljani.
Večkratna udarnica Karla Šušteršič, delavka v tovarni gumijastih izdelkov «Sava» v Kranju je izpolnila svoj petletni plan.
Stiri metalurška podjetja v državi so Izpolnila letni plan. Poleg rudni. kov krema Jezerina in Deva ter rudnika antimona Zajače, je delovni kolektiv cinkarne v Celju izpolnil svo. jo letno nalogo, ki je bila za 43 odst. višja kot lansko leto.
Kolektiv Jugoslovanskega zračnega
prometa je tudi že izpolnil svojo plansko nalogo, V 10 mesecih je bilo izvršeno 4579 poletov, V tem času so letala prepeljala nad 83.000 potnikov.
Tovarna trakov v Novem Sadu je
izpolnila letno nalogo.
19. novembra je kolektiv tovarne meril v Slovenj Gradcu izpolnil letni proizvodni plan.
18. nov. ob 8 uri zvečer je delovni kolektiv tekstilne tovarne «Sonja Marinkovič» iz Novega Sada izpolnil letni plan. Brigade tekstilne tovarne so tekmovale po šahovskem sistemu in tako dosegle velike uspehe. V letošnjem letu je podjetje proglasilo 369 udarnikov.
TEHNIKA
T
ZA GOSPODINJE
Na Angleškem so iznašli praktičiio pripravo za pomivanje posode. Gospodinja se z njo namreč ne moči rok. Na nekakih vilicah je pritrjena gobica iz celuloznega materiala, ki lahko vpije 25-krat več vode kakor je gobica težka.
TUDI ZA GOLOBE SO POSKRBELI
Da bi zaradi izredne brzine ne poškodovali golobov, kadar jih izpuste iz vojaških letal, jih spravijo v posebne kletke s padali. Te kletke potem izpuste iz letala in ko se hitrost padajoče kletke zniža, se njena vrtača avtomatično odpro in golobi lahko mirne duše vzlete.
400 KG OREHOV IZLUŠČIJO V ENI URI
Iznašli so poseben stroj, s katerim lahko izluščijo 400' kg orehovih jedrc y eni uri. Orehe stresejo med dva tekoča trakova, avtomatično izvrtajo V lupino malo luknjico ter jo napolnijo z mešanico kisika in acetilenskegp plina. Tako pripravljeni orehi gredo potem preko manjhnega plamena, ki povzroči, da plin eksplodira in vrže v eno posodo orehovo lupino, v drugo pa jedrce. Pri tem ostane 60 odst. jedrc celih, ostala pa se razpolove točno na polovico.
PRIPRAVE ZA UMIVANJE SODOV
Umivanje notranjosti sodov za pivo zahteva mnogo časa in truda. Da bi se temu izognili, so v Ameriki izdelali posebno pripravo, ki jo lahko upravlja en sam delavec. Ta priprava ima 6 ročic, ki so razporejene v krogu. Skrb tega delavca je, da pritrdi na držaje, ki so na skrajnem koncu teh ročic, umazane sode najrazličnejše velikosti. Pomivanje poteka potem čisto avtomatično. Skozi odprti no soda brizga namreč v krogu 85 sekund vroča voda, v 12 sekundah se sod izprazni, v 45 sekundah pa sunki pare sod posuše. Tako lahko v eni sami minuti operejo s tem strojem kar dva soda.
5.000 BESED V ENI MINUTI
V	Alzaciji se je nekemu iznajditelju po dolgih poizkusih posrečilo sestaviti legistrator za radiotelegrafične znake, s katerim lahko ujame in odtisne prenos Morsejevih znakov v hitrosti 5.000 besed v eni minuti. Na istem ogrodju je namreč prejemnik, ojačevalec in registrator na papirni trak, ki se odvija z veliko brzino.
KAKO POMETAJO CESTE V NEW-YORKU
V	New-Yorku so preizkusili poseben stroj, s katerim pometejo ceste v času, ki bi ga za to uporabilo najmanj 20 odst. običajnega števila cestnih pometačev. Ta nova priprava je avtomatično vozilo, v katerem je močna sesalka, ki odstranja vse smeti. Na udobnem sedežu upravlja to vozilo en sam pometač.
V 12 URAH SEZIDAJO HIŠO
V	Kaliforniji sezidajo hišo v 12 urah. Najprej postavijo na teren jekleno ogrodje, označijo odprtine za vrata in okna, potem pa pokrijejo ogrodje s posebnimi ploščami, ki naj bi dale hišici obliko. Stene teh plošč poškrope s posebno črpalko na zgoščeni zrak z malto, pomesano s cenientom. Tako napravijo zid, ki je širok 10 centimetrov. Prav tako izdelajo streho.
Ko se malta posuši, odstranijo plošče, dokončajo še okna ter vrata in hišica je gotova. V ujej so tri sobe, kuhinja in kopalnica.

NASA NOVELA
Pi
■v

Pl :.
„
. :
:	'V,«l " ifc
!&.> a	. t	^ Jft
mA
V'.:j : .	j' _ “	;;
IVO ANDR Ki
«bi prišel zato, dia spi» ali vzameš 1*^1,' Profesorjev rezki, nestrpni glas ga je. misli, toda deček, se je le mukoma zbral. Se opflwtodaj je prišla vrsta nanj. Od zadaj so ga potiskali, ^Nn se mu smelali. Pred njim, tik pred njim Je stal |lT,*4ečelasi profesor. Videl je njegove močne posti, torawjjtetie rdeče lase, povešene brke in zelene oči s trdin«! »vim po. gledom, oči človeka, ki ve, kaj hoče in kajj i* »delati in kf neizprosno zahtev od drugih, dia morsi) ! tisto vedeti o vsaki stvari in v vsakem trenutku.
Dečku je bilo, ko da je nenadoma j* rČakovano postavljan pred neko pretežko in neusmiW t*takušJr.’jo. Najlepše, kar je imel od knjižnice — to je d ^ in misel na njeno uresr.iičitev — je zdbj min1 ^«sorjeve besede so ga neusmiljeno zdramile in zafc§ sanjarjenju, ko da je nekaj zagrešil. To ga je ^tpiašdlo. Posebno se je bal, da mu ne bi profesor	po-
rogljiv vzdevek, ker je imel to navadlo. Dii»111!5 ^ko zapomnili to porogljivo ime, da bi ge ga nàto# ^ otresel.
'«Torej, kaj bi ti bilo všeč?» je pr<W Naljeval posmehljivo.	JL
«Rad bi... Prosil bi o potovanjih...» je * ^tecdjal presenečeno.
«Ti bi, prosil bi.. Zdi se mi, da sam ne ^ bi rad», je rekel profesor, pograbil netko kratko,	‘Migo,
vpisal dečkovo ime y seznam in mu jo p-«Dalje!»	i
Deček se je zmedeno umaknil in samo * se je tokrat srečno izognil vzdevku. Pogledal je ^ imela na plaitnioah sliko y barvah, vse olcro? b led, in naslov-; Ekspedicije. V polarne kraje. Počasi KX®? stop-
SONCNI ZAHOD V TRŽAŠKEM ZALIVU
nišču nizdol, se ustavljal na vsaki stopnici, ^ ®iigo na mestih, kjer so bile slike polarnih pokraJiI1> *.( e®*! bregovi, s sanmi, ki jih vlečejo psi, in snežen®1*''*• Obraz
RIMSKE TOPLIEE
PRI TRZIC
J
Vem, da veste, kaj so toplice. To je kraj, kjer izvira iz zemlje topla voda. Tudi poznate razne toplice: Rimske, Cateške, Dolenjske, Laško toda v Rim-skih toplicah pri Tržiču, o teh še niste nikoli čuli. Tam prav, na skrajnem robu slovensiek zemlje, kjer se preliva Kras že v Furlansko nižino, že onkraj Timava blizu Tržiča, prav blizu meje, toda še vedno na slovenski zemlji, tudi tam so toplice.
Rimske toplice pri Tržiču niso ravno prevroče, saj toplota vode doseže le okoli 37 do 38 stopinj Celzija. Ta topla voda izvira med skalami. Tam v palu dih, kot pravijo naši Stivatici. Paludi so ono močvirnato ozemlje med Stivanom in Tržičem} tam kjer so naši Stivanci gojili riž in so bile to mogoče edine njive riža na slovenski zemlji. Topla voda vre iz zemlje tam blizu griča Sv. Antona, kjer je včasih stala znamenita romarska cerkvica sv. Antona. Dandanes ni o tej glasoviti božji poti in cerkvici, polni bergel in zahvalnih slik, ne duha ne sluha. Izpodrinila jo je tržiška tovarna sode Solvay.
Od izvirkov do morja bo največ svojih 1500 metrov. Torej prav blizu morfa in tudi o teh izvirkih čutimo bližino morja. Kadar morje narašča (plima) narašča tudi voda v toplicah, kadar morje upada, (oseka) upada tudi voda v toplicah. In tudi v teh izvirkih je topliška voda precej podobna morski nodi, vendar ima v sebi.še neke snovi in pline, ki jih v morju ni. Toplota vode in te posebne snovi vro iz zemlje in samo grejejo m dopolnjujejo morsko vodo, ki sega po podzemeljskih poteh prav do sem.
In od tod posebnost tržiške tople vode, od nje zdravilna moq.
Slava tržiških Rimskih toplic dandanes ne sega v Svet. Prvo svetovno klanje je zameglilo njih sloves. Tc-da še 'pred to grozno človeško morijo so prihajali sem ljudje od vsepovsod in si iskali zdravja proti revmi, raznim kožnim vnetjem, si iskali zdravja, če so jih mučila živčna vnetja ali pa so bili splošno izčrpani. O Rimskih toplicah pri Tržiču je šel glas, da njih čudovita voda v vseh teh težavah zelo dobro dene, če že ne ozdravi. Se danes se Stivanci in Tržičani radi spominjajo časov, ko sOfprihajali denarni bolniki od ufeh strani obširne cesarske monarhije, se kopali v topli vpdi ali pa se zavijali v rdeče, toplo kraško blato izvirkov, tople vode, izvirkov
si zdravja. Ni to. pravljica, pričajo na.m o tem razni kamni in v te kamne vklesani napisi. E-den teh napisov pravi, da tu izvira voda bogov in življenja. Tu je: bilo zbirališče denarnih mogotcev in oblastnikov, Stari zapiski pišejo, da si je gotski kralj Teodorih, ki je pomagal uničiti staro trhlo rimsko državo v teh izvirkih grel svoje telo, preden je udaril na jug.
V dobi po propadu te. velike države je onemel tudi glas o tej zdravilni vodi. Tu in tam je kateri domačin iskal tu zdravja, boda bolj ko se je srednji vek prelival v novi vek in se je človeštvo sproščalo raznih temnih misli, in miselnih morij srednjega veka, bolj so ljudje čutili zopet slast po življenju in si iskali zdravja in podaljšanja življenja vsepovsod. Zopet so prihajali ljudje k tem suo-
TONE PENKO
v bližini morja in čudovitega Timava.
Dandanes je propadlo vse. Tam, kjer so včasih bila razna poslopja, sp zdaj še ruševine in v njih životan v senci italijanske republike, kot čuvaj skrajne vzhodne meje nekaj bednih družin iz južnih pokrajin. Topla voda pa izvira še vedno. Kdo od domačinov zaupa še vedno svoje zdravje tem izvirkom in išče tu zdravja!
Toda Rimske toplice pri Tržiču so doživljale lepše čase. Kam vse ni segala oblast rimske države Pred dva tisoč in manj leti. Kaj vse ni bilo v tej državi. In vendar tudi p tej ogromni državi so slovele te toplice. Iz vseh' krajev širne države so hodili tja bolniki iskat
jevrstnim izvirkom. Leta 1433 je zato dala tržiška mestna občina ograditi te izvirke in jih uredila in zdpet so zasijale v. svojem starem sijaju. Zopet se 1433 v starih tržiških zapisih omenjajo te toplice. Iz leta 1553 je ohranjeno pismo nekega Ja-laoba Valvasone, ki na široko piše o zdravilni moči te ugrete morske vode. V letu 1590 zasledimo v. tržiških mestnih zapiskih, da so se tržiški mestni o-četje na svoji seji bavili z vprašanjem teh izvirkov in zdravi-tišča.
Zopet izvemo iz zapiskov mestne tržiške občine, da je nek Mattiassi, kaj če ni bil Matjašič, p družbi s svojimi brati postavil barako s sedmimi sobicami in uredil izvirke,
dà so bili pripravni, da so 'se v njih lahko kopali. Ravno tam tudi izvemo, da so naslednje leto slovesno odprli to zdravilišče in da je prišlo tja nešteto betežnih od vse povsod.
Frančišek Ostrogovič, kraljevi komisar, poroča leta 1837, da so tu zgradili prav lepe in udobne hiše, ki naj bodo na razpolago bolnikom.
Izvemo, da so leta 1840 tu postavili še obširnejše poslopje. Tu so imeli bolniki dvajset prostorov, kjer so se lahko kopali. Stanovati so morali v Stivanu ali pa v Tržiču. Imeli sq pa, kadar so hoteli pri rokah vozove, kj, so jih vozili do zdravilne vode. Iz teh zapiskov tudi razumemo, da so se kopali le ob plimi, kajti takrat je bila voda najbolj topla. Voda ki so jo za-jeli v kozarec, je ostala bistra, bila je topla in je malo vonjala Pp žveplu.
Toplice so zopet slovele kot nekdaj. Iz zapiskov tržiške občine p. letu 1890 je razvidno, da so prihajali bolniki k tem zdravilnim vrelcem iz najbolj oddaljenih krajev. In prav težkim bolnikom so vozili to. čudovito Vodo celo domov. In kako je bilo potem, izveste najbolje pri starejših domačinih tam p Stivanu in Tržiču, ki se radi spominjajo nekdanje slave svoje zdravilne vode.
Kako radi govore a tej vodi. Kako je čudovito zdravilna. Bolniki so sedeli v kopeli ali pa so se zavijali p toplo bla-to. Kakor je pač bila bolezen, so se zaupali vplivom te vode od četrt do pol ure. Kopel je ‘ Človeka utrudila. Najmanj eno uro po kopeli je bilo treba počivati.
Vse je i Dandanes še	Prideš-,
vsaj iz Trsta- ^ 1 3 Timav je porušen.	«e
bo več obnovil' ideici. Ce prideš do izv^^ne veš, da si ob njih> £ niti ne vre in da je	$ele, če
jó potipaš.
Italijanska
4

druge toplice lišč.a, prav 0° obnavljati ieN I meji. Toplice A zemlji, kako f6 _ ---m» tja Slovenci, «yu «ržovne meje tam p1* in ~r~ Medji vasi, te zračne črte.
ima Zdraoi-mika
0 trojni ^Venski Shajali
kil
in ob 'bpietra
mu je še gorel in roke so se tresle Od pravkar Snega srečanja s profesorjem knjižničarjem. To neprijetno in'^hladno srečanje je velo iz vseh teh polarnih posnetkov in1 s sleherne strani te zelo stare, slabo vezane in mnogo rabljene knjige.
To je torej tista lepota in zadovoljnost, ki čakata človeka, ko dobi pravico hoditi y knjižnico po knjige!
Zamaknjen v te slike, z mešanimi občutki užaljenega samoljubja, razočaranja in radovednosti, je deček nerodno stopil na neko zdrsano stopnico, omahnil, se opotekel, nazadnje pa se je ujel z rokami za zid, pri tem pa izpustil knjigo, ki se je zakotalila nizdol po stopnicah. Ko se je ustavil, da ne bi padel, in se zavedel, je takoj stekel za knjigo, ki je ležala r.a dnu stopnišča. K0 jo je pobral, je osupnil, ker je videl, da so platoice zaradf padca popolnoma popustile; notranjost knjige, se je popolnoma odlepila od platnic in se jih držala samo še z nekoliko tankimi nitmi hrbtišča.
Dečku je šinila kri v glavo. Skozi vročo tančico, ki mu je plesala pred očmi, je vtaknil olupljeni zvezek med platnice, se ozrl, če ga kdo ni videl, in šel z naglimi koraki domov. Na ulici je zadržal korak. Pozabljena je bila ozka, neprijazna lenjižnica, kakor da r4 bil nikoli tam. Zdaj je mislil samo še na škodo in nesrečo, ki se mu je pripetila s knjigo in ki jo mora doma pregledati. Poškodovana knjiga ga je pekla pod pazduho.
Ko je prišel domov, je takoj spravil nesrečno knjigo kot neprijetno breme na dno svojega dijaškega kovčega pod zimsko perilo. Pojužinal je in šel ven igrat se z vrstniki iz sosednih hiš. Med igro je pozabil na knjigo. Ko pa se je začel delati prvi mrak in so se tovariši razhajali v domove, ga je zbodja misel, da ga doma čaka nekaj grdega in neprijetnega. In ta bolest je naraščala z mrakom.
Večerjal je hitro in raztreseno in takoj po večerji šel v spalnico ter prinesel petrolejko na svoj konec. Medtem ko je njegov tovariš ostal v Jedilnici, od koder so se slišali veseli glasovi, se je deček delal, ko da pripravlja nalogo za jutrišnji dan, izvlekel knjigo, ki jo je danes prinesel, in jo začel ogledovati kakor ranjeno mesto na svojem telesu. Knjiga se je držala platnic samo z dvema tankima nitkama. Videlo se je,'da je bila že nekoč poškodovana im slabo, nevešče lepljer.a’ z nekim rjavim, slabim lepilom, ki je popustilo pri prvem močnejšem pretresu.
Nagnjen nad kovčegom, je deček gledal zdaj knjigo, zdaj platnice in čutil, kako mu kri sili v glavo. Z zmedeno glavo se je vprašal, kaj naj stori in kako naj stvar popravi. Kaj je treba storiti ob takih prilikah? Samo to je vedel, da tistemu rdečelasemu, krepkemu človeku v knjižnici ne bi se upal nikoli in za nič na svetu priznati svoje nezgode. Morda bi jo nesel h kakšnemu knjigovezu? Da, to bo najbolje. Tedaj pa jč začel dvomiti: mu bo hotel popraviti knjigo? Bo imel toliko denarja? Se bo knjigi poznalo. da je poprav-Ijfena?	. ..
Tedaj je nekdo odprl vrata jedilnice Objel ga je živahen hrup. Preplašen je potisnil knjigo na dno kovčega, zaloputnil pokrov in ne da bj obrnil glavo, je začel listati po v nekem zvezku, kakor da jie ves zamaknjen v to dlelo. Vrata v jedilnico so se s>P«t zaprla. Previdno Je odprl kovčeg m vnovič vzel iz njega knjigo. Zdaj sta popustili tudi orto dve tanki ritki. Deček je držal v eni roki knjigo, y drugi ptotmee. Ta-ko. Zdaj te nesreča popolna. Skrbno je vrttttalil knjigo med platnice in položil vse na dino kovčega, kj ga Je nato zaklenil. Potem se je vrnil v jedilrjico in sedel za miao med ostale. Tu se je smejal, se pogovarjal, se udeležil igre, toda niti za hip ni pozabil na svojo mučno skrivnost.
Tako je deček začel prve dneve svojega tretjega razreda.
V šolskih urah, ko je profesor s šilasto, osivelo brado razlagal grško abecedo, je deček opazoval skozi okno vrhove drevja, ki je bilo še polno bujnega septembrskega zelenja, in košček rjeba v daljavi. Odsoten z duhom in nesposoben, da bi si zapomnil nove znake, je mislil samo na uničeno knjigo, s katero si ne bo nikoli upal pred. strogega knjižničarja ib ki je ni mogoče popraviti niti nabaviti, kakor je mislil vedtao bolj uverjeno. In ta stalna, mučna misel je vedno hitreje izgubljala svojo prvotno obliko. Tako je bilo pri predavanjih, pri igri in šalah s tovariši. V slehernem trenutku je vedel, db je nekje rsa svetu nekaj pokvarjenega, uničenega, neka njegova nesreča in krivda, ki je ne sme nikomur priznati in je ne zna popraviti, za katero pa bo moral nekega dnc odgovarjati.
Kadar se je igral ali izprehajal s tovariši, mu je vendar-Je uspelo včasih, da je pozabil in se Po cele ure ni spomnil svoje skrivnosti. Smejal se je, podil ali pogovarjal veselo in brezskrbno kakor drugi. V takih prilikah pa se je nenadoma, kakor telesna bolečina, pojavila v njem misel pa skrita knjigo. In vsakokrat je bila ta bolečina tem močnejša in globlja, ker je na staro bolečino legel še očitek, da se ji jfe izneveril. In kbdar je po takih urah legel v posteljo, brez sna in v temi, je našel tu svojo skrb budno in nepremično, vsakokrat nekoliko večjo in težjo, kakršno je pustil davi, ko je vstal.
Tedni, meseci So minevali, a dbgodek s knjigo, tako navaden m neznaten sam r,a sebi, je dobival neprestano in vedno hitreje in hitreje nestvarni, pošastni videz neke smešne skrivnosti in hibe, ki jo je treba Skrivati.
Vse to je bilo neumno, nepotrebno in v bistvu brez vzroka, a vendar stvarno in boleče, stvameje od dnevnih iger in pogovorov. Začel se ja izogibati tovarišem in njihovim zabavam. A na najbolj brezskrbne med njimi je gledal z bolečo zavistjo brez zlobe.	(Se nàdaljujè)

/
Izbrani Ušli
VIDE TAUFERJEVE
Ko pišem o novi pesniški zbirki Vide Tauferjeve (Izbrani listi, 1950. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Str. 60), storim to predvsem zato, ker pesnico dobro poznam in mi je zaradi tega njen umetnostni svet kot veren odsev njenih osebnih doživljanj kaj blizu in umljiv. Kajti do pričujočih pesmi je težko zavzeti pravo stališče, če ne poznaš njihovih stvarnih vzmeti in naglasov. Današnji čas prav posebej, sam od sebe, terja od umetnika, da zavzame v svojih delih določene odnose do najtehtnejših vprašanj sedanje dobe, saj Je naša sodobnost tolikanj razgibano zgodovinsko obdobje, da nihče ne more iti mimo najdoslednejših in najpomemb-
ni povzpela na širšo in razgled-nejšo raven pesniškega snovanja, Osebno na moč otežkočena življenjska pot kakor tudi nesrečna subjektivna dispozicija sta pesnico vklenili skorajda zgolj v krog ožjih, osebnih stvaritev. Dalje Vida Tauferjeva v svojem ustvarjanju doslej ni posegla. Ce Ro kdo pripomnil, da je kljub vsem subjektivnim dejstvom pravemu u-metniku,. zlasti še pesniku, vendarle neodpustno, ostati samo pri obravnavanju svoje lastne osebnosti, in bi doda), da je vsaka večja poezija vselej še kaj drugega, objektivnejšega kot pa le osebno izpovedna in opisna, bo imel nedvomno prav. A pri tem je treba opomniti na pesniško
■: v
s

Tovariša dobili smo v razredu, ki svojih staršev ni poznal nikoli, pripoveduje le o padlem dedu in glas mu trepeta ob težki boli-
Prijazen je in vsakomur ustreže ter v svojem srcu ne pozna zavisti; na vsakega ga lepo čustvo veže in z njim smo si ko ene veje listi.
Le včasih se oči mu zaiskrijo, v junaški pesmi zaživi po svoje, spomini bridki se ob njej sprostijo, iz svojih dni nam iz srca zapoje.
Tedaj vsi čutimo: srce njegovo v domači zemlji živo korenini.
A spet ga zveže z nami čustvo novo, spet je pri nas — in daleč so spomini.
iskrenost, oziroma obliko. Gotovo
nejših družbenih prelomov z za-tisnjenimi očmi. Naš človek ne more dobro razumeti pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev in glasbenikov, ki bi bili v svoji dejavnosti preveč odmaknjeni od splošne svetovne ali pa naše sočasne stvarnosti. Zategadelj gre pričujoči zbirki Vide Tauferjeve pripisati v mnogočem tvegano u-sodo. V njenih pesmih najdeš o našemf novem življenju zelo malo napisanega. Njene pesmi so v prvi vrsti izraz intimnega oseb. nega življenja, ki pa avtorici ni bilo naklonjeno zarisano. Spričo tega in njenega občutljivega značaja ni zmogla same sebe, niti se

Mrski lindski napisi
1	Slovenski zahod ni ubiral ss
čice. In vendar je bil Krobat križa, stoji (2.11.1950) nagrobna učen človek, ki se je v prevrat- plošča z napisom: nem letu 1848 naméraval celo
Slovenski
mostojnlh potov, niti ne moremo reči, da bi se bil priključil črkoplsni reformi z zamudo. Na —vn	eplgrafskem področju smo ne-
gajica '' ,jt(, L ^ približno kaJkrat PokazaU cel° Prlmere
že vCŽltfl:\f°VOrlU 0 tanili naČi^sl°venskega
jezika.
« S črkopis
pred st° ‘sp(k zato, ker	m Prišlo
čez noč, ^ aS1, kak°r S°
zgodnje uporabe gajice (glej v nadaljevanju št. 21 napis na
TUKAI POCHIVAIO Anton Ukmar rojen 22 becembra f 1798 umeri na 6 marza 1850 Ursula Ukmar rojena na 5 maja f 182D umela na 20 novembra f 1878.
udeležiti konkurza za stolico slovenščine na goriški gimnaziji in v ta namen začel pisati razpravo o slovenskem jeziku («1848 —
Gorica — 9. marca — torek —j na praznik Cirila In Metoda makedonskih Slovanov»; več o tem glej v Koclančičevi knjižici)
Caffou F. A. et Crobath J. Fr.
----- v '»ali /,	Sirčnem kolovratu Iz Pliskovice Gorica' teTh str. 66). Podobno so 2aprav ne bl m0g11 regj_ da je
pač	Sstavn nA !844). Tam, kjer se bohoričica vztrajali pri bohoričici tudi ne- bohoričica, a tudi gajica to ni.
način P15^ Aovt^6^1’	P.°Jav1)^ kasno v šestdesetih ali kateri kraški klesar ji, kakor nam pisava Je skromna. Od okrasnih
In kakor ^ t*koplg sp 0:>nej celo v sedemdesetih letih, gre pričajo n.pr. spominki v Toma- motivov omenjam dve kači, ki bo110’ Pa5 za konservativnost posamez- ju i_n okolici.	grizeta svoj rep (glej v nadalje-
vanj« št. 5). Po obliki Je ta plo-98. napis	__a pobobna onima z napisi št.
V Šmarjah pri Sežani pa ga- 96 In 98.
ima boljšo vrednost neprisiljeno, neposredno in neizumetničeno napisana zbirka, ki pomeni nekak spontano porojen, odkrit odsvit pesnikove notranjosti, kakor pa, četudi dobro zamišljeni, razumsko iskani in hote nastali stihi. Prav tako bodo imele dejansko ceno le pesmi, ki ob dobri idejni plati izkazujejo še oblikovno uglajenost. Te dve lastnosti pa imajo pesmi Vide Tauferjeve v lepi meri. Dasi jo očitek glede njene vsebinske ozkosti navzlic poznanju osebnih pogojev deloma opraviče. no sme doleteti, je njena pesniška nepotvorjenost in izrazna kultiviranost tolikšna, da ji pripada med slovenskimi pesnicami nemara prvo mesto.
V slovenski literaturi je Vida Taufer že dolgo znano ime. Roje-majhno število, ki jih še nismo brali. Časovno so pesmi, poleg najnovejših, zajete daleč nazaj: najstarejše (Suknja, Zena, Zavrženo pismo) so še iz leta 1932. V prvih treh razdelkih zbirke malone popolnoma prevladujejo pesmi iz predvojnega razdobja; le poredko izvirajo iz zadnjih let.
Prvi del zbirke motivno označujejo spomini na smrt matere, trpkost, melanholija in zopet smrt (Pri mrtvi ženi, 1948, ki sodi z Bolečino, 1946, med najboljše pesmi). Drugi del sestavljajo ljubezenske pesmi, od katerih so najbolj sugestivne Poljub, 1943, Maki 1943, in Pomladni soneti, 1937. V tretjem razdelku so zbrane pesmi različne vsebine; časov, no izvirajo vse izpred vojne. Glede na današnjo književno usmerjenost najbolj ugajajo Znani o-brazi II, 1937, (ki je pravzaprav edina socialna pesem v zbirki). Mrlič, 1938, kjer je domala že narodopisno podan izrez vaškega življenja, in Pajki, 1938, ki pa so že malce preveč razumsko izpeljana peserr.'. Zadnji ciklus je nastal v celoti po vojni. Te pesmi so za Vido Tauferjevo posebno značilne Četudi olfivra'’1: tu tematiko iz časa narodnoosvobodilne borbe, ne stopi iz območja svojih čisto osebnih vtisov, čeprav bi tod, vprav zaradi kar se da objektivne problematike, pričakoval docela drugačen način pesniške obdelave. To velja posebej za sicer odlično pesem Bratu, 1946, prav kakor za pesmi Rože, 1949, Jasmin, 1945, in Tovariš, 1948. V tem pogledu mi je najbolj všeč pesem Žrtvam. 1949, kjer je Tauferjeva edinkrat opustila
zanjo tinit'or- ec-*-....—''«tinje
pesmi
Mars.kdo, ki u- .. .....i Izbra-
ne liste Vide Tauferjeve, bo odložil knjigo z občutkom, da so mu te pesmi predaleč. To ni dočista nerazumljivo. Skoraj izključno le oseben svet nekega posameznika, ki tako rekoč ni v zvezi z njegovim Širšim okoljem, danes ne more uspešno pritegovati. Vrh tega tudi zadržani slog zbirke (ki mi. mogrede rečeno, obr- t-o kot Senca v srcu Ade Skerlove nikoli ne prekorači meje takta), ki se tu in tam nemalo oddaljuje od realistične besede in prehaja v ekspresionizem, kamor mu ni možno zadosti slediti, — ta slog kljub svojemu velikemu izraznemu bogastvu in dragotinam povprečnih, preprostih bralcev ne bo vedno zamikal. Glede vsebine bo najverjetneje podobno. Pesmi Vide Tauferjeve so vetvde! žalostne, temačne in prežete z globokim trpljenjem ter v svoiem bistvu odražajo nekakšen umik življenja. Nova stvarnost na« je že tako daljnosežno preoblikovala, da bo prenekateri občutil to zbirko kot nekak spomin na minule čase, ko smo bili osebno še vse drugačni, bolj malenkostni, bolj vase poglobljeni ter ‘-mo se dosti manj posvečali vprašanjem skupnosti in smo živeli vse bolj ločeni od zunanjega, neosebnega sveta kot danes. Kljub temu da je
ANGELOS BAS
O tukajšnjem črkopisu prav-
ša raba. ričico pr»)
°Pls — boho-ne samo dol-
Slov	... peresi
go po	enske kni1; skromnih obrtnikov. Štefan
S3’1 i« to, artlPak tudi ciangiò nara poroča n pr
nlkov bodisi mož peresa ali
Ko-
ge v potem. «nov;'"'”’
icah»
A'
PVodrla v ^«kjubl «Uh
da se
je Jože Krobat (Crobath, prole- jica ne more popolnoma zrna- Tako smo prišli do stotega jani pa- sor v goriški bogoslovnicl od gati niti ob koncu sedemdese- napisa, ki pa danes nt še na
ml je š® ,|f ',|*l0horl{-etih izžl° 1818 cl0 1862^ d0 sv°je smrti le- tih let. V zahodnem delu po- vreti, precej K	‘ci-	ta 1877 trdovratno držal bohorl- kopališča, desno od glavnega
(Se nadaljnjo)
na leta 1903 v Toplicah pri Zagorju ob Savi, je nastopila s svojimi prvimi pesmimi nekako v času Antona Fodbevška. Odtlej je redno objavljala svoje pesmi v raznih revijah, leta 1939 pa je izdala svojo prvo z.birko, Veje v vetru, ki ji je sledila leta 1941 druga. Križev pot. Njene zgodnejše pesmi so močno pod vplivom ekspresionizma, ki se ga Tauferjeva še danes ni povsem otresla. Pesmi Vide Tauferjeve so prevajali v srbohrvaščino, francoščino, nemščino, italijanščino, češčino, slovaščino in v bolgarščino.
Najnovejša zbirka Vide Taufer, jeve obsega 37 pesmi. Pesnica je hotela sprva izdati obsežnejšo zbirko, a se Je pozneje odločila za manjši izbor, kar pa knjigi morda ni bilo v korist. Tokrat objavljene pesmi so bile iz večine
že natisnjene in jih je tamkaj le čas znaten korak pred poezijo Vide Tauferjeve, pa so nam njeni Izbrani listi dragoceni. Slovenskemu povojnemu pesništvu so prispevali verze s takšno oblikovno prefinjenostjo kot so jo po osvo. boditvi premogli edinole Anton Vodnik, Bogomil Fatur in Jože Brejc. Pestrosti njenega pesniškega besedja in do potankosti, skrbno izbrušenih stihov ugledaš pri nas trenutno le malo. Prav tako so njene mračne pesmi podane tako zelo iskreno in močno, sem in tja naravnost pretresljivo, da jih moramo zadelj tega više oceniti kot številne naše prisiljene pesnitve z bolje ustrezajočo vsebino. V tej umetniški nezlaga. nosti in pristnosti kakor tudi v »jeni oblikovni dognanosti je pomen te zbirke.
wimwtt j * ’3-i i ii
Za gospodinjo in dom
RIBJI TRG:
PRSTAK
Prstak jc posebna slaščica; na ribjem trgu je zelo drag, v morju je pa do njega težko priti. Dattolo di pietra mu pravijo, to je datelj iz skale. Te prstake jedo surove. Saj ste jih že videli v tistih dveh znanih tržaških go&tiinah nasproti ribjega trga, ki pripravljata vse mogoče posebnosti in dobrote mor-
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
R.O. iz Devina:	Verjetno imate
vnetje desnega jajčnika. Pojdite takoj k zdravniku, da vam bo predpisal zdravilo, kajti bolezen, ki je lahko ozdravljiva V začetku, postane kronična, če jo zanemarimo. Kadar ozdravite, pa brez odlašanja zadovoljite vaš materinski čut.
TJ. iz Sempolaja: Kadar hodim po stopnicah, mi večkrat nenadoma zmanjka tal, da se moram ustaviti in oprijeti zidu. Ce grem po stopnicah navzgor, se mi tudi zavrti pred očmi. Počutim se dobro, le nervozen sem precej. Kaj naj Là bilo temu vzrok? Ce bi bil star in betežen, bi ta pojav razumel.
Odr/Ovor: To bo verjetno živčen pojav. Nekaterim pride omotica, kadar morejo iti čez cesto, drugim spet, če vidijo veliko množico ljudi. Poizkusite pozabiti na svojo napako z malo dobre volje, mislite kaj lepega, ne glejte na stopnice, kadar hodite po njih, in šlo bo!
P. L. iz Trsta; Imejte potrpljenje, taka zdravljenja so dolgotrajna.
J. H. iz S kor kije: Ze dve leti me v različnih predsledkih po več dni ali P» tudi en sam dan, ne glede na vremenske spremembe, boli na obeh straneh hrbta pod lopaticami na enem samem mestu. Bila sem že pri zldavniku in večkrat tudi pod-žarki, a m« niso ničesar našli m ne ugotovili vzroka bolečin, ki niso močne. Včasih me zaboli tudi pri vdihu.
Odgovor: Ce se bolečine pojavljajo že dve leti, in to brez vročine, brez hujšanja, brez _ vsakršnega slabega občutka in če je večkratni rentgenološki pregled dal (vedno negativen odgovor, mislim, da ste lahko brez skrbi. Verjetno so vaše bolečine vzrok revmatičnega obolenja mišičevja ali kakšnega nad-rebrnega živca.
