r ...........1 .,,-kdM raxen »obot, nedelj l4itted daily rwapt S.turdaya. Sunday, «d HobdefS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m*——m*asassseaaeasaaeioaaaaaeeae* Uredniški In upravniM^ prostori t M»? S. UwndaWAv«. Of fie* of Publication t M67 South Uwndale Ava Ta la phone, Rockwall 4904 n»M flO-TIA* XXIX. Cana liaU Ja $6.00 chicago, iLu Četrtek. 9. julua (July 9), im«. Subscription *.00 Yaarly fitew—number im jeklarski maçnatje il orov A crap ta nec far mailing at spacial rata of poatnge providad for in sactioa nos. Act of Oct. t, 1917, authorised on Juaa 14, 1»«. obdolžem provokacij ewii, vodja organizatorične kampanje, je povedal, da trust bi rad a silo preprečil organiziranje delavcev v bona f ide delavski uniji. Unija dosegla dogovor z jeklarsko družbo v Ports-mouthu, O., kjer delavci stavkajo že sest tednov. Spor s starokopitnimi voditelji ADF dosegel kritično točko Washington. D. C.—Jonn L. vi*, predsednik rudarske uni-UMWA in načelnik odbora industrijsko organizacijo, je ,rojem govoru po radiu ožigo-jeklarske magnate in jih obda premišljeno izzivajo kr-konflikte, da preprečijo iziranje železarskih in je-ih delavcev v industrijski American Iron & Steel Insti-» (organizacija jeklarskih fnstov) je z velikimi oglasi v lopisju opozorila javnost, da bo posluiila brutalne sile pro-«rfariizatorjem odbora za in-gtrijsko organizacijo, ki so bi-Ksisni v središča jeklarske in-itrije," je rekel Lewis. "Odgo-rnost za stavke, prelivanje kr-in nasilne čine v zvezi z našo rt», katere cilj je organizira-t jeklarskih delavcev, bo -pad-na jeklarsko oligarhijo, ne na finizatorje." ftttsburgh. Pa. — Člani odbo-, ki vodi organizatorično kam-bjo med jeklarskimi delavci, pozvali jeklarske magnate, i te pričnejo pogajati z Zvezo Barskih in jeklarskih delav-r flede mezde, delovnih pogo-' in priznanja unije. Philip Murray, načelnik odbo-, je naznanil, da je Vincent *ei*y, reprezentant odbora, dogovor z uradniki fceling Steel korporacije gle-poravnave stavke v njeni jc-irai v Portsmouthu, O. Ta Ha je izbruhnila pred šesti-tedni, ko je korporacija od-«¡la kolektivna pogajanja in ¡w»nje unije. fticago. — Van A. Bittner pez^ntant Low i novega odbo-ki je bil poslan v čikaški diski- da organizira jeklarske bvee, je odgovoril Johnu P. *>'ju. predsedniku kovinarja ^partmenta Ameriške de-'*ke federacije, ki je dejal, da in železarski delavci ne *)<> nič^ar pridobiti, če se Jtnizirajo v industrijski uniji, ■astrijaki unionism nima pri- J " razvoj v Združenih drža s JjMner v svojem odgovoru wja. da sistem poklicnega '¡Ofiizma, ki ga zagovarja A-™ka delavska federacija, po-jurisdikcijske h (tore med ' to j«' glavni vzrok, da * gibanje v tej doteli ni-' vpliv* kakor bi •k'» irr«'lo. reveži Čikaški bodo dobili živila Domače vesti KU Bfn. »Ul, nki ia K Ki za antonshi piloti ukradli devet letal w jul.—Devet bomb-" bila izdelana v Kantonsko vlado H^J^a), je včeraj pri->ar,k:ng, \ glavno mesto k HiiJULJk lade. Piloti so ,r * J 'Javili, da so se iz-'»ntisrfoki vladi in oblju-| riankinški vladi. s>*da je določila na-** prijetje in are-a ci^rterja. Letal-" povedali, da je ie 40 aritor:*kih pilotov de-druga letala ao vče- M*!' I pr Jatnost M', i ¿i ■ T h ra t) *tk »J r»»'* t" V ( angso, eno pa se Potiti na tla v Swa-pri-lo v roke kanton-moštvo pa je Brezposelni oblegajo u-rade mestnih odbornikov Chicago, 8. jul.—Okrog 40,000 družin, ki so na relifni listi in niso v zadnjih dneh prejele nobene podpore, bodo dobile živila kakor hitro bodo mestni u-radniki dobili potrebni denar od okrajnih avtoritet. Zadnji petek je čikaški okraj prejel $575,000 iz državnega reiifnega sklada. Od te vsote bodo porabili $527,-282 za nasičevanje reveže\ v Chicagu. Na včerajšnji s. ji mestnega sveta so aldermuni prispevali $2500 ^a kritje postnih stroškov v zvezi s pošiljanjem živil brezposelnim. V smislu zakona, ki je bil sprejet v državni legislature se denar iz sklada kupčijskega davka ne sme rabiti za kritje upravnih stroškov — za plače uslužbencem v relifnih uradih, kar je povečalo krizo. Zvezni senator Hamilton Lewis, ki se je udeležil seje, na kateri so razpravljali o situaciji, je obljubil, da bo konferiral s H. L. Hopklnsom, načelnikom federalne relifne administracije, z namenom, da dobi relifna uprava nekaj denarja iz federalnega sklada. Federalna vlada je sicer ustavila direktni relif, toda Lewis je dejal, da je Hopkins izjavil, da se lahko naredi izjema, ako potreba to zahteva. Večje število aldermanov se je pritožilo, ker siromaki oblegajo njihove urade in iščejo pomoči. Brezposelni se zbirajo tudi pred uradi državne relifne admini stracije, ki so zaprti že od 1. julija. Skupina revežev je včeraj skušala udreti v urad relifne postaje na 1750 N. Lincoln st. in pozvana je bila policija, ki jih je razgnala. Cičerin, bivši sovjetski državnik, umrl Moskva, 8. jul.—Jurij Cičerin, bivši komisar zunanjih zadev sovjetske vlade, je včeraj umrl v starosti «4 let. Cičerin, eden najboljših sovjetskih državnikov, je vodil zunanje posle sovjetske republike od prvih let revolucije do leta 1930, ko je zbolel na periodični blaziy»sti. Nasledil ga je Maksim Litvinov. Cičerin. sin carskega diplomata, je sprejel socialistične ideje v Nemčiji, kjer je bil v carski di-plomatični službi. To je bilo v letu 1897. Pustil je službo in ostal v Nemčiji. Med svetovno vojno je bil v Angliji, kjer so ga zaprli, ko je izbruhnila revolucija v Rusiji. Uta 1918 ga je Anglija zamenjala za svojng» poslanika v Rusiji Buchanana. katerega ao boljieviki zaprli v Petrogradu. Tedaj je Cičerin prevzel sovjetske zunanje posle in jih vodil 12 let Iz Kanaans West Mineral, Kans.—Zadnje dni sta John Marolt in njegova žena imela v svojem krogu doma tri sinove, katerih nista ie dolgo videla. Vsi trije so obiskali svoj tukajšnji rojstni kraj in se po-mudili pri starših. To so John Marolt ml., ki je prišel s svojo ženo vred iz Californije in August Marolt z ženo ter Frank Marolt, ki sta prišla iz Chicaga. Mlajši John Marolt je bil z doma sedem let in čudil se je, kako se je tu vse spremenilo. Imeli so se prav dobro in tuid zapeli so nekaj «abavnih skupaj z očetom. Nov grob na zapadu Murray, Utah. — l)ne 5. julija je tu umrl Frank Mišmaš, vdovec, ki je bil doma iz Prinče vasi pri Ambroiu na Dolenjskem in v Ameriki je bival 26 let V Carbon countyju, Utah, je delal več let v premogovnikih. Tu zapušča dva sinova In tri hčerke in tri brate, od katerih sta dva v Pueblu, Colo., enega brata pa v starem kraju. Oblak iz stare domovine Chicago. — V sredo je bil v gl. uradu SNPJ in uredništvu Prosvete obiskovalec iz Slovenije Franjo Ločnikar. Poaetil je Zdruiene države, v katerih je nekoč «Ivel 14 let. Rekel je. da sanj ni slabo v Jugoslaviji in v Ameriki se ne bi več naaelil, razen če bi tu naftel dobro prHiko za trgovino. Ločnikar, ki je prišel v Chicago is Denverja, Colo., je bil v spremstvu svoje sestre Mary Novak iz Sharona, Pa. Is Clevelanda Cleveland. — Te dni je v bolnišnici umrl Frank Valič, star 18 let in doma iz Plač na Primorskem. V Ameriki je bil 24 let in bil je član SNPJ.—Brata John in I^adiha sta bila obveščena o smrti svojega očeta Janeza Izdihe v Nemški vasi pri Trebnjem v starosti 81 let.—Math u in Antoniji Zakrajšek je umrl triletni sinček Anton. Spor med Anglijo in Rusijo poravnan Anglija zahteva koncesije v dardanelski ožini Montreux, Švica, 8. jul. — Anglija in Rusija sta sklenili poravnati spor. ki ga je izzvalo dardanelsko vprašanje, v medsebojnih razgovorih. Mednarodna konferenca je sicer odobrila nove klavzule predlagane pogodbe, toda sporazum min I Sovjetsko unijo, katero podpira Turčija in Anglijo, še ni bil iosežen. Angleška delegacija zahteva z« svoje bojne ladje svoboden prehod skozi dardanelsko ožino v slučaju izbruha vojne, dočim je Rusija za to, da se ožina zapre vsem državam, katerih ozemlja ne meje na Črno morje. Turčija je tudi sugestirala. naj imajo vse ruske bojne ladje svoboden prehod skozi dardanelsko ožino, kar je izzvalo opozicijo pri angleških reprezentantih. ki hočejo slične koncesije za britske boj-ne ladje. Veterani izmenjali bonusne dolinice V treh tednih prejeli 988 milijonov gotovine i Washington. D. C„ 8. ju!.— Bivši vojaki, ki so prejeli bonua, nočejo čakati na dozoreloat bo-nusnih bondov in zavrgli se tri odstotke letnih obresti. Vnov-čevanje teh bondov je v največjem rasmahu. Kakor kale jo knjige bonusnega urada v federalnem zakladnMfam oddelku, znaša vsota Izmenjanih bondov v prvih treh tednih $988.786.-80Q. Vnovčevanje bonusnih dolinic se nadaljuje po vsej deželi in vse kaže, da bo vsota bondov. ki jih veterani obdrie do dozo-relosti, zelo nizka. ABESINQ POBILI ITALIJANSKE ČASTNI Maurer pustil socialistično stranko k Italijani so se ujeli v past, katero so jim nastavili domačini GENERAL MED ŽRTVAMI Rim, 8. jul. — Neki general, čigar ime še ni bilo objavljeno, in devet vojaških letalcev, med temi sloviti letalec Antonio Lo-catelli, je padlo v bitki s Abesin-ci. ko so slednji napadli Italijane is sasede. se glasi vest is sa-nesljivih virov, ki pa ursdno še ni bila potrjena. Napad je bil is-vršen pred nekaj dnevi in sedaj pričakujejo, da bo Mussolini podal izjavo o maaakru. , Reuterjeva (angleška) čaao-pisna agentura poroča, da so domačini napadli Italijane, ko ao se s svojimi letali spustili na tla v provinci Jimmi, ki leii juinosa-padno od Addia Ababe, glavnega meata Abeainije. Po poročilu angleške časopisne agenture so bili Italijani povabljeni, naj ustanove vojaško gamisijo v omenjeni provinci. Povabilu so se odsvali, toda prebivalci so jih napadli takoj, ko so stopili is svojih letal. Locatelli, eden od umorjenih italljanakih častnikov, je bil \ smrtni nevarnosti I. 1924. ko sa je moral pri svojem p<#tu Is Italije v Ameriko spustiti na morje v bližini Greenlandije, kar se je pokvaril motor. Njega in tri tovariše je rešila ameriška krttarka "Richmond". ki se js odsvala klicu na pomoč Os je napravil več drsnih poletov is Italije v Juino Ameriko po končani svetovni vojni. Ko ja bil rešen, je nadaljeval pot proti A-meriki na parniku in po povrat-ku v Italijo mu Je ljudstvo priredilo velike ovscije. Osemnajst komuni-stov obsojenih v zapor Bukarešta. 8. jul.—Rumunsko vojno sodišče je včeraj obsodilo 18 komunistov, med temi tudi eno žensko, v zapor od dveh do osmih let zaradi propagande v armadi. Nadaljnjih sedem Arabcev ubitih v Palestini Jeruzalem, 8. Jul.—V bojih med Arabci in Judi Je bilo včeraj ubitih nadaljnjih sedem oseb v raznih krajih Palestine. Vse trt ve so Arabci. yanov list obrnil hrbet Rooseveltu « jul.—-The ntratake »tränke t* . lackt na pisar urednik •m J. Bryan. «tno napadel pred ■adu. Will Konvencija far- mer-laborilov MUchell. 8. D. — Konvencija farmarsko-delavske stranke, ki se je vršila v tem mestu, je imenovala kandidate za vse državne urade. Za govemerskega kan d (dala Je bil isbran Oacar Brek-ke. predaetfnik Farm Holiday Assn. v Juini Dakoti. aednika tor ja. Ronsevelta kot dikta dol| » b« te trajal«? (NarlaaJ Jerger ) Eden najvplivnejših voditeljev ožigosal vodstvo Reading, Pa., 8. jul—James H. Maurer, veteran aoeialiatične stranke in dvakrat njen kandidat sa podpredaednika Združenih driav, Je včeraj javno na-snanil. da Je iaatopil is stranke. Maurer, ki Je ie 40 let v socialističnem gibanju, je isjavil. da Je resno in efektivno delo v socialistični stranki nemogoče, odkar Je U stranka sačela pakti» ratl a komunisti. Maurer pravi v svoji isjsvi, da bo volil aocialistične kandidata dokler bo šiv, ne more pa biti več član stranke, katere vodstvo Je savosllo naravnost v komunistično taktiko. Maurer je slasti hud na Normana Thomasa, današnjega voditelja stranke in njenega predsedniškega kandi data pri letošnjih volitvah, ka terega imenuje *'rušitelja stran ke." Maurer ju je šal. da mora pu s ti ti stranko, v kateri je bil aktiven, odkar obatoji, ali druge poti nI, odkar ao ae pred dvema letoma polastili vodstva elemen ti. ki niao delavci, temveč advo-katje, pridigarji in profeaorji; ti elementi ao savrgli demokra tično taktiko aocialistične stran ke osiroma so jo pomešali s komunistično taktiko. "Zagotovljam vaa, dragi moj sodrugi," pravi Maurer v svojem pismu, v katerem nasnanja svo, odstop, "da ta moja poalovilna poslanica ob satonu mojega ftiv I jen ja Ja moj najtešji korak, kataraga ml ja najbolj tal v vae moji politični karijerl, toda dru ge poti ni." Porodna kontrola) na Danskem Posebna komisija priporoča sprejetje načrta (openkagen, Danaka. 8. Jul.— Načrt, ki določa draatično porod no kontrolo pod nadsorstvom zdravnikov. Je Ml pravkar pred loien v danskem parlamentu Načrt je nestavila posebna komisija. ki je iireiskala mnogo I slučajev, ko so porotniki opro stili ženske, ki so izvršile nele-galne operacije In tudi detomnre Komisijo so tvorili najpromi iH*ntnejši danaki zdravniki, pa hiatri in sodniki, načslovala pa ita JI pravosodni minister in ge neralni državni pravdnik Kom 1 *ij* j* pravkar zaključila svojo preiakavo In na basi svojih ugo tovftev sestavila zakonski načrt porodne kontrole ter ira predlo '.ila parlamentu v odobritev. A ko Ini sprejet, bo Danska dobila najbolj drastični zakon porodne kontrole, kajti prekašal In» tudi 'lksj0*nmerite iste vrste v vjetski uniji. Načrt dolrča odpravo ploda, a. ko operacijo opravičujejo zdrav-■t v»*nl in socialni razlogi. Vsaka ženska, ki bo želela tako ofieraej-i jo, se I »o lahko obrnila na zdrav* mka, kateremu ho jtojasnlla svoj polotaj in č* se ho idravnlk at rl-i njal z njo, bo o|*'rarija do\ olje na Akobo xdravnik ugotovil, da rojstvo otroka lahko |*>vzroči smrt matere, all da bi otrok bil obremenjen * kakšno neosdrav* lijvo boleznijo, ako Je plod posle-dir« poftilatva — tedaj Im izdal dovoljenje temdrt. da lahko šla v bolnišnico ali v kliniko In I se podvrgla «Kierarijj Ako bi rojstvo otroka utegnilo povedati bedo v družini, ako bi bila »lužba matere v nevarnosti In ne bi mogla skrbeti za otroka—v takih «lučajih ho Ženska tudi dobila dmoJjenje za odpra vo plodu V smieiu predlaganega načrta naj bi vlada odprla urade v %«eh večjih mestih, kjer bi f.#nske prejemale informacije o spolnih KONCENTRACIJA ITALIJANSKIH CET OB MEJI Gibanje sa restavrira-nje habsburike dinastije VATIKANSKE INTRIGE V OZADJU ParUu — (FP) —Temni vojni oblaki ao ae pričeli shirati nad centralno Rvropo in obeta ae nov krvavi konflikt. V Pariš prihajajo veati is sanealjivih krogov, da Mussolini utrjuje po-sicije v obmejnih krajih in mo-bil i sira vojake čete. Vsa šol-tka In druga vflika poslopja v teh krajih so bila izpraznjena, da ae naredi proator ss nastani« tev vojaštva. Uradno pojasnilo se sicer glasi, da je treba najti proator sa italijanske čete, ki se Inido vrnile is Afrike, ampak to je le pretvesa. Zunanji uradi evropskih driav ao vsnemirjenl in pričakujejo puča v Avstriji, ki naj bi vspoatavll habsburško dinastijo na prestol. Diktator Muaaolinl. ki ga je kancelar tichuachnigg informiral o vseh podrobnostih v svesi s res ta vri ran jem monarhije v Avstriji, Je ie podvsel ko-rake, da zatre sovražne demonstracije, ki bodo gotovo labruh-niie v Jugoslaviji, Cehoalovaški in Rumunlji ob povratku Habs-burianov. Jugoslovanska vlada Je nedavno naznanila, da bo njena armada Invadirala Avstrijo, te aa ho akuial nadvojvoda Oton vrniti na prestol svojih «Vetov Jugoslovanska armada Ja četrta najmočnejša v K v ropi, kajti pred njo so le armada tovJetske unije, Nemčije in Franeije. Italijanska armada je bolje opremljena nego jugoalovanska, a kolikor ae tiče bojevitostl Je prva daleč sada j.