la P ^u daily ^ Buoday« *** Holidafi. PROSVETA UTO—YEAR XX«. lista ja $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., ChTHTKK, 7. MAJA (MAY 7), 1936. Urad oliki In apravnlàki pro*wrli H67 ». LawtMiaU Ava. Off IM of Publication« Moutk Lawndala Ava. Rook wall --------MMtUr JiMtrr U. IMS. at Ik* »«U(flM Chic—O. ItllMte. mW Um Act oí Ookffw of lUrofc I. 1ST». BubsertpUoa |6.00 Ysarly ftTEV.—NU M li K H 00 Velika Britanija sklenila kupčijo s fašistično Italijo Aceaptanoa for aaalltng at «padal rat« of posUga gjgjÉf In wetios 110», Art of Osi, I, ltlT, aotkorisod oa 14. mi Angleška diplomacija namignila, da bo bojkot-na akcija proti Italiji kmalu preklicana. Cesar Selassie opravičuje kapitulacijo pred fašistično oboroženo silo. Mussolini naznanil program glede razvoja Abesinije, ki je prišla pod italijansko kontrolo. Vsa Italija mobilizirana za velike proslave afriške zmage London, 6. maja.-Sklenitev tupčije med Anglijo in Italijo, inloraui " AhO h se zaščitijo interesi *obeh »v v Afriki, je bila namig-ijena, ko je londonska vlada riznala polom boj kotne akcije jti Italiji in naznanila, da do ekonomske sankcije kma-preklicane. Da je prišlo do sporazuma ned Anglijo in Italijo že pred _ tedni, govori več dejstev, sjave nekaterih britskih diplo-atov kažejo, da Anglija sploh nasprotovala italijanskemu djarinljenju Abesinije. Maf-jeyjevo poročilo, ki ga je se-ivila britska komisija, kateri . bila poverjena študija brit-kih interesov v Abesiniji zad-pomlad, je eden izmed sterilnih dokazov o italijansko-an-škem sporazumu. To poroči-) je prišlo v italijanske roke in bilo objavljeno pred dvema esecema. Drugi dokaz je od-oklic večjega števila angleških ojnih ladij iz Sredozemskega ^orja. Krogi, ki imajo ozke stike z ngleško vlado, naglaaajo pometo ublažitve mednarodne na-etosti. Ti izjavljajo, da Muslim hoče zbližanje med Itali-in Anglijo in da je že zago-pvil angleško vlado, da ne bo rraal britskih interesov v feiptu, Sudanu, Palestini in Moienukem morju. Tu pre-lladuje mnenje, da bo Anglija lriziiala italijansko kontrolo psinije, ki edina lahko vzponi mir in red na podjarmlje-em ozemlju. l/ondon, G. maja.—Diktator lussolini je v razgovoru s po-malcem londonskega lista [Daily Mail" izjavil, da nima wialjnjih kolonialnih ambicij da ponuja prijateljsko roko Mtliji. "Italija je zadovoljna v Abcsiniji in Želi o-ppiti ekonomske zveze s pri-Vljskimi državami," je rekel liktator. I>»nd»»n, 6. maja.—"Jaz nisem »pustil svojega ljudstva," je Ijal ces;tr Selassie poročevalcu "Daily Telegraph" taoH^je ukreal na angleško »jno ladjo v pristanišču Dži-francoska Somalija, ki je rini'a proti Palestini. "Bal «i»em nadaljevati vojne, to-»videl Mm, da moji hrabri, M*» oboroženi vojaki, niso modernemu italijanskemu da »<> |,ri.z močl protj ^iHJi.n. )'tiii<»fii, ki hm jih ra-P" 'Ulijani. r mak nil sem se, Uko preprečim nadaljnje Ch : " ,a//4kjanj° Addirt A^ndrija. Kglpt, 6. maja. A. Colson, Ameri-in bi v «j Selassie je v sveto-* v i"iai« nih ¡n zunanjih 'Javil, d« so veati bogastvu, ki ga je K1 iejjar * seboj v I'roti ran«. Colso-" " je v konfliktu z naglašajo, d« je •'I ogromne za-d ray uljev in sre-« < (Dolde f»*ki |KMlanik v "j" sol>oto rekel, v» lik« v note de-1 v več državah.) I u že razprav •ra reformiranja ozemlja v "ni j«. Musaolin pred i tali-'•adnjo nedeljo 1 >Uih.) Francija pokazala roge Mussoliniju režim Stari , francoski nagaja levičarjem Pariz, 6. maja.—Znamenja so se že pokazala, da levičarska zmaga v Franciji pomeni krizo za Mussolinijevo zmago v Etiopiji. Francoske levičarske stranke, posebno socialisti in komunisti, so sovražne fašistični Italiji in prominentni levičarski voditelji so včeraj izjavili, da Francija mora že na prihodnji seji sveta Lige narodov, ki se vrši ta mesec, radikalno spremeniti svoje staličee napram Mussoliniju. Ti voditelji zahtevajo, da se morajo sankcije proti Italiji ne samo riadaljevati, temveč poostriti! Italijanski socialisti in ostali protifašisti, ki imajo v Franciji svoj glavni stan, bodo imeli v novi francoski vladi dobrega prijatelja in zaveznika. Pariz, 6. maja —Sarrautova vlada je včeraj sklenila, da o-stane na krmilu do 1. junija, v tem času pa ne bo ničesar storila, da UBtavi naval na zlato v bankah in 'beg zlata iz Francije. Z drugimi 'besedami to pomeni, do bo stara vlada prepustila vso odgovornost za finančno paniko in konfuzijo novi levičarski vladi. Socialistična stranka je včeraj sklicala izredni kongres, ki se vrši v dveh tednih. Na kongresu bo formuliran program stranke, katerega bo izvajala bodoča socialistično-radikalska vlada. Socialni radikalci so' tudi sklicali svoje zborovanje. Komunisti so pa prejeli kopo navodil iz Moskve. Včeraj so bili izgredi med fašisti in komunisti v Marseil-lesu in eden fašist je bil ubit. Policija je komaj otela komunista J os. Franselaja, katerega so razkačeni fašisti hoteli ubiti, da maščujejo svojega tovariša. Dye tehnični zmagi mučitel je v v Floridi Vrhovno sodišče odločilo v prid policajem Bartow, Fla., 6. maja. — Državno vrhovno sodišiče v Floridi je včeraj objavilo odlok v sporni zadevi, ki je nastala med obravnavo proti sedmorici bivših policajev, obtoženih mučenja treh delavskih organizatorjev, od katerih je eden umrl za ranami. Zadeva, ki je tehničnega značaja, se tiče vprašanja, če smejo zagovorniki obtožencev porabiti izjave dveh glavnih državnih prič, Samuela Hogersa in Eugena F. Poulno-ta, dveh še živih mučenih organizatorjev, katere sta dala v preiskavi pred veleporoto. Pat Whitaker, glavni zagovornik obtoženih policajev, trdi v pritožbi na yrhovno sodišče, da sta ti dve glavni priči drugače govorili pred veleporoto kakor pa zdaj med porotno obravnavo. Vrhovno sodišče je odločilo, da ima zagovorništvo pravico porabiti prejAnje izjafce imenovanih dveh prič in jih primerjati s poznejšim njunim pričanjem. Sodnik Dewell, ki vodi obravnavo, je pa včeraj odločil, da porota ne sme upoštevati pričanja državne priče H. L. Rus sella, bivšega policaja. Rusaell je pričal, da »o mu trije obtoženci ▼ privatnem razgovoru marsikaj priznali glede ugrab-jenja in mučenja treh delavcev, kar zdaj zanikajo. Russell, ki je prišel v sodno dvora no na berglah, je identificiral med obtoženci Kama Crosbyja in Johna P. Bridgesa kot dva izmed trojice, katera mu je priznala, da je sodelovala pri u grabi jen ju Poulnota. Obtoženec Bridges je tiščal Poulnotu dlan na ustih, da ni mogel kričati, ko so ga peljali v avtomobilu gozd. DomaČe vetti MlnnesoU&e novice V Biwabiku se je smrtno ponesrečil rojak Frank E. Vodnik, član JSKJ. — Pri Chishol-mu so našli na testi mrtvega in po obrazu razmesarjenega rojaka Antona Spmso. Najbrže ga je avto povotil. Star je bil okrog 53 let in doma od Sodra-žice v ribniSki okolici. — V Chisholmu je umrl po bolezni enega tedna Joaeph Rudolf, star 48 let in doma z Dolnjega Logatca na Notri njskem. V A-meriki je bil 2i let in zaj>ušča ženo ter tri haere, v starem kraju pa 83-letaega očeta. Bil je član JSKJ. * j Vesti is (jkvelanda Cleveland. — V mestni ¡bol- ORGANIZIRANJE DELAVCEV V AVT-NI INDUSTRIJI Konvencija se izrekla za zbiranje prispevkov OBSODBA HEAR-STOVIH LAZI South Bend, Ind..- (KP) -"Cilj našega pohoda je kompletno organiziranje delavcev v avt-ni industriji." To je bil sentiment delegatov, , „ . 4 , , ki so se zbrali na konvenciji nišnici je umrl Pavel Antonin, Z(lrutcnlh ameriških avtnlh de-star 56 let in dojna iz Dobrovni- jHVC0V( flanov mlade unije, ki te ce pri Cešnjici na Gorenjskem.!^ na trdnih uogHh. Konven-V Ameriki je bil 31 let in tu cijH jc odobrila načrt, da se sbe-zapušča dva sinova in dve hče- re rtk|H(| |250,000 za financiranje ri. — Dalje je umrla Mary orRHnizatorične kampanje med ftmolič, stara 64 let, ki zapušča Lvtnimi delavci. Vsoto $75,000 tri sinove in šest hčera.. — ,)0 gama priHpcvala v sklad, osta- Nov fcrob na zapadu lo bo pa skušala dobiti pri med- Standardville, Utah. - Tu J J narodnih unijah, ki so rvpr«en-umrla Mary Avsenik, stara 44 let tirane v Odboru za industrijsko in doma iz Podgore pri Btraii «»rganizaciJo. Nova eksekutiva na Dolenjskem. Bila je vdova o-Uvtne unije je bila instrulrana, sem let, v Ameriki pa čez 20 let. u zapušča sina in hčer, v Co-oradu pa sestro. Green hoče imeti nov zakon obnove Armada brezposelnih še vedno velika Zanimiva zgodbica: denar množi "sorodnike Hackensack, N. J., 6. maja. — V zadnjem decembru je tu umrla stara samotarkif Ellen Jane Ackerman. Ker je živela revno, je vsakdo smatral, da je umrla beračica, zato ni bilo nikogar h pogrebu in nihče ni vedel, da ima kakšne sorodnike. Zdaj je pa priAlo na dan, da j« ženska zapustila $186,000 premoženja, od tega $60,000 v gotovini — in takoj se je oglasilo čez 300 "sorodnikov". k»h, j aUnjl ru: ■ tn,r< lUtt it Milo Reno, vodja farmarjev, umrl Excelsior Springs, Mo., 6. maja. — Mik) Reno, predsednik farmarske organizacije Far mers' Holiday Association, je včeraj tu umrl na posledicah influence, revmatizma in kronične srčne hibe. Imel Je 71 let V letih 1982-88 je vodil znano stavko farmarjev po central nozapadnih državah, katera je bila le deloma uspešna. Mehiški predsednik operiran na slepiču Mexico City, 6. maja. — Predaednik I^azaro Cardenas je bil včeraj uapešno operiran na vnetem slepiču. Hearstov kandidat tepen v Californiji Upton Sinclair tudi sil no pogorel I jim Anicelen, Callf., 6. maja _Včeraj so bile primarne volitve v Californiji za delegate in kandidate raznih političnih strank. Kar nas pri teh voli tvah zanima, je dejstvo, da je bil Hearstov kandidat za predsednika, kansaški governer Alf M. l,andon, korenito poražen na republikanski listi; ostal je v veliki manjšini. Na demokratski listi so kan didatje Uplona Rinctalrjs, ta takozvani «pikovci, dobili okrog 70.000 glasov, dočlm Je Roose velt dobil čez pol milijona gla sov. .___ Frazier-Lemkejev načrt pred kongresom Washington. I). C.—Po dolgem boju je kongresnlk William Umke dosegel uspeh, ko Je pridobil na svojo stran 218 kon-grešnikov, kateri so js»dpisali !►<•-tičijo, vsebujočo zahtevo, ds m0ra Krazier-I ¿emkrjev načrt glede vladnega refinanciranja farmskih dolgov priti na raz pravo, poslovni odsek nižje zbor-nlce. ki Je zadrževal razpravo, se je moral ukloniti. Umke Je naznanil, da se bo glasovanj« o načrtu vršilo 11. maja in da bo sprejet z veliko večino. Ta določa, da vlada potrosi tri milijarde dolarjev za refinanciranje farm-•kih dolgov, posojila farmarjem, na katera bodo slednji plačevali poldrufi oditotek obresti. Japonska $e zdaj j NAJETI ŠPIONI navdušuje za mir| OČETJE KOMPA- NIJSKIH UNIJ Ministri opozarjajo na nevarnost sovjetske oborožene sile Tokio, 6. maja. — Premier Koki Hirota in zunanji minister Hačiro Arita sta v svojih govorih v državni zbornici poudarila, da Japonska želi mir. Arita jo sugestiral spremembo sedanje mirovne mašinerije, u-stanovitev pokrajinskih svetov, ki naj bi delali v interesu svetovnega miru, ol>enem pa jo o-l>ozoril svet, "da Japonska v [Novi dokazi predloženi [ senatnemu preiskovalnemu odseku DETEKTI VSK E AGENTURE ŽANJEJO DOBIČEK naj takoj izdela načrte za orga nizatorično kampanjo. "Organl-zirajmo delavce v tovarnah General Motors!" je bila zahteva delegatov. Voditelji treh neodvisnih unij avtnlh delavcev, ki so nastopili kot govorniki, so bili delelnl velikega aplavza. To je bilo zna-menje, da Je združitev vseh u-nlj avtnlh dolavcev v mogočni organizaciji na vidiku. Predlog, da se poveča število članov ekseku tivnega odbora, da se tako ugla di pot za združitev, je bil soglas-no aprejet. Konvencija je imslala telegram Hearstovemu listu "Chlcago Ha rald-Examiner", ki je prinese poročilo, "da je 40,000 avtnih WaMhlngton, D. C. — "Pro-blem brezposelnosti ne bo rešen, «e ne bo vlaBa Izvajala ckl- ne kontrole nad industrijami in uveljavila nov zakon gospodarske obnove," je izjavil William Green, predsednik Ameriške de-1........... — - , lavske federacije, ko je objavil delavcev zapustilo Ameriško de poročilo, da je v Ameriki is lavsko federacijo in porazilo vedno 12,300,000 delavcev brez Greenovega kandidata za pred zaslužka. Poročilo bazira na po-1 tednika." Telegram je označi datkih, katere je federacija do bila od pridruženih unij. Green pravi, da so nekatere industrije uposlile okrog 200,-000 novih delavcev v prvih treh mesecih tega leta, toda situaci- poročilo za fabrikacljo In obso dil pisanje Hearstovega listu Pozneje se Je konvencija Izrekla za boj kotiranje Hearstovega ča-sopisja. Delegatje so instruirai! urad Wa»hlngton. D. C. — Kom pa- r______ _____________________ nijske unijo, ki so bile ustanov- svojih naporih za utrditev miru 11 jen« v železniških delavnicah po v vzhodni Aziji ne sme prezreti stavki I, 1022, v jeklarski in dru-močne oborožene sile sovjetske glh Industrijah, so bile delo špl-Rusije, ki jo koncentrirana v onov Plnkertonovlh In Shorma-vzhodni Aziji. To dejstvo o- novih dotektlvsklh agentur, jo graža mir v tem dolu sveta." iz|>ovedal Heber Hlakenhorn, pre-Daljo Jo rokel, da odnošaji iskovaloc* vladnega delavskega med Japonsko in sovjetsko Ru-1 razsodišča, pred člani senatnega sljo niso posebno prijateljski, <>dseka, ki vodijo zaslišanje gle-pričakuje pa, da se bo napetost de šplonaio v Industrijah, v sveži z Incidenti ob meji Hlakenhorn je podprl svojo tr-Mandžukuje, Rusijo in zunanje ,j|tcv z dokumentarnimi dokazi, Mongolijo, zaveznico Sovjetske ,|H MU najeti šplonl ustanavljali unijo, itolegla In da so 'bo na kompanljske unije In potom po-konferencah reprezentantov teh I „tali vodilni uradniki teh unij. držav našla reAitev. Železničarji so v zadnjih letih "Naša vlada Je že opozorilu vodili veliko ofenzivo proti kom-sovjetske avtoriteto, da raba o- panljsklm unijam In mnogo Jo rožja na ozemlju, kjer m«Jo nI- bilo raspuščonlh, one, ki As funk-so jasno očrtane, ne služI dobro- L-ionlrajo, pa d rte pri življenju mu namonu, |>Apa škoduje in šplonl. Hlakenhorn J« povedal, da ograža prijateljsko odnošajo jt. unija strojnikov že I. 11UU od-mod prizadetimi državami," Je krila ipione v svoji sredi. Tri le-dojal zunanji/ninister. ta pozneje so ioleznišk« In druge Japonska Jllada Je vznemlr- Idruftbo pHMl formirati kom|»a-jena radi naraščajočega komu-1 nI jske unije in lista Imen urad-uistlčnegu v|livu v vzhodni A- nlkov teh unij je pokuzala, da zljl. Rdečo armado so priprav- Lo hili skoro vsi šplonl. Ijajo na pofad proti ssveru In j)H|j0 j«, Hlakenhorn lz|>ove«ial, ml bomo posvetili tomu razvoju j,^ jma Fodsral 1 iftioratorles Inc., katero glavni stan je v Pltta-burghu, svoje isnlružnlce v vseh večjih industrijskih mestih, Te zalagajo kompanljske pobojnlke in šplono z orožjem in munlcijo. Poudaril Je, da jo v Ameriki nad dvesto detektivskih agentur, ki pošiljajo šplone Industrijskim magnatorn. TI Imajo v službi 40,000 špionov, kar jih stane nad $80,000,000 na lato. Rekel je, da ja se ni nič irf>olJiala, temveč I nike in krajevne unije, naj pod-še [»slabšala, ker so Jih druge I pirajo gibanje za ustanovitev odpustile nad tristo tisoč. Do- L p I o I n e farmarsko - delavske čim velebiznis zaznamuje okre-1 ntranke. Pozneje, najbrž iz razlo-vanje 72 odstotkov, uposlenost ga, da ustrežejo Odboru za i riše vedno šepa in je le nizek od- dustrljsko organizacijo, Je kon stotek delavcev, ki so Izgubili venclja naznanila, da bo avtna u zaslužek v tej depresiji, dobil olja podpirala predsednika Roo delo v industrijah. Problem aevelta v volilni kampanji, brezposelnosti bo morala rešiti I Sprejeti program določa kam vlada, ker Je jasno, da se privat-1 panjo za znižanje delovnega te ne industrije ne brigajo za uso dna na 30 ur, starostne pravice, do brezposelnih revožev. I zvišanje mesd, pristno kolektiv Pozabiti no smemo, da milijo | no pogajanje in odpravo akord t>o»obno pozornoat." Delavski department posreduje Skuša preprečiti stavko na polju trdega premoga Waahtogto^lTc. - »ino\e." resolucijo, v kateri naglaSa. da I m Sla v boj /m |M>iiovno izvoll- n j .. • i ___I tov predsednika R«M»Mevella K Rudarji m barom on- mj| |)r,(lM.(lnlk f#dltrlcl. traata so se zeatnili J(, ^ priporočal sprej«tj« r«*o- New York, « maja. — John L. Ix'wis, pred^dnik rudarske unij« United Min« Workers, J« ni noči naznanil, da so pogajanja z lastniki antracitrilh rowiv v Pennsylvaniji. ki so trajala 12 l«diK»v, končana. Zast/»pnl-ki ol*«h strank ao a« z«dinlll gW.de vseh glavnih točk nov« pogodb«. Ktavka 100.000 an-tracitnih rudarj«v, ki J« via«la na obzorju tri m«a«c«. J« s tem odvrnJ«na. Podrobmisti nov« pogodbe bodo objaviJ«n* v ne. ksj dneh. ______ lue i J« in isjavll, "da v«llke maw mezdnih delavcev nimajo drug« alternativ«, kakor da oddajo svoj« glasove RooseveltU. Za se Im>J iM»m |*ožgal vs« mostove, po katerih sem hodil v zadnjih tri desetih letih. To sem atorll za radi tega. ker j« ves tisk, trg<»v sk« zlsirnire in val reakcionar ni element J« proti Rooa«v«ltu Ako iMido republikanci zmagali pri prihodnjih volitvah, ne bo konvencij« nogavičarsk« unij« I. H«37. Republikanska smsga bo i«čctek diktatur« velebisntsa nlkeJda Jim ne bodo več delali neprilik." skemo formiranja Lig zakona in redu, ki funkcionirajo v teku stavk, Je po lilukenhornovl Izpovedi predlagal Pearl Herghoff, da nova |K>g(Mlba še lil bila |mmI pisana. Zadnja |Miro^ila «e glane, du ne bodo (Higujanju razbila. Du prepreči stavko, )«• delavska jnlca |M>slala (Kirnof.nega lujniku Me iirudyja v Ne* YoHl IM Mtt na-ročlla, naj skuša pridobiti ope ratorje in unljsk «ompromis. Massachusettski ko-verner prejel bombo lloMton, Ma«s., S. maja — Governer Turley je včeraj prejel jmi posti |M«kleri*kl stroj, ka terega je na|K»l odvitega zagnal IhisimIo z v«mIo In s tem je l»reprMčil eksplozijo, llomba Je bila p o s I a n a Iz Sornervllla, Mas«. _. Papei odredil zahvalno mako za veliko zmago Vatikan, 0. maja — Pa|wtž Pij Je včeraj, ko so fašintl |mi vsej lulijl z Miissolinljem na čelu noreli pijanega slavja zaradi "v#Hk«" zmage v Abesinl-ji, «Mlradll zahvalno mašp in molltv«, ker j« bila vojna zma govito končana . . • laveev v Akronu," Je rekel Hlakenhorn, "so kompanlje najele Herghoffa Iii oii Je predlagal formiranje I Jge zakona in reda, katero naj bi tvorili trgovci in drugi kompantjum na*lotijwii ljudje, Družin' so zbrale sklad fWUKMi in fwíverile IW-rghoffu uradniki zal nalogo *,i,rMr,j as I. «vrtal.) l ti:. ... «,■.