B. V. iz Trsta: Ne smete jemati sinove bolezni preveč tragično, saj ni nič hudega, posebno v teh časih, ko se živčne bolezni pojavljajo kot gobe po dežju in v dostih hujših oblikah kot pri vašem sinu. Verjetno je pri njem nekaj dedne obremenjenosti; lahko Pa tudi dosti vpliva nanj okolje, y katerem živi. Nc hodite torej okoli njega vedno zaskrbljena, ne vprašujte vedno, kako Se počuti, ker ga tako še bolj spominjate na njegovo bolezen. Naj vidi okolj sebe vedre ljudi, ki mu bodo znali pokazati veselo stran življenja in poizkusite pripraviti ga do tega, da se oprime z vnemo kakega športa. Vsako pomlad in jesen naj gre k svojemu zdravniku, kj mu bo predpisal kakšoo pomirjevalno sredstvo, potrebno ob spremembi letnih časov. Ce je le mogoče, naj ne dela ponoči, kajti dobro nočno spanje je najboljše zdravilo za vse živčne bolezni.	Dr. S. M.
LETOS SO MODERNI NEKOLIKO DALJŠI, GLADKI, IN NA KONCU PRAV RAHLO ZAVITI LASJE
ta
r
[,. j
TRI PRAKTIČNE OBLEKE ZA VSAK DAN. PRVA IMA ZVONČASTO KRILO IN ZIVOTEK IZ ISTEGA BLAGA, IN KER LAHKO MENJAŠ BLUZE, BOS VIDETI VEDNO NOVA. DRUGA JE IZ KOCKASTEGA BLAGA Z NAGUBANIM KRILOM, TRETJA PA JE IZRAZITO ŠPORTNA IN PRISTOJA LE SLOKIM IN VISOKIM POSTAVAM
Otrok in gledališka umetnost
/Misli ob premieri „Rdeče kapice'
Trstu!
ja; seveda te kosilo ali večerja tam precej olajša, da greš precej lažji domov. Včasih lahko vidite skozi okno nekateri odpirajo prstake z noži in se z njimi mastijo. Pa tudi v oknu jih je videti lepo na krožniku, da vabijo mimoidoče, ponekod jih postavljajo gostilničarji v svoje izložbeno okno take kot žive v naravi. V izložbah imajo kose skal, vse prevrtane, in v njih lepe rjave prstake. To mora biti užitek. V lepi gostilniški sobi imaš pred sabo kos skale, izvlečeš iz nje školjko prstaka; ga odpreš z nožem in živega pocmokaš. Seveda vse to, če si težek in se ti nič ne pozna četudi postaneš malo lažji.
FrsUki so školjke. Dolg. ^ svojih osem centimetrov. Njih barva in oblika te spominjajo na datelj. Lupinica je nekako progasta. Žive v rovih v apnenih skalah. Ti rovi so prav dolgi in na noben način nemoreš iz rova izvleči prstaka, kajti rov, kjer živi, je mnogo širši kot začetek rova v skalo. Stvar je umljiva. Prstak raste. Saj ima progasti lupinici. Le poglejte te proge; kažejo nam, kako je prstak z lupino vred rastel. Majhen prstak si je izvrtal tanek rovček v kamen in ko je rastel, mu je rovček postajal pretesen; vrtal je dalje v skalo in se premikal dalje po rovu in sj tako v skalo, dolbel večji prostor, z& njim v morje pa se je Ožil rov, ki mu je včasih zadostoval. Zanimivo, kako ta kamnosek vrta in kleše kamen. Se najbolj razumljivo nam je, da izloča prstak iz svojega telesa- snov, ki počasi topi apnenec in ga mc-hča; prstak se v rovu vrti, sili navzgor, naprej, že načeti apnenec s svojim vrtanjem odrine, morska voda pa, ki je vse naokrog, ta- razkrojeni apnenec odplavi in P°t v skalo se prstaku odpira. Tako naj bi približno bilo.
Seveda mora prstak tudi jesti. Morje mu prinaša hrano. Predrobne delce hrane sprejema skozi cevko v telo; morsko vodo, iz katere je pobral hrano in pa odpadke pa skozi drugo cevko, pošilja zopet navzven.
Ribiči lomijo pod vodo skale, o kateri vedo, da so prstaki. Na kopnem te skale razbijejo in po nerodnem in zamudnem dedu poberejo iz njih prstake. Ker so izredno dobri hi jih je zamudno in sitno loviti, je razumljivo, da so postali draga jed. Po okusu jih baje prekašajo samo še ostrige.
Lupini sta precej tanki, znotraj sta modrozeleni in se bleščita kot biser.	T- p<
MLEČNA JUHA NA BAVARSKI NAČIN
Vmešaj v 7 dkg sladkorja 1-2 rumenjaka ter za noževo konico cimeta. Dodaj nato 5 dkg bele moke in 1-i mrzlega mleka. Daj na ogenj in mešaj, dokler ne bo skuhano. Medtem razreži belega kruha na kocke, prepraži na maslu, polij čeznje juho in ponudi.
MLEČNA JUHA NA RUSKI NAČIN
Popari mlade liste špinače, odcedi, polij z mrzlo vodo In drobno sesekljaj. Prilij nato 1 1 kuhanega mleka, dodaj 5 dkg masla, ščepec soli in dve zvrhani žlici belih krušnih drobtin. Kuhaj približno 10 minut, do-daj še 2-3 žlice goste smetane in ponudi s trdo kuhanimi jajci.
MLEČNA JUHA Z ZDROBOVIMI CMOKI
Daj vil mleka nekaj sladkorja, cimeta, soli in limonine lupine ter skuhaj. Skuhano mleko precedi, vmešaj 1-2 rumenjake, ki sl jih poprej stepla v mrzlem mleku ter vkuhaj male zdrobove cmoke.
MLEČNA JUHA Z VLIVANCI
Vmešaj 2 jajci in 1 rumenjak, 3 žlice ostre moke in ščepec soli v gladko testo. Dodaj 1-1 1/2 mleka, 5 dkg sladkorja, košček cimetove skorje in nekaj limonine lupine. Mleko kuhaj 5 minut, potem pa cimet in limonino lupino odstrani ter vlivaj počasi med neprestanim mešanjem pripravljeno testo. Dobro prekuhaj in takoj ponudi.
MLEČNA JUHA S PRAŽENIM KRUHOM
Stresi v ponev potno žlico ostre bele moke in daj v pečico, da moka lepo zarumeni; večkrat premešaj! Ko je
Mladinska gledališka predstava «Rdeča kapica» mi je vzbudila nekatere misli o odnosu otrok do gledališke umetnosti.
S predstavami za mladino (teh naj bi bilo čim več) vsiljuje gledališki upravi, režiserju in igralcem niz teoretičnih in praktičnih problemov: izbira repertoarja, način, da bo dramska umetnost dostopna mladim igralcem, vzgojni ter idejni motivi, itd.
Katere so karakteristične potez« v duševnem življenju otroka, zaradi katerih mu je od vseh umetnosti naj bližja ravno gledališka? Zato, ker se otrok tudi v vsakdanjem življenju igralsko izživlja.
Ko odrasel človek gleda predsta-
moka zlatorumena, prilij toliko hladnega mleka, da dobiš gladko testo. Skuhaj nato 1-2 1 mleka, ki si mu dodala nekaj soli, sladkorja in cimeta, potem pa mleko med mešanjem počasi prilij testu. Vmešaj 1-2 rumenjaka v mrzlem mleku, dodaj juhi, daj na ogenj in mešaj toliko časa, da mleko prevre. Ponudi s praženimi krušnimi kockami.
Nasveti
Česen za omake in juhe je dobro streti s soljo in maslom.
m m
Ako je maslo slabega okusa, ga raztopi in vrzi vanj skorjo kruha, ki jo prej opeci na štedilniku. Skorja bo vpila ves slab duh in maslo
bo zopet dobro.
*. *
Stekla očal očistiš z vodo, v katero si kanila nekaj kapljic amoniaka. Ce so atckla nezdrobljiva, to je iz plastičnega materiala, jih umivaj z vodo in milom.
* *
Bakrene predmete najlepše očistiš, če jih zorgneš s ščetko, namo čeno v amoniak. Lahko uporabiš tudi navaden pepel ali prašek Vim, ki si ga pomešala z limoninim sokom.
«. •
Aluminij zlošči z vodo, milom in prav lahkimi želeanimj ostružkl.
t>o, se mu nehote pojavi skeptična misel: vse to ni res, use to je izmišljerut in neresnična situacija; zakaj naj bi se torej razburjal, pomiloval in objokoval — če Sneguljčica ni Sneguljčica in če bo Luke-žev «zvonar» po končanem dejanju oživel in se demaskirali Pri odraslem človeku torej v veliki meri deluje kritična zavest, ki kljub vsemu včdsih le zaspi.
Kako pa otrok doživlja gledališko umetnost? Pri njem ta kritična zavest zelo sledio deluje; on se intenzivno vživi v predstavo, njega «neresnica« dejanja ne moti. Ta njegov odnos do predstave ne sloni na nevednosti. Otrok ve, da ie v gleda-šču; nestrpno se pripravlja na predstavo; včasih že vnaprej pozna vsebino pravljice in igralce, a morebiti pozna še druge gledališke podrobnosti.
Otrok ima primitivno dušo in doživlja svet, kakor da so vse stvari ZIVE (ne razlikuje živo od neživega). Trdno verjame v kraljestvo živali, v katerih vidi PODOBNOST s človekom. Zato je tudi volk v «Rdeči kapici» močno prepričevalenl
Z neverjetno lahkoto prekorači otrok meji dveh svetov: odra in resničnega življenja, ker ima brezkončno fantazijo, polno neomejenih možnosti. V tem ne pozna zaprek. Primer, ko «Rdeča kapica» vpraša: «Ali me ni beder Bodež Hical?» se v dvorani spontano oglasijo otroški glasovi: «Jaaa, jaa, da....»
Tudi otroška igra doma ali na dvorišču rti nič drugega kot fantaziranje in odrska dejavnost.
Znano je, da otroci strastno oponašajo odrasle ter se izenačujejo z osebami, ki jim šltižijo kot «ideal» (starši, učiteljica, zdravnik, lovec itd.). To je «igranje» svoje vrste. Otrok ima sposobnost, da se istočasno identificira z Peč osebami. Tudi če je popolnoma sam, lahko odigra dramske scene. Po predstavi «Sneguljčice» so otroci ponavljali cele prizore in isti deček je na pr. igral vse moške vloge z neverjetno lahkoto (princ, Frice, lovec, gost), a ženske vloge (Sneguljčica, mačeha, vila) ista deklica.
Poznam otroka, ki ima majhen, rdeč telefon — Miklavževo darilo. Govori v aparat, sam si odgovarja, nato pa še prisluškuje svojemu lastnemu odgovorni. Pri takem Igranju srečamo mnogo elementov, ki jih zasledimo tudi prt gledališki umetnosti.
V. otroku »o S« neštetem zaktečU:
OTLiEČNE JUHE
V RAZNIM K U MIN J AM
L
1
Ob prehodu ustne dupline v golt vidimo na vsaki strani v nebnih obtokih po eno mandeljnu podobno bezgavko, ki Ji pravimo nebnica drgaika, mandelj ali šc bolj učeno tonzila. še danes ne vemo, kakšnega pomena sta ti dve bezgavki za človekovo telo; mislimo, da služita mandeljna kot nekakšno cedilo za tiste bolezenske klice, ki prihajajo v telo bodisi z dihanjem bodisi skozi ustno duplino. Zgodi se pa tudi, da si bolezenska kali utro svojo pot baš preko mandeljnov v kri in druge organe, kar velja zlasti še za škrlatlnko in davico.
Kadar povzročajo vnetje drgalk posebne vrste klic, tako imenovani gnojni koki, govorimo o angini. Omeniti pa moramo, da povzroča vnetje bezgavk lahko poleg kužnih kali tudi vdihavanje dražečih plinov in podobno.
Angina je predvsem bolezen mlajših ljudi, v poznejših letih postaja vedno redkejša, najbrž radi nastale'imunitete. Mnogo ljudi oboli za angino zelo pogosto tako, da lahko govorimo o posebni dovzetnosti nekaterih ljudi za to boleznijo. Angina je kaj pogosta prikazen spomladi in jeseni ter nastopa posebno rada kot posledica prehlada. Utrjeni ljudje jo le redko staknejo. Včasih se javlja tudi v obliki lahkih epidemij, zlasti tam, kjer prebiva mnogo ljudi v istem prostoru.
Angina povzroča bolniku značilne težave pri govorjenju in požiranju. Bolnika, ki ima angino, spoznamo že skoraj po glasu. Bolečine se pojavijo že takoj v začetku bolezni, še celo preden mandeljni zatečejo. Vsak požirek, vsak grižljaj povzroča bolečine, ki pogosto izžarevajo v uho. Te bolezenske znake spremlja povišana temperatura, ki se v kratkem času dvigne do občutne višine. Nekateri bolniki tožijo nad neprestanim slinjenjem, drugi se prlto-žujejo. da jim je grlo presuho. Neprijeten zadah Iz ust je stalen spremljevalec angine. Običajno.' angina ni nevarna bolezen, ki se ozdravi v nekaj dneh brez neljubih posledic. Toda vsaka, tudi še tako nedolžna angina, se lahko vsak ca» radi nenadnega bolezenskega preokreta spremeni in utegne ogrožati življenje, posebno še, če preide v septično obliko. Lahko tudi na-«topijo po prestani angini drugi zapletljaji, tako na primer sklepn1 revmatizem z vsemi svojimi usod-ntmt posledicami, zlasti za srce. Marsikatere srčne napake in poškodbe srčne mišice so posledica prestane angine. Od bolnika, pri katerem smo ugotovili vnetje ledvic, pogosto Izvemo, da je pred nekaj tedni prebolel angino. Tudi vsak® škrlatinka prične z angino, zato j» treba, da zdravnik točno nadzoruj» vsako angino. Z navadno angino seveda lahko zamenjamo razne druge nalezljive bolezni, predvsem davico, ki se lahko prične z znaki navadne angine. Pri trdovratnih anginah je treba celo pomisliti n» najnevarnejšo spolno bolezen, n» sifilis.
Pogosto preide angina v kronično obliko, človek s kronično angino čuti navadno v vratu neko nad-
ležno ščegetanje ter Ima občutek« kot da bi Mio v njegovem vratu kako tuje telo. vsak požirek mrzle tekočine, vsako odvisno govorjenje 1* petje mu razdraži vrat. Ti ljudje hišo le stalno podvrženi vnetju mah' deljnov, ampak so v stalni nevarnosti, da se iz tega vnetja lucidi kaka resna komplikacija.
Angino zdravimo s potenjem, ^ povlm čajem ter z aspirinom. Bolnika spravimo v posteljo ter pazi*»* da se ne prehladi. Vrat ovijamo * toplimi ali mrzlimi obkladki ter plramo usta s kamiličnim ali s1®' zovim čajem ali pa z raztopin® vodikovega prekisa. Tudi sulfamidn* preparati ter v novejšem času P6-nlcilinskl bomboni so za zdraviji nje zelo priporočljivi. Pri kroni® nem vnetju navadno priporočaj kirurško odstranjenje drgalk, kar izvrši brez posebnih nevarnosti bolečin. Seveda pa je treba odio®-tev za operacijo prepustiti zdravniku.	i
Dr. S. S-
n je v isti osebi pisatelj, režisci'J. pralec svojih predstav. Zato no otroka v gledališče Ce nan» . iaterialna sredstva dopuščajo, "“j no in isto predstavo tudi Hdijo. S tem ga navajamo, da _0^L, a svoje napake, jih popravlja e tako vzgajat
mr*jOA
Stran naših kmetovalcev mmammtt
D0L1VHHJE V1HU
Izkušnje so pokazale, da pridobi Vino na dobroti — kvaliteti, če ga negujemo in hranimo v lesenih sodih, to pa zaradi tega, ker je les luknjičav in prepušča zrak do vina, pri čemer nastaja oksidacija in razni drugi kemijski procesi, ki so velikega pomena za tako imenovano zorenje vina. Ugovarjali bi lahko, da ima les tudi svojo slabo stran, ker vino izhlapeva. Tako na primer izhlapi iz soda na en hi do 5 litrov. Ta izguba je znatnejša pri novih sodih, ker se vino še ni tako vpilo. Prav tako je praksa dognala, da je izguba večja pri mladih, vinih kot pa pri starih. Od èesa je odvisno to izhlapevanje? Đd toplote in vlažnosti v kleti, od debelosti in kakovosti dog, iz katerih je sod narejen, od oblike sodov (iz ovalnih sodov na pr. izhla-Pi več kot iz okroglih,) od kakovosti vina (čim več je v vinu alkohola, tem močneje tudi izhlapeva). Važni .so še drugi činitelji kot nezadostno zabite piljke, nastajanje finskega kamna itd. Zanimiva pa je ugotovitev, da vino y večjih sodih razmeroma manj izhlapeva kot v manjših, zato vino v majhnih sodih tudi prej dozori.
Ko vino izhlapeva, se v sodu nabira zrak ali v najboljšem prime-ru, ako se vrenje še ni popolnoma končalo, ogljikov dvokis. Ko se ogljikov dvokis več ne tvori, se zrak, ki prihaja skozi razpoke le-sa, pomeša z ogljikovim dvokisom, s čimer nastajajo potem pogoji za
življenje škodljivih mikroorganizmov (malih bitij), kj povzročajo Vinske bolezni, predvsem berso in cikavost.
Izguba vina v lesenih sodih se menja po letnem času in je poleti večja kot pozimi, večja v suhih kleteh in suhem vremenu nego v vlažnih kleteh ob vlažnem vremenu. Vpliv toplot« vidimo y tem, da sod, napolnjen z mladim Vinom, usahne do določene meje, to pa zato, ker mlado vino spravljamo v klet, kjer je nižja temperatura; pri tem sie zaradi razkrajanja zmanjšuje prostornina. Pri starih vinih je izguba manjša, ker sé tu napravi vinski kamen, ki ščiti vino pred velikim izhlapevanjem, pa tudi temperatura je pri teh 'vinih več ali manj stalna. Vedeti pa moramo tudi, da najmočnejšemu vplivu toplote podležejo vina, ki so na nezavarovanih mestih, kot na primer na prepihu, pri oknu, pri peči itd. V takih primerih moramo sode primerno zavarovati.