- če bo in kadar bo puč isveden v Avstriji, takrat bo Italija pre-vsela vlogo policaja ob meji. kar pomeni, da bo skušala zadržati Jugoslavijo, da ne bo invadirala avstrijskega ozemlja. Pri tem ae na sme pozabiti, da ne bo igrala samo vloge policaja, temveč ho Izrabila priliko sa napad na Jugoslavijo. Hchuschnigg je na nedavni konferenci s Munsolinijem Jasno povedal, da ga akrhi narijako gibanje v Avstriji, ki Je d«>bilo mogočen zamah. Krilni Izhod, da s« reši Avstrija, da Je ne po-ire lierlin, Je restavrlranje habsburške dinastije. Ljudstvo naj bi se |N»novno sbrslp okrog Otona, ki naj bi bil nekakšen simbol narodnr enotnosti. V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da so tudi mnogi voditelji naeljske Nemčije za vspostavitev habsburške dina atije, To bi bil močan udarec Kranrijl in njenim zaveznicam. drŽavam male antante. Berlin tudi upa, da bo po restavrirauju sklenil militarlstično in ekonom-«ko zvezo t Avstrijo in si Jo tako podvrgel kot vazalno državo. Pariški li«t '•Krm Nouvelle." ki Je navadno dobro Informiran o italijansko avstrijaki situaciji, je nednvno zapisal, da Je restav. riranje habsburške dinastije «u-geatlrsl kardinal Parelli, pape že v drtavnl tajnik, Avstrija in Ifabeburtanl «r» imeli vadno op ke atikf z Vatikanom, zato je razumljivo, zakaj ae Vatikan boj Ij, da ne M A v stri Jo pogolt n I • la narijsks Nemčija,lil preganja pnieg komunistov In aoeialiatov tudi katolik»- V slučaju Izbru ha vojne bi nastala nevamoat, da bi Hiovenija. ki Je pretežno katoliška provinca, prišla pod Italijo Bolgarija Ja zavrsniea Italije in Mussolini Je le namig (ftolto mm I Hrta.l zadevah T* naj bi «odelovall tudi s bolmšnirami prt širjenju informacij u porodsi kontroli. P»P»T«TA PROSVETA THR BN LICHTEN KENT * C L A «II.O IN I.AtTNfMA *l>OVe*SSS NA MOD.S K rooroKNK jcoMOTS S OftM •< .W HUM k» UM KIU«MI IUMIH IMMI KwWRIM : M ZSruA*»* Srto»» !>«»•• (h !«•«•> K»"*^ KM M Uto. MM u H uu II-W» M tetft tout M C**«»® lk ClMro «T-M M «riu feU». M M M »*l M« i M MM. M^iiKtMH. Mm t tor u» l»*-* tm*Um l«w»4 c»h«mw»> »»4 C«u4t M«0 per ChU»** «»4 Cietv |7.M p*r r«r, furMo «MBirUa M-M per ymr. ( C«m «flMu« po ¿«tovoru. 4a»>Uov In wmw«»«» «Unku« m m vr»*«* lUifcupU. IlummM vwfciM idrtU*. po-««U. 4r*m«. pmmni il4 ) m *fwu« p-4UJ«l#l>« to * «lntajM. I« i« pritl*fl I Mafia na aaaiovu poMul, 4a vam Ja • U» datumom poUkU na-redr.ln«. PoaovfU Jo pravob zatonu devetnajstega stoletja, torej v dobrih sedemdesetih letih po ustanovljenju patentnega urada v Washingtonu, je bilo že na slotisoče novih iznajdb mehaničnega značaja.. patentiranih in Amerika je prevagnila z agrarne na industrijsko stran svojih produktivnih motnosti. Doba ekonomske ekspanzivnostl je bila zaključena. Tedaj se je začela doba ekonomske skrčeno-sti v Ameriki. Prej, za časa ekonomske ekspanzivnosti, so novi stroji vedno ustvarili več dela kakor pa so ga uničili. Tega procesa je pa bilo konec, ko je industrijski sistem objel vso Ameriko, ko je zmanjkalo "frontirjev" za odvišno pre-bivalstvo in ko Je stopila na plan masna produkcija. Patentni urad, preko katerega stoletnice je Amerika te dni prešla molče, ni bil malenkost; nekak mejnik je nove dobe, ki je prinesla silno sprememlw). Mehanične, iznajdba so uničile rokodelstvo in stan obrtnikov; uničile so domače, hišne industrije; uničile so suženjsko delo na plantažah juga In izzvale civilno vojno. Skratka: mehanične Iznajdlie so uničile agrarno Ameriko in pretvorile republiko v omrežje najmogočnejših privatnih industrij* skih lm|ierijev. Kaj takega še ni videla zgodovina člove-Atva Zgodovina je videla ogromna človeška dela v starem veku. toda vsa ta dela no ¡/.vršile mišice živine in roke zasužnjenih ljudi, dočim so ogromns dela industrijske Amerike izvršili novi itužriji — mehanični sužnji is železa, pare in elektrike, ki ho plod človeškega razuma Amerika, ki j«> pred sto leti zaspano gledala na mehanične "šušmarije", je danes docela prevzeta Od mehanizacije. Vsako novo iznajdbo pozdravlja in jo Izkoristi do skrajnosti. Toda Ameriks to no** kot floU s po-znati, da je industrijska revolucija |>opol-noma uničila ne le njen agrarni značaj, Um« ve** tudi značaj njenega nekdanjega individualnega gospodarstva. Amsrika *e Ar noče zavedali SOCIAl.SKUA vprašanja, ki je nantalo z industrializacijo, ko se je zaključila gospodarska ekspanzija. Amerika dane« produeira masno m socialno, ampak produrirane jiotrebščine so še vedno privit na last. To Je ns|se^ja kontradikcija! Ce Je industrijska revolucija prinesla maano in socialno produkcijo, bi morala prinesti tudi sorislno Isst in kontrolo produktov. Kdino na ta nslin bi pri&lo ravnovesje v ekonomsko živ-• IJenje in vsi zdravi In sposobni ljudje v republiki bi lshko uživali nepopisno dobroto vseh mehaničnih iznajdb. Gla«övi h naselbin Zidanšek vedno na delu Hharon, Pa. — V zadnjem mojem dopisu sem bil poročal, da sem imel v Johmtownu dober uspeh v pridobivanju novjh naročnikov. Iztirjal sem tudi stare, zaostale naročnine. V i/ne-nu Prosvete se vsem skupaj zahvaljujem in priporočam za nadaljno naklonjenost» kajti o prvi priložnosti vas zopet obi-IČem. Tudi na pikniku sap. kluba na Moon Runu dne 20. junija sem bil zelo zadovoljni. Hvala Lukasu Butji in soprogi za postrežbo, katera ml je brez dvoma pomagala, da sem ae zvečer na mladinskem pikniku tako dobro počutil. Vse je bilo veselo, le čaa je prehitra potekal. Zelo sem bil presenečta, ko me je ga. Petročič iz Csrnegiejs poklicala in povabila, naj grem z njimi, da se dodobra odpočijem. Kajti naslednji dan 21. junija se je na Strabanu vršila velika prireditec federacije SNPJ, pa se ne bi spodobilo, da bi izgledal kakor kakšna skro-kana mačka. Vabilo se mi je dojjadlo in sem ga sprejel. Resnično sem se dobro odpočil pri Petročiče-, kf druge bolečine. se s polnočno ulično pripeljal v Pitteburgh. Smrekarjevih ni bilo doma, ker ao šli na piknik. Tako smo imeli kar dva dni same piknike v se križem. Kameni! sem se, da obiščem naročnice v westmore(andskem okraju, |a mi i« nenadoma spet račune prekrižal ta preklicani revma-tizem, tako da sem moral odpotovati sazaj domov, kjer sem ae zvijal v hudih bolečinah več dni. t Pred nekaj dnevi sem čital v Enakopravnosti, da je neki aa-momorilec izpil strup in nato seveda umrl. Potem so mu pa zdravniki vzbrizgniii protistrup in ga otiveli. Ko je dotlčni samomorilec oživel, je i>ovedal navzočim, da na "drugem svetu" nI ničesar drugega kakor samo tema. To je prvi človek, ki je povedal kaj je na "drugem svetu". S tem se popolnoma strinjam. Na 1. julija namreč, ko me je ob osmih zjutraj žena poklicala k zajtrku, sem se 6ne-svestil predno sem prišel do mize ter padel na tla. V takem stapju sem ležal precej časa. Pa kako lepo je bilo! Mučil me ni ne revmatizem ne ka-Zena me je vih, zjutraj pa sem se podal na delo, da vknjižim in zapišem prejemke itd. Tone Petročič pa me je opomnil, naj zapišem tudi njegovo ime, kajti tudi on bo plačal, dobiti pa da moram še enega novega naročnika predno prisedemo k mizi. To je bilo nekaj 1 Brž v garažo po svojega novega "konja" in me je odpeljal k Franku Skerlju, kateri je brez obotavljanja ponovil celoletno naročnino, obenem ata nam s soprogo dobro postregla, njuna hčerka pa mi je pripela lepo rdečo vrtnico ali gartrožo, ki sem jo imel za na piknik. Pred odhodom sem mladim napravil kratek govor in jih navduševal, naj vedno in povsod delajo za našo veliko SNPJ. Mladina me je vestno poslušala. Tone Petročič pa me je o-pomnil, naj bom kratek v besedah, kajti delo še ni končano. Brž sva odrinila in pet minut pozneje je bila že nova naročnica zapisana v mojih "ta ve* likih" bukvtfi. Tone pa je silil Ae vedno naprej. Tudi br. Mur je takoj ponovil naročnino. Dobili bi jih Ae več, pa je bil čas prekratek. Tone je vedel, da naju ga. Petročič že čaka s kosilom, zato sva brž krenila na njegov dom, po kosilu pa naravnost v Strabane. Bili smo med prvimi piknikarii in najprej smo se podali v Slovenski dom, ki je last društva 138 SNPJ. Kmalu je prišlo mnogo drugih gostov, nakar smo Ali v Drenikov park, da si ga malo ogledamo. Vse Je okej, vse v redu. Iz kuhinje se je valil prijeten vonj, kuharice so se spretno sukale in delile porcije in sendviče, točilci ao pridno točMi in vse delo je šlo od rok naprej. Pomagale so Dolenjko in Sta-jerke, Primorke in Notranjke pa kdo ve Ae katere. M rs. Palčič je vihtela veliki nož nad pečenko, mrs. Koklič pa je vprašala. če bom kuharice kaj 'po-tretal'. In kdo bi kaj takega našim brhkim kuharicam odrekel? Zastopnik dnevnika Prosvete že ne, posebno že zato, ker so vse nik! Od kuharic me navadno pot pelje k natakarjem. Tam sem se prvič sestal z očetom ller-gantom iz Ohia. Uljudno me je pozdravil in Je bil vesel, da sva s« sestala, tako pa seveda tudi jaz. Rekel