«, PROSVETA PR08VBTA THE ENLIGHTENMENT 138 Glasovi iz naselbin trgala pota, da nisowegli do Ma samujena koêe/o sadaj popraviti a tem.dÉi priredijo misU jane po podruinkah. Frančitke-ni dobra vedo, da ja ie m Revolucija v Franciji Francija je ž* imela več revolucij, zlasti ono, ki ae je začela leta 1789 in katera je zrušila sintem fevdalizma v Kvropi in »lomila hrbtenico monarhičnemu absolutizmu, ali njena najznačilnejša revolucija je prišla zadnjo nedeljo, ko je francosko ljudstvo z glasovnico v roki poverilo oblast levičarjem. Bila je to največja demokratična revolucija v zgodovini francoske republike. ' * Francosko ljudstvo, delavci in kmetje, ki so večina, je pri teh volitvah — kakor špansko ljudstvo pred dvema mesecema — odločno pokazalo, da ne mara fašizma in nobene diktature, temveč hoie mir in demokracijo, predvsem demokracijo v politiki in gos|>odariitvu. Francoski fašisti, kakor klerikalci in ostali nazadnjaki, so tako korenito tepenl, da morata Mussolini v Italiji in Hitler v Nemčiji po-zeleneti srda; francoskemu fašizmu, kakor španskemu, je temeljito otlklenkalo in zapad-na Evropa obeta biti mogočen jez proti fašističnemu valu centralne Evropa, ki se gotovo razbije prej ali alej ob tem jezu prerojene demokracije. Zmaga francoake levice bo nedvomno učinkovala tudi na malo antanto in Poljsko, ki te dalj čaaa stojita — izvzemši Cehoslovakije —-z eno nogo v fašistični mlaki. Značilno je, da so francoski delavci In kmetje strmoglavili hlpokritskl režim Francije baš v momentu, ko je Liga narodov najsramotnej-še bankrotirala a avojo sankcljsko politiko napram fašistični Italiji. Radikalna francoska zmaga je nedvomno tudi znamenje preporoda l.ige narodov vsaj za Evropo. Radikalne vlade Francije, ftpanlje, Skandinavije in Belgije — i« pride še ta meaec ■— v tesni koopp-raciji z Kusijo lahko potegnejo Ligo narodov iz mrtvila na pot energične, konstruktivne akcije — z Anglijo ali brez Anglije, vendar prej-z Anglijo |mh1 pritiskom angleške delavske stranke, ki je zdaj dobila v Franciji mogočno o|M>ro. Nimamo (»a nobenih iluzij glede dejstva, da je volilna zmaga francoskega delavca in kmeta komaj začetek velike borbe. Končna zmaga francoskega delovnega ljudstva — kakor španskega, Skandinavskega in vseh ostalih z ruskim vred — je Ae daleč v bodočnosti. V Franciji je do danes velika deflacija delavca, malega kmeta in malega podjetnika v interesu velikih bankirjev in industrijskih magnatov. Tej deflaciji se imajo francoski levičarji zahvaliti %a svojo zmago. Naloga francoske levičarske zbornice /daj je, da deflatira veleka-pital na korist delavcu, malemu kmetu in malemu podjetniku. To stori z odpravo zlate valute in podrta v I je njem največjih finančnih zav«»dov, torej kredita. Od tega do roclaliza-cije iudustrij je pa Ae daleč. . Kar je pri francoski amagi važno za nas, ameriške delavce, je vindikucija demokratične metod«« boja. Francija je pokazala, da zavedni delavci in mali kmetje lahko oavoje oblast brez nasilne revolucije, kadar ko solidarni in vedo. kaj h«ičejo. Na tisoče in tiaoi-e frunco-akih delavcev je Ae pretilo svojo kri na barikadah v prejAnjih krvavih revolucijah« ali prave zmage ni bilo nikoli, dokler ni prtšta na volišču. Ali ni to značilno? Volja \cčine v demokratični repuMiki je zakon, kateremu se morajo pokoriti manjšine; kdor t»e ne pokori, je kriminalec, ki zapade kazni. Ce ImnIo francoski fašisti tako neumni, da se uprejo *klf|Mitn levičarskega parlamenta. ne bo treba n.ith-ne diktature. Policija in sodišča izvrše svojo dotinost — thaCa ali. Ce tnalo fratiroski kapitaliati tako neumni, da se uprejo novim zakonom, ki jim gotovo m* I mmIo ugajali, ne In» |H)trebna nol>eiia civilna vojna. Policija,' sodniki in jtsarji itvrše svojo doli-n«Mt . —• Prava demokracija ne snu- kratiti sv«»iiod* ščin nikomur, kdor «te pokori «kleiiom večiae, iatotako ne ume tr|K-ti^ noU-mh kršenj volje večine. Kdino v tem prauu je napredek in zdravi razvoj demokracije. Zmagovita levica v Franciji In» uspela, ako bo trajno tlelala adruieia» kakor je volila. To Je glavni pogoj. Veliko ZMw«i od komuniatov in aocialiuh radikakrev. Cim pride do nesloge in raadora med levičarakimi strankami — je bila volilna zmaga zaman ui Imjj «e bo moral aačeti od kraja, upajmo, da »o francoski delavci in kmetje ie preatali to detin«ko bole-sen. Glas is Clevelaada Clevetaad.—Kot je bilo ie po- ročano v Prosveti. je bilo v naši collinwoodaki naselbini ustanov-I jem» novo društvo SNPJ, kar me zelo veseli. In sker me najbolj veaeli radi tega. ker j« U ponoven doka« o dobrem napredku SNPJ. Naše zagrizena nasprotnike. ki tako nesramno obreku-ejo jednoto, to nigurno boli, to-< a si ne morejo pomagali. Ej, ps Usti milijončki jih pečejo! Menda se jim po njih cede sline—se jim bodo še! Gospodje kot so Ha je. Jager. Grdins, Pire in dru-— mar mialite. da smo tako naivni, da vam res verjamemo, da se vam smilijo člani SNPJ, ki po vašem zagotavljanju v krempljih brezvercev? Ali pa da vam je za kakšno vero? Eh, kaj Ae; pamet, pamet! Sedaj je naša dolžnost, da pomagamo poleg avojih društev tudi temu novemu ženskemu društvu. V Collinwoodu je še veliko polje za napredek. Veliko je še rojakinj in njih naraščaja, ds ahko pristopijo k temu društvu, o ae priporoča tudi onim članicam, ki so se*včasih pritoževale, da nima jednota ženskega društva v ColHnwoodu, vsled česar da spadajo k društvom na 8t. Clair u. Zdaj imajo to priliko doma in lahko prestopijo. Temu društvu želim najboljega uspeha in mu bom ob vsaki priliki tudi nam pomagal, čeprav imamo pri astnem društvu, namreč pri Vodnikovem vencu 147, kampanjo za nove člane, predvsem za mladino. Torej agitirajmo za našo SNPJ. Obenem se bliža tudi kampanja za dnevnik Prosveto. Vsi tisti, ki ste zadnje mesece oblju-)ili, da se naročite na dnevnik 3rosveto, storite to sedaj, ker je najboljša prilika. Vas vse v kratkem obiščem in bodite priprav-jeni, Urgiram tudi vae one, ki so zadnja leta pustili list radi slabih časov. Ako vam razmere dopuščajo, naročite se na najboljši Ust Prosveto! Prav veaeli me in aem ponosen na tako podporno organizacijo kot je naša SNPJ. Pokazala se je posebno pri pomožni akciji za naše poplavijenoe. SNPJ je bila prva izmed vseh Jugoslovanih podpornih organizacij, ki je priskočila na pomoč svojemu članstvu. Do zdaj je darovala v ta namen $7487.H6, kar je lepa sota. Lepa je od upravnega odseka. da se je tako hitro potrudil in tudi poslal na lice mesta ziiMtopnika, da se prepriča o Akodi. Prizadetim članom je ta denar sigurno prav priAel. Illiža se tudi leto konvencije naše jednota, V tem prihodnjem etu imamo pred seboj torej dve važni stvari: prvo je kampanja n agitacija za .pridobivanje novih članov v oba oddelka, drugo pa razprava o pravilih. C leve-andska federacija ae ne vse to pripravlja. Ta federacija je velikega pomena za vsa k nji pripadajoča društva in tudi za jednoto. Zastopniki in sa*t<*pnicc. naša dolžnost je, da prihajamo na njene seje. in to posebno Ae tem predkonvenčnem letu. Anton Jankovlch, zastopnik Prosvete. Stavka leklarnklk delavcev 1'reMto. Pa*—V BrldgeviUu, Pa.,' se 'nahaja velika jeklarna Universal Steel Co., v kateri je začudenih do IKK) delavcev. Ta družba Je akrajno zakrknjena fte celo ko je bila v veljavi znana Nira. Je silila svoje delavce, da no morali delati po 10 in celo 12 ur na dan, kar je seveda bi-lo p roti posta v no. O kaki delav-skl uniji nI hotela ničesar sliAati. temveč le o svoji kom|ianijski uniji. Kakor hitro pa Je pred e-najstimi meseci vrhovno sodišče ubilo zakon obnove NKA, je ta družba pričela obratovati po 12 In tudi 14 ur na dan. Mezde v tej tovarni so naj-niš je v tej okolici. Navadni delavec je zaslutil 44c na uro aa težko delo. Kjer se valja šeleso — /jako težko železo — In pri pečeh ob veliki vročini, se zasluži od ftO do 70 centov na uro Poročal aem še psrkrst ds delamo M« po|. no paro", toda zaslužka |w le ni. Kljub temu —kljub aakrknjeno-ati te .tlruibe—je prišl« ura. da je ubogi trpin odprl oči in tako smo dne 16. aprila vprašali družbo za povišanje mezde pri težkem delu. Toda zviti delodajalec j« odgovoril, da moramo čakati nekaj dni, nakar nam bo odgovoril. Teden po tam smo dobili odgovor — da nam ne more dati ni-kakega povišanja mezde, češ, "da tovarna obratuje le v prid nam delavcem, da lahko prežlvi-mo avoje druži ae, ne pa za avoj profit/' In glej — že naslednje jutro je izbruhnila stavka, ustavilo se je vse delo v tovarni, tako da lahko rečem, da je stavki stoodstotna in je v teku že več ko teden dni. Samo ob sebi se razume, da brez dobrega voditelja je stavka nemogoča. Zato so se delavci takoj organizirali v Amalgamated Steel and Tin Workers uniji. V tej tovarni dela tudi dosti Slovencev, članov SNPJ in drugih podpornih organizacij. Kako se bo stavka obnesla. Je težko reči, upam pa, da v dobrobit delavcev ! I ¿eopold M ur,. 