Ali moremo količino izhlapelega vina vnaprej določiti? Računajo, dia izhlapi od 3 do 3.5%, včasih celo 5 odstotkov vina. Ce upoštevamo vse doslej navedene činitelje, pridemo do nujnega zaključka, da moramo bodisi mlado ali pa staro vino dolivati. Razlika je samo v tem, da je treba mlado vino češče zalivati kot staro, in sicer v začetku vsak drugi ali tret-
.. j
KDOR NE POZNA CVETACE, TA NE VE KAJ JE DOBRA JED. SEDAJ JO JE NA TRGU NAJVEČ IN NAJBOLSA JE PRAV SEDAJ, PA NAJ BO PRIPRAVLJENA V KOZICI ALI S KISOM IN OLJEM. NAV^	ZAHtE-
ji dlan, pozneje vsak četrti dan, ko pa sode po glavnem vrenju dopolnimo, pa vsak teden, potem vsakih 14 dni in končno pravilno vsake tri do štiri tedsve. Pri mladih vinih, kjer se toplota spreminja, je treba dolivati pogosteje. Ne moremo pa za vsa vina določiti nekega povprečja že glede na okolnosti, ki vplivajo na izhlapevanje.
Ko je vino dve leti staro, dolivamo enkrat mesečno, v toplem letnem času tud j dvakrat. Cim več-
ja je nevarnost, da bi se razvila bersa ali cik, tem češče ie treba dolivati.
Kako pa polivamo? Navadno uporabljamo bakrene vrče z dolgo cevjo. Preden začnemo polniti sod, je treba pilko temeljito obrisati ter pilkino odprtino dobro poduhati, ako ne diši vino pa osvetli; če je na njem bersa, moramo zelo previdno dolivati do pilkine odprtine, da ne bi berse odplavili.
Kot vidite, zahteva dolivanje precej pazljivosti.
PREHOD
K SUHI KRMI
Zaradi preobilnega dela po kmetiji se kmetovalec dostikrat ne zmeni ^a krmljenje živine. Pasemo dan za dnem, ne da bi pomislili, da lahko vsak dan nastopi slabo vreme ii! da bomo morali z živino na jasli. Živina je prisiljena ostati v hlevu, kjer začne dobivati brez vsakih priprav samo suha krmila.
Tak hiter prehod od dosedanje sveže krme (paše) k suhi ni vedno brez posledic: krave molznice izgubijo mleko, drugo govedo pa shujša; pojavijo se motnje v prebavilih ali pa tudi druge bolezni.
Ako se hočemo izogniti takšni izgubi ali škodi, je nujno potrebno, da preidemo polagoma od zelenega k suhemu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji najdemo v pozni jeseni še vedno travo, repino ali pesno listje, zelje in druga sveža krmila. Vse to lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih mešamo med dobro seno. Kjer pa primanjkuje omenjenih krmil, je dobro, da krmimo namesto s temi z otavo. Tudi je zelo umestno, da dobi živina pri tem prehodu močna krmila ter krmsko peso. repo ali, korenje v obilici.
UPORABA ZWPLA V KLETARSTVU
Žveplo se uporablja v kletar, stvu že od davnih časov. Lahko *ečemo, da bi si ne mogli zamisliti umnega kletarstva brez žvepla. Ce zažgemo žveplo, gori z modrim plamenom, a pri tem se razvija močan dušeč plin kislega okusa. Plin je spojitev žvepla s kisikom, ki je v zraku in pri tem nastaja žveplov dvokis. Žveplov dvokis je močan strup za glivice In bakterije In ravno zaradi teh njegovih lastnosti je izvrsten pripomoček
V	kletarstvu.
Brez žvepla ni mogoče izhajati
V	kletarstvu.^ Uporabljamo ga po-■vsodi tam, kjer hočemo ohraniti vibo, mošt ali posodo pred škodljivimi učinki glivic ali bakterij. Ne smemo pozabiti, da je ta plin obenem škodljiv človeškemu zdravju in zato ne smemo pretiravati pri Uporabi žvepla. Z druge strani pa bi bilo nespametno zaradi teh neprijetnosti obsojati žveplanje vina »li vinske posode.
Sveže in močno žveplano vino v resnici povzroča glavobol, nikdar Pa ne zmerno žveplano vino, če dlje časa leži.
Žveplov dvokis je namreč zelo r.estalen plin. Na zraku se spoji s kisikom in spremeni y brezvodno žvepleno sokislino, ki z vodo daje žvepleno kislino.
V vinu se nekaj žveplovega dvo-kisa spremeni v žvepleno kislino, pa se spoji z raznimi rudninskimi snovmi v virai (n. pr. z. vinskim kamnom). V starem vinu se Zaradi delovanja kisika na alko-k°l tvori ocetni aldehid in s tem se hitreje spaja žveplov dvokis v aidehidovo žvepleno sokislino. Ta kislina nima neprijetnega duha bit* ni zdravju škodljiva, nasprot-bo prav dobro se ujema z «buke-mm» (okusom) vina.
Žveplanje posode pa sploh ne Prore škodovati zdravju, ker sod pred uporabo vedno izperemo. S Pranjem se odstrani iz njega žveplov dvokis oziroma žveplena kislina.
Za žveplanje sodov ali vina se "Porablja žveplo v obliki žvep’e-mii trakov. Ti trakovi so iz platna, bui3 ali azbesta. Danes se na-_ "Porabljamo poslednje. Pn;d-,	1 bzbesta so, da ne izgori
U se pn gorenju ne razvijajo s!a-1 duhovi, ki lahko kvarno vpli-val° na vino.
Žveplo, ki se rabi v kletarstvu °ra biti čisto (prosto arzenika) a traku čim bolj firejče raztegnje-° in mora biti rumeno barve. Pri
uporabi trakov maramo paziti, da nam žveplo ne kaplja y sod in se tam strdi (to se redko dogaja pri uporabi azbestnih trakov). Ce potem tak sod rabimo za kipenje mor šta, se žveplo stremeni v žvepleni vodik, ki je zoprn po gnilih jajcih dišeč pšin.
Za žveplanje se rabi tudi tekoč žveplov «Jvokis, ki ga prodajajo, stlačenega v posebnih jeklenih sodih. Dvokis se, čim pride v dotike z zrakom, spremeni v plin. Iz posode spuščamo dvokis s posebno pripravo v sod ali vino. Prednosti uporabe tekočega dvokisa so, da se z njim hitro dela, natančno odmeri potrebna količina in če je potrebno, se lahko žvepla vino,
FIŽOL
in fižolov rilekar
Na mladem fižolu sem letos opazil da ga zelo napadajo listne uši. Ker je bila to vrsta stročjega fižola bre~ niti, sem se bal, da ne bi uši uu ■ čile pridelka, ki je skoraj naša dnevna hrana. Da preženem uši sem meseca junija dvakrat popra šil fižolove grme s pantakan-om. Uši so res izginile, se pravi, pogi. itile so in fižol se je lepo popravil. Nekaj fižolovih grmov pa sem tudi pustil za šeme, nismo jih pač obirali, dokler je bilo stročje še zeleno. Ko pa so dozoreli, sem pobral stročje, ter ga takoj gluščU. Opazil sem, da ni niti eno zrno napadel fižolar, dasi je bilo lansko seme okuženo. Poleti sem dobil s Primorskega nekaj fižola za kuho, ki pa je bil močno okužen, tako da ga nismo mogli uporabiti za hrano. Takoj sem natresel med fižolovo zrnje pantakan, ki sem ga prej dobro premesel med fižolovo sh cm ct sh premešal. V nekaj dneh so poginili vsi Žižki.
Po omenjenih izkušnjah sklepam, da bi bilo treba vsako leto prašiti fižol, ko dela stročje in pa ko leži v shrambah. Ne smemo pozabiti, da se fižolar množi še celo v shram. bi in da ima letno od pomladi do pozne jeseni po 4 - 5 rodov.
Fižolov rilčkar ali fižolar se zadnje čase zelo širi in dela precejšnjo škodo. Iz opisanega poizkusa Pa razberemo, da je uporaba pan-takana mnogovrstna (uporabljamo ga v glavnem v sadjarstvu) in za naše kmetovalce zelo koristna,
COTTO JOSIP
ne da bi ga pretočili.
V novejšem času uporabljajo vinogradniki za žveplanje mošta in vina natrijev in kalijev bisulfit. To so bele, po žveplenem dvokjsu dišeče soli. V vinu se razkrajajo in pri tem se ustvarja žveplov dvokis. Bisulfita ne smemo uporabiti več kot 5 gr na hi vina. Bisulfit moramo hraniti v dobro zaprti posodi, ker drugače se skvari.
Kako žveplamo prazno posodo Da se prazna posoda ohrani zdrava t. j. da se prepreči v nji razvoj škodljivih glivic, zlasti pa plesnobe, jo moramo žveplati.
Pred žveplan jem moramo sod dobro pomiti in nat» pustiti, da se dobro posuši, le nato Se lahko zažvepla.
Veliki sodi, ki imajo vratca, jih žveplamo bolj enostavno na ta način, da pri vratcih položimo kake lončeno posodo, na to pa v nji zažgemo primemo količino žvepla., in nato vratca zapremo.
Sod j® dobro zažveplan, ko se •im začne kaditi ven pri vrhu. Zažveplan sod nato zapremo in spravimo na odrejeno mesto. Na Vsake 3 hi prostornine uporabimo azbestni trak. Žveplanje ponovimo vsake 3-4 mesece v suhi kleti prej, v vlažni pozneje.
Zažveplan sod moramo pred uporabo dobro orniti, da gre iz njega duh po dvafcisu ali žvepleni kislini. To je posebno važno pri sodih, ki niso dolgo časa rabljeni in so bili že večkrat močno žveplani. Take sode je najbolje napolniti z vodo in jih pustiti, naj se nekaj dni namakajo, nato pa jih moramo še zakuhati z vrelo vodo, ki ji dodamo na vsačih 100 1 voda 3 kg sode.
Kako iveplanu) V.ino Vino žveplamo, če gre za to, da ga obvarujemo raznih škodljivih glivičnih bolezni, ali pa če moramo zebaviti ie obolelo vino. Vino nato žveplamo pri pretakanju. Če je potrebno, da se po pretakanju ijc skali in da postane bolj stanovitno.
Žveplanje opravljamo tako, da zažveplamo čist sod, v katerega pretočimo vino, katero nameravamo žveplati. Vino usrka dober del žvepla, ki je v sodu. Na isti način žveplamo obolela vina, posebno če so vlačliiva, ali vira, ki jim preti zavrelka ali cik. Pri teh vinih pa moramo uporabiti večje količine žvepla (dva tenka fraka n® 4-5 hi vina).
Močno zažveplano vino mora dlje časa ležati, preden ga pijemo. Treba mu je dati časa, da s« žveplov dvokis spremeni v drugo obliko
lin da zgubi svoj zdravju škodljiv okus.
Vino lahko žveplano tudi, če sod ni poln, da s tem preprečimo razvoj škodljivih glivic ali bakterij, da nobena stvar ne gori. V tem primeru je potrebno uporabiti ki povzročajo zrnato vinsko bolezen «cik». Potrebno pa je vedeti, da je na površju soda navadno ogljikova kislina, v kateri vemo, imenovano žveplalnico (žveplamo lanterno). Z žveplalnico se navadno zažvepla le vino, ki naj ie nekaj časa leži v nepolnem sodu, to je vino, ki ga uporabljamo za polnjenje drugih sodov.
Rdeča vina rA priporočljivo močno žveplati, ker pri tem izgube barvo.
Žveplanje kleti
V kleteh, zlasti V vlažnih, malo zračnih kleteh se redijo razne glivice, ki večinoma slabo vplivajo na vino. Zaradi tega je priporočljivo, da klet snažimo in zračimo in od časa do časa razkužimo. Tud; v ta
Vedno je treba pomislili, da je težko spraviti mlečnost krav na prejšnjo višino, ako se je znižala zaradi nepravilnega ali mezadost-nega krmljenja. Kdor hoče torej i-meti od svoje živine tudi čez zimo čim več koristi, naj počasi preide od svežega k suhemu krmljenju.
natnen nam služi omenjeni žveplov dvokis.
Zlastj je potrebno zažvepiati klet pred pretakanjem, precejanjem. Čiščenjem in sploh pred vsakim bolj važnim delom y kleti.
V ta namen nam lahko služi kaka lončena ploščnata posoda ali kaka velika skleda, v posodo naložimo in zažgemo določeno količino, žveplenih trakov. Med razkuževanjem kleti morajo biti seveda okna in vrata dobra zaprta. Drugi dan klet odpremo in dobro prezračimo.
SADNI ŠKODLJIVCI:
Mali zimski peclic
Mali zimski pedic je nočni metulj-1 ček. Samec je popolnoma razvit ka- ' kor metulji sploh, samica na Ima na mesto kril 3e štiri kratke iz. astke, zato ne more letati; Ima pa tri pare prav krepkih mog, da lahko izvrstno hodi.
Ta metuljček se ooaaze pozno leseni, oktobra in novembra navadno potem ko nastopi prvi jesenski mraz. V toplejših krajih in ugodnih zimah ga je včasih videti celo decembra ali januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah in po vejah, kjer ga prav težko zapazimo; šeie o nira. ku oživi in tedaj letajo samci po zraku, samice pa takoj, ko zapuste bubo, tekajo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo potem po deblu navzgor. Ko se na debiu oplode, samci kmalu poginejo, samice pa hite v vrh, kjer odlože med popje kakih 350 jajčec v kupčkih po 20 do 40 skupaj. Najljubše so jim češnje in Jablane. Mnogoletne izkušnje so pokazale, da se je pedica mogoče ubraniti; najlaže in najbolj gotovo pa v pozni jeseni, ko prileze iz zemlje metuljček, in sicer tako, da polovimo samice, ko lezejo (ker ne morejo leteti) po deblu v vrh sadnega drevja. Lovimo pa jih na papirnatih pasovih, ki jih ovijemo okoli debla in namažemo s kakim lepljivim mazilom, na katero se nežne živalce primejo In kmalu poginejo. Te pa-
sove	zato iep:j.\t paso-
ve. Pripravimo jih pa takole:
Za poldrug meter od ta: p.av na gladko osnažimo razkavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. Ako ima globoke razpoke, jih namažemo z ilovico, da samica pod pasom ne zlese naprej. Nato ivi.trno deblo z močnim 10 do 25 cm širokim papirjem, ki ga v ta namen kupimo, ali pa vzamemo zato kak dekel, močan papir. Pas privežemo zgoraj in spodaj prav tesno k deblu z vrvico ali še bolje z žico. Naposled ga namažemo okrog in okrog kake tri prste na široko s primernim lepilom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Pri tem delu moramo paziti da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom po katerem bi pedičeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi. Najbolje je, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo je, da .ih pustimo do maja na drevju in jih pred pomladjo še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se pomlad na kakšnem drevesu pokazali pedici, drevo močno otresemo, nakar zlezejo nazaj In obtiče na pasu.
Lepila ne smemo mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage, ker so v njem snovi, ki lahko zamore lubad in tako drevo močno oškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo.
DOBERDOB

: : :
Gotovo bi posvet Se dalje trajal, ako oi medtem ne prišel v barako infanterist Zega. Kakor toliko drugih, tudi Zege niso poslali iz Lebringa k njegovemu kadru 97. pešpolka, ampak so ga pritisnili Janezom, kjer so ga takoj sunili v maršbataljon. ćeprav je komandi na vsa usta zatrjeval, da kot Italijan ne moie na italijansko fronto. Zdaj je tudi zanj prišel čas, da sc poslovi od zaledja. Čeprav je bil Zega zelo prijazen, ga zaradi njegove neznačajnosti nihče ni posebno maral; zato so tudi ob njegovem prihodu takoj ustavili razgovor in se pričeli razhajati.
«Kaj ste se Pa menili?» je vprašal Megliča.
«Ah tako — dolgčas smo prodajali!» se je odrezal Meglič -
«Da bi le že kaj prišlo in napravilo vsemu konec! Magari kakšna revolucija!» je godrnjal Zega.
Prihodnjo nedeljo so Barfussovi znanci že drugič odšli na njegov dom Prvo nedeljo so bili pri njem le ‘isti, ki so ga o-ebno poznali. Barfussovi so imeli v gorah veliko domačijo in družba 'se je najedla in napila, kakor že dolgo ne. Prihodnjo nedeljo jih je spet povabil in dodal. naj še kake dobre znance priženejo s seboj.	%
«Hafner in Možina morata zraven!» je resno 'predlagal Palir. «Tam zgoraj je čist zrak in lahko se z.gpvorimo. Tukaj itak nisi nikdar brez skrbi prod doušniki».
«Smuk bi tudi lahko šel in Rogelj tudi, če ne bo imel službe», je menil Stefanič.
«Potem nas bo pa preveč. Ustrašili se nas bodo!» je pomišijal Demark.
«Ne, ne. Hafner in Možina morata zraven, pa tudi Smuk in Rogelj. Boljše, da mi drugi, ki nismr. takr potrebni. nsbinemo doma!» je silil Palit- Naposled so se. zedinili, da pojdejo k Barfus'u Hafner, Mo‘É t. Pali'. Demark, Grum. Stefanič, Davtovti ter oba četo' n rije Rogelj i" Smuk. Vendar je Smuk zad. h' trenutek odpadel, ker im* je nadporočnik Seunig prilfCil s’-ni • namesto njega so v zdi Skobirja s seboj.
Pot do Barfussa je vodila skozi dolgo gozdnato samotne sotesko, v kateri ni bilo ';ali diugcga glasu, kakor žuborenje potoka, ki je spremljal cesto in pa zganjanje gozdnih ptic. ki so gnezdile po košatem drevju. Više zgoraj na sončnem pobočju se je tu in tam zasvetila kaka samotna domačija. Vse je bilo kakor nalašč za skriven razgovor. Čeprav se niso poprej zmenili, zakaj so se zbrali ravno oni, so vendar vsi vedeli, da jih jr zgnala skupaj ena in ista misel, misel, ki je navdajala ves maršbataljon. vso judenburško garnizijo; Nekaj je treba storiti...! Stvari dozorevajo in v zraku že smrdi po rečem razburljivem. Maršbataljon je pred odhodom na fronto in treba je hiteti... ali pa se bodo stvari sanie od sebe prekopicnile. Kako, to sam vrag ve.