je. da bodo njegove štiri hčerke zapele več lepih pesmi |n svirale lepe kome-de za stare in mlade. Najprej, so res lepo sapah, potem pu so svirale tako lepo. da no me docela omamile s svojimi prijetnimi melodijami. Potem sem sliSal Johna Terč-Ija. gt. odbornika SNPJ, ki Je predatavil glavnega govornika Matu Petroviča it Clevelnnda. ki je tudi član gl. odbora SNPJ. Njegova i^vajanis so bil« zelo dobra, navdušuj«^a, pod-krepllna,. Ne vem tudi, zakaj-ne bi šaronfanje včasi izvabili Hergantnvih deklet, da bi tudi v Sharonu slišali njihovo lepo |t*tje in tnuziko. Tone Petročič me je peljal nazaj \ < urnegie, odkoder sem skušala dvigniti, pa reva ni mogla, zato me je obračala toliko časa po tleh, da sem se prebudil. Čim sem se zavedel, sem spet občutil bolečine. Ves dan sem se jezil na ženo, zakaj me ni pustila v sladkem spanju . . . Ko pa mi je na 2. julija žena prinesla sredino Projwetq, nem jo z veseljem prebral in pregledal ter videl slike predsednika, upravnika, tajnika, urednika in nadzornika. Prečital sem vsa poročila in priporočila. Vsem gl. odbornikom in ostalim gre vse priznanje za neumorno delo v prid SNPJ in njenega dnevnika Prosvete. Hvaležni moramo biti tudi vsem sotrudnikom, ki so se trudili in doprinesli k skupnemu napredku naše organizacije in našega delavskega dnevnika. * S to jubilejno izdajo je dnevnik Prosveta proslavil avojo 90 letnico. 2a dvajset let uči.in vzpodbuja ter kaže pot našim delavcem. Veliko dobrega je is storila Prosveta za našega delavca. Zato pa je dolžnost vsakega naročnika, vsakega člana in članice SNPJ, da gre na agi* tacijo za pridobivanje naročni- ■» ... . kov dnevniku Prosveti/.Do 3fc, ° .... .. . . dec. 1936 pridobite vsak vsaj ™en«m ognjišču, jim je tu- enega novega naročnika, pa sa'^vrf1 ^ bo naA dnevnik razAiril. da bo- d» ^ jftf, bl1 hJ do tudi drugi naši delavci z J . Z*re" jemali iz njegovega bogatega I , vAd™* gradiva • I nici» ki kri*a1' da z nami no~ Vsi na delo za razširjenja I ilZ^^Jl™™ dnevnika Prosveta! delnice, da bi prišla do denarja in se izognila nadadjnim homo-tijam, ki ao se sedaj pojavile med etru jo, ki je toftlhi dom radi kontrole. „, , Pred časom se je tbdi pričelo govoričenje, da je nekaj narobe pri tukajšnjem samostojnem društvu, češ, da se denar rabi v nepotrebne svrhe in da ae ga ne nalaga v banko. Sklicana je bila seja, da se pronajde/ kaj je na stvari resnice. Članstvo je sklenilo, da odborniki postavijo varščino. Ali kaj mialite? Odborniki so podali fesignaci-jo, češ, toliko časa Smo v Ameriki, sedaj pa pod varščino! Se posebno za naše narodne delavce bi bilo nečastno, četudi bi bilo potrebno, da bi bili nekateri vedno pod varščino. Ali ni res takx>, Anziček? Kaj bi pa nai Dolčič rekel nato? Mislim, da se bo strinjal z menoj. Mislim, če ima človek količkaj poštenih namenov, se mu ni treba bati varščine. Ali kaj se je pronašlo? Da sta odbornika Dolčič in Anziček na skrivfen način rabila društveni denar aa advokaU, da so tožili Slov. dom in delničarje, ki bo obenem člani društva. Njim je bilo samo za stolčke. Vsaj tako je Do)čič pisal v pismu, ki ga je naaloril predsedniku, da ga preČiU na društveni seji. V dotičnem pismu se opravičuje, da ne pade vsa krivda na njega, četudi je bil tožitelj v imenu 37 delničarjev, ki so nas tožili nepoštenega dela, zakar niso imeli najmanjšega dokaza. Sedaj se pa zrcalil nepošteno delo pri tistih to-žiteljih. Dobro bi bilo, da bi poročevalec, ki je poročal Ameriški Domovini kako se je peščica socialistov polastila Slov. doma in ga zavozila, tudi sedaj poročal, kaj se sedaj godi okoli Slov. doma, da javnoat izve kdo je za vozil. Seveda, to se pa ne bo zgodilo, ker nekateri nočejo priznati svojih napak. Kot omenjeno, ima sedaj tukajšnji Slov. dom v rokah manjšina, ker večina je bila izplačana in je izstopila. Izplačana je bila na zahtevo večine, kar je tudi sodišče potrdilo. Nekateri v manjšini so jako veseli, posebno naša Katra ima &edaj zopet veselje. Dom ima sedaj, kakor slišim, 10 tisoča^ kov dolga in stara se. Naš rojak Dolčič, ki je kmalu potem, ko je bila tožba končana, dobil sem Rožmana, da je očistil socialistični duh iz Slov. doma in o tem narodnem 11 111 ' 1 sa civilnem sodišču teži kot ka-fcsga prevaranta, dasi nima nsinumiših dokazov, in njemu pfijtosnal poštenost, četudi so dokazi, da je obratno. John Tancek, 49. Anton Zidanšek, zastopnik. Homatije s Slov. domom Glrard, Ohio. — I)a- se ne poi zabi, je potrebno, da se od čafii do časa prinesejo na dan gi^ rardske homaiije, ki so. pe prtfl letom pričele čistiti pred okraf'ml krivi. nim sodiščem Ne radi polt*I ,Naj Ae omenim, da je bil pred nja ali v dobrobit ns»ebi# č» tukaj Peter al| ampak rad. kontrole .tukajšnje- bi PoU?tT1 aem pa drži na predsedniškem stolčku, dasi smo bili v veliki večini, se- Žaj lahko vidi kje se nahaja, ares obžalovanja vredno, kaj toe, Joe? Ali vam se ni dalo nič 6opbveošteno delo devpta bij« .. ....... ga, in to pač |>o zasli^rl večt naročene na dnev^delničarjev, ki je vzel* svo deleže ven. ManjAina, ki se (»odpisala, da se Še naj)roj dc tako kot Si* je delalo let v gulM» Slov. doma. sedaj *kuA| na eden ali drugi način kako bi ¿¿¿"I V. njegovi kuidni iz Girar-da, kjer prSvi, da je slišal oba z v o11 Ce čjovek sodi po ujagovsm poročilu, se mu je gjju enega zvona veliko bolj do-padel kot drugega. On pač hvali gotqve osebe. piAc o dveh gruj^ in včč drugih stvareh, ki zame nlsiajb pomena. On, če je slišal obe pluti zvona, ne bi oarn priporočal, da si aežemo v roke. ..Jaz ne vem kako bi Tr- na skrivaj mogla prodati svoja. č*k serfel v roke nekemu, Franklin I). Ktm»e%elt, predsednik Združenih držav. Pa 27 letih — "počitnice" Sfcaron, Ps. Delavske razmere ao dokaj po vol j ne, toda le za one, ki imajo stalno delo. The Amerlaaa Sheet k Tin Plate Co. obratuje noč in dan s neverjetno brzino. Ta tovarna je biia zgrajena ¿e leta 1896, pa i v vsej svoji ftfodovini ni Se nikdar Uko delala kakor baš sedaj. To pa je obenem edina tovarna v naši dolini, ki obratuje a polno paro. Četudi imamo v naši okolici Še veliko drugih in raandvrst* nih tovarn, moram na žalost poročati, da brez mala vse po-čivaj kdo pa ne more znati, kako dolgo se bo u s-tuacija nadaljevala. Spremeniti se more va čaa. Nadalje ameriški konzul, ko »odi,* kak inozemec utegne pasti na breme javnep dobrodelstva, utegne biti bolj naklonjen » rodnikom ameriškega državljana in neMi" olajšati njihovo dobivanje vize. Iz vsega tega je lahko razvidno, kaj vi pomeni za priseljenca, ki želi, da njefova ^ žina pride v Združene države. On naj« « državljanstvo mu pomaga odpreti vrata. 1 bila takorekoč zaprta prihodu vtčine cev; njegova žena in neporočeni otroci postanejo takoj izvenkvotni. - ¡^T star.M pa dobijo pravico do prednji\ \ s . T<| so predpravice, ki jih nsj vssk upošteva, ko se odloča, da li *e potrudi a» sr ameriško državljanstvo.—FUS Podrobno razlaganje pri»elj*ni«un 1 not Združenih držav, *pi*ano v ^ polije onim, ki pišejo po isto«« guage Information Service. 22- r<»> ^ NOW York City. Ctivo se poAlje bretp«—- Ponedeljek— LJablJano.) Ltl B0DUEV1 AFEW ffS¡J - WH UP«"*' iiaP«r^_ ionska policija ima po J re poslanika dr. Bo- un UM, ■wiiwi' im ^»w 1 aru je lezni ,pu teiiu irpcrntiji . . a.