166. O "podtaknjenem" ognju Johnstown, Pa.—V Amerikan skem Slovencu Je bilo pred kratkem poročano iz Johnstowna o groznem zločinu" pri cerkvi Male Terezije. Frančiškani, tako so poročali, so v farovški garaži odkrili podtaknjen ogenj, ki so ga pa "pridni". patri odkrili predno je napravil kaj škode, v kapelici zraven eerkve, so pa našli nekoliko osmojen in od ognja oluščen kip Majke božje. Krivdo za to so pa brez dokazov vrgli na "fanatične" brezverce, ki so seveda patrom trn v peti. Obenem so s tem hoteli napraviti sebe kot nekake mučenike. Koliko se je patrom ta poteza obnesla, vedo najbolje sami. Ljudstvo, ki še verjame v razne cerkvene budalostl, je lahko far bati tudi s takimi "novicami Toda kdor ni fanatičen in brez predsodkov, bo vedel, da je genj v garažah nekaj, kaj se dogaja dnevno, in to v 99% slu čajih zaradi neprevidnosti. O-genj, ako ao ga v resnici našli v frančiškanski garaži, skoro go tovo ne bo izjema. Kar se tiče ožganega kipa, je stvar jako lahko rešiti, ne da bi se "zločin" obešal na vrat drugim. Kipi take vrate so ponavadi okrašeni z raz Učno gorljivo ropotijo, zraven go rijo aveče ali električne žarnice in eno ali druga lahko povzroč ogenj, brez "zlobne roke", o ka teri piše A. S. Zakaj torej pod tikanje? Dokazov je treba, ako teh nimate, je zlobnost na vaš strani! Povodenj, ki je "po božji fte lji" v marcu.obiskala Johnstown ni prizanesla niti cerkvam in njenim ustanovam. Prizadetih Je okrog štirideset poslopij In ma terijalna škoda se ceni na >42ft, (HM). To je ogromna škoda; v pri meri z ono v kapelici pri slov cerkvi Je kakor slon proti bolh Zakaj niso frančiškani poroča v A. S. o "zlobni roki", ki je po-slala povodenj? Bog. o katerem pravite, da brez njegove volje ne pade las z glave, je |mnesiiažil povodnjo avoja lastna stanovanja tako grdo. da jo neki župnik jh> povodu j i na radiu oznanil, naj verniki pripeljejo ssmokolnica da ImnIo izvolili blato iz cerkve "Fanatični liresverci" (tako m a nazivajo patri) bi radi vedeli zakaj ni Bog obvnroval Johns tow na povodnji, saj vendar patr z verniki vred vsak dsn molijo k nJemu: "šibe povodnji reAi nas gospod." fte poiehno radovedn »mo, zakaj ni priaanesel niti ti» stim krajem, ki so njemu |K>sve-čeiti. IN» svetopisemskem poroč lu je v Mojzesovih časih Bog "razdvojil" in "osušil" Rdeče morje, da so Izraelci lahko po suhem odAli na drugo Rt ran. Zakaj ni zajezil vode v Mošnji po-voduji vsaj tam. kjer so njegova svetiAča? Prav verjetno da tega ni storil zato. ker se mu še gnusi hinavAčfaa. ki se inra njs v teh prosterih. Sk»v. cerkve Male Terezije voda ril dosegla,#ker so jo dali po-ataviti viRoko gori v hribih Povodenj nam je v enem oziru Ae celo koristila;,imeli smo namreč nekaj čas mir pred nadležnimi frančiškani, ker jim je voda pre- miadine T vojne proti črn-eem v AfriW v interesu italijan-vojenalcev in zatiralcev. Obvezujemo sa, ds so bomo za savi navedene pravične za-ubogih na duhu", ki se Jim pu-1 hteve borili in sodelovali z vse-stijo farbati. Za vado, torej radi mi protifašističnimi in svobodo- CETRTEK. 7 Stopaj previdno v po^y veseljem epšega, jim prirejajo plesne veselice, za spremembo je seveda T. trn SV. minijona, da se jth S» čisti storjenih grehov. (lato priredijo "farno večerjo", ki patre nič ne stane, vendar jo verni-com dobro računajo itd. V^e to je urejeno tako, da se polni "far-Aka bisaga", o kateri pravijo, da nima dna. Kdor ne nosi v to bi-sapa, je po frančiškanski togiM fanatičen brezverec", katerega treba na vsak način ugonobi-ako se ne uklone. Ko smo lani (feobiH n» obisk jubljanskega škofa, so mu patri v počast priredili neko procesijo. Dopisnik Jz Johnstowna e poročal o tej paradi v A. S. akole: Procesija je bila tako dolga, da bi bila kmalu eesta pre-ratka.—Kaj so si naši rojaki zunaj Johnstowna mislili o nas, ko so čitali to "poročilo?" Dvoje e mogoče. Prvič, da imamo v fohnstownu jako kratke ceste, ki niso zvezane z zunanjim svetom. Ako ni prvo, mora biti drugo, namreč, da imamo v Johns-;ownu preveč (oprostite izrazu) bedakov. Sliši se, da nas bo p. Odilo lainšek zapustil in odšel v stari kraj, kjer mu je škof Rožman obljubil dobro službo. Mi ga pač ne bomo pogrešali, saj nam bo ostalo menda še pet patrov, ki jodo pasli tukajšnje ovčlce. Izjema bodo morda mlada dekleta, caterim je Odilo zelo naklonjen. Bati se je, da ob slovesu "deklici kamri poč'lo bo srce". Ako pride do kake nesreče, bom poročal. John Gračner, 82. Protaat in reaoluclja Cleveland, O.-^Na konferenc slovenskih in hrvatskih organi zacij v Clevelandu, ki se je vršila 29. februarja t. 1. v obrambo Slovencev in Hrvatov, ki so pod-jarmljeni po italijanskem fašizmu v Julijski Krajini, je bi sprejet sledeči protest in resolucija: V Julijski Krajini živi nad 600 tisoč Slovencev in Hrvatov, katerim je italijanska fašistična diktatura odvzela vse državljan ske, narodne in človeške pravice, dalje pravico govora v maternem jeziku, zaprla šole, narodne in kulturne ustanove ter cerkve slovenskim in hrvatskim otrokom je tudi prepovedala učiti se svojega jezika doma, vlada pa si prizadeva, da naše otroke po italijanči in pofašiati z namenom da jih obrne proti narodnemu ču tu lastnih staršev. Slovensko in hrvatsko mladino goni fašistič na vlada od doma in jo nasilno tira v vojno, da preliva kri za zasužnjen je abesinskega naroda v interesu italijanskega imperia lizma. Fašizem živinsko muči naše fante, ki se drznejo zoper-etavljati in ki skušajo pobegnit barbarskemu ravnanju vladnih oblasti. Italijanski fašizem je naAemu ljudstvu naložil ogrom ne davke in ga ponižal na stopnjo sužnjev. Dalje je italijunaki faAizem v Interesu imperializma in bankirjev razpustil in uniči vse delavske organizacije, jim vael pravico svobodnega izraža nja in tiska. Iz delovnega ljud stvs je napravil sužnje. Konferenca omenjenih naših organizacij najodločneje prote stira proti takemu barbarskemu in nečkiveAkemu postopanju, k ga vrši krvavi fašistični režim italijanskih imperialiatov nad našim ljudstvom v Julijski Krajini. Zahtevamo, da se takoj preneha s tem divjim zatiranjem in mučenjem našega naroda; zahtevamo državljanske, narodne In človečanske pravice za naše ljudstvo v Primorju; zahtevamo pravico, da si naše ljudstvo samo odloča o svoji usodi; zahtevamo, da se naAemu ljudstvu vrne pravica govora v tvojem jeziku. pravica za lastne Aole, kulturne. izobraževalne in delavske ustanove ter organizacije, da se narodno, gospodarsko in kultur-no razvijejo brez vmeAavanja i-talijanskih bogataAev in vlasto-držre\. Dalje zahtevamo svobodo govora, tiska in zborovanja, uki-nltev netnoapih davkov, katere je italijanuki imperialistični fašizem naložil naAemu ljudstvu v Pnmorju. Zahtevamo tudi. da se ljubečimi organizacijami našega naroda, z namenom, da se čimprej arušt fašistični režim in iz-vojuje svoboda vsem narodom. Na našem konferenčnem sestanku ja ^bDo sklenjeno, da se ta protest in resolucija pošlje vsem juftasfteuaAsUm časopisom r Združenih državah, Kanadi in starem kraju, ena kopija resolucije pa se naslovi Ligi narodov in ena Beirftu Muasoliniju. Dr. Sueller, predsednik, P. Margetich, tajnik (1081 Addison rd., Clevelaad, (X) t 1 Poročijo z ebiaka Latrobe, Pa.—Dne 26. aprila smo se z vso naSo družino odpeljati v Sharon-Fsrrell, kjer smo te najprej ustavili pri znani družini Valentinčič, ki nas je prijazno sprejela in nam postregla, potem smo obiskali sorodnika Jožeta Godino in soprogo, nato pa smo Ali vsi skupaj k Va-lentinčičevim k večerji. Iskrena hvala za gostoljubnost vsem skupaj. Prišel je čas slavja 20 letnice društva 262 SNPJ, ki se je imelo pričeti ob 7.30, kakor so poročati v listih, toda spored se je pričel šele ob 9. zvečer, zato se je res preveč zavleklo. Društveni predsednik je otvortt spored s pozdravnim nagovorom in orisal društvno zgodovino, nakar je pevski zbor Slavec zapel par slovenskih pesmi ubrano in lepo, le da ima premalo moških glasov. Glavni govornik je bil Filip Go-dina. Prvič sem ga slišala sedaj in reči moram, da ga prištevam med najboljše govornike. Imel je lepo zamišljen govor in povedal Je mnogo o SNPJ ter tudi o delavskem položaju, kako je in ka ko bismoralo biti, zakar mu gre vse priznanje. Po sporedu smo se zabavali, moj mož John Fradel pa je bi prvič v svojem življenju tako srečen, da je dobil petdolarsko nagrado v gotovini. Polovico te vsote je obdržal, polovico pa daroval društvu 262 SNPJ. Članom tega društva se moramo zahva liti za dobro večerjo. 2elimo, da se bi še večkrat videli in »kupno zabavali, društvu 262 SNPJ pa želim obilo uspeha In napredka v bodočnosti! Mary E. Fradel Vabilo na veselico Cheswick, Pa.