Najprej so govorili vse križem o razmerah pri bataljonu, o vretju med moštvom, o revoluciji'v Ru"iji, o skoraj gotovi zmagi antante, o Jugoslaviji, ki se oaj» pripravljano t.cm, kaj bo prišlo po razpadu Avstrije. To so mleli, kakor bi hodili okrog kaše, dokler ni Možina rekel:
«Menda vsi eno in isto mislimo...?»
«Vsi!» so odgovorili, le ne da bi eden rekel, kaj mislijo
«Potem je dobro!» «
Grum je bil prvi, ki je zadel y sredino.
«Nekdo mora začeti. Potem bo plaz -am dr! naprej. Ce bomo pa čakali in čakali, se še ne bo tako hitro sprožil. Delavci že štrajkajo, zdaj je vrsta na Soldatih, da še ti začno. Tako mislim jaz...»
«Pri nas je zrelo. Ena sama iskra in ogenj bo zagorel. Toda kaj je drugod, tega ne vemo. Najbrže podobno kakor pri nas, — toda nimamo zvez in to je škoda»! Hafner je govoril resno in od srca.
«Gotovo je povsod zrelo!» je pritrdil delovodja Rogelj. «Vojne je vse sito, tudi Nemci!»
«Kako mislite torej?» je vprašal Stefanič čez nekaj časa. Stefanič sam ni silil na dan s svojimi lastnimi mislim..
Kmalu se je izkazalo, da le ne mislijo vsi eno in isto. Iste misli sc vsi, kar sc tiče namena, različnih pogledov pa so. kar se tiče tega, kako to doseči. Korporal Hafner, ki je najpiej razložil svoj načrt, je bil za to, da se Janezi upro. panečejo orožje in se odpravijo čez hribe proti domovini v Slovenijo, kjer jih ljudstvo komaj še čaka. Tam se bo zbral zeleni kader in plamen upora bo zajel vso deželo. Stvar je lahko hitro opravljena, v dveh dnevnih marših bo lahko ves judenburški regiment že na domačih tleh. Na njegovo stran so se nagibali Stefanič, Dav. tovič in tudi Demark. Možina je imel svoj ostrejši načrt: Dobra priprava upora, upostavitev zvez s sosednimi slovenskimi garnizijami, z lovskimi bataljoni v Neumarktu in v Muravi, z 97, pešpolkom v Radgoni, z 07. pešpolkom v Celju, z mariborskim, graškim vojaštvom, stik z delav. sidrni organizacijami po bližnjih revirjih — potem upor, zajetje vseh oficirjev, ki so nezanesljivi, orožja pa r.a božjo voljo ne dati iz rok. Ko se upor na ta način zaneti, se odpravijo v Slovenijo ali peš ali pa še bolje z železnico. Na njegovi strani so bili Grum, Palir, Skobir, medtem ko je četovodja Rogelj po kratkem premišljevanju vekel: «Ce se za nekaj odločimo, potem se odločimo za bolj temeljito stvar!»
«Ce napravimo samo nekak hišni punt, kakor mislite vi, potem se bomo slabo odrezali, mi in vsi, k’ pojdejo z nami», je ugovarjal frajtar Možina. «Na pivi mah bomo seveda uspeli in pometli z Judenburgom. Kal bomo pa potem? Ce zaženemo stran orožje in se kakor procesije na žegnansko nedeljo odpravimo proti domovini, nas bodo polovili kot zajce in obračunali z nami, namesto da bi mi z njimi. Te reči niso tako preproste».
Hafner se ie nasmehnil.
«Vidite, kako je prav, da smo se zbrali. Vsi eno in i»to želimo, ne strinjamo se pa, kako izvesti. Mržina ima fcrav in tudi jaz sem z« tako ravnanje. Toda le en po-
mislek imam: Ali imamo še časa za vse to, kar predlagaš? Mislim, da ga nimamo, kajti dnevi, ki jih ht .naršbuUi-Ijon še preživel v Judenburgu, so šteti. Prihodnjo nedeljo ga najbrž ne bo več tu. Ali naj pripustimo, da gre še en maršbataljon v klavnico — toliko naših najboljših ljudi, ki so pripravljeni vse storiti za našo stvar? Z nadomestnimi stotnijami samimi pa ne boste nič opravili. Tam je v?e polno krtov in takih tičev, ki jim je garnizija le neko zavetje, čeprav so tudi že siti vojne».
«In še ena stvar je», je hitro pristavil Stefanič, «če mislimo tako začeti, kakor hoče Možina, potem ne bomo nikogar pridobili. Ljudje so siti vojne, a mi naj jim začnemo trobiti, naj ne odložijo orožja, naj se v neki drugi obliki dalje vojskujejo».
«Ljudstvo hoče mir, nič drugega, kakor mir!» je z vročim glasom pritegnil Davtovič. •
Medtem ko je Možina še razmišljal, kako naj nastopi, da bt razpršil pomisleke tovarišev, jih je Grum že naskočil:
«Vem, da hočejo soldati mir. Tudi jaz in mi vsi ga želimo. Toda stvar ni povsem taka: če hočemo doseči mir, se moramo zanj boriti. Ce puške vržemo stran, še nismo dosegli miru. Med soldati je tudi mnogo takih, ki to razumejo. Kaj vse govorijo! Celb na Dunaj bi nekateri hoteli korakati, da bi se zlo strlo pri glavi. To moramo upoštevati. Soldati bodo tako delali, kakor jim bomo mi svetovali. Vsi pravijo: Naredite že kaj! Kar boste sklenili, to bomo storili, samo konec mora biti tega trpljenja, tega pekla!»
Grum je bil najodločnejši pristaš organiziranega upora. To misel je zadnji čas vztrajno razvijal med svojimi tovariši in krog njegovih somišljenikov je bil vedno večji. «Ce že moram poginiti bom pa poginil za dobro stvar, da bom vedel, zakaj, in da bo svet vedel, zakaj Ničesar nimam izgubiti, razen življenja. Na to se pa požvižgam, če je tako, kakršno živim zdaj in kakršno bi morda moral živeti pozneje».
«Tako je: če kaj napravimo, napravimo nekaj resnega!» sta oba hkrati pritrdila Palir in Skobir.
«Za nekaj resnega smo vsi...»
«Za nekaj resnega smo vsi!» je povzel zdaj Možina se ustavil ter se usedel na hlod ob cesti, medtem ko so ga v polkrogu obkrožili: «Toda resna je stvar le tedaj, če je dobro pripravljena in če ima jasen in dober èilj; brez priprave pa je tudi najboljši namen za nič- Vidite, kar se mene tiče, bi nikdar več v življenju ne hotel videti puške. In vendar je tako, da brez nje dandanašnji ne moremo ničesar doseči. Nisem za mir za vsako ceno, ampak za pošten, naš mir. In če hočem to, mi ne preostane drugega, kakor zahtevati ga s puško v roki. Dandanašnji. Gospoda nam je dala puške v roke, Avstrija nam je dala puške v roke, zakaj bi se mi te puške ne poslužili v borbi zoper njo. Ce se drugi poslužujejo takih sredstev za uničevanje sveta, zakaj bi se jih še mi ne bi posluževali za reševanje sveta? Dokler puška govori...»
«Dobro, pa ne bomo zavrgli orožja, temveč ga bomo vzeli domov!» je dejal Hafner.
«To je že nekaj drugega, tovariš!»
Zdaj so še ostali posedli po hlodih. K temu jih ni gnala potreba po počitku, temveč zbližanje misli, ki se je pričelo pojavljati.
«Nisem zoper tvoj načrt. Le kako izvesti?» je dejal Hafner. Davtovič in Stefanič, ki sta se prej ustrašila Mo-žininega načrta, sta se le počasi otresala neprijetnih slutenj. Stefanič je čez nekaj časa rekel:
«Ravnokar mi je prišlo na misel, zakaj bi ravno mi Janezi morali biti prvi?»
«To pa jaz razumem! To moramo razumeti mi vsi: naš regiment je nekako osrednji slovenski regiment in kakor vsa Slovenija gleda, oziroma bi morala gledati nà svoje srce, na Ljubljano, tako gledajo tudi vsi drugi slovenski regimenti, kaj bomo napravili mi. Je že tako nà svetu: nekdo vodi. Mi smo od tam, kamor gledajo stoti-soči in zato imamo večje dolžnosti. Predvsem moramo mi začeti. Drugi, ki bodo prišli za nami, bodo morda že bolje delali kakor mi, vendar naša dolžnost je začeti!»
Hafnerjev glas je bil zaupljiv in prepričevalen. Tako je mogel govoriti le on, saj je bil najbolj naroden, njemu je najmočneje bila slovenska žila. Razumeli so ga vsi in so mu tudi prav dali. Možina je celo dodal:
«Mi moramo začeti, pa četudi bi ne imeli uspeha. Naše žrtve ne bodo zastonj».
«Torej samo zato? Vsi edini?» je vprašal naposled četovodja Rogelj. «Orožja ne damo iz rok in domov. V naglici pa pripravimo, vse, kar se da m kakor predlaga Možina. To nam lahko odločilno pomaga!»
«Zato, zato! so vsi vzklikali. «Kdo bo pa garal dalje; saj bodo vojaki sami ušli, če ne bo nikogar, ki bi jih vodil».
Tako so se približno zedinili, čeprav v tem pogledu ničesar določenega sklenili. Revolucionarni val jih je tako močno grel in s tako silo gnal dalje, da so se zadovoljili kar s splošno ugotovitvijo. Ko ie hotel Možina še nekaj izpopolnjevati, so ga nekateri kar zaustavili:
«To se bo že storilo!»
Spet so se dvignili in nadaljevali pot. Visoko nad, sotesko je sijalo sonce in njegovi vigredni žarki so se spuščali na njeno dno. Tu in tam je na vodni gladini zaigralo kako svetlo okence, ako je sonce prodrlo skozi plasti smrekovih senc. Zdelo se je, da je gorska voda začela žuboreti živeje in veseleje. Tako so vsaj občutila srca Soldatov, polna načrtov, misli in upov... Noge, dasiravno trudne in slabotne, so hodile naglo in junaško, kakor bi jih nosile tiste lepe misli in tiste lepe slutnje, ki so jih navdajale. Sredi tega veličastnega miru, sredi teh senc z visokim nebom je bilo vse tako blizu, tako lepo...
Laže je Bilo sklepati o korakih, ki jih je treba pod-vzeti v garniziji. Stvari so bile dovolj znane: maršbataljon je bil popolnoma zrel, nadomestne stotnije 50 bile še ne-
zanesljive, vedelo pa se je približno za vsakega, kaj misli in kako se bo zadržal.
«Kasarna nam utegne pasti v hrbet», je rekel Hafner in dvomljivo pogledal po tovariših. «Bojazljivci in mlač-neži so tam številni. Toda skušati jih moramo pridobiti. Vrag vedi, niti enega podoficirja nimamo tam popolnoma zanesljivega».
«Bomo pa z maršbataljonom začeli, z onimi itak ne moremo. Toda videli boste, da se nam bodo potem pridružili. Vem, kako gredo te reči... Maršbataljon je pa gotov: prvo stotnijo imam jaz v rokah, drugo ti, Hafner, tretjo Grum, četrto Palir. Vprašanje je le še oddelek strojnic. Tam je Glažer». Možina je umolknil.
«Tisti Glažer, ki smo ga na Doberdobu vrgli iz kaverne!» se je zasmejal Demark.
«Glažer je fant, da se reče», je nadaljeval četovodja Rogelj, ki je te stvari imel v malem prstu. «Njega prepustite kar meni. Malo bolj me skrbi kader, vojašnica.
Ko bi se mogel človek zanesti na Rodeta? AH kaj, ko je taka kanalja!»
«Rodeta pustite kar pri miru!» so hkrati zaklicali vsi, ki so bili svojčas pri bataljonu št. 100.
«Zadnji čas tudi on nekaj rentači...»
«Kar pri miru ga pustite!»
«Da, kaj bomo pa z majorjem Mòbiusom, s Seuni-gom?» je vprašal Skobir.
«Tega nikar ne vprašaj, to bodo Janezi že sami opravili», je dejal Rogelj.
«Prav za prav bi jih morali poloviti kot talce», je menil Možina. Toda o tem ni nihče hotel razpravljati, kot bi naredili nad njimi že križ.
Korporal Hafner se je dobro pripravil tudi za druge reči; svetoval je, kako in kaj prihodnje dni. «Prihodnji teden je tako imenovani Karlov teden, posvečen cesarju.
To je kakor nalašč za pripravo. Oficirji bodo svečano razpoloženi in manj pazljivi. Dopovedati moramo moštvu, da se zadrži, kakor treba. Potem moramo udariti, če ne bo bataljon res koj nato odšel na fronto. — Rogelj, ti se P® loti svojih zvez pri nadomestnih stotnijah; po svojih močeh ti bomo pomagali».
Možina se je domislil še nečesa.
«Komitet moramo izbrati, ki bo za vse odgovoren. Brez tega ne gre. Prav za prav bi ga morali izbrati solda- I ti sami. Ker pa to pri nas ne gre, bodimo kar mi komitet». '
Kar v naglici so določili Hafnerja za glavnega, a Možino za njegovega namestnika; drugih funkcij niso razdeljevali. Možini sicer vse skupaj ni ugajalo, toda Stefanič, ki je prvič v življenju slišal o takih stvareh, je dejal:
«Saj je itak vseeno, glava bo itak šla, če jo zavozimo».
Medtem so dospeli že pod bregovje, na katerem je čepel Barfussov dom. Cas jim je minil tako hitro, da so bili kar iznenađeni. Soteska, ki se je razgrnila, je bila polna svetlobe majniškega sonca. Vse naokrog je bilo veliko travnikov, a še več pa gozdov: njive, komaj preorane, so bile še rjave, seme v njih je še počivalo in se šele pripravljalo k cimanju. Tudi sadje se je šele pripravljalo K cvetju. Tu je bila pomlad še mirna, njene stotere oči se še rtiso popolnoma odprle in so šele zaspano mežikale.
«Barfussu pa seveda ne omenimo nič, čeprav bi ih« menda človek mogel zaupati», je dejal Palir.
«Toda nekaj drugega je: s sestro ga moramo spraviti!» je rekel Demark.
«Da, to pa, to!» so vzkliknili vsi hkrati. Medtem ko so še inalo prej razmišljali, kako bi zanetili vojaško vstajo, in so hladrjplwvno govorili o tem, da jih bo stvar morebiti stala glave, so se zdaj zarili z vso vnemo v navadno zadevo človeškega življenja; kakor prej reč vstaje, takd jinri je zdaj ta stvar legla na srce in jih skoraj otroško * mamila.
Pri Barfussu so jih že čakali. Stara đva Barfussa sta bila ravno tako imenitna, kakor sin; čeprav jih je prišlo za celo mizo, se nista ustrašila in stari je celo govoril, d» to ni nič, naj se ne sramujejo polne mize, saj jim država itak vse pobere, kar jim ostane. Pri hiši so ostali vse P°; poldne in so se ga spet navlekli. Kakor so se zgovorili« Barfussu riso ničesar omenili o načrtu, pač pa ga je Pal'r vprašal:
«Ti Barfuss, ali me boš poznal, če bj se kaj zgodilo bi jo moral pobrati is Jedenburga?»
«Ob vsaki uri! Na našo hišo se lahko zaneseš!» Čeprav je tudi on bil malo nakajen, je vendar zagonetno poškiln po Palirju in tovariših. Ker se nobeden ni ganil, se ie le lokavo nasmehnil, zraven pa jim je požugal s prstom-
Niso pa imeli sreče z nameravano poravnavo med se* stro In bratom. Barfuss se je trdovratno uprl vsem poskusom, kričeč, da je med njim in sestro konec. Mati, ki se je solznih oči odstranila, je rekla Palirju, ki je odšel z3 njo, da bo moralo priti kaj posebnega, kar bi brata P0" mirilo s sestro, češ da je sin strašno samosvoj. Toda Paltf* ki je prej ozmerjal Barfussa, je tolažil mater, da bodo ta že oni, Barfussovi prijatelji, uredili. Ni več daleč čas, K3 se bo zgodilo, je trdil Palir, ne vedoč, da govori resnica-
Bil je že mrak, ko se je judenburški komitet vrač3* v dolini z ogromnim hlebom kruha in veliko kepo ovčjega sira, ki ga je oprtal Skobir.
Pozabili so, kaj so sklepali po poti iz mesta in nazaj gre* de kleli Barfussa, ker se je tako upiral poravnavi s »estra-Demark ji je pred odhodom obljubil, da bo danes stvar uredil; zdaj pa je zopet vse skupaj padlo v vodo. Potem je oglasila pesem. Nočna okolica se je zazibala okrog riJuJ in vsem se je zdelo, kakor da korakajo že ta večer prat* domovini. Izza gorovja je vzhajala luna in soteska se 3 napolnila z neštevilnimi svetUmi progami, ki so se ig*-3” po temačni cesti, po ozkih poljih in po prostranih gozdi*3" tih pobočjih. Kakor tod sc je svetlikalo tudi v njihovu* srcih nekaj odmikajočega se, nekaj, kar je vabilo Z končno toploto in lepoto...
NwMfevanfa peihactujK
Kultura • umetnost
l
iitiDiRi TEDNI

13
k&Mca"
JE UGAJALA MALIM IN VELIKIM
Slovensko narodno gledališče se fo kljub vsem težavam, ki jih mora 'Stalno premagovati, tudi v letošnji sezoni odločilo, da uvrsti v svoj Wògram mladinsko igro. Ta nalo-tia m lahka, ker mora biti delo, namenjeno mladini, prav tako te-fneljito naštudirano kot vsaka drusa predstava, obenem Pa mora tu-» vzgojno ttplivaii na mlade gledalce. Poleg tega pa zahteva še tlpsebnega truda, ker uvršča med nastopajoče otroke, ki jih je treba v igranje šele uvajati.
Da je SNG vse omenjene zahteve izpolnilo, so dokazale že tri predstave «Rdeče kapice». Premiera ite bila v nedeljo 19. t. m. v Skednju, repriza istega dne popoldne; v torek pa je SNG gostovalo v Nabrežini,
«Rdečo kapico» je pripravil pokojni režiser Milan Košič, ki se je s posebno ljubeznijo posvetil otrokom. Ta njegov odnos do najmlajših jih je tako pritegnil, da so se z vso resnostjo pripravili za nastop in mnogo pripomogli, da je «Rdeča kapica» tako prisrčno učinkovala.