__________« , l.. samo teh obtožencev, ampak da 49 letni nočni čuvaj drž, M* PROSVKTA Velebizms se jei* vlekel iz depresije Armada brezpoael-mh ie Tedna velika Washington, D. C — (FP) — | William Oreen, predsednik Ameriške delavske fedéraeije, je v formalni iajavi poudaril, da je| depresija za vd«bi«nis končana, ne pa za delavce. Bicniške aktivnosti so bile ob koncu majal samo 5.7% pod normalo, dočim| je armada breapoieinih takrat štela še vedno 11,»9,000 delavcev. Oreen je dalje rekel, da bo morala federalna vlada izvajati del-] no kontrolo nad industrijami, drugače ne bo mogla rešiti problema brezposelnosti. Potreben kakor značilno: za mili sleparije gre, izvršene Irfavo, pa ni niti eden od j pod ključem! Glavni kri j, Bodi pa se je te ugodno-alužil ter je po prvem za-[ju lepo smuknil čez mejo. i ga ni ustavljal, lepo z br-om je odpotoval. Na beo-lu policiji so mu sicer prav ^no izrekli željo, da ne od-i iz Beogradu, ker ga bodo lilijlevali, in dr. Bodi je dal [besedo, da ne pojde nika-I Seveda pa ga niso nadzi-tako je veliki slepar že | uro po zaslišanju sedel v aku ter ae peljal pfoti Su-kjer je smuknil čez me-Reko in se zdaj nahaja , v Švici. dr. Bodija, ki se je izda-«orodnico trgovca Neča-Osjeku, glavnega razpe- vtihotapljenih preprog, | menda sploh nista v soro-pa sta oba ruska emi-i) — ta žena dr. Bodija i da njen mož ni pobegnil, to trrda laž, ampak da je | na zdravljenje v tujino in prejela pismo, da se bo zdaj da dokaže svojo nedolž-[Bodljeva žena sploh velja PM pihalno silo vse te gr-ppiije in Hleparije. Ljubki jo prav dobro poznajo, živela pred leti v Ljub-Ibrfz dela, a je imela vilo, pila center živahnega pro-obiskov in kupčij. Odkod niso vedeli. Potem se Bledu seznanila z dr. Bo-in se omožila z njim. ! državi so zaplenili v raz-Ttladiščih že nekaj sto kil tenih preprog, za katere rina 2000 Din od kile! Sa-UuMjani «o jih pri nekem |uplenili 4'M kil! ifna vso zadevo v rokah »k" «odišče. Ko bo to razpadejo krivci šele pred In« MiAče. Prepričani smo N. da vsa preiskava in tvar potekala zelo zelo po-f'1 Pr««-j na skrivaj, kakor }'r podobnih velikih f?1*" *lo%«mki orožnik. ( Peči je služ- 1 '»¡k Franc Pukšič, po Prvenec. T.- dni je iz sod- pobajpiH raz-Kortovič ter vzel s se- naboji. Po-"f* ao za* led o- •Jr.iKimi tudi orožni-• > kateri je bil tudi Kaibojnik m* je zapletenih vanj še precej dru- nic Edmund Ošaben iz Ljublja-gih oseb, ki pa stoje v ozadju, ne. V sredo 24. junija zjutraj Strela ubija.—Nad Dravskim okrog 4. ure je skočil z okna pr-poljem in nad hribi okrog Sre- vega nadstropja ter dobil pri dišča se je v nedeljo 21. jun. vli- padcu take poškodbe, da jim je la strašna ploha, vmes pa je tre- kmalu nato podlegel. Ošaben se skalo ko za stavo. Neurje je za- je zdravil v bolnišnici že nekaj htevalo tudi dvoje smrtnih žr- časa. Imel je tvor na želodcu in tev. Sinova dveh posestnikov v je bil operiran. Pridružilo se je Središču, 28 letni Milko Plepe- vnetje trebušne Mrene, zaradi lac in 24 letni Jure Dogia sta se česar jé dobil Ošaben vročico in napotila kmalu po kosilu v vi- je zelo oftlabel. Tisto noč pred nograde, najprej v Dogšev, na- samoihorom je bfla pri njem žeto pa še v Plepelčevega. Ko sta na vse do 2. ure zjutraj. Dve prišla do zidanice, se je vlil dež, ari po njenem odhodu je neopa-oba fanta, Plepelčev 43 letni vi- ženo vstal iz /postelje, šel k oknu ničar Fhmc Vogrinec in dve de- in se pognal na dvorišče. Komi-klici—vsi R0 SP stisnili pod na- sija je pri obdukciji ugotovila, pudč zidanice ter vedrili. Nena- da si je pri padcu zlomil nogo, doma je treščilo v zidanico in dobil pa je hude notranje po-vrglo ob tla vinlčarja Vogrinca, ákodbé, W ipač drobovje po opeki je bil pri priči mrtev, zgrudil raciji še ni bilo urejeno. Ta pase je Jurij Dogéa, obe deklici je dec nekaj metrov globoko je vrglo daleč stran, Plepelca pa je smrt najbrže samo poapeiila, vfrgsl tračni pritisk kakih 5 me- ker je komisija prepričana, da trov v stran, kjer je obležal o- je smrt nastopila zaradi vnetja mamljen; Strela je obenem za- trebušne mrene. Možno je, da Je žgala zidanico, ki je pogorela do izvršil Ošaben samomor v hipu tal. V sosednem vinogradu se je duševne zmedenosti, lahko pa slučajno mudil neki zdravnik, ki tudi, da je vedel ali slišal, da ne je brž prihitel na pomč, z injek- bo okreval, pa j? hotel s samo-cijami obudil deklici, ugotovil morom preprečiti muke umira-pri Vogrincu smrt, skušal Dog- nja. šo oživiti, a mu ni uspelo. Tako I , Poboj in samomor zaradi majata Vogrinec in Dogša našla Ulka.—Pod vasjo Gorje pri Ble-smrt, drugi pa se zdravijo v do- du apada tudi griček, imenovan mači oskrbi. Zidanica je pogore- Obočnica. Na tem griču imata la do tal in ljudje, ki so prihi- vsak svoje njive tudi Jože Kam-teli gasit, so komaj še rešili po- nik in France Pogačar. Posest-nesrečence ognja. nik Kamnik je začel pred Časom Naftli ao ga ubitega. — V Plo- govoriti, da je nekdo prestavil deršnici v Slovenskih goricah je mejnik za cel meter v njegovo živel samotarsko življenje 45- njivo, sumil pa je tega dejanja letni posestnik Kari Verbošt. Te pač tistega, ki je s tem pridobil dni ga je našel prodajalec peci- meter zemlje, svojega mejaša va mrtvega v njegovi hiši. Tru- Pogačar ja is Grabča. Da se do-plo je bilo že nagnito, dokaz, da žene, kaj je resnica, je. občina je smrt nastopila že pred dnevi, odredila pregled meje. Tako so Sodna komisija je ugotovila, da šli na njive občinski tajnik in je dobil Verbošt hude udarce s mejaši, da ugotove, ali Je mej-topim predmetom po senceh in nik na pravem mestu ali ne. Se so bile .poškodbe absolutno smr- preden pa se je stvar pojasnila, tonosne. Tudi se je ugotovilo, da sta se začela Kamnik in Poga-je zločinec najbrže klečal na čar prepirati in nenadoma Je njem, ker je bilo videti na prsih Kamnik s sekiro zamahnil dva-več podplutb. Ker so našli pri krat po Pogačarju in prizadel umorjenem precej denarja v že- na tilniku globoko rano, prav ta-pu, je skoraj gotovo, da ne gre ko na glavi. Pogačar ja so naglo za roparski umor, ampak za u- odnesli v bližnjo gostilno, ga za mor iz maščevanja. V to smer silo obvezali in odpeljali na Bled vodijo orožniki preiskavo in so k zdravniku. Zdaj se Pogačar nekoga že aretirali. zdravi doma in še vedno je vpra- Nesreča v Kamniških plani- Aanje, ali bo prebolel ali ne. Me nah? — Ze teden dni pogrešajo jaša Kamnika pa Je^ko pekU Srečka Vavpotiča iz Kamnika, vest, da si je sklenil vzeti žlv-ki je odšel v planine, a se še ni Ijenje. Doma je rekel, da gre v vrnil, dasi je dejal, da se vrne Radovljico, da se Javi sodišču, v že naslednji dan. V Kamniške resnici pa je odšel na njivo, za-planine je odšel 18. junija in de- radi katere je nastal spor, ter si jal doma svoji stari materi, da tu z nožem prizadel več hudih se vrne prihodnji dan gotovo-lran v trebuh. Zjutraj je Kamni relif trajna ameriška instituci- j*. MV prvih desetih mesecih po uveljavljanju zakona obnove i«?, dobilo 2,350,000 delavcev zaslužek, odkar pa je vrhovno sodi-Ače ubilo ta aakon, pa samo 1,-1 700,000 delavoev," je dejal Green. "Velebiznis je sedaj svoboden, vladne regulacije ga ne ovirajo, toda rešiti ne more problema brezposelnosti. Pod zako-| nom NIRA, 11984, se je produkcija povečala ¿tiri odstotke in kupna sila delavcev sedem od- —ftttoiOA PtetwtM. Velik teleakop. ki je slušll snaiiatvetilkom pri opa «ovan ju aolnčnega mrka v Ak-Bulaku, HMrfrlja. Val silne vročine trâjà Sesti dan Straina ttiia udarila 170,000 družin na farmah stotkov, po razveljavljen ju tega I zakona pa Be je produkcija povečala 17 odstotkov, kupna sila pa samo šest odstotkov/' Na basi poročil, ki jih je fsde-racija prejela od stavbnih unjj, ie 106,000 gradbenih delavcev do-lilo zaslužek v maju, največje Število v enem mesecu, odkar traja depresija. V maju je bilo upoalenih 200,000 več delavcev v gradbeni industriji v primeri z istim mesecem preteklega leta. Železnice so uposliie 19,000 delavcev v maju, tovarne in druga podjetja pa 46,000. Učiteljska organi m zacija prot*9iirm Portland, Ore. — Spiošna vzgojna zveiš, organtaaclja prt>-fesorjev in učiteljev, je na svoji konvenciji obsodila zakone, ki so jih sprejele nekatere države in kateri zahtevajo, da motajo učitelji položiti prisego lojalnosti. Resolucija naglaša, da so bili ti zakoni, ki ograšajo akademsko svobodo, sprejeti zaradi pritiska reakcije. Učitelji in prof* sorji se morsjo organizirat! svojih organizacijah, če hodejo voditi uspešno borbo proti reakciji. John W. Studebaker, načelnik federalnega prosvetnega biroja, je v svojem govoru dejal, da so mogočne sile na delu v mnogih državah In njih cilj je diktatura nad šolstvom. kov sin slišal neko stokanje na njivi, šel je in našel svojeg^ffi ta. Cez nekaj ur je Kamnflr ranam podlegel. Dve drutinl sts zaradi pedi zemlje hudo prizadeti: ena je izgubila gospodarja, moža in očeta, druga ga utegne prav tako izgubiti, če Pogačar ne okreva. Chicago, 8. jul,—'Temperatura 100 In več stopinj je včeraj prevladovala v čikaški okolici in po vsem sevehiem llllnoisu. VI Šek vročine je bil v Forest Parku, kjfer Je oficielni toplomer zaznamoval 112 stopinj; v mestih ob jezeru je temperatura nihata med 92 in 98 F. Vremenski urad ne vidi nobene odpomoči proti vročinskemu valu danes, šesti dan vročine, niti jutri. Waahingtoa, D. C., 8, jul.