—Pevsko druš tvo Planinski Slavček priredi svojo veselico v soboto 16. ma ja ob 7. zvečer v dvorani Union na Harwicku. Udeležilo se bo tu di pevsko društvo Savica iz West Newtona, zakar se jim že sedaj zahvaljujemo. Uljudno vabimo vse Slovane iz bližnje in daljne okolice, da nas posetijo v veli kem številu na tej zabavi. Vstopnina je 26c. Nikomur ne bo žal kdor se bo udeležil. Društvotpro» si tudi svoje podporne člane, da mu pripomorejo k uspehu. Za vsestransko dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor. Toroj na veselo svidenje v soboto 14J majal I ¿Milne Klemenčič. predsednica. LISTNICA UMBDNI6TVA l/ouis L. Pire, Cleveland Hvala za Pogorelčevo dopisnico. Ameriški Poljak i ustanovili centralni svet Chicago.—Zadnji teden so seAli v Chicagu zastopniki vsefc poljskih podpornih organizacij v Ameriki ia ustanovili so Poljski centralni svat za reševanje skupnih problemov. Centraln svet bo zboroval enkrat v letu in predstavljal bo 35 organ i za cij. Na sestanku so govornik poudarjali, ds je pet milijonov Poljakov v Ameriki. mo. k.k» « d.lji.7o ^vi" m Jim <**, svobod«. *tejemo STve i, i? k«j«roo trenutka, ko nam bo ko,,« ' ^ nekaj pomenil, ko M bomo lahko ur oprostili zidov, ko si bom,, spet i^T? voKili svežega »raku in sonca tS/T Pn-mnori med nami vedo, da je treba u v poletni paradi* plaiati fe IUiJ„r^ nta SaUuUta katarjem. Pom^t* sa«. sta letni dobi prehladov, nahod« ¡i £ ?Ji . ln t? i* d« nsie ravnanj» v ¡5 frliS^* v~men8keKa Meišan se je vsa preveč odvadi! živeti i naj ravo in se prilagodevati njenim spremembi Mnogi ljudje opazijo šele po svojem nahoda da Ja pestak) spet topleje ali da postaja hto neje. Pomladi si sicer preple.skamo čoln »iT kuiu*» »ota kopalno «Ueko, pottfcljtmo ua prešesto, da bi tudi svoje telo z njeKovimV motanlm sistemom Živcev in žil obnovili ranah, tako se lahko pripravimo tudi za zračg in sončne kopeli v zaprtih prostorih. Od to< tudi poskusi, da bi se uporaba umetnega vi šinskega sonca razširila v splošno prakso, da ne bi ostala samo v bolnišnicah, temveč bi ji imsli na raapolago tudi doma. Uspehi umetn» ga obsevanja so tako dobri, da si lahko pi nJem prihranimo mnogo dragih potovanj i kopališč ne kraje. V tej zvezi je posebno vat-no, da si s kratkimi obsevanji daljšo dobo pri dobimo zaščito kožnega pigmenta, prožno^ žilja in telo utrdimo do trenutka, ko ga lahka zaupamo naravnemu soncu in zraku. Z naravnim soncem pričnemo počasi in previdna •Najpripravnejše je pač navodilo, ki ga priporoča nemška visoka šola za telesne vaje: M dan dvakrat sončenje po deset minut v športni srajci in s hlačami, drugi dan dvakratno hob-čenje po deset mhrat brez športne srajce s hi» čami, dvakrat po deset minut pa s srajco ii hlačami. Tretji dan dvakratno, sončenje pi dvajset minut brej srajce s hlačami, nato dvs-krat po dvajset minut s hlačami in srajco. C»-trti dan dvakrat po pol ure brez srajce s hI«-čami in dvakrat po pol ure s srajco in hlačami Ce je rea, kar poročajo is Moskve. * *■ , som posrečil čudovit uspeh: njihovi so namreč oijviU majhne tivslce. ki « šli cmrzle v geoloških plasteh polsreih fclvalce so stare najmanj ti**kW' Drtmr* ^ Neki bogat Američan je tsko «dm^ k parda, da gre s njim Ukor pe< ni » mu prinese ustreljeno divjačino ne**** Predor iz Evrope v Afrfro Španski piometni miniater Ga** Ja govoril na seji odbora za pod Gibraltarsko morsko oüno \V* ^ n^rtain je priporočal. začela Nsčrti, ki jih je fsdMJ^ & kovnik Jevenois, so te gotovi. ^ ^ nil, da pozove mornariško «inisir»» o, le enkrat pregledati tU n* dnu otin* . jo podmorskih tankov. Vestí iz Jugoslavije »»»»«»»»m**»»*»»»»**» j (Izvirna poročila ia Jufoalavije.) "" klical nekdo za njimi. Da je bil Katanac četnik, da je torej prišel mednje nekdo, ki je somiš-Ijenik atentatorja Pejnoviča, to jih je dan po zadušnici in shodu podžgalo in zanetilo misel na maščevanje. Že dejstvo, da so prišli četniki mednje, je zadostovalo za splošen alarm. Kmetje se zbirajo Kmetje v Rakitju so takoj poslali sle na vse strani in sklicali kmete. Oboroženi naj se zberejo. Skupina kmetov iz Rakitja pa je začela zasledovati deputacijo, ki je začela teči. Kmetje so tekli za njo. lani deputacije so tako prihiteli do gradu bana Mihalo-viča, se zatekli vanj in zaprli glavna vrata. Tedaj je bilo pred gradom že kakih 100 kmetov. Bivši ban Mihalovič je slišal hrup pred gradom, člani deputacije so mu povedali, da jih imajo za četnike. torej za zaveznike Brklja-čičevega morilca. Mihalovič je stopil iz gradu in vprašal kmer te, kaj hočejo. Ti so dgovorift, da so prišli zato, ker se v gradu nahajajo četniki. Ban je, to zanikal in povedal, da so to člani JRtfiz Zagreba. "Mi pa vemo, da je v gradu tudi četnik Katanac!" se je nekdo oglasjl iz množice, ki je naraščala iz hipa v hip. Mihalovič se je vrnil v grad in vprašal Katanca, ali je res četnik in če ima res na vesti umor nekega kmeta v Rakitju. Katanac je o-boje zanikal. Ban se je še enkrat vrnil med kmete in jih skušal pomiriti, a zaman. Ko se je tretjič vrnil, je vzel s sabo revolver. 5000 do 0000 oboroženih kmetov Tedaj je bilo pred gradom, ki stoji na majhnem griču, zbranih že 5000 do 6000 kmetov. Bili so oboroženi z vilami, kosami, sekirami, palicami, pa tudi s puškami in revolverji, cepci, noži in bodali. Vsa množica je bila kakor pobesnela, zahtevala je četnike, zahtevala deputacijo JRZ! Ko je ban Mihalovič tretjič prišel na dvorišče, so ga kmetje pridržali za talca, češ, četnike moramo dobiti v roke, sicer ubijemo Mi-haloviča samega! (Da je šel Mihalovič trikrat mirit in se pogajat s kmeti, pripoveduje zdaj Mi ^K, PUNT V OKOLI-™ ZAGREBA ^H, ^napadlo Krad fcSebivkfi hana Miha-£ pobilo člansko deputa-viailnf stranke in druz.no Cdomačija Bute zgorela. - V" umor v Spl,tu j.hüani», 18. »P"la 1936. Lnji <*j'avljaj0 Sili o krvavem kmečkem ^bvrfenem pred dvema loma v okolici Samobora. Po-zahtfval sedem smrtnih iD več ranjencev. Kmetje vmí so se zbrali pred gra-bivšega bana Mihaloviča, predsednika vladne stranke, ovanske radikalne zajedni-Hrvatsko. V Krad je ñamóla deputacija stranke iz V tej deputaciji so kme-^ocnaii nekega četnika, biv-etektiva. Kmetje, oborože-uhtcvali, da jim grad iz-to deputacijo. Ker nI prišlo fga, so s sekirami vdrli v n vse člane deputacije po-Wem so izvršili še napad io nekega)četnika in pobili ijegovo družino. iburjenje na Hrvatskem td dobrim tednom je četnik )vic v Goipieu ustrelil zna-radiievca Brkljačiča, ki je maja izvoljen na Mačko-kot poslanec za skupščina j je Maček zmagal v vsej taki. vendar pa so sklenili, hče od njih poslancev ne skupščino. Volitve so po-torej le, da dokažejo, da i-Mflček večino hrvatske-■ebivalstva na svoji strani, poslanca Brkljačiča je zelo ril vse Hrvate. Pogreb tega jca se je razvil v veliko ma-acijo in po vsej Hrvatski rejali mačkovci žalne sho-maše zadušnice za ustrelje-Irkljačičem. rilec- tega poslanca, Pejno-bil svoje čase član četni-udruženja in je bil precj radi umora obsojen na 10 te. Zdaj se je nahajal na nem dopustu. Ko je ustre- Ijačica, je razburjenje po rvaški pričalo, da gotovo ostal ta umor nemaščevan. bii IV-jnovic član četniške «acije, ki je bila sicer pred kti razpuščena, je navda-Hrvate s še večjo mržnjo n četniškega, četniki so osovraženi na smrt. wiki, ki so se zdaj dogodili ni Sam«ibora, so neposre-dmn te«« umora nad hr-n poslancem Brkljačičem. v SamolKiru se je vršila ffia.«a za lirkl jačičera in po »rovanje, na katerem je [Mačkov odposlanec prof. ič. Zbralo < je tedaj na kmetov, ki so bili razjar-*radi takega preganjanja wa eneya svojih vodite-8 k' nasledn ji d.Tn ie ñapead ljudstvom prišla do izbija JRZ __ Mnik Ka- detektiv P" tej zadušnici se je pri-''1 a blizu Som-W'inčlanska deputacija o-e vladfie 11 k( radikal" ') i/. Zagreba. Name-«sla v Kerestinec, kjer ■v<>)«m Utirati-m gradu biv- W*ki hj T ■v.. |ilum»niti Ml i a •. i . vLsttlf " ' tnikjepred;-■ Branke za Savsko *¡ »' nmlzdin-ka deputa- k 1 I'"1"- t« bila ty-¡Vm. Predrag Katanac. Za- halovič sam. Druga poročila trde, da je šel le enkrat in takoj vzel s sabo revolver in da so ga kmetje takoj proglasili za pvojega jetnika.) To je bilo med 2. in 3. popoldne. Mihalovič je na zahtevo kmetov napisal listek svoji ženi, naj se člani deputacijo iakoj javijo iz gradu. Neki kmet je odnesel pismo Mihalovičevi ženi. Poziv je ostal brez uspeha. Čakali so do 4. ure. Tedaj so začeli preiskovati Mihaloviča ter našli pri njem revolver. To jih je razjarilo, da so takoj začeli z njegovim revolverjem tolči Mihaloviča po glavi, da je bil takoj ves v krvi, začeli so ga tepsti tudi s palicami, da se je nazadnje Mihalovič zgrudil na tla. Dobil je pet ranr, a nobena ni nevarna. Na zahtevo je poslal Mihalovič drug poziv v grad. Na to pismo je priftel iz gradu Ivan Cipera, mehanik iz Orioca pri Samoboru, član deputacije JRZ. Obstal je pri glavnem grajskem vhodu ter pokazal kmetom legitimacijo JRZ. Tedaj je nenadoma počil «tre! in neki kmet je Mil ranjen. Takoj «e je oglasilo več strelov in Cipera se Je ranjen zgrudil, stež/ka spet vstal ter se skuAal rosi t i v grad. drugi prijatelji potegnili v grad