Vlogo Rdeče kapice sta izmenoma igrali Elza Barbičeva in Tea Starčeva, óbe ljubki Majdi, ki sta z ^živahno igro, petjem in smehom Uživali simpatije vse mladine.
Zlata Rodoškova v vlogi matere Jere ter Valerija Silova kot babica «a dobro izpolnjevan zgodbo o Rde & kapici, medtem ko je gluha strina Mina, ki jo je igrala Angela Hakarjeva, skrbela za veselo razpoloženje.
‘Hvaležni vlogi spremljevalcev Rdeče kapice sta dobro odigrala Stane Raztresen kot stric Matic in Silvij Kobal kot boter Bodež, S svo-#6 pojavo in strahopetnostjo sta vzbujala mnogo smeha in posebno zabavna sta bila, ko sta pred volkom splezala na drevo in tani obvisela.
V vlogi lovca sta nastopila Julij Guštin in Rudi Košuta, ki sta se izredno prikupila kot rešitelja Rdeče kapice in babice.
S posebnim, strahom, vendar pa nestrpno, so otroci pričakovali nastop volka, povzročitelja vseh nezgod in prigod ter mu privoščili zasluženo kazen. Volka je posrečeno predstavljal Lojze Starc. Srečko Košir pa je nastopil v vlogi medveda.
Gelotno predstavo lahko uvrstimo med uspele prireditve našega SNG.
pa se nista mogli zaradi premajhnega odra popolnoma uvelja-mti scenerija Jožeta Cesarja in koreografija Olge Gorjupove.
Priljubljeno pravljico «Rdeče ka-Pice je priredil mladinski pisatelj
Danilo, Gorinšek in z njo dosegel na j>eq slovenskih odrih že lepe uspehe. Prepričani smo, da bo tudi na Tržaškem ozemlju «Rdeča kapica» dosegla še veliko število uprizoritev, za kar jamčijo nabito polne dvorane prvih treh predstav.
N. N.

'i Kulturna kronika i

Dne 22. t. in. so v galeriji Scorpione odprli razstav«) dlveh mladih umetnikov, kiparja M. Černeta in slikarja Colonia, ki sta že lani razstavljala y «skupini zelenih». Pri otvoritvi je bilo mnogo občinstva, ki je razstavljena dela ugodno sprejelo. Galerija je odprta vsak dan od 9. do 13 in od 36 db 20 ure.
* * *
Požrtvovalno svetoivanskio prosvetno društvo je zaključilo svojo lepo uspelo knjižno razstavo. Obi-skovaloi so pokazali mnogo zanimanja in pokupili lepo število knjig. V teh dueli so si Svetoivan-čani tudi ponovno uredili svojo knjižnico, ki je sicer še skromna, ki pa ima zaradi aktivnosti društvenih članov v se pogoje, dia se kmalu okrepi.
PRIZOR IZ «RDEČE KAPICE»
'ERNAMI«
oti/oriti/ena predstava tržaške opere
V soboto, 18, t. m. je bila v občinskem gledališču «Verdi» prva operna predstava letošnje zimske sezone. 27. januarja bo poteklo 50 let, odkar je umrl veliki italijanski skladatelj Giuseppe Verdi in da se oddolži spominu tega skladatelja, je dalo vodstvo kot otvoritveno predstavo njegpvo opero «Emani». To opero je napisal Verdi v svojih mladih letih in razumljivo je, da je ne moremo primerjati z operami iz poznejše dobe. Mislim pa, da je iskalo vodstvo nek drug razlog, da je ravno la opera prišla prva in sploh na spored. V tretjem dejanju namreč prisegajo zarotniki, zvestobo domovini iri tržaški jpvinisti, ki sb pohiteli na to predstavo,«.so si seveda hoteli datj duška ob tem momentu in skandirali I-ta-li-ja, I-ta-li-ja! Tudi lože sq bile primerno okrašene z belo-zelenim in rde-
OB TEKMOVANJU
niliulih vii'linislev Slvvenije
Ko se je po vojni pojavila na vseh Področjih velika sprostitev sil, se je tudi glasbeno življenje v Jugoslaviji razmahnilo v doslej nesluteno širino ter zaživelo povsem novo življenje. Prvič v svoji zgodovini si je slovensko Uudstvo lahko v polni meri utešilo Svojo željo po umetnosti. Ustanavljala se nova društva, zbori in orkestri ter glasbene šole. Za kritje teh velikih Potreb pa je primanjkovalo kvalifici-r0nih glasbenikov.
pred vojno niso v prejšnji Jugosla-v3Ji vodili dalekosežne kulturne politike ter niso dajali prav nikake vzpod-Phde doraščajoči glasbeni mladini, kajti mnogo ljubiteljev glasbe, ki so se ^ mladosti dokaj resno oprijeli glas-“Ohega študija, je kasneje popustilo ter si izbralo drug poklic, posebno za-radi tega, ker jim življenje poklicnega Siasbenika ni nudilo nikake rožnate Prihodnosti. Mnogo predsodkov iz tistih časov je še ostalo v miselnosti Iju-vendar se zdaj vsi, ki jim je do rocvita slovenske glasbene kulture, rudijo, da izpodbijajo to miselnost ter ntegnejo čim več mladine k studiju glasbe.
Eno najbolj perečih vprašanj v glas-enem življenju pri Slovencih je po-anjkanje dobrih glasbenikov, pred-
mariborske opere) ter v glasbenih šolah.
Ministrstvo za znanost in kulturo je začelo pravilno reševati to vprašanje pri temeljih, in sicer pri začetnikih, se pravi pri učencih nižjih glasbenih šol, kajti tu je izvir za naraščaj srednjih glasbenih šol ter akademije in glasbenega življenja sploh. Z name. nom torej, da dvignejo kvaliteto glasbenih šol ter vzbude čim več zanimam ja za glasbeni poklic, so dne 18. in 19. t. m. priredili v Ljubljani tekmovanje mladih violinistov, učencev nižjih glasbenih šol iz vse Slovenije. Tako so se vsi talentirani mladi violinisti pomerili y plemeniti tekmi med seboj, vsem ostalim pa, ki iz katerega koli razloga niso mogli tekmovati, pa je to tekmovanje pokazalo vzore, ki naj bi jih v bodoče tudi sami skušali doseči ali celo preseči. Obenem je to tekmovanje bilo priznanje za tisto tiho in požrtvovalno delo glasbenih pedagogov, ki največkrat neopaženi ter z velikim trudom in idealizmon polagajo temeljne kamne glasbenemu življenju.
'sem
na godala in to v poklicnih or-
ltestrih, (orkester Slovenske Filhar-‘"onije ter orkestra ljubljanske in
čim cvetjem. Med drugim in tretjim dejanjem je letelo po zraku več belo-zeleno rdečih šopkov in belo-zeleni-rdeči trak ae je odvil iz neke lože y drugem nadstropju prav do orkestra. Da je vso stvar še bolj podžgalo, je dirigent ob pričetku tretjega dejanja, ko je odstranjeval trak z dirigentovega pulta ta trak poljubil. Kaj je bilo vsega tega treba na tej otvoritveni predstavi, ne vem. Kdor se bavi z umetnostjo, bi mu moralo biti Vse to odvratno. Spominjam se iz dobe pohoda fašizma na velikega dirigenta Toscaninija, ki ni hotel dirigirati pri neki predstavi ne kraljeve ne fašistične himne in je zato moral oditi v tujino. Bi) je pač umetnik, ki mu je bila vsakdanja politika zoprna.
Uprizoritev opere ni bila najboljša. Solistični ansambel so tvorili: Gino Pernio, ki je pel bandita Ernanija, Carlo Tagliabue, ki je pel Dona Carla, španskega kralja, Tancredi Pašero kot španski velikaš Don Ruy Gomez de SUva, A-driana Guerrini, ki je pelaLlviro, njegovo zaročenko, Liliana Hussu, kot Giovanna, dalje Miro Lozzi, v vlogi Dona Riccarda in Vito Susca v vlogi Jaca. Najbolj se je uveljavila Adriana Guerrini, ki se ji pa že pozna, da bo njen sicer lepi glas kmalu zatonil. Tenorist Gino Panno ima prodoren glas, vendar še neizenačen in je pokazal v prvem dejanju precej negotovosti. Pozneje se je nekoliko ugrel, vendar je bilo plemenitega petja premalo. Carlo Tagliabue ni imel preveč posrečenega večera. Bilo je le preveč malomarnih tonov. Bolje se je uveljavil basist Tancredi Pasero s svojim lepo barvanim glasom. Operni zbor, ki ga vodi Adolfo Fanfani, ja bil pod običajnim nivojem in so bili posebno v moškem zboru prvi tenorji mnogo prekričavi. Orkester tržaške filharmonije rešuje svojo vlogo vedno odlično. Orkestralni part te opere ni posebno zahteven, vendar je iz orkestra dihalo pravo muziciranje. Predstavo je vodil dirigent Antonino Volto, ki je opero tudi pripravil.
MILAN PERTOT
PROSVETA
Mši ste si ±e priskrbeli n koledar O F za I« '1951 •
(ned fyocUfoóitu
"PEAVCANi »i hoDO POSTAVILI LASTEN PROSVETNI DOM
V soboto 18. t. m. je prosvetno društvo Plavje imelo sestanek, na katerem je Mo okrog 90 ljudli. Glavna tofilfe razpravljanja je bila gradnja prosvetnega doma. Plavča-ni so navdušeno pozdravili to zamisel in sklenili, da bodo prav vsi z vsemi svojimi močmi prispe vali, da se ta zamisel čimprej uresniči.
Na sestanku so tudi izvolili že odbor in sklenili, da bodo s pripravami pričeli že kar naslednji dan. Tov. Hrovatin Karel je brezplačno dal na razpolago zemljišče, kjer je najboljši kamen za gradnjo in kjer bodo kamen tudi lomili. Ostali so obljubili pomoč v orodju in drugih sredstvih, sodelovali pa bodo pri gradnji prav vsi z udarniškim delom.
Plavčani s svojo vnemo zagotavljajo, da bodo svoje delo tudi res v kratkem času izvršili in imeli tako svoj prosvetni dom, kjer se bodo lahko kulturno izživljali. Njihovemu zgledu naj slede tudi ostala prosvetna društva.
PROSVETNA KONFERENCA ZA DRUŠTVA IZ BAZOVICE, TREBČ, GROPADE IN PADRIC
SHPZ je prejšnjo nedeljo priredila v Padričah konferenco za prosvetna društva iz Bazovice, Trebč, Gropade in Padrič. Načelnik ljudske prosvete tov. Boštjančič je nakazal smernice, ki naj jih prosvetna dlruštva pri svojem delovanju upoštevajo. Gre za to, da se društva čim bolj osamosvojijo, kajti centralizirano poslovanje škoduje razvoju ljudske prosvete. Sicer so bile doslej razmere take, da so mnoga prosvetna društva nujno potrebovala pomoč Prosvetne zveze, toda danes to ni več potrebno.
Na konferenci sq posamezna društva sprejela konkretne naloge: Trebče bodo. ustanovile igralsko družino, Grapajčani bodo sodelovali s Padričani, y Bazovici pa bodo obnovili tamburaški in pevski Zbor. V korist novoletne jelke bodo Pa-driiče in Bazovica imele kulturno prireditev.
Na konferenci so v debati sodelovali vsj zastopniki prosvetnih dtru-štev in njihovi konkretni predlogi obetajo, da se bodo društva samostojno razvila.
'Tto-oe kn{ig&
-I-----za tvojo knjižnico |
Slovenski knjižni zavod je te dni izdal ponatis znanega romana Prežihovega Voranca Doberdob. Prva izdaja tega vojnega romana slovenskega naroda, kot ga je Prežihov Voranc sam označil v podnaslovu, je izšla pred vojno. Ker pa je roman /e zdavnaj pošel, bo z novo izdajo omogočeno mnogim branje te Prežihove umetnine. Naš tednik je sicer z izdajanjem tega romana v nadaljevanjih že seznanil primorske bralce, vendar bo z novo knjižno izdajo mnogim ustreženo Vsebina romana je našim čitateljem v glavnem poznana. V Doberdobu popisuje pisatelj pota in trpljenja slovenskega vojaka na fronti in v zaled-ju v času prve svetovne vojne, pisatelju ni šlo torej toliko za opis vojnih grozot, kot za prikaz odnosov preprostih ljudi, večinoma neposrednih udeležencev, do vojne. Celoten roman je mojstrovina, vendar so najmočneje pisani tisti odstavki, v katerih popisuje pisatelj upor slovenskih vojakov pro. ti črnožolti monarhiji, upor, ki se sicer ni posrečil, je pa predstavljal prvo zarjo svobode v dneh suženjstva.
A. P. Cehov: Izbrano delo, H. knjiga. Drugo knjigo izbranega dela Antona P. Čehova, je v zbirki svetovnih klasikov izdala pred kratkim Državna založba Slovenije. V knjigi je objavljenih deset novel, nastalih .v letih 1888 do 1899. Na prvo mesto je uvrščena novela Stepa, s katero je Cehov prešel od pisanja krajših, šaljivih in satiričnih črtic k daljšim tekstom in s katero je tudi zaslovel kot prvorazreden pisatelj. Zanjo mu je Ruska akademija tudi podelila litararno nagrado. Poleg novele Stepa je v izbor uvrščenih še devet drugih novèl, v katerih vseh pa pisatelj na realističen način prikazuje življenje ruskih uradnikov, meščanov, trgovcev in kmetov tako, kot še noben drug pisatelj pred njim. Predvsem je razgaljal brezmi-selnost, brezupje in tegobe tedanjega ruskega izobraženstva. Slovenske prevode novel sta oskrbela Janko Moder in Josip Vidmar, posebno ceno pa daje knjigi obširen uvod, ki ga je napisal Bratko Kreft in v katerem je prikazal življenje in dela tega velikega ruskega pisatelja. Izvirna dela domačih pisateljev predstavljajo vedno po. memben dogodek na našem knjižnem trgu. Ta je še toliko večji, če gre za večji pripovedni tekst, ki ga je napisal pisatelj samouk, nekdanji kovinarski delavec. ,To je bil Tone Čutar katerega roman Pod kladivom je nedavno izšel v založbi Delavske enotnosti v Ljubljani. Tone Čufar je bil delavec železarne na Jesenicah ter je kot samouk pričel pisati predvsem krajše pripovedne stvari. V romanu «Pod kladivom» pa je v daijšem tekstu prikazal življenje jeseniških delavcev ter njih borbo za delavske pravice. Kot vse Čufarjevo delo, izrata tudi njegov roman, ki predstavlja njegov zadnji spis, napredne ideje in vero v zmago delavskega razreda ter vero v boljšo ureditev družbe, za kar je Čufar sam kot talec žrtvoval leta 1942. tudi svoje življenje.
V zbirki izbranih del Maksima Gorkega, ki jo izdaja Cankarjeva založba je pred kratkim izšel roman Življenje Mateja Kožemjafcina, ki predstavlja eno najboljših pisateljevih del. V romanu, ki je pisan kot kronika, pri-1 kazuje pisatelj pripadnika ruske buržoazije, ki živi v brezdelju na račun drugih ter v tem svetu tudi ostane. Kljub temu da po naključju zaide v svet ljudi, ki se pripravljajo, da zrušijo izkoriščevalski družbeni red, se vendar tem ljudem ne pridruži, tem-i več se vrne v oni svet, v katerem je bil vzgojen.
Med knjigami politične litarature je posebno pomembna knjiga, ki jo je te dni izdala Cankarjeva založba. To je četrti zvezek Izbranega dela V. I. Lenina. Ta zvezek, s katerim je zaključeno veliko delo Cankarjeve založbe, obsega večje število LeninovIH spisov iz obdobja tuje vojaške inter-i vencije in obdobja prehoda k mirni obnovi sovjetskega gospodarstva. Med spisi je tudi nekaj pomembnih daljših razprav. Celotna izdaja Leninovega izbranega dela v slovenščini pa predstavlja pomembno obogatitev naše politične literature.
Med publikacijami namenjenimi predvsem študentom, je izšla pomembna knjiga. To je Slovenska zgodovina 1813-1914, ki sta jo napisala Gestrin Ferdo in Melik Vasilij. Glede na to, da so dela o slovenski zgodovini redka, bo knjiga gotovo pomemben doprinos k našim zgodovinskim , delom.	s. R.
14
IHI »ti .1
m »i^i i
Film • šah
uganke
NASLOVNA IGRALCA IZ FILMA «KRISTUS MED ZIDARJI»
H H [I § II lO S med zidaift
aa
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH
Tik pred drugo sveto uno vojno je v Ameriki izšel znamenit roman »Christ in concrete» (Kristus med zidarji), ki ga je napisal mlad ìtalijansko-ameriški pisatelj Pietro di Donalo. Roman je epopeja italijanskih zidarjev v New Yorku, ubogih ljudi, fci si mukoma služijo vsakdanji kruh. Najbolj pretresljivo pa je v romanu poglavje, ki prikazuje Geremijevo smrt. Geremia, ki se ob koncu svoje trnove življenjske poti zaduši v betonu, je simbol trpečega človeštva kakor Kristus, odtod naslov romana.
Film se je v originalu imenoval *Daj nam danes naš vsakdanji _ kruh», v italijanski verziji pa «K»i-j »tu« med zidarji;» režiral ga je
PiL.GLSD ODDAJ V TEDNU od 24.11.50. do 30.11.50.
Poročla v slovenščini vsak Han ob 7.00, (ob nedeljah ob 730), 13.00, 1930 in 23.05.
J-n oi:la v italijanščini' vsak dan ob 6 45, (ob nedeljah ob 7.15), 12.45, 19.'5 in 23.00.
"	■ la v hrvaščini vsak dan ob
ie
Prež , d tiska v slovenščini vsak dan (rsvcn nedelje) ob 14.45.
Prejied tiska v italijanščini vsak dan : zen nedelje) ob 14.30.
r t.čr.e aktualnosti v italijanščini v5 k torek, sredo, četrtek In petek ob 17.30.
Je ran:a glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
PETEK: 24.11.5®.