— Suša in vročina, ki tepe ves srednji in daljnjl zapad, je prizadela 170,000 do 200,000 družin na farmah od Rocky pogorja do Indiane. Vročina je do danes umorila čez 9ft oaeb in gmotna Škodk znaša Čez SOO milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je včeraj naznanil, da osebno obišče prizadete farmske pokrajine. Federalna vlada bo dala prizadetim farmarjem posebno pomoč. Nekatere omejitve v zu konu za konzerviranje zemlje, nasledniku AAA, so bile suspendirane za nedoločeno dobo in vlada bo pokupila ŽIvIhojmI farmarjev v vseh onih krajih, kjer je suša uničila pašnike. Najhujša vročina In suša še vedno prevladuje v Južni in Severni Dakotl, kjer je temperatura včeraj dosegla 120 stopinj—-kar je oficielni rokord za vse čase, odkar obstoji federalni vremenski biro. Kakor Italija, tako je tudi Jugoslavija pričela pošiljati vojaštvo na strategične obmejne policije. Ozračje je nasičeno z di-namitom, ki bo morda ktoalu eksplodiral in zanetil |K*ar, ki bo objel vse evropske države. Sodišče podprlo spi-oftažo v industrijah Wagnerjev delavski zakon je neustaven Administrator razkril zaroto }Mar• §ki h mag nato v Harrlsburg, Pa. — Edward N. one*, načelnik državne uprave relifnih del, je objavil evidenco, ki kaše, da so se jeklarski baroni zvezali s republikansko maši-no v državni zliornH ki bo sku-Šula preprečiti podpiranje Jeklarskih delavcev, če bodo ti za-stavkali za priznanje unije. Go-vernar Rarle je ie prej naletel na veliko opozltljo pri republikanski maši nI, ko j* zahteval apropriacije za financiranje o-ukrbe revelev. Ali sta še naročili Prosveto ali Mladinski List svojem« prijatelja v domovino? To J« edini dar trajne vrednosti, ki ga aa mal denar lahko pošljeta svoj-rem v domovino. h+t j* j atra- je svojih •-psi nekaj časa pa J»* začel stre-*iča ustrelil. Be- 1»- ulovili in od-h Mnišnko, Pukšič podlegel, 1 ««itatmji oMrteni. ""grajski*ga izred-4 >-* zaščito države Moftnico proti j 1 bili v ivezi z, r kl J«- iKHzkusill 'tat na I Vrhovni poltar Farley pustil sluibo Washington, D. C., 8. Jul,— Poštni tajnik James A. Farley pusti svojo službo 1. avgusta in Jo spet prevzame po volitvah v novembru. Medtem bo Farley kot predsednik centralnega od bora demokratske strsnke vodil Rooseveltovo volilno ksmiMinjo. Farley ja bo nadomestil prvi po možni poštni tajnik W. W Howes. Washlngton, D. C,—Delodajalci, ki odpuščajo delavce, če so ti aktivni v unijskem gibanju in najemajo špione, da jim pomu gajo pri razbijanju unij, ne morejo biti kaznovani. Tako se gla ai odlok federalnega sodišča ' šestem diatriktu, • katerim je zavezalo roke federalnemu delavskemu razsodišču, ki se Je za vzslo za delavce, katere je Frueh auf Trailer Co. v Detroitu od pustila zaradi unijskih aktivnosti. Razsodišče je po zaslišanju odredilo, da moru družba ponov no uposlitl odpuščene delavce. "Kongresu ne spada oblast re guliranja odnošajov mini delav cl In Fruehauf Co„ ker slednja nI udeležena v meddržavni trgovini," je rečeno v soglasnem od loku, ki so ga |M>dali sodnik jCharles Moorman, Z. Ilicks In € Simmons. "Podvržena ne more biti regulacijam Wagner«Conns ryjsvega zakona, ki Je neusta ven." Tu (sllok. da družbu ni udele žt^tiu v meddržavni trgovini, Je bil podan kljub dejstvu, da imu poleg svoje velike tovarne v De troitu IVI podružnic v trinajstih državah in eno v Kanadi, Člani vliulngea delavskega rax sodišču so silno razočarani zaru di tega odloka. Pri zaslišanju pred člani razsodišču so urudniki Kruehauf Co. prlznull, da so u-l>ohIiII špione In odslovili delavce, ki so ugitlrall za ustanovita* unije, Rden Šplonov Je tudi rai-stal član unije In pozneje Je bil Izvoljen celo zs blsgsjnlku. Kot uradnik Je razpolagal s fondi u-tlijo In listo njenih članov. Ifkra del Je olmje, najprej list/» Imen, katero Je Izročil kompanljl, |m>-Icm pa denar. Federalno sodišče ja s svojim odlokom očitno poka- Contralni d s nami vod v Novi Eolandiji Welllngton, Nova Zelandija, 8. Jul. —HisMulIstlčna vlada Nove Zelandije je predložila parlamentu načrt ta centralni denarni zavod, ki bo kontroliral vsa finančne zadeve dflšelt. Načrt je bil aprajet. Novi zavod bo centralna Industrijska In gospodarska banka, ki bo financirala vsa državna podjetja In kontrolirala privatne denarne zavode. Glavnica novega zavoda Je pet milijonov dolarjev. "Gospodje," Je dejal polkovnik, "dovolite mi, da vam sporočim, da mi j« žena rodila sina." Vsi častniki so vstali in lavpi-II "Hura!" Navdušsnj« Je trajalo več minut. i'otleJ je pa polkovnik pomignll v znamenje, da bi rud še nekaj |Miv««ial. "(¡ospoilje," j« tedaj dodal, "Itvulu vam vsakomur posebej t" • V norišnici "Zakaj se pa hodite zmerom senčit v tale kot parka?" Ja vprs- šal neki norec svojega tovariša, prav tako norca, "Zakaj? Zaradi tega drevesa vendsrl" "Zaradi tega drsvesaT 8aj vendar tii več senca pod nJim, odkar so ga ohsekali." "Drži", Je bistro odgovoril drugi. "Pripomnil bi vam samo. da prihajam semkuj le tedaj, kadar dfltoja" l^tmanb- - ^ ~----.-.«mmmmm /.alo, (l/i podpira take špione v službi kompanlj, kadar hočejo t« uničiti uniJako gibanje. Pristaši Alfreda Srn. t ha. dm**rat-ke«. ^ M - bili lavligm.1. ko - r^vti «ief« i v lad nega'.Hm it hov Im imenom na konvenciji'demokratske stranke. Koncentracija italijanskih čet ob meji rn4« hrana, sg»4sa is laki« n«,,,. Bhom.HiMc^, v.la4 l«ar j. Itsllas ¿J"** U isfafsiarèla U r^rf.arl^ .»»ira»l# ^ •« p,Mi*iU4/aa#«a stfMs all aa III N, Mlrklgaa Ava.. <»»r«fs. III. Qpy (najhitrejši pam* ilk A n« Jul nI yruflj Saj »o me Um dobro poznali: v dobrih ¿asih, ko sem imel te densrjs. *em si kupil v trgovinici msrsikako žemljo. Ni dvoma, da bi mi dali svečo na moje poiteno ime. In prvič po dolgem času sem skrtačil svojo obleko, odstrsnil i ¿padle lase s ovratnika na suknji, kolikor je to bilo v temi mogoče in sem se otipsl nato preko stopnic. Ko sem priiel ns cesto, sem se domislil, ds bi vendar raj« zahteval hlebček kruha. Poetal sem neodločen, obstal in preudarjal. Pod nobenim pogojem! sem si rekel nazadnje. Skoda. da nisem bil v Ukinem položaju, da bi prenesel hrano; iste zgodbe z vizijami in slutnjami in blasnimi domisleki bi se ponavljale, ¿lan-ka bi ne dovrtil in trebs je bilo vendar iti k "Glasniku", dokler me zopet ne pozabi. Pod prav in kakim pogojem! Odločil sem se torej za svečo. In s tem sem stopil v trgovino. Pred pultom je sUls ¿enaka in kupovala; zravsn nje je letelo več majhnih paketov, zavitih v raznovrsten pspir. Prodajalec, ki me pozna in ve, kaj običajno kupujem, je pustil žensko, zavil brez besede hleb kruha v časopis in ga porinil predme. "Ne, nocoj bi rsd prsv za prav svečo/ sem rekel. Zelo tiho in ponižno sem rekel to, da bi ga ne ujezil in se s tem ne oropal nade na sveto. MoJ odgovor gs je zmedel; kar iz sebe so ga napravile moje nepričakovane besede; bilo je prvič, da zahtevam od njega kaj drugega nego kruha. "PoUm morate trenutek počakati," je rekel nazadnje in se obrnil spet k ženski. Ona Je prejela svoje stvari, dala petkronski tolar, is katerega je prejela osUnek, in je žla. Zdaj svs bi is pomočnik in jaz sama. Dejal je: "Tak svečo bi redi." S temi besedami je raztrgal ovoj sveč in vrel iz njega eno zsme. Pogledsl me je. — in jaz nisem imel moči, spraviti is ust, ksr sem želel. "Ah, saj res, plsčali ste," je dejal hipoma. Cisto enosUvno je dejal, da sem plačal; čul sem vsako besedo. In nato je odžtel srebrni denar iz blagzjne, krono za krono, svetel, masten denar, — spet je odAtel is petih kron. "Prosim!" je rekel. In sUl sem Um in gledsl sekundo tisti de-nsr; umel sem, ds nekaj ni v redu, a nisem premižljal, nisem absolutno ničesar mislil in sem samo strmel nad vsem tem bogastvom, ki se je blslčalo Um pred mojimi očmi. Nato sem mehsnično poglsdil densr vkup. Bedsst od začudenja, pobit, uničen