in za-pahnili grajska vrata. Cijiero so tovariši v gradu obvezali, a je kmalu umrl. Nankolt na grad Prvi strel je sprožil klice: I Jura. naprej! Ogromna množica nad 5000 kmetov je naskočila v Zagrebu. '„rad. Zaprta vrata so s sekirami ^•delja blizu razaekali in začeli stikati jx> gra-' t4'r i« Wl du za deputacije JRZ. Obkolili so • n četniške i grad okrog in okrog, drugi so 'l«ma iz ta- p|Hnlli v grad. S sekirami so od-•d« kmet- prli vsa vrata, streljali v vsako a'.»nac je o- hoIk», vdrli v orožarno in si pri-i«- izvršil avojili vse orožje in ga razdelili h ^mi*ta o- med kmete. Sistematično so pre-i ' Zaradi lake vali grad od kleti do n rha. V t*mo vseh teh va-seh orožniki, zasedli so vse vasi in vsa križišča. Pogreb kmečke irtve Ustreljenega Fraricettea m» ta koj naslednji dan pokopali pri Sv. Nedelji. DaNi je oro*r»Utvo obkolilo vse vasi, vendar tli Hotelo in bi oajbrfte ne m«»gl" zlepa preprečiti manifestacije, ki Je bila združeua s Um pogreliom. Udeležilo se je namreč vW tisoč kmetov tega pogreba svoje edl-I ne trt ve pri napadu 16. t. m. freiskava dogodkov je zelo o-I težko;'»-na, ker je bilo udeleienih nad 8000 kmetov, ki ne marajo izdati svojih voditeljev. Bilo je aretiranih mnogo kmetov in ver-jetno bo izvršenih več aretacij tudi v Zagrebu, ker bo oblast skušala dognati, ali nI zagrebško vodstvo samo s kakimi okrožnicami razpihovalo kmečko maščevalnost. Demolirani grad Ko so naslednji dan dospele vesti o dogodku v Zagreb, se je začelo romanje v Kerestinac k dvorcu. Grad bana Mihaloviča je ves razdejan v notranjosti. Pohištvo razbito, slike uničene, marsikaj je izginilo, zidovi o-kvarjeni, Šipe razbite, vrata raz-sekana. Bivši ban Mihalovič mora biti bogat veleposestnik in graščak, saj pripoveduje sam, da so kmetje zahtevali od njega, naj naroči svojim štirim (!) kočij ažem, naj pripeljejo četnike iz gradu. Lepi park okrog grkdu je poteptan, ograje uničene, vse kaže, da je divjala tod strašna vojska kmetov. Zid od okna, skozi katerega so kmetje vrgli trupla na dvorišče, pa do tal je ves okrvavljen in ob zidu so ležala Ae naslednje jutro razmesarjena trupla: kup mesa, drobovja, cunj, kosti, da ni mogoče spoznati nikogar. Kopalnica, kjer so deputacijo ¡»obi-li, je vsa okrvavljena: na tleh strnjena mlaka krvi, ste^ie in strop ves s krvjo obrizgan. Naslednji dan je prispela v Kerestinac sodili^ komisija z pravniki, fotografirali so vse in pregledali trupla, ki so jih nato odpeljali v Zagreb, kjer jih bodo obducirali in pokopali. Uporni kmetje so zagrozili, da ne bodo trpeli na svojem pokopališču trupla Butove družine, zato so morali tudi trupla Butove družine prepeljati v Zagreb. Katanac — bivši četnik in . detektiv Da je prišlo do tega pokola, je pač iskati vzroka v splošnem nezadovolj stvu j ugoulovanskega kmeta sploh posebej še hrvaškega, ki predstavlja najhujšo opozicijo pod vodstvom dr. Mačka. Kmetje tetfko-iive, hrvaški kmetje pa so bkrati skoraj vsi do za-di jega tudi pristal dr. Mačka ali frankovcev, ki predstavljajo glavno armado opozl !je. Odkar so lanske volitve ktjuo nasilju dokuzale, da je vsa Hrvaška na strani dr. «Mačka, to poslali hrvaški kni.tje tudi ¡>./'j pogumni in od tedaj so večje ali munjše demonstracije in manifestacije zelo pogoste. Umor ¡Hmlanca, kmeta Brkljačiča pa jih je napolnil s silnim sovraštvom do vseh nasprotnikov, najhuje seveda do članov bivše četniške organizacije. In ravno dan po tistem, ko se je v Samoboru vršila maša za-dušnica po ustreljenem Brkija-čiču in zborovanje mačkovskih kmetov, pride v šamoborsko okolico skupina zagrebških omladin-cov, med njimi ravno Karlo Katanac, po rodu iz Rakitja pri Samoboru, bivši dejtektiv. Katanac je bil tudi član četniške organizacije in bil osumljen, da je v domačem kraju pred leti ubil nekega kmeta opozicljonalca, hkrati pa je bil osumljen, da je sodeloval pri znanem atentatu na zagrebškega odvetnika in pisatelja dr. Mileta Budaka. Tega svojega rojaka so sovražili zaradi tega. vedeli pa so tudi4 da j« bil Katanac tudi član četniške organizacije, torej somišljenik Brkljačičevcga morilca. To je dalo |)ovod za alarm in napad na grad, kamor je Katanac s svojimi prijatelji odšel. Zadnje ča-*e je bil Katanac trgovec v Zagrebu. Ko Je nastopila sedanja vlada in je ta vlada osnovala svojo novo stranko, Jugoslovansko radikalno zaj< dnieo. Je takoj I »ostal njen član In <-den izmed vodij mladinske organizacije v tej stranki. Njegov pojav v domačem kmečkem kraju je dal povod za alarm in |K»kol. Pobili so Katanca In njegove tovariše, (Sitem I* pobi« tudi poaeatiiika Buto z družino, ker j« tudi Buta bil svoj čas član četiuške organi« zacije in velik nasprotnik mač-kovcev In frankovcev. Sledila bo obširna preiskava, aretacija in |»r toži nad vaiifc« iatruJ"' člank. Imajo Jih 2&.000 manj ko pred osmimi leti. "Km«» aajbrš f »ostale pre več ustaljene", jam ra jo nad aeboj. Nekdo jim Je svetoval, naj po-akuajjo z nove ameriško revolucijo, kar potem M ae Jim pridružile tudi mlajše Američank«. ) Martin izvoljen za predsednika avtne unije South Bend, Ind. — Homer Martin iz Kansas Cltyja, blvžl pridigar, ki Je v depresiji postal avtomobilski delavec in organizator, je bil Izvoljen zs predsednika Združene unije a-merižkih avtnih delavcev na konvenciji te organizacije, ki se je vršila v tem mestu. On je nasledil Franciaa J. Dillons, ka-terega je William Green, pred- iednik Ameriške delavske lede racije, izbral za pre lahk« pošljete mo>- seja delavske federacije Vpraaanje organiziranja jeklartkik delav-cev v ospredju Washington, D. C__(FP)— Oči organiziranega delavstva so obrnjene v Washington, kjer se bodo v kratkem sestali člani ek-sekutlve Ameriške delavske federacije na svoji konferenci. Pred njimi so pereči problemi, ki čakajo rešitve. Glavni je orga-niziranje delavcev v jeklarski industriji. Po izjavi Odbora za industrijsko organizacijo, katerega tvorijo predsedniki osmih mednarodnih unij in mu načeluje John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, da so pripravljeni prispevati $500,000 v sklad za financiranje orga niza-torične kampanje, je William Green, predsednik ADF, naslovil pismo federaciji pridruženim unijam, v katerem Jih je |M)zval, naj mu sporoče, koliko InmIo prispevale v sklad. Pred nekaj meseci je Green naznanil, da je potreben sklad $1,500,000 za financiranje organizatorične kampanje med jeklarskimi delavci. Druga stvar, s katero se bo liavila oksekutiva ADF, je političnega značaja. Vprašanje aktivnega sodelovanja delavstva v predsedniški kampanji je porinil v ospredje George L. Berry, predsednik tiskarske unije, ko je ustanovil Delavsko nestrankarsko ligo z Lewisovo In Hill-ma novo isimočjo. Illllman je predsednik unije Amalgamated Clothing Workers. Uga, kl so Jo ustanovili ti trije voditelji organiziranega delavstva, bo agi* tirala zu |>onovno Izvolitev Roo-seveKa. Dvomljivo je, da bi eksekuti-va ADF zavrgla svoje trudlclo-nuliio stališče novtralnostl v politiki. To kaše nedavno Greeno-vo pismo unijam, v katerem Jih je posvaril prod vmešavanjem v kampanje isilitlčnlh strank. Einstein razgalil _ Hearstovo laž Ve»t v Hearitovem ča-•opiaju označil za fabrikacijo New York. — (FP) — Dr. Albert Klnstein, svetovno znunl u-konjak, Ju označil vest, vsebujo-čo citat, da Je on a|iellrai na znanstvenike, naj se borijo proti rdeči nevarnosti, ki ograža znanost, za navadno lat in fabrikacijo, V pismo/1(1 ga Jeiflnšletn na-alovil J. Bralnimi, uredniku revije "Seven Arts", pravi, da v poročilu, ki ga Je on |>odpisal In katero je objavil londonski list "Times", ni sploh omenil komunistov niti Sovjetske unije. Poročilo Je vsebovalo apel za pomoč Društvu za zaščito znsnostl in kulture. Kinstein |>oudarJe, da Je fabrlclrana vest v llesreto-vem tisku toliko bolj zlobna, "ker sem te večkrat pohvalil sovjetsko Rusijo, ki ae eilno trudi za podvig In razvoj znanosti." Svoje pismo ZsktJnČttJe s pripombo, "da vsm bom hvaležen, če boste efektivno pobili laž, ki Jo Je rar.