12.90 Opoldanski koncert. 13.50 Nova Jugoslavija: Potopljene zaklade dvigajo (slov.), 18.15 Klavirski koncert Bradač Zorke. 19.45 Sindikalna vprašanja (ita.).	20.30 Slušna igra
(ital.). 22.00 Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine — Slovenci do leta 1200 (slov.).
SOBOTA; 25.11.5®.
13.15	Pevski koncert Anice Ščuke.
13.45	Kulturni pregled (ital.). 17.30 Gospodarski pregled (ital.). 18.00 Pionirska ura (ital.). 19.45 partizanske pesmi. 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.). 20.30 Hrvatske melodije. 20.45 Politični pregled (sk»v.). 21.90 Veder sobotni večer (slov.).
NEDELJA: 26.11.5®.
8.30	Kmetijska ura (slov.). 9.30 (ital.). 10.45 Oddaja za Bujščino.
11.45	Našim ženam (slov.). 12.00
Glasba po željah (slov.). 13.30 Pionirska ura: Podnebje na zemlji postaj;; top ejše (slov.). 14,00 Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje:	Nastopi tamburaški zbor
prosvetnega društva «Ivan Cankar»
Iz Trsta:	Ingolič:	«Žeja» (slušna
igral:	Reportaža:	Pred volitvami
SIAU (slov.). 20.45 Politični pregled (ital.). 21.00 Iz opernega sveta. 22.00 Športni pregled (ital.).
PONEDELJEK: 27.11-5».
12.00	Opoldanski koncert. 13.40 Dr. Milico Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — €. nadaljevanje (slov.). 17.30 Športni pregled (slov.). 20.20 Haydn; Simfonija stenske ure. 20.45 Z istrskega okrožja (slov.). 21.00 Vesela ura (it) TOREK: 28.11.50.
13.15	Poje zagrebški vokalni kvintet. 13.45 Glasba po željan (ital.)
18.00	Ljudska univerza (ital.). 19.45 Kulturni pregled (slov.). 20.00 Giacomo Puccini: Madama Butterflev,
opera v 3 dejanjih.
SREDA: 29.1134.
7.30	Glasba za 29. november. 8-30 Kocbek: Pot v Jajce (slov.). »M Skozi viharje (ital.). 9.15 Borbene in partizanske pesmi. 9.45 Dedijer: Dnevnik (hrv.). 10.00 Glasba našega ljudstva. 11.00 V novo življenje hrv.). 13.50 Pomoč Jugoslavije istrskemu Okrožju (ital.). 17.40 Italijanska folklorna glasba. 18.00 Mednarodni pomen nove Jugoslavije (sL). 1
18.15	Lucijan Marija Škerjanc: Klavirski trio — izvaja mariborski trio.
20.00	Pomen jugoslovanskega državnega praznika (hrv.). 20.15 Risto Savin: Suita — ižvaja orkester Slovenske filharmonije. 20.30 Jugoslavija v j izgradnji socializma In v borbi za i mir (ital.). 21,00 29. november — j rojstvo nove Jugoslavije (slov.). 1
Polslovanska obramba
Beli: inž. Vidmar. Crni; Fuderer. |	14. Dc2—dl, 1X6—bS; I*. b2—b4,
I.	d2—d4, Sg8—16; 2. Sgl—13, e7—e6; 3. c2—c4, d7—d5; «. Sbl—c3, c7—c6.
Ta sistem obrambe označujemo kot polslovansko obrambo damskega gambita. Z obrambo Le7 ali Sbd7, ki jo imenujemo ortodoksno obrambo, črni redko doseže enako igro. Vedno ima težave z razvojem lovca na cB. V pol-slovanski pa črni s tempom razvije lovca po b5, aS na b7. Partije dobijo oster nejasen karakter.
5. c*—d5:, c6—dS.
Beli ne dopušča Metansko igro, ki nastane po 5. e3 dc4: 5. Lc4; b5.
E Ld3 a 6 itd. 6. Lel—*5, LfB—e7; 7. e2—e3, Sb8—87; 8. Dđl—c2, 0—9; ». Lfl—d3, Tit—df; 1». 0-0, S07—18;
II.	h2—h3,-----.
Preprečuje razvoj črnega lovca na g4, od koder bi se umaknil na važno diagonalo h7—bi. Vendar poteza slabi kraljev položaj. Običajna je poteza Se5.
11.-----, Sf6—h3.
To je začetek prenagljenega napada. CmI sicer doseže nevaren napad, ki pa je ubranljiv.
1L SgS—e?:, DdO—e7:; U. Tal—*1,
Beii bo pričel z minoritelnim napadem na damskem krilu. Minoritetni napad imenujemo napad manjšega števila Kmetov na kmečko formacijo večjim številom kmetov.
13.-----, DeT—(6.
Preti Ui 3:
a7—a6; 16. Sc3—a4,------v
Skakač bo zasedel lepo polje na c5.
16.-----, TaS—4)8; 17. Sa4—c5 (7—H.
Napad je videti dokaj nevaren, veb-dar ima črni premalo figur v fcorbi, samo damo in skakača.
18.	S13—e5,	15—14;	19. Ddl—13,
Sil—e6.
Pripravlja prostor za stolp in grozi SgS. Beli mora ta skok preprečiti.
2®. hJ—b4! SeC—c5.
Grozilo je Se5—g4 in dama bi bila zajeta. Zato je slednja poteza že izsiljena, ker g7—g5 je sumljiva poteza, umik skakača nazaj na 18 ali pa na c7 pomeni Izgubo časa.
21. b4—ci:,-----.
Crni si je močno oslabil damsko krL Io. Napad težkih ligur na odprti b liniji na polje b7 je neubranljiv.
21.	----, LcS—e*.
Pretilo je Sc6:. Lovec pa čuva tudi polje 17, če bi kasneje igral !4-e3:.
22.	TbI—bf. Tel—18; 23. Til—bi,
14—eJ.; 24. Df3—e3: SDS—14; 25. Tb6— b7:, Tb8—c8; 26. Ld3-fl,------.
Važna poteza za obrambo polja g2 in h3.
26.	----, Dh6—h4:; 27. Tb7—a7,----.
Namerava s Tbl—b7 izvajati pritisk
na polje g7. Partija bi .bila za črnega izgubljena. Zato pričenja črni še z zadnjimi riskantniml potezami ograža-ti belega kralja. Beli mora zelo pazi. ti, ker groženj je dovolj.
27.	----, TT8—15; 28, *2—g3, TO—
Edvard Dmytryk v Angliji, kamoi se je zatekel, ko so ga ZDA obsodile proliameriškega delovanja.
Film prikazuje zgodbo mladega zidarja Geremtje in njegove iene Annunziate, ki se sicer ijubit/i, toda sta obsojena, da živita brez veselja v neprestani odpovedi, v bedi ki muči njuni duši. Obenem pa nam film osvetljuje življenje italijanskih zidarjev v Ameriki za gospodarske krize v letu 1929.
Nazorno nam film slika življenje delavcev v kapitalističnem svetu: kako neusmiljeno izrabljajo denarni mogotci malega človeka in kako ta mali človek najbolj občuti vse zle posledice težke gospodarske krize. Tudi je režiserju uspelo, da je odel vse dejanje v neko moreče vzdušje ter s tem podčrtal vso neizbežnost bede, ki je ostra obtožba vseh izkoriščevalcev. Film precej učinkuje, zlasti nam živo o-stane v spominu scena, v kateri umira Geremia mučeniške smrti. Lepo je tudi prikazano, kako se zidarji pod vodstvom starega Duigija odločijo, da bodo kolektivno de-j tali za nagrado ali tudi kako se Geremia pomiri s svojimi tovariši delavci. Tragično prikaže film krivdo, ki jo Geremia občuti, ko se loči od tovarišev kot preddelavec in postane njihov priganjač.
Vendar Pa je v filmu marsikaj preveč preračunanega na efekt ter učinkuje nenaravno. Talco na pr.
HUf.tnlcal ui&dniitv-a

«mttmi
NAROČNIKOM!
V zadnjem času srno prejeli več pisem naših naročnikov iz Jugoslavije, v katerih nas naprošajo, naj jim ustrežemo v raznih administrativnih zadevah v zvezi z naročnino, spremembami naslovov itd. Ponovno obveščamo vse, naročriike )Z Jugoslavije, da se morajo v teh stvareh obračati na ADIT v Ljubljani, TyrSeva ul. 34, ki vodi vse te administrativne posle za Jugoslavijo.
UREDNIŠTVO
gS; 29. Tbl—b7,-----,
Grozi Tg7: Tg7: 31. Tg7: Kg7: in 31 gh4:.
29.----, S14—h5.
Brani polje g7 in napada g3.
M. Lfl—g2, Sh5—g3;; 31. Se5—fS, SgJ—e2+; 32. Kgl—fl,------.
Najenostavneje. Po De2: bi črni Imel s Tg2: še nekaj igre. To je pa takoj konec.
32-----i TgS—g2:; 33. Sf3—h4! črni
se vda. Slo je tudi De6: z matom.
lug. BORIS SIKOSEK
Geremijevo tavanje v najbolj zapuščenem delu mesta, njegovo beganje po stopnicah ter njegov prihod domov, ko ga žena zapodi itd. Tudi se nam ponekod pretirani zde ženini izpadi ob misli, da ne bo imela lastne hiše, čeprav vedenje deloma opravičuje nazadnjaško okolje v Južni Italiji, od koder je prišla v Ameriko. Nekoliko prisiljena je tudi nevama gradnja na urhu nebotičnika. Kljub raznim natakam pa je film dosegel precej uspeha, tako na festivalu v Karlovih Varih ter v Benetkah. Dobro ponazarja zlo in vzroke tega zla, ki nujno kliče v borbo zoper izkoriščevalce ter s tem v veliki meri izpolnjuje svojo nalogo. Med igralci je bila najboljša Dea Padovani, ki je tudi na filmskem festivalu v Benetkah žela splošno priznanje.
KRONIKA
V Italiji pripravljajo nov film «Jutri bo drug dan», ki bi bil lahko nekako nadaljevanje filma «Jutri bo prepozno». Film režira Leonide Moguyt nastopijo pa v njem Anna Maria Pierangeli, Anna Maria Ferrerò, Aldo Silvani itd.
Silvana Mangano, ki Je igrala glav no vlogo v filmu «Grenki riž» bo znova nastopila v filmu «Razbojnik Musolino», ki ga je režiser Mario Camerini snemal v kalabrijskih Apeninih- Njen soigralec je Ammaueo Na*-zari.
Julien Duvlvier je pričel v Parizu snemati film pod naslovom «Pod pariškim nebom teče Seina».
Ob stoletnici Balzacove smrti je francoski tisk ugotovil, da je že nešte-U> Balzacovih del bUo prikazanih v nemem in zvočnem filmu. Časopis La «Gazctte des Lettres» trdi, da je med filmi po Balzacovih delih najboljši film Eugenie Graudet, ki ga je režiral Mario Soldati.
Z velikim uspehom so v Salzburgu prikazovali Eroika, ki prikazuj® življenje Ludviga van Beethovna.
Na Finskem so izdelali film o znamenitem skladatelju Janu Sibeliu.su. V filmu bodo izvajali nekatera njegova dela v celoti.
KRIŽANKA
Aècaeresij ti *
VODORAVNO:	1) kratica v
pismih—osebni zaimek. 2) geometrijski izraz—vzklik začudenja. 3) egipčansko božanstvo—pijača starih Jovanov—dragi kamen. 4. hrib pri Divači—polotok y Grčiji. 5) zbor—stiska—naziv. 6) kraj pri I-driji—mesto pod Fruško goro—plačilo v naprej ob času sklepanja pogodbe. 7) veža—žaluzija. 8) otok v severnem Jadranu-celjska tovarna barvil—posmehovati. 9) časomer— bitje žile—jed. 10) dolina pod Triglavom—razrešiti. 11) palma—vas pri Ljubljani—inicialke velikega slovenskega pisatelja. 12) zgradba na reki—egipčansko božanstvo. 13) kratica za monarhijo izpred prve svetovne vojne—ploščinska mera.
NAVPIČNO: A) vojna (srbohr.) —reka v Nemčiji. B) hranilna rastlina—okončina. C) puščavska žival—najmanjši delec snoyi. D) bojazljivec pogojni veznik. E) stran —odtočna cev za deževnico—žuželka. F) industrijsko mesto pri Splitu—italijanski pesnik. G), kapljanje —star (angleško). H) gora na zapadnem robu slov. ozemlja—zapreka. I) človeški organ—bog ljubezni —pripadnik evropskega naroda. J) veznik!—moško Ime. K) roditelj— mesto na Hrvatskem. L) letni čas— moško ime. M), oziralni zaimek— i neprijatelj tuje lastna».
Rešitve
KRIŽANKA
Vodoravno;
1. polenta; 7. masa; 8. napev; M-Azori; 14. tamar; 16. elita. 17. tih! 18 a. rabud; 20. kadi; 21. rabota; 23. abé; 25. vkorakati; 28. in; 29. pop; 31. občnem; 32. Meka; 34.' edikt; 36. moj; 37. teror; 38. ikoc ne; 40. satan; 41. Atila; 43. omi; 44. katolik.
Navpično;
1. para; 2. osi; 3. la; 4. nn; 5. tat; 6. aparat; 7. motiv; 9. Ema; 10. vaba; 11. Alarodi; 12. zid; 13. Uš banon; 15. Rubikon; 16. ekipe; l7i tarem; 18. hokej; 19. denar; 21. rob® 22. tam; 26. kotnik; 27. imeti; 30. pika; 33. era; 35. kot; 37. tank. 39. Ela; 40. svi; 42. at; 43. ol.
SESTAVLJENKA
PERICAH E2ERAC1REP
"S-JDĐSK,
mmm
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trst«, Ulica Montecebi •
Telesna vzgoja in šport	15
FANT A STIČEN USPEH I» t AVI H
Jugoslavija- A nglija 2-2
Vratar Beara - junak dneva in nova zvezda prve velikosN na mednarodnem nogometnem polju
•, Izvedeli smo, da se mudi v Trstu
po privatnih opravkih znani nekdanji nogometaš in sedaj trener ter sodnik tov. Kukanja. Stalo nas
sestanek.
Sedimo nasproti visokemu plavolasemu človeku odločnih potez, katerega pojava na privi pogled kaže športnika.
Udarili smo kar naravnost; vedeli smo namreč, da je tov. Kukanja nedavno gledal poleg drugih tudi tekmo med Triestino in Lucchese ter smo ga zato pač vprašali, kaj misli o današnjem stanju italijanskega nogometa, v kolikor g a je pač mogel spoznati iz ene prvoligaške tekme; posebno nas je še zanimalo njegovo mnenje glede na primerjavo med jugoslovanskim in italijanskim nogometom. Dejal je: «Po pravici povedano, bil sem razočaran. Res, je, da sem poznal italijanske nogometaše samo po njihovem renomeju, kajti športni stiki med obema državama precej šepajo, vendarjjienim, da niso pokazali kvalitetnejše igre kot boljše moštvo naše republiške lige. Kot sodnik sem pa še lahko ugotovil, da so tudi sodniki kaj povprečni».
«Zanima nas vaše mnenje o slovenskih nogometaših; zakaj navzlic Ugodnim pogojem dela še vedno zaostajajo za onimi sosednjih republik?»
«Moje osebno mnenje je, da Slovenci nismo najbolj nadarjeni za kolektivno igro. Največje uspehe smo vedno imeli v panogah, kjer Vsakdo sam zase odgovarja. Mojo tezo potrjuje tudi tole; Svojčas smo bili dobri v hokeju na ledu, danes, ko so ga začeli igrati tudi Hrvati in Srbi, pa zaostajamo mnogo za njimi. In to in žal osamljen primer».
«Kako pa je kaj z vašim moštvom, z Mursko Soboto?» Tu se je našemu sobesedniku raztegnilo lice; vprašanje se je dotaknilo njegovega srca; kljub temu da je igral prej v Ljubljani in Mariboru, mu je najljubše moštvo iz Sobote, «čeprav smo nekako v sredini lestvice, no igramo nič slabše od najboljših slovenskih moštev», nam zatrjuje. «Letos se sicer ne bomo *inogli povzpeti mnogo više, a prihodnje leto...».
Pavza, ki je sledila zadnji besedi, in ki jo pri nas ponazarjajo tri pikice, pomeni marsikaj, pravzaprav vse. Ko smo se pozanimali še za Kukanjevo mnenje o sestavi državne reprezentance, je bila naša radovednost v glavnem potešena. Poslovili smo so in iz tople kavarne stopili v deževen Jesenski Večer.
V nedeljo se so zbrali v jutranjih urah na stadionu Prvega maja Zastopniki vseh športnih društev Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri-»li so, da slišijo obračun, ki ga je napravil stjiri odbor o delu preteklega leta in oa . c čerem izvolijo svoje sredine ljudi, ki bodo v •rihodnjem letu vodili našo šport-110 organizacijo. «Številne zapreke •hlo morali prebroditi; ovirali so has od vseh strani, od kominfor-niovcev pa do oblastev ar.glo-ame-*iške cone. Kljub temu se danes ndejstVuje na tisoče športnikov od ev'na pa do reke Mirne v baj-tazličnejših panogah in to v okvi-*u I)et*nPetdesetih društev naše *veze, «je dejal v svojem klenem tovoru tov. Pertot, predsednik ^DTV. Svoj govor je zaključil s »ozivom na vse, posebno pa na mladino naj se trudi, da bomo pri-adli ZDTV ponovno na ono viši-°' na kateri je že svojčas bila. Za jim je povzel besedo tov. l.udovi-> lci je v svojem referatu podal ogled dela, omenil podporo obla-1 v istrski coni, in nasprotno vsemogoče ovire oblasti v Trstu, kjer ■■wro lahkoatletom oi»o hoteli da-
Lep dan, zelo lep, da malo takih v sredo, ko so naši nogometaši v samem meglenem Londonu prisilili na delitev točk angleške učitelje nogometa. Domačini, ki so napolnili do poslednjega kotička stadion Arsenala, so bili razočarani do smrti. Vedeli so sicer, da so Jugoslovani odlični, hitri in tehnično dobro oboroženi igralci, saj so o tem dovolj jasno pričali sami rezultati, vedeli so tudi, da so Jugoslovani po petnajstih letih prvi premagali Švedsko na domačem terenu, a vendar ni nihče od njih niti malo pomislil na možnost neodločenega izida ali pa celo jugoslovanske zmage. Doslej se še nobeni ekipi tak uspeh ni posrečil. S povešeno glavo in dolgim nosom so leto za letom odhajali po vrsti Avstrijci, Italijani, Nemci, Madžari, Švedi, da naštejemo samo imena, ki so vedno tvorila ilito evropskega in svetovnega nogometa, poleg njih pa z dvoštevilčnim deficitom še mnoge manj znane veličine. Sedaj pa ti pridejo ti dečki, doma tam nekje z Bal. kana in jih premagajo. Ne, to je prehud grižljaj za angleško publiko; še dolgo ga ne bodo prebavili ti ljudje, ki toliko dajo na tradicijo in ki na videz tako konzervativni vendar divje bodrijo Svoje ljubljence. Ob koncu so bili očarani; ko je sodnik Holandec Van der Meer odživ-žgal konec tekme, so vstali kot en mož in dolgo, dolgo ploskali.