sem stal pred pultom; nazadnje sem napravil korak proti durim in spet obsUl. Pogled se mi je zapičil v neko določno točko na zidu, kjer je na usnjenem ovrstniku visel msjhen kraguljček in pod njim sveženj trakov. V to sem buljil. Prodajalec je menil, da bi rad pričel razgovor, ker »em onegavll Uko dolgo in je rekel, urejajoč kup zavojnega papirja, ki je letal raz-meUn po pultu: "Menda bo kmalu zima." "Hm! Res," sem odgovoril, "menda bo kmalu zima. Menda bo res." In Ukoj nato že: "O da, saj tudi ni več prerano." Slišal sem se govoriti, vsako besedo tako razločno. kakor da govori kdo drugi; govoril sem nezavedno, neprostovoljno, ne ds bi sam čutil to. "Tsko? Ali menite res?" je rekel prodajalec. Roko z denarjem sem porinil v tep. pritisnil »h kljuko in lel; slišal sem. kako sem mu želel lahko noč in mi je sluga v prodajalni odgovoril. Bil sem že par korakov na ulici, ko so se vrsU prodajalne odprla in je prodajalec za-klical za mano. O krenil sem se, brez začudenja, brez sledu «trahu; samo denar sem zbral in se pripravil, ds mu gs vrnem. "Prosim, pozsbili sU svojo svečo." "Hvala!" sem rekel mirno. "Hvala! Hvala!" Nato sem odšel s svečo v roki po cesti. Moja prva razumna misel je veljala denarju. Stopil sem k «vetiljki, ga preštel še enkrat, pretehUl v roki in se zasmejal. Zdaj mi je torej bilo krasno pomagano, imenitno, čudovito pomagano za dolgo, dolgo časa! Potisnil sem densr spet v Žep in žel. Pred kletjo v stranski ulici sem obsUl in premislil hladno in mirno, ali bi se osmelil noter in se Ukoj okrepčal z majhno južino. Cul sem rožljanje krožnikov in nož in vilic Um notri, slišal, ksko so toikil meso. Skušnjava je bila prevelika. Vstopil sem. "Beefsteak!" "Beefsteak!" je zaklicala naUkarica skozi okence. Sedel sem k majhni mizi poleg vrat in čakal. Bilo je precej temno, kjer sem sedel; zavoljo Uga sem se čutil ddkaj na varnem in sem pričel razmišljati. TupaUm se je ozrla služkinja z radovednim porledom k meni. Zdaj sem zsgrešil svojo prvo nepoštenost, svojo prvo Utvino, proti kaUri vse moje prejšnje malopridnosti ne pomenijo ničesar; svoj prvi, — veliki padec . . . Bodi! Ni se dalo več izpremeniti. Razen tega mi je bilo dano na prosto, ds zadevo s kramarjem uredim drugič, pozneje, ko se mi bo nudila priložnost za to. Saj ni bilo nujno, da bi šlo odslej kar naprej z mano navzdol; vrh tega se nikakor nisem obvezal, živeti poštenejše od vseh osUtih ljudi, prav nobene pogodbe ni bilo ... "Ali dobim kmalu svoj beefsteak?" "Takoj." NaUkarica je odprla okence v kuhinjo in pogledala skozenj. Ce ps bi zdajle stvar prišla na dan? Ce bi prodajalec pričel sumiti in razmiiljati o kruhu in petih kronffe, iz katerih je dobila ženska osUnek? Nemogoče ni bilo da ne bi lepega dne zasledil zmote, nemara že prihodnjič, ko pridem v prodajalko. No da, moj bog!... In skomignil sem naskrivaj z rameni. "Proaim!" je rekla naUkarica prijazno in posUvila beefsteak na mizo. "Toda ali nočete raje v drugo sobo? Tu je Uko tema." "Ne. hvala, kar pustite me tu," sem odgovoril. Njens prijaznost me je hipoma genila; Ukoj sem plačal beefsteak in ji dal kar na slepo, kar sem potegnil iz ž^pa. ter ji stisnil roko. Nasmehnila ae je in jaz sem ji dejal v šali. s solzami v očeh: "Za ostanek si kupite hišo ..." "Ah! Dober tek želim!" Pričel sem jesti, bil čezdalje bolj golten in požiral kar cele koae, ne da bi jih prežvečil, in sem ob vsakem grižljaju užival po živalsko. Kakor kak IjudoŽerc sem trgal meso. NsUkarica je spet stopila k meni. "Ali ne bi hoteli kaj piti?" In pri tem se je sklonila k meni. Pogledal sem jo; govorila je zelo tiho, malone plašno, in povesila oči. "Mislim, vrček piva, ali kar bi drugače . . . radi od mene ... za to ... če hočete —" "Ne. hvala!" sem odvrnil "Zdaj ne. Pridem drugič spet." Sla je in sedla za točilnik; videl sem samo njeno glavo. Čudaško dekle! (Dalje p*oda na.) PROSVETA nitost v obnašanju posredujejo vzffledi In se utrdi s podedova-njem. Po lepoti prekaša plemenitost imena. Pri rodna je in jo je mogoče dokazati z njeno lastno lepoto, medtem ko ono drugo dokazujejo stari papirji, katerih nihče ne zna prav rarf>rati." "Prav imaš, ljubi moj," je od-irovoriU mati. "2e jutri grem n poiščem dober zavod za našega fantka. Izbrala «a bom, ka-zor ai dejal, in prepričam se prej, ds dobro uspeva, zafcaj denarne akifei odvajajo učiteljeve misli In mu zagrene značaj. Kaj sodiš, dragi, o šoli, ki jo vodi ženska?" Oče ni nič odgovoril. "Kaj misliš o tem?" je ponovila mati. 'To je točka, katero je treba premisliti ?" je rekel oče. Sedel je v naslonjaču cto tre-bušasti pisalni mizi in že nekaj trenotkov ogledoval nekako majhno kost, ki je bila na enem toncu ošiljena, na drugem pa čiato odrgnjena. Vrtil jo je med prsti. Gotovo jo je Uko vrti' i udi v mislih in odtlej mi z vzemi mojimi kraguljčki zanj n bilo več. Mati se je naslonila ofc očetov naslanjač in sledila v duhu mi sli, katero je bila pravkar izra žila. Doktor ji je pokazal grdo ko-ičico in rekel: "Vidiš, to je zob človeka, k je živel ob času mamutov, v le deni dobi, v votlini, ki je bila nekoč vsa «rola in zapuščena, dandanašnji našim otrokom življenje bolj varno in boljše, kakor je za nas. Dvoje akrivnosti vodi k temu: ljubiti in spoznavati njem in z ljubeznijo svet." "Prav gotovo, ljubi moj," je rekla mati. 'Toda čim dlje premišljujem, vse bolj sem prepričana, da bo treba zaupati fantka, ki je v letih kakor naš Pe-terček, ženski. Slišala sem o neki goopodični Lefortovi. Jutri stopim do nje." K. D. JHJUA. Z zna-ustvariš Stopil sem ven. VraUr je za menoj zaklenil hišna vraU. Postavil sem se prednje in čakal. Mora priti ven, U fantom, strašilo . . . Mora priti ven to grozno bitje. Deset minut nato je nekdo skoro neslišno odklenil hišna vraU in mlad, eleganten mož je stopil previdno iz veže. Zadri sem se : 'Povejte, ali ste me vi zasledovali. Kako to, da ste neslišni in nevidni?' Začudeno me je pogledal in mi rekel šepeUje: 'Neviden? Možje smo! Zaupati vam hočem. Neki gospod me ne sme videti v tej hiši, saj me razumete. In kar se tiče neslišnosti, vedite, da nosim angleške gumijaste podplate'." Gaston se je zasmejal. Tedaj pa je skočil pokoncu debel gospod in zaklical : "Zato nisem mogel nikdar zasačiti tega prekletega Trou-villa pri svôji ženi ! . . ." B»1 je gospod Duval in ga nadstropja, ki * petimi meseci ločil ud ^ Ameriška zKodba Neka ženska že k padla z okna prvega nZ? Na vso sreio je pa «tal nai mku poln voz za pobirank ti in tako je priletela na 1 Se vsa topa od pa(iCa ^ T* Ste'** "«-C "Amerikanci zelo zapraviti» je zmajal z glavo. VfeJ^ a za rabo še najmanj de>et | Vedno nizke cene za X-RAY Ure: 8:30 do 8:30 tvtfer Phone: Harrison 07ii polnoma je bilo pot podq^en i «tlačeno, Anatole France: ZOB Ce bi se člov ek toliko potrudil, skriti ne. kolikor navadno porabi truda, da se |x»kaie. bi se izognil mnogim nevšečnostim. Prav zgodaj »em to izkusil. Bil je deževen dan. Dobil »em v dar popolno pontiljonako opremo, čepico, bič, vajeti in kra guljčke. Bilo je res veliko kra guljčkov. Zapregcl sem. Vpre-gel »em kar namega sebe, zakaj bil sem vae hkrati, postiljon, konja in voz. Vožnja me je vodila od kuhinje po dolgem hodniku v jedilnico. Ta Jedilnica mi je prav dobro predstavljala vaški trg V kredenci is mahagono-v i ne. kjer nem prepregal, nem brez vsake tetave videl krčmo "Pri belem konjičku." Hodnik mi je bil široka cesarska centa , s pogledi, ki so «*<* venomer me-1 njavali. in z n«*pričaKovanimi sročanji. Ker sem bil za|*t v oink mračen prostor. sem užival ob tem in ne venelil širnega -zorja in mod znanimi zidovi nem doživljal vaa presenečenja. ki tvorijo dratest potovanj. To pa zato. ker n*m bil trdaj velik čarovnik . V svojo zabavo nem ni pričaral prijazna bitja in Jih raa-poatavljal. kakor ne ml je zah«>-telo, in po mili volji.aem raspo-lagal s prirodo. Kesnejc po nesreči U dragoceni dsr izgubil. Tistogs deževnega dne, ko sem bil postiljon, sem se v obilni meri naslajal nad njim. Ta naslada bi mi bila morala zadostovati, todat je človek mar kedaj zadovoljen? Zahotelo se mi je presenetiti, omamiti, zamuditi gledalce. Baržunasta čepica in kraguljčki mi niso pomenili nič več, če jih nihče ne bi občudoval. Ker sem slišsl, da sta se v sosednji sobi pogovarjala oče in mati, sem z velikim hruščem pridrt. Oče me je nekaj trenutkov motril. Nato je zmignil z rameni in dejal: I 'Ta fant ne ve. kaj bi počel t».d Treba gs bo poslsti v za vol*; "Saj Je Ke tako majhen." Je rekla mati. "No, prav," je odvrnil oče. "dali gs t>omo k majhnim." prenatanko nem slišal te tienede. Tiste, ki no sledile, so mi "deloma izpadle in če jih le morem točno obnoviti, storim to. ker so mi jih pozneje večkrat ponavljali. Oče je dostevil: "V tem otroku, ki nima ne bratov ne seatrr, *«• v ti osam Ijennnti razvija nagnjenje k sa njarenju, ki mu bo krme je škodovalo Samota mu draii domišljij» in «»pazil nem, da ima glavo le vao polno blodenj. Od otrok njegovih let, « katerimi bo hodil v šolo. bo dobil življenj-sks izkušnje. Nsučil se bo od njih, ksj so ljudje. Tega se ne more naučiti ne od tebe, ne od mene, ki se mu zdiva kakor dva angela—varuha. Njegovi tovariši bodo občevali z njim kot nje mu enaki, kot vrstniki, katere je treba zdaj pomilovati in braniti. zdaj pregovarjati ali pobijati. Z njimi bo dokončal učno dobo družabnega življenja." "Ljubi moj," je rekla mati "aH ne ne bojiš, da so med temi otroci tudi hudobni?" "Celo hudobni," je odgovori oče, "mu I>odo koristili, če je razumen, zakaj naučil se bo, ds jih bo razlikoval od dobrih In to je zelo koristno spoznanje. 8i cer pa si Uiš nama ogledala Šole v našem okraju in izbrala boš zavod, kamor zahajajo otroc vzgojeni tako, kakor si nama vzgojila Peterčka. Narava lju di je povsod ista. samo njihov hrana." kakor so govorili naši predniki, se po krajih močno raslikuje. Dobra vzgoja, za katero se je trudilo že več po kolen j. rodi cvet izredne nežnosti. In U cvet. za katerega je bilo treba dolgih sto let, preden se je izoblikovsl. more poginiti v neksj dneh. Nevagojonl otroci bi s svojim dotikom pok varili brez nleherne koristi za ne vzgojo najinega sina Plemenitost miš Ijenja prihaja od Boga. pleme- zveri. Celo mu Mišice obrvi so tvorile grde gube, kadar jih je namr£il. Čeljusti so mu štrlele iz obraza in zobje so moleli iz ust. Poglej, kako je tale dolg in oiiljen. Tako je «bjlo prvo človeštvo. Toda neopatno, s počasnim in vzvišenim naporom so ljudje, ki so postali manj bedni, postali tudi manj divji. Njihovi organi so se z rabo spremenili. Ker so se navadili misliti, so se jim razvili možgani in čelo se je zvišalo. Zobje, s katerimi niso več trgali surovega mesa, so jim ra sli krajši v šibkejših čeljustih. Človeški obraz se je navzel vzno-site lepote in na ženskih ustnah se je rodil smehljaj. Tod je oče poljubil mater na ice, da se je nasmehnila. Nato je dvignil nad svojo glsvo zob jamskegs človeka in zaklical: "SUri človek, ki gledam ta tvoj odurni in strašni ostanek, tvoj spomin me gsne v globoči-no mojega bistva. Spoštujem te in te ljubim, moj prednik. Sprejmi v neizmerni davnini, kjer ipočivaš, izraz mojega spoštovanja in hvaležnosti, ker vem, koliko sem ti dolžan. Vem, koliko težav so mi prihranili tvoji napori. Res je, nisi mislil na bodočnost, ker je brlels le drob-ns lučks razuma v tvoji mračni duši. Na nič drugega nisi mogel misliti kot na živež in kako bi se skril. In vendar ni bil človek. Nejasen vzor te je gnsl k tistemu, ksr je dobregs in lepega v ljudeh, živel si bedno. Nisi pa živel aaman. in živlenje. katero si prejel tako strašno, si izročil svojim otrokom manj strašno. Oni ao spet delsli zase. da ga irt>oljšajo. Vsak se je lotil druge umetelnosti: ta je izu-mel mlin. drugi kolo. Vsi so se trudili in neprestan napor tolikih umov v teku stoletij je roilil čuda. ki dandanašnji lepšajo življenje. In vsakokrat, kadar so odkrili novo umetelnost ali kadar so usUnovili novo obrt, ao celo s tem izzvali duhovne lepote in ustvarili kreposti. Dali so žennki tančico in moški so spoansli vrednost lepote." Pri tem je oče prazgodovinski «ob polotil na mizo in poljubil mater. S« Jt govoril. Rekel je: Jacques Delmais: Neprijeten doživljaj "Pravkar ste čuli tu strašne doživljaje," je začel moj prijatelj pripovedovati gostom. "Tudi to, kar boste zdaj čuli, je, čeprav nekaj majhnega in otročjega, vendar zelo neprijeten dogodek. Vsi veste, da sem bil dolga leU oficir. Tri leU sem preživel z neko ekspedicijo v Srednji Afriki. Bil zem na Mami in večkrat doživel kaj U-kega, o čemer lahko trdimo, da ni bilo prav prijetno. Toda najneprijetnejši dogodek, ki mi je šel najbolj na živce, se je dogodil pred dvema letoma proti koncu avgusU tu v tej hiši." Pavlina je vsa razburjena prebledela in rekla: "Kar povejte, Gaston. Sicer bi bili to lahko že davno odkrili." '¡Sram me jo bilo doolej, res, sram," je odvrnil Gaston in nervozno sukal svoje brčice. Po kratkem molku pa je začel: 'Tistega dne, osemindvajsetega avgusU, sem šel k vam na obisk. Solnce je prav tedaj zahajalo za Seino in v veži je bilo mračno. Ko sem bil nekako na deseti stopnici, sem začul, da so se tiho odprla hišna vraU in — nič več. To se mi je zdelo čudno. Sel sem dalje — luči še niso bile prižgane — in čutil sem, da nekdo za menoj globoko diha. Potem je zakašljal. Toda nobenega koraka nisem čul. Kašljanje in dihanje sU prihajali čedalje bliže. Tema pa je bila čedalje hujša. Nekaj časa sem čakal, potem pa sem šel naprej z| razburjenjem v srcu. Pod menoj je nekdo globoko dihal. Se zmeraj nobenega koraka — nič. Takrat me je obšla groza. Skočil sem po stopnicah, čez tri naenkrat. Trkal, zvonil, skočil v vaše stano-vanje z občutkom: rešen!" "No, in?" Pavlinine plašne oči so bile še plašnejše. Oprijela se je svojega moža. "Francois, niti koraka ne napravim več sama!" "Čakajte, madame!" Gaston je prenehal. "Tri dni pozneje. Ali »e spominjate? Bilo je tinti dan, ko je vaš nečak iz Saint-Cyra prišel na dopust. Imenitno smo se zabavali. Enajst je bila že ura. Tedaj sem se poslovil od vas. Oni dogodek na stopnicah sem že davno pozabil. Sel sem torej v temi, ker »2 mi ni zdelo vredno buditi vratarja, da bi mi prižgal luč. Tudi žepne svetilke nisem imel pri sebi. Komsj sem bil na deveti stopnici, že sem začul, da je nekdo v četrtem nadstropju previdno zaprl vraU in — nič več. In vendar—uho mi je pravilo, da nekdo hodi po stopnicah in se opirs ob ograjo, ki pridite v JUGOSLAVIJO y dai do vaše domovine, če potujete aa ekepreenih parnikih BREMEN E U ROPA Brci vlak v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali r*tajw a prilJaMjaaiml ateprea. paraiki: COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG.- NEW YORK Istem« lilwaithe mu «4 Ctertear»a. Btmmi «II Hinkarii Za pojaanlla vpralajte lokalnega agenta ali IAMBIR4-AMEIICAI LINE RORTI BEIMAI LL0YI 130 W. RANDOLPH ST.. CHICAGO a S3 'a rder v pientn in si naročite Prosveta. list. U Je vsla Uatalae. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov premhe biti «a l Ji ée ao proeell proč od drnfine in bo sahteva! »am «vej list tefaik. I aoral tisti član is dotične družine, ki je Uko «kupno n»roé«ae r« Pros veto, to takoj aasnaniti upravniKvu lista. In obenem d»pl«eeaeesee«eo< , .Driava ..... Star wmrmM* TISKARNA S.N.P.J je tresle. Obstanem. Ni*! Grem spet dalje — on tudi. Le to sem čul. da ti pije po zidu. Strah me je prevzel in zdelo se mi Je. da me ie nekdo d rti za vrat. Srce mi je divje utripalo. Zdaj pride za menoj, na hrbet mi skoči in me zadavi nesliino in nevidno. Zdrvel sem po stopnicah, ds bi čim prej prišel do hiftnih vrat. Skril sem se sanje in se stisnil k zidu, pripravljen na obrambo. Nič. Vratar, ki je čul moje korake, je priftel in priigal luč. Pogledal sem okoli sebe in Skriti se je moral SPREJEMA VSA ? tiskarsko obrt padajoča ki* Tiska rabila u veselice in ahode, knjige, kotedsrje, letake itd. v slovenski-« visitóle«. * brv»!* slovaikem, čedkem, nemJkem, angleškem j«lku is** VODSTVO TISKARN« APEMRA HA J1-***^ 8.N.PJ* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa poJaaaOa daje vodetve tiske«» Ceea saaoraa, aaijshe delo pr*> Plfttto pe ta#ees«edie ae S.N.P.J. PRINTER» 26S7-59 SO. LAWNDALE AJ**1 Te le foe Rockwell 4904 CHICAGO, nx. í