širilo Hearstovo časo- Kinstein je moral pobegniti iz nacijske Nemčije, s kstero Ima Hearst ozke osebno lil |a»sloviie zveze. Olí se ne Imrl proti rde« i nevarnosti, temveč proti Hitlerjevim nacljem, ki ovirajo poh<»d znanosti in kurijo a knjigarni fašizmu nasprotnih pisateljev. Delavtki izkoriščevalec kaznovan Greenwich, Conn. — Joseph ( hanko, ravnatelj d ameba; konj ae je Uko prestrašil, da je hotel |»obegniti in ga je vzdignil od Ul. ko ga je zgrabil za nozdrvi in vrat "Oh. ne. to ni ugibanje," jo je tejwdbodeU ko je žival spet stala na vseh étirih in se z drhtečim nezaupanjem ozirala nanj. "Dva jezdna konja T , "Oh, nič domišljije nimaš. Daj, da ti sam povem. Thiercrofta poznaš. Od njega sem kupil njegov veliki voz za šestdeset dolitrjev. Od kenwoodske>* kovača sem tudi kupil voz — dosti prida ni, a vendar bo še za rabo — za pet in štirideset dolarjev. In Pingov voz sem kupil — imeniten voziček — za pet in šestdeset dolarjev. Dobil bi ga bil za petdeset, če bi ne bil videl, da ga tolikanj potrebujem." "Pa denar T je s slabotnim glasom vprašala Saxon. "Vem, da nisi imel niti stotaka." "AH ti nisem rekel, da imam kredit? Nu vidiš, imam ga. Vse tri vozove so mi dali na tipanje. Niti centa getdeset ton sena in cel voz otrobov In ječmena od trgovca v Ken woo-du — zakaj vseh teh štirinajst konj bo treba krmiti, kovati In vse. "Oh, menda, prijateljica, menda sem nekaj opravili Najel sem sedem ljudi, da mi bodo vozil! za dva dolarja na dan, in — aj, vraga! Kaj pa delaš?" "Ne," Je resno dejala Saxon, ki ga je bila uščipnlla v roko, "ne sanja se ti." Polipa la ga Je za žilo in čelo. "Da bi imel vročico, tudi ne kaže." Poduhala je njegovo sapo. "In pil nisi. Daj, povej mi še ostalo . . . karkoli je." "Ali še nisi zadovoljna?" •ckarno, ki jo prav zdaj dozidavajo, da bodo v njej izdelovali |M>*ebno, nozgorljivo opeko za notranje stene? Nu, glej, belil sem si glavo zaradi svojih šest konj, češ, zdaj Jih bom dobil na vrat in mi ne bodo ničesar zaslužili, trli pa ImhIo, fo« v ubož-nico bom prišel zaradi njih. Moral sem nekako najti dela zanje in tako aem se spomnil o|>e-karne. Pognal sem konjiča tja in pokramljal s tisti m japonskim kemikom, ki je delal vse (Hiizkuae. Hotel Prednjakl so bili ravno tam in mi si ogledovali tla in ostalo, da bi vso pripravili za pričctek. Ogledal sem si lego In premislil, kako in kaj. Nato *em se za|>e!ja! do i lov nice, ki jo pravkar odpirajo'— veš, tista fina, bela, apnenčasta reč, ki sva jo videla, da so kopali po njej, tik zraven onih sto štiride- setih oralov, kjer so tisti trije kopcL Vožnja gre navzdol, miljo daleč, in dva konja jo zlah-koma zmoreta. V resnici bo najtežji posel to, ko bodo vlačili prazne vozove k ilovnici. Nato sem privezal konja in jel računati. "Japonski profesor mi je povedal, da pridejo z jutranjim vlakom ravnatelj družbe in ostala visoka gospoda. Jaz seveda nisem razglašal te reči, ampak sem se kar sam imenoval za pozdravni odbor. In ko je vlak prisopihal, sem stal tam in sem jih prav prijazno pozdravil v imenu vsega mesta — to je, v imenu tistega nepridiprava, ki si ga nekdaj poznala v Oaklandu, boksača tretje vrste z imenom — daj, da se spomnim — aha, le vem, "veliki Bill Koberts" je bilo ime, ki se je postavljal z njim, a dandanašnji ga poznajo kot gospoda VVilliama Robertsa. "Nu, kakor sem rekel, pozdravil sem jih lepo in jih spremil k opekarni; iz razgovora z njimi sem posnel, da dobro kaže. Nato sem počakal ugodne prilike in sprožil svoj predlog. Ves čas me je bilo na tihem strah, da se ne bi bili že s kom zmenili za vožnjo. A ko so me vprašali, koliko bi zahteval, sem videl, da ni bilo tako. Številke sem imel v glavi pa sem jih kar zdrdral, in višja livina si jih je zapisal v knjižico. i"Pričeli bomo takoj in to v velikem slogu," je dejal in me ostro premeril z očmi. "Kakšne priprave imate, gospod Roberta?" Jaz! — kaj naj bi imel drugega kakor Ha-zel in Hattie — še ti dve sta premajhni za težko vožnjo! "Štirinajst konj in sedem voz lahko vsak trenutek vržem v ta posel," pravim. "In če vam je to premalo, jih še dobim — več vam ne morem reči." "Dajte nam četrt ure časa, da pomislimo, gospod Roberts," reče on. "Kakopak," pravim jaz in se držim kakor sam vrag — ahm! — jaz, razumeš? "A prej bi vam rad nekaj povedal. Imeti hočem pogodijo za dve leti, in vse moje številke veljajo s jwgojem. Ce ga ne sprejmete, ne veljajo." "Kakšen je ta pogoj 7' vpraša on. "Zastran odlagališča," pravim jaz. "Tu smo na licu mesta pa vam lahko precej pokažem." In tako sem storil. Pokazal sem mu, da bi imel škodo, če bi se oklepali svojega načrta, ker gre pot na odlagališče najprej dol in nato »pet ztrmo navkreber. "Saj vam ni treba drugega," sem dejal, "kakor da premaknete jame za petdeset čevljev in speljete pot ob robu griča, tukaj le pa napravite kakih sedemdeset ali osemdeset čevljev mostu." Vidiš, Saxon, ta način govorjenja Jih Je t i. #jiiK»ititi «rno m* onariio, It? S 10 raz- liko, da so oni mislili samo na opeko, jaz pa samo na vožnjo. Sodim, da ao premišljevali kake pol ure. Meni je bilo od čakanja skoraj takisto klavrno kakor takrat, ko sem to bil vprašal, ali me hočeš, in aem čakal tvoje besede. Pregledoval sem svoje številke in računal, kje lahko odneham, če bi bilo troba. Zakaj, vidiš, zasolil sem ji m pošteno, prave mostne cene; in tako sem bil že pripravljen, da kaj popustim. A tedaj so se vrnllL "Na deželi bi morale biti nižje cene," pravi |H>glavar. "O, ne," rečem jaz. "To jo vinogradna dolina. Sena in krme tu ne pridelamo toliko, da bi bilo dovolj za naše konje. Troba jo je do-vaiati iz Sanjoaquinske doline. Ali veste, da lahko seno in krmo ceneje kupim v San Fran-clscu in ml Jo še na dom pri|>eljejo, kakor tu, ko bi sam vozil ponjo?" (Dalj« prihodnji*.) Frank Kroll: Prevara in spoznanje On je nekaj časa mirno prenašal zhadanje, |n>tem pa je vzrojil IilJI začel ...robato odgovarjati. On ni kriv, če samo-tari, ker ne more |H>ma>fatl. Sluti»a ga zadržuje od doma, toda treba je |>otrebnc sitnosti. Ljubezen, ki je pred nekaj meseci še močno ki|*la, se je spremenila v sovraštvo. On nI mogel razumeti svoje lene. Prej, ko je bil skoro neprestano odsoten in na delu, ga je zbadala in kazala svojo Jezo, ker ni bil doma. Potem, ko je manj delal in se je mudil doma. pa JI spet nI bilo všeč. Jasno Je povedala, da b| bila vesela, če se odstrani kakor hitro mogoče. "Kdo bi ai bil minili, da lat tako iMihlevna in prijazna deklica postala naenkrat tako oaorna In zbadljiva." je rekel mož večkrat Miti pri sebi. Ako bi bil on znal čltati njene misli, hI bil vedel, kaj se gn-di v njeni glavi. On ni takrat o« lov vedel o njenih pustolov- ščinah in zato ni mogel razu meti njenega obnašanja. Mirno Je iMtslušal pikre besede svoje žene. ki ga je zmerjala, da lenari, da nimata denarja, ker se ne briga, da bi dobil boljše delo. Vedel je, da bi jo še bolj razburil, ako bi ji odgovarjal. Pozimi so vlaki še manj vozili in mož je dobil še več počitnic. Ker je bil med mlajšimi delavci na železnici, je dobil nekega dne dopust za nedoločen čas. Zimske dneve, ki so se mu zdeli dolgi kakor tedni, je prebil doma. kjer je bil pravi dirindaj. 7, na je začela godrnjati zjutraj In prenehala šele zvečer, največkrat |M»zno ponoči. Prepiru Je sledil v čas l tudi pretep. To so bila sla)>a znamenja za mlada zakonca. Namesto da bi živela v miru in usmerila življenje v druge struge, sta se kregsla In obmetavala s psovkami in včasi tudi a copatami In drugimi predmeti. Ona Je Imela silno nabru-šen jeziček, ki Je švigal kakor strela. On Jo Je hotel parkrat pošteno premikastiti, pa ne je zadržal, ker je vedel, da b| mu lahko nakopala še več sitnosti. Tako so (y>tekali zimski meseci v nesporazumu, ko sta se mlada zakonca gledala kakor pes in mač-ka Po dolgi in mračni zimi je na-stopila pomlad. !>elo se je v več krajih ponovno odprlo in mladi PR08VETA mož je spet začel redno delati kot zavirač na tovornem vlaku. Kot tak ni imel določenih ur, kajti ravnati se je moral po voznem redu vlaka, pri katerem je bil uposlen. Včasi je bil odsoten od doma štiri dni in še vesel je bil tega, ker mu ni bilo treba poslušati pikrih besed svoje žene. Žena pa se v moževi odsotnosti ni dolgočasila. Dobila je ljubimce in ae zabavala. On ni nič vedel, kaj počenja žena in ona se ni brigala, kako se godi možu pri delu in kakšne misli ga spremljajo. Kadar sta se sestala, se nista prijazno gledala, kajti vsak je svojo tuhtal. V nadaljnjih mesecih je on že nekaj prihranil od zaslužka in odplačal del dolga, ki ga je bil naredil, ko je bil brez dela. Žena se je bila nekoliko umirila in ni več tako pogosto kričala nad njim. To premirje je prijeftno vplivalo nanj in upal je, da se bo žena še poboljšala. Cez nekaj tednov je plačal ves dolg in se s tem rešil ene skrbi. Ko se je otresel dolga, je kupil ženi in sebi novo obleko in nekaj drugih malenkosti. V poletnih mesecih je bil zelo zaposlen in je dobro zaslužil. Včasi je nesel nekaj dolarjev v banko, kajti vedel je, da mora biti človek vedno pripravljen na deževne dni. Pri delu je bil zelo vesten in priden, kajti upal je, da se bo na ta način prikopal do boljše službe. Prilika je bila za to, ker so ga ravnatelj in delovodje radi i-meli. Vzpodbujali so ga, naj vztraja in boljša bodočnost mu je zagotovljena. On je pričakoval, da se bo njegova žena pomirila, a se je varal. Njena razkačenost se je polegla le začasno. Ko je prihajal s svojega dela domov, se je klepetanje obnovilo. Včasi je bil deležen psovke, ko je komaj prestopil domač prag. On se je največkrat izognil prepiru s tem, da je stopil v svojo sobo in zaluputnil vrata za seboj.Ce so razjarjene besede njegove žene le preveč u-darjale skozi steno, je zavil v gostilno, da je imel mir. Mnogokrat se sploh ni vrnil domov, da mu ni bilo treba poslušati zbadanja. Najel je eobo v hotelu in tam prespal noč. Tako sta pričela živeti vsak jati denarja in tako je zabredla v stiske. Nato je sklenila, da se bo prodajala moškim in iskala priliko, da med njimi dobi pravega, s katerim se bi poročila, a ni imela posebne sreče. Moški so jo seveda obiskovali, toda nobenemu ni padlo v glavo, da bi jo poročil. Ko so ukrotili svojo strast, so odšli. Ona se je pričela zavedati, da nima več tiste privlačne sile, da bi koga za stalno ujela. Njeno početje ni ostalo skrito možu, kajti za to so skrbeli dru gi, ki so mu vse prinesli pred nos. On sploh ni maral več zanjo in sklenil je pretrgati zadnje sti ke, ki so ga Še vezale z njo. Bil je človek trdne narave In je kar naprej pridno delal in služil de nar. Trdno Je upal, da bodo tudi zanj nastopili boljši in srečnejši dnevi. Ko ji je bolj trda predla, je začela razmišljati, če ne bi bilo najboljše, da se vrne k možu in se sprijazni z njim, toda odločiti se ni mogla. Nekega dne pa je vseeno premagala svojo trmo in stopila v hotel, kjer je stanoval. Prosila ga je, naj se vrne k nji, toda on je ni hotel uslišati. Rekel ji je, naj gre po svoji poti naprej in počenja vse, kar hoče, kajti on je ne bo oviral. Uvidela je, da ne bo nič opravila in odšla G. T. Helvering, načelnik federalnega davčnega biroja. fiLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in še posebno liat ProaveU za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev ia članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa «e za propagando drurT pornih organizacij. ganizacija ima j^ilo. Torej agiUtw£« m naznanila drugih ¿¿J organizacij in njih dr*? ne pošiljajo li*t GLAVNI IZLET V STARO DOMOVINO Sedanja depresija in omejitev priseljevanja v našo republiko sta sicer znatno zmanjšala število naših potnikov v stari kraj, toda vseeno se dobi vsako leto po več sto rojakov, ki gredo v svoj rojstni kraj bodisi samo na obisk, ali z namenom, da ostanejo tam. Kakor druge narodnosti, tako tudi Slovenci najraje potujejo v večjih skupinah, to je, v večji družbi svojih rojakov, kar je povsem naravno. V takih skupinah namreč vsak potnik lahko dobi sebi primerno družbo, in poleg tega se v takih skupinah vedno dobe dobri zabavniki, kakor pevci, šaljivci, godci, pripovedovalci itd. V taki družbi potniki pozabijo na dolgčas, na neprijetne občutke slovesa, na vznemirjujo-Če pričakovanje snidenja in na vse druge potnikove neprijetnosti ; celo na morsko bolezen pozabijo. Tako je ravno vožnja na parniku, ki je bila svoje čase vir groze in trpljenja, sedaj navadno najprijetnejši del potovanja in navadno tudi prehitro mine. Kakor že mnogo let po vojni, tako se tudi letos organizira več skupnih potovanj za naše rojake. Kakor pa je razvidno iz oglasov, bo glavno med temi potovanji o-no, ki se vrši na 16. junija na novem orjaškem brzoparniku Francoske linije — Normandie, Naznanilo in zahvali Tu/.nega mrem naznanjam» ttorodnikom. prijatelje» 4 _JW žalostno ve»t, da nam je neljuba smrt vzela ljubega sopi«K1,iM"1 ANTON PRAUSTA Kojen je bil v Vodicah na Gerenjekena leta 1881. liiVt| yr%, SO let v Chicajtu in največ ae je bavil z najemniki in oddii..^ * dokler k* ni pritianila kruta kratka bolezen, kateri je nodl«i? marca 1936. Pogreb ne je vršil dne SO. marca t. I. na (,|,n <1 paliàce. Srčna bvala vnem, ki ate mu podarili krasna v«©^ lice. ga apremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. â* inkr'i"" lepla hvala vnem in za vae, karkoli ate nam dobrega Moril, loati in naa tolažili. Tebi, dragi soprog in oče. p» idimo „ T mira in lahka naj TI boda amariika aoailja^-Žaluj^i ^T^ reth Prauat. soproga; Anton in Frank, ainova; Anna hr^L. Chicago, III. «ma-s do JIGOSLAVIJi BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRi MERHAVEN ZAJAMCl UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujete a priljubljenimi ekspre«niaii paniki- C O LUMBU S HANSA ~ DEUTSCHUUO HAMBURG ~ NEW YOU voj« «vu*«*, oh jt „t hour a»-1 t^i rtJ«^?«!* za brzino in velikost. T^t rekord beleži manj kakor 4 dni čez'odprto morje. Kakor je dalje iz oglasov razvidno, potuje s potniki tega izleta tudi znani zastopnik paro-brodnih družb in organizator skupnih potovanj g. Leo Zakraj-flek iz New Yorka. On potuje s to skupino od New Yorka do Ljubljane in on bo imel na skrbi to, da bodo njegovi sopotniki in potnice čim udobnejše in brez-skrbnejše potovali. Brzoparnik Normandie ima sedaj nekako eno leto preizkušenj za seboj. Ta čas je dal Francoski liniji dovolj prilike, da je izboljšala in odpravila vse nedostatke, kakršnih se pri vsakem novem parniku več ali manj pojavi. "Normandie" je bila sedaj več mesecev na počitnicah in glasom zadnjih poročil je v "tip-top shape", ako se hočemo izraziti po ljubljansko. (Ljubljančanje namreč sedaj vsako najboljšo stvar označujejo s tip-top.). Končno bodi le pripomnjeno, da imajo organizatorji tega izleta na|M>vedane tudi skupne izlete po atarem kraju. Ako pomislimo, da se naši "Amerikanci" v svojem rojstnem kraju potem, ko so se navtili vseh sladkosti zo-petnega svidenja |>o dolgih letih. je iz hotela s povešeno glavo, i več ali manj dolgočasijo, ker Mo* ni več maral zanjo, denar | jim manjka tam primerne druž-ja ji ni hotel dati, bivz denarja j ** in ker se jim ne ljubi samim pa tudi ni mogla iti dalje. Tixti. | Hcxiiti okoli, bomo radi priznali, s katerimi se je |*jdašila, so jo M» h«do ti skupni izleti veliko po-zapustlli. Vedela je. da se ne bo- užitek in zabavo naših iz- do vrnili in Ji naauli denarja v v roke. Čutila se Je silno zapuščeno, zavrženo od v srh. Zač«*la je misliti na ločitev zakona, ker je spoxnala. ds se mož ne Ik> vrnil in da nista ustvarjena drug za drugega. Nekega dne i »e je napoti|a v meatno hišo in! prosila pomoči. Tam so Jo usli-1 talHn ji dali toliko, da ni poginila od gladu, a Je bila večkrat lačna nego *lta. Pozneje je vložila tožlio ta raaporoko. Goapodje v me'atni hiši sn vae skrbno zapisali. kar jim Je povedala in tako je NI pni korak storjen. (Daljo prihodnjih.) Agitirajt* u Procreio! letnikov v starem kraju. Zlasti pa bodo ti skupni izleti veliko vredni za našo amerikansko mla dino, kateri IhkIo ti izleti nudili možnost, da se «eznani vsaj z glavnimi zanimivostmi In lepotami Slovenske, in deloma tudi ostale jugoslovanske zemlje. —(Adv.) S K/NA NITI si^finy Mlad Slovenec se želi seznaniti z dopiso\anjem s Slovenko, resnim dekletom, v avrho ženi-tve. INmndbe a *liko želim. Pišite na naalov: MI.AD 8I.(»VENET. 8. I.awndale Ave., Chicago, Ul. —(Adv.) Izbora« železniške zveze od Cherbourg«, Brei Hamburga. Trn pojaanila vpraiajU lakaln«* MMit, HAMBURG - AMERICAN Lili NORTH GERMAN LLOT 130 W. RANDOLPH ST.. CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa li. redno konvenrt)« m lahko naroči a« liât Prwrriâ I été)« eden. dva. tri. Miri ali pot élaao? is «a« družine k eni naroMd. Prosveta ntane sa vse enak«, sa ¿laae ali ae¿laa« $6.00 ts m lita i nino. Ker pa flaai i« plačajo pri aaesmeato $1.20 ss tednik, m )ia I Mej« k naročnini. Torej sedaj al vzr«ka, roti, ds Je list prcdrai a 8. N. P. J. List Pro«T«ta J« vaša lastnina la f«t«ro Je r vsaki draitfi ki bi rad ¿ital list vsak dan. C«aa listo Proavsta Je: Za ZdrnL držav« in Ranad« $6.00 Za Cieore in Chican« )•..... 1 toda i k la.. ..............AM 1 tednik la............... ~ t tednika in...............!.«§ t tedniks ia............. I tedaj k« ia............... 2.4t t tednike hi./.......... 4 Udaik« in............... 1.20 4 tednik« ia............. I tednikov ia.............. aH t tednikov ia............ Za Bvrapo J«..............$9.00 Izpolnite spodnji kupom, priložit« potrebno vsoto densrja d f>rder v pisno ia si narotit« Pros veto. list, ki J« vala lsstais«. Pojasailo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pr«n«h« biti ful ali é« se preseli proč od družin« in bo sahtoval asm avsj liat todaik, moral tiati élan is dotičn« družin«, ki j« tako akupn« naročana m i Prosvoto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in ob«nom doplačati i vsoto listu Prosveta. Ako teg» ae štora, tedaj mora upravniitvi datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA. 8NPJ, 2657 8o Lawndale Ave. Chicara. HL Priloženo poéiljan naročnino sa list Prosveto vsoto $......... 1) Ia«.........................................CL družtrs M » Ustavit« tednik ia ga pripiiite k m«JI naročnini od oledečlh fe* družine: 2) ...........................................Û. draltv« IL. i) ........;...................................CL draltv« R 4) ............................................CL draltv« R I) ...........................................CL draltv« R Hasža •«•«•.....«,«,,,,,.,,,,,,,,,,,t,Država Noe Mar ••rwJolfc TISKARNA S.N.P •rSEJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča Tiska rabila ca veaeilca In shod«, viiitnicj, knjige, koledarje, leUke itd. v slovanske®. olovaikem, čeikem, nemAkem, angležkem j«i« ■ VOIJSTVO TISKARNE APELIRA NA CU £LN.I*J^ DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISKAKM Vsa pojasaila da)« v«dsm Coa« naaraa, «aijsko dolo prm PttiU p« taforssarijs sa S. N. P. J. PRINTER M74I 80. LAWPÍDALK AVE** Telefon Rockwell CHICAGO, IL!-