Kaj pa z igralci, kdo je bil najboljši? Odgovor je za nas lahek: mladi jugoslovanski vratar Beara, «balet majstor», kot ga je imenoval radijski napovedovalec je danes imel levji del pr! tem zares izrednem podvigu. Branil je vse: to, kar je mogel, pa tudi to, kar ni mogel. Branilca sta bila v glavnem^ dobra; kljub temu bi dali prvenstvo Stankoviču. V half liniji je popolnoma zadovoljil center Horvat, ki je s svojo višino, ki je menda že prešla v pregovor, in pa s svojimi dolgtfkii «kraki» bil najzanesljivejši angel varuh jugoslovanskega gola. Od stranskih halfov je bil bolj zaposlen Čajkovski I, ne on in ne Djajič pa nista dala izrednih partij. Napad se Je v drugem polčasu mnogo popravil. Grešil je predvsem v eni stvari, mnogo premalo so igrali preko kril, ki b»«.morala biti v modernem sistemu nosilec vseh napadalnih akcij. Srednji napadalec Zivanovič se kljub nekaterim uspešnim potezam ni mogel uveljaviti proti previsokemu na-
ti v uporabi stadiona pri sv. Savi in .nogometnega igrišča v Nabrežini. Nakazal je dalje pot, po kateri r.aj hodi zveza v prihodnjem delu. Žerjal Marjan je izčrpno govoril o stanju športa v Istrskem okrožju. V 38 društvih je včlanjenih 4530 športnikov, na raznih prireditvah pa je sodelo v alo 400 mladincev srednjih šol in sindikatov. Blagajnik zveze Eregarc je končal svoje izvajanje z nadvse zadovoljujočo ugotovitvijo; povedal je, da je ZDTV zaključila svoje poslovno leto z aktivno bilanco. Sledila je diskusija, v katero so posegli mnogi tovariši in ki je prinesla mnoga razčiščenja. Po debati so zastopniki raznih odsekov r.a kratko poročali o dosedanjem delu. Za kratko pavzo so zastopniki športnih društev izvolili nov odbor, k» je sestavljen takole:
Riaver Desiderio, Ferri dr. Iv», Pertot Stavko, Soplina Mario, Olivieri Nerone, Tnrk Danilo, Degraa-si Carlo Sosič Aleksander, DegraMi Guido, Stergar Miloš,, SkerlavaJ Karlo, Stoka Karto, Pregare Valentin, Colja Luciano, Lndovhi
sprotnikovemu centerhalfu; brez zamere, vendar mislimo, da bi bil na njegovem mestu Wòlfl s svojo izkušenostjo vendarle mnogo uspešnejši. Mitič je zabil gol izenačenja, razen tega pa je potrdil že znane kvalitete Inteligentnega igralca. Bobek Je zadovoljil. Krili Vukas in Ognjanov sta bili premalo zaposleni, vendar dovolj hitri in prodorni.
Angleži so bili pred golom mnogo
BEARA, DOLGONOGI HRVAT IN KAPETAN MOŠTVA RAJKO MITIČ
nevarnejši od gostov, pri skoraj vsakem njihovem prodoru je dišalo po golu. Tehnično brezhibni, enako dobri v napadu in obrambi so zapustili najlepši vtis. Se vedno se vse kontinentalne ekipe od njih marsikaj lahko nauče!
Kratek potek igre: s središča povedejo žogo Angleži, izsilijo v 2. minuti komer, zaposlijo nekajkrat Bearo in vtis je, da bodo gostje odšli z igrišča močno poraženi. Obe moštvi sta močno nervozni in kar ne moreta povezati akcij; žoga se sprehaja od enega do drugega gola in Jugoslovani sčasoma ne igrajo več tako podrejene vloge. V 30. minuti pride to, česar smo se vsi bali; angleški levi krilec prodira proti centru, poda žogo prostemu srednjemu napadalcu Lofthousu, ki prisebno
Franc, Govorčin Graziano, Gruden Angel, Zivic Žarko, Potleka Urban tn Zerjai Marijan, Kot revizorja sta bila izvoljena Babič Stanko in Vok Anton V razsodišče pa so prišli De vecchi Giuseppe, Michel uzzi Danilo in Cok Danilo.
Zaradi občnega zbora ZDTV je nogomet to nedeljo v tržaškem okrožju počival. Odigrali so le dve zaostali tekmi. Obe sta se končali z naravnost astronomskimi rezultati. «Nekaj je gnilega v deželi Danski», bi dejal kraljevič Hamlet, ako bi mu bila dana, sreča, da bi videl rezultate tega našega prvenstva. 8:0, 7:1, 13:1, Itd. to so pač številke dobre za rokomet ali rukby, nikakor pa ne za nogomet. Vsiljuje se nam misel, da naši igralci I prehitro vržejo puško v koruzo; zadostujeta dva gola v lastni mreži in morala, prej nekje med zvezdami, pade v blato. Opravičuje jih mladost; toda kljub temu se morajo zavedati, da Igrajo v najvišjem razredu. Za kroniko; Montebello je odpravil Olimpijo z 8:0, Opčine pa Nabrežino z 7:1:
V istrskem okrožju je še vedno nà vodstvu Arrigoni. % Umagu je prgm?-
zatrese mrežo. Pet minut zatem se je poparjenost Jugoslovanov še poveča. Avtor gola je bil ponovno centerfor. Sedaj je prišla na pomoč gostom boginja sreče in zmanjšala razliko v golih; vratar Williams je namreč po nesreči sam zarinil o-Icroglo usnje v svoja vrata. Jugoslovani potem brezuspešno napadajo do konca polčasa. V drugem delu nudi igrišče docela drugačno lice. Gostje sovidell, da pravzaprav ne zaostajajo za Angleži in večkrat se zgodi, da ravno ta psihološki moment da igralcem potrebno samozaupanje. V tem polčasu so Jugoslovani vsaj ravnopravni domačim, vendar zaradi njib znane sterilnosti pred golom ne uspejo svoje lahne terenske premoči izraziti v številkah. V 30. minuti pride izenačenje. Mitič je prejel nekje na sredi igrišča žogo, jo vodil gam proti golu in neubranljivo zabil gol poleg nemočnega Williamsa. Angleži se trudijo sedaj na vse kriplje, da bi izenačili, a jugoslovanska obramba čisti neusmiljeno pred svojim pragom. Noč pada na igrišče, ko odlični Van der Meer pošlje igralce v slačilnice. Gledalci počasi zapuščajo tribune, jugoslovanskim igralcem pa vriskajo lica od vvefia.
TRIJE SLOVENCI
z majhnim čolnom okrog sveta
V nedeljo dopoldne je ob barkov-
Ijanski obali kar mrgolelo ljudi." Ne zgodi se vsak dan, da bi se nekdo napota z majhno desetmetrsko barko na pot okel» sveta, krt so si to izmislili trije slovenski fantje. In potem bodo še trdili, da nismo rojeni za morje!
Ideja se je rodila v glavi mlade* ga Krečiča Franca. Popolnoma sam si je nareda solidno motorno jadrnico; nad dve leti se je potil, preden je bilo vse nared. Zaupal je sixtjo skrivnost svojima prijateljema Bizjaku in Faturju, ki sta bila navdušena nad takim potovanjem. V nedeljo se jim je končno sen izpolnil; dvignili so sidro in odpluli v neznano. Podjetje je namreč precej tvegano, v kolikor na čolnu ni radio-oddajne postaje in nimajo v primeru nesreče fantje nikakefia stika z ostalim svetom. Prvo pristanišče, v katerem boda pištoli bo Càtania. Dotaknili se bodo afriške obale in skozi gibraltarsko ožino pluli proti Kapverdskim otokom, od koder jo bodo urezali naravnost v južno Ameriko, bolj natančno v Rio de Janeiro. Ob ameriški obali bodo nato skozi Sfagallanesov preliv prešli v Tihi irean, potem na Hawajake otoke, od tam na Filipine, Ceylon in po Rdečem Mirju skozi Sueški preliv zopet domov Predvidoma bo pot manje trailo okoli dve leti. Želimo slovenskim argonavtom obilo sreče na potovanju in kar je glavno — srečen povratek.
gai domačo enajstorico z visokim rezultatom 4:0. Igra je bila zanimiva, domačim igralcem se je poznala pomanjkljiva kondicija. Z istim izidom je zmagala tudi Brtonigla proti Novemu gradu, ki pa nikakor ni igral podrejene vloge. Piranu je hitrost njegovih igralcev prinesla z znojem pridobljeno zmago proti Meduzi. Izid tekme je bil 4:2. Aurora je dobila točke brez borbe; Bujčani se namreč niso pojavili na terenu.
Arrigoni Pira«
Meduza Aurora Brtonigla Umag Buje
Novi grad Strunjan
f—----
SPORT
PO
■ SVETU
Svetovno prvenstvo v košarki
je končano. Zmagala je zasluženo Argentina pred Ameriko, ki so jo pred tekmovanjem imeli za favorita. Jugoslavija je zaradi nervoze in nepreciznosti dosegla samo zadnje mesto. Evo vam nekaj zanimivosti:	Najboljši ameriški
igralec, «il fenomenale Stanich». kot ste morda čitali v tržaških italijanskih časopisih, je naš soro-jak in govori tudi zelo dobro naš jezik. Jugoslovanski igralci so delali speakerju mnogo preglavic s svojimi imeni, ko je bilo treba prenašati tekmo po radiu. Največ preglavic mu je pa vendar prizadel Egipčan Fual Abd El Me-kil Abdu El Kein. V krogu prijateljev je radijski napovedovalec priznal, da se je sprehajal vse jutro pred tekmo ob reki La Piati in se učil na pamet to simpatično ime.
Kaj se je zgodilo? Sodnik je naenkrat postal rdeč v obraz in jel izgubljati sapo. Igralci obeh moštev, to je v našem primeru Bristol Roversa in Leyton Orienta, so se zbrali okrog svojega direktorja tekme in z grozo ugotovili, da je požrl piščalko. Edino sredstvo proti takim nezgodam je izdatno mahanje po hrbtu nesrečnika. Po desetminutnem zdrav-Ijenu, pri katerem je sodelovalo vseh dvaindvajset igralcev poleg nekaj prostovoljcev Iz tribune, je sodnik zopet lahko zažvižgal k nadaljevanju tekme. Mislimo, da je to prvi primer, ko ne bodo kaznovali tistih, ki so pretepli sodnika.
V siedo popoldne je pred 100.000 gledalci N emčija premagala reprezentanco Svice. S to tekmo je Nemčija ponovno stopila v mednarodno nogometno areno. Končni Izid je 1:0. Gol Je padel v 41 minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke.
TELESNA VZGOJA
je prodrla med našo mladino
BLIZA SE KONEC
5	5 0 0	21 »	10
S	4*1	12 18	•
S	3 1 1	\0 7	7
4	3 0 1	10 7	S
4	112	4 3	e
S	113	7 13	3
4	• 2 2	S 1«	2
4	• 1 3	3 13	1
4	• 0 4	2 15	0
PKETEKLE DNI JE IZŠLA ZADNJA ŠTEVILKA GLASILA KOMINFORMISTICNIH ENOTNIH SINDIKATOV «UNITA’ OPERAIA» DELNO ZARADI POMANJKANJA CITATELJEV, DELNO PA ZARADI NACRVNE LIKVIDACIJE TRŽAŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA. V TRSTU BO TAKO OSTALO GLASILO DELODAJALSKE DELAVSKE ZBORNICE «IL LAVORO» IN GLASILO ITA. LIJANSKE SINDIKALNE ZVEZE, PRAV TAKO «IL LAVORO»
Moderno
jezikoslovje
List «Ultime Notizie» img svoj stalen «veseli» kotiček. Ta mu očividno ne zadostuje; zato tudi v tako imenovanem resnem delu včasih pove kako veselo. Tako se je med drugim spravil r.'a razlago izvora priimkov. V svoji številki z òne 15. novembra še bavi s primorskimi priimki, fci jih imenuje, «i nostri cognomi». Navajamo nekaj prav zabavnih 'primerov
«Požar» je pFi njem «Forzar», t. j: furlanski’ kopač vodnjakov (od «pozzo» vodnjak); Séóch ali Scocchi ni Skok, ampak furlanski scoc - konjiček. - Zoch ni Cok. temveč- tržaški «čok», pri . čemer pozablja, da so si Tržačani izposodili ta naziv od nas, Iqakor tudi druge, n. pr.; klane, kljuca, kaluža, Ione itd. Najbolj navdušen nad' tem «znanstvenim» razpravljanjem bo gotovo naš pisatelj France Bevk. Kajti nje govo ime ni nič drugega kakor furlanski «beuc», ki pomem toliko ko* trapež.
Ce hočejo «Ultime notizie» nadaljevati to res temeljito znanstveno raziskovanje, naj nam dovoli. da mu damo nekoliko pobud; Naša «goba» prihaja od italijanskega «gobbo». Tùdi bese-seda «gobezdati» je istega izvora; kajti grbavci radi gibajo z jezi-
kom. «Kost» je «costa», ker je rebro pač koščeno. «Pičel» je samo italijanski «piccolo». «Ficek» pa prihaja od italijanskega «fisco»; kajti znano je, da davčna uprava obere človeka do zadnjega' ficka. In tako dalje. Le naprej z veselim jezikoslovjem v razvedrilo za današnje težke, skrbi polne' čaše! - '
Nova toiažba
Naša prijatelja" Mihec, in Jakec sta že. ugotovila, da v Tfstu zidajo razne : cerkve . prej kot -stanovanjske hiše;-kajti v cerkvi bodo prizafieti zemljani - - lahko našli tolažbo nad stantovanjijko stisko.	-	— ,	=
Tržaška občinska uprava noče zaostati za cerkveno: Na raznih krajih mesta z všo naglico in velikimi stroški gradi nova javna stranišča. Tudi to bo tolažba za brezdomce. Kajti ha straniščih bodo našli olajšanje od marsikatere človeške stiske, tudi če ne b0 ravno stanovanjska, v: ; *	. .. .	.*■ ** ■
Mihec in Jakec
Mihec; Razloži mi, kako to, da v Italiji trdijo, da je: poslana na Reko v pomoč italijanska moka.' Celò v parlamentu bo vložili zadevne interpelacije.
Jakec: To je zaradi tega, ker v Rimu mislijo, da imajo patent na Vse ameriške pridelke.
pi5s
JUJCI
. . « . . ■ ; . ;
Ljuba Jucii! Oni teden	cr.
so se zopet razpisali patriotski žumSlisU, da so v cono B odgnati
tri možakarje ob meji. , (
Toda to ni nič, župani	i
liominfdrmovski so naglo skupno, pač z demokristjani,
zgražajoč se,' prikrojiti 1 tozadevne spomenice,’ ~ da Tjh pošljejo po svetu v dokazilo' za krivice '	'
rokovnjačev z onstran mejo, ki strašijo'pacifiste- -	- :	,
ti coni A in nam grozijo vzeti vse- telefoniste. . :
v	*	■
Lg pomisli, Juca inoja,	'
kaj iz tèga bi nastalo,
da se ni še pravočasno....- —
zopet enkrat izkazalo,
da so, reveži, se ujeli ’ na pretirane novice nekaterih časnikarjev, ki ne ljubijo resnice.
Da priznali bi napako, tega ni pričakovati, toda spomenice vendar zdaj ne upajo poslati
v Moskvo ali v Belo hišd, kakor so se namenili, ker so se prav zadnje čase tudi tepci naučili
laž ločiti od resnice.
In tako jim pač ne kSte spet lotiti se zadeve, ki obeta le blamaže.
Potemtakem je vprašanje, kaj naj ukrenejo župani z vlogam: in pa s podpisi, lei na njih so bili zbrani.
Ce Jih spiavijo v arhive; bodo tam pač obležali kot sramotna, grda priča, češ: tako so sc ktgali
po teh krajih v svetem letu velmožje v občinskih svetih.
In zato bo pač najbolje, da uporabijo v sekretih
te lažnive dokumente.
To koristilo bo zlasti domišljavemu županu, ki je v Miljah na oblasti.
Morda bo sedaj spregledal, da»župiinu pač ni dika dolgi gobec, marveč pamet . in možatost kot se Šilca,
Sicer pa, zaradi mene, lahko dalje poniglavi,' cepec stari. Z iv jo Juca, in moža lepo požok&uit
SAMO EN RIS«.
ć5>	-
NAPIHNJENA PRAVLJICA O UGRABITVI TREH DELAVCEV PO VARNOSTNIH ORGANIH CONE B SE JE RAŽPOdlLA KOT MILNI MEHURČEK, KO JE EDEN IZMED «UGRABLJENIH» DELAVCEV POVEDAL VSO RESNICO	’
OBOROŽITVENA VNEMA V NEMČIJI RUS: TRENUTEK GOSPODJE, JAZ IMAM DOBER PROTIPRED-LOG. VI POŠILJAJTE V NEMČIJO OROŽJE, Ml PA BOMO. POSLALI KOMANDO...	(Allgemeine Volkszeitung) .
PROTIFAŠISTIČNI UKREP j V ITALIJI SCELBA, SARAGAT, PACCIARDI: POGUM, ODSTRANIMO SE TE ZADNJE OSTANKE PRETEKLOSTI...	,