Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naročnina za svstro-ogrske kraje za celo leto 10‘40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2‘60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 E, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 E, za pol leta 7 K.
Pocantna številka 10 v.
Reklamacije to poitaln« prait*. Nefrankiraaa plina n a* sprt-imaj*. Rokopisi n vranje, lUlialL Bvedepaa patit-mtim (Uriu 88 mm) n eakrat 10 Tla., niknl pa i«|ma
11. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 6. februarja 1909.
Leto XII.
NAŠLOVJA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Fjapora>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
„Rdečl Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K tO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin. Za MOBČIJO za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta S K.
Za AaerlkO za celo leto 14 K, za pol leta 7 K._____________________________________________
Naš zbor.	Dalje.
Potem poročajo deželne organizacije.
O deželni organizaciji na Kranjskem poroča sodrug
Anton Kristan:
1.	novembra 1908 se je na deželni konferenci v Ljubljani ustanovila deželna organizacija na Kranjskem in izvolil deželni odbor. Glavno delo mlade organizacije so bile deželnozborske volitve. (Omeniti mi je, da se je z ustanovitvijo kranjske deželne organizacije razbremenilo izvrSevalni odbor celokupne stranke, ki je popreje vodil tudi vse podrobne posle na Kranjskem.) Izid deželnozborskih volitev je tul sledeč:
14
Ljubljana (mesto)
> okolica okraji:
Radovljica itd.
-Kranj itd.
Kamnik itd.
Idrija itd.
Postojna itd.
Litija itd.
Krško itd.
Kočevje itd.
Novomesto itd.
dec. 1908	(14. maja 1907)
1067	(641)
812	(991)
989	(791)
72	(-)
35	(-)
1121	(1137)
92	(168)
788	(1302)
101	(-)
17	(-)
18	(-)
Skupaj 5112	(5030)
Ako premislimo, da se je začelo z agitacijo iele sredi novembra, tako da je trajala le en mesec, da se je delala le po glavnih okrajih, moramo reči, da je bil prav lep vspeh. Posebno lep napredek se je pokazal v Ljubljani, kjer smo napredovali za 426 glasov in prišli do ožje volitve, ki je pokazala zopet lep prirastek (1368) glasov. Gorenjski okraj: Radovljica, Kranjska gora, Tržič je pridobil za nas zopet 200 novih volilcev. Odlikovali so se kraji: Jesenice, KoroSka Bela (Javornik) in Tržič, kjer smo dobili velike večine. Idrijski okraj je ostal stara trdnjava, kjer le pridobivamo. V ljubljanski okolici se je pokazal tudi lep rezultat, dasi ni bilo skoro nobenega shoda! Da smo v Zagorju ob Savi nazadovali, je krivda v tem, da je bilo za volitev odločenega premalo časa, kar je stotini volilcev onemogočilo izvršitev volitve. V drugih krajih se je samo preštelo tiste, ki brez agitacije izvrSe kot socialisti svojo dolžnost.
Eno se mora konstatirati: kjer so okrajne organizacije že izvršene, je rezultat povoljen, kjer ni organizacij — tam ni veliko. Razvidi zato lahko vsakteri, da imamo na Kranjskem sledeče okrajne organizacije: Ljubljana (mesto), okolica ljubljanska (4 lokalne organizacije), Jesenice (4 lokalne organizacije), Zagorje (2 lokalni organizaciji) in Idrija (5 lokalnih organizacij). Tod je na debelo urejena organizacija; dela za ureditev podrobne organizacije je pa Se p r e o b i 1 o! — V drugih okrajih pa manjka prav vsake organizacije; le sodrugi bivajo raztreseni po okrajih, ne vedoč drug za drugega. Naloga bo sedaj Se to urediti!
Do politično - organizatoričnega dela deželni odbor Se ni mogel priti; upati je; da bo sedaj to mogoče, zlasti po sedanjem strankarskem zboru, ki mora izreči o formi organizacije zadnjo odločilno besedo.
Strokovno so se organizirali na Kranjskem na novo: predilničarji, strojarji in čevljarji v Tržiču,
kovinarji na Javorniku, mlinarji po celi deželi, prevozniški delavci v Ljubljani, tesarji, zidarji, kamnoseki in brivci v Ljubljani.
V Ljubljani se je ustauovilo v juliju strokovno tajništvo za vso slovensko ozemlje, «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico* ter »Delavska tiskovna zadruga v Ljubljani*. Idrijski lokalni list »Naprej!* se je preselil v Ljubljano ter postal list za najširše sloje slovenskega naroda. — V Ljubljani so uredili ljubljanski sodrugi »Delavsko šolo».
Značilno za kranjske razmere pa je, da imata dva delavska kraja, kjer je absolutna socialno-de-mokratična večina, za upravitelja od vlade postavljena klerikalna gerenta (Idrija in Jesenice).
•
Tinko Kermolj
poroča o tržaški organizaciji, katere delovanje zadnjih dveh let se začenja z državnozborskimi volitvami. Takrat smo v tržaški okolici nastopili samostojno in smo dobili 1500 glasov. Volitve je pa vodila tržaška organizacija tudi na Goriškem, kjer je dobil v goriški okolici sodr. Milost 630, Kermolj na Krasu in Vipavskem pa 600 glasov. Na Krasu in Vipavskem smo takrat pri ožjih volitvah, po nalogu izvrševalnega odbora, glasovali za liberalca (?) Streklja. Ker ni bilo na Goriškem takrat samostalne organizacije, je tržaška organizacija razširila agitačno delo tudi na to deželo. Intervenirali smo o priliki izgredov in občinskih volitev v Pulju. Ker se pa ni na noben način dala iz Trsta voditi agitacija iu organizirati po Istri, je meseca avgusta 1907, šel na naS poziv v Istro sodr. Petejan. Samostojno smo se udeležili in vodili zadnje deželnozborske volitve na Goriškem. Intervenirali smo pri stavki učiteljiščnikov v Kopru, ki se je s posredovanjem poslancev sodr. Olive in Scabarja rešila še precej ugodno za dijake. Intervenirali smo pri zahtevi za slov. ljudsko šolo v Trstu. Udeležili smo se volitev sodnikov obrtnega sodišča v Trstu in je bilo izvoljenih 17 slovenskih sodnikov. Udeležili smo se zadnjih volitev delegatov v zavarovalnico zoper nttgode. Vsled naše intervencije je osrednja strokovna komisija na Dunaju namestila v Trstu slovenskega strokovnega tajnika. S prvim januarjem 1908 smo pa vsled krajnih potreb začeli izdajati <Delavski List*. V Trstu smo priredili 17 javnih shodov in 6 konferenc. Zaupnih zborovanj v Trstu 15, v okolici pa 25. Na Goriškem, dokler se ni ustanovila tara krajna organizacija, 24 javnih, 19 zaupnih shodov in 6 konferenc. Tako v Trstu in okolici smo pa imeli nebroj malih agitačnih shodov. Udeležili smo se pa tudi prve konference na Goriškem in v Istri. Seveda je naša organizacija intervenirala pri vseh drugih dnevnih političnih vprašanjih.
*
Dr. Henrik Tuna
poroča o goriSki organizaciji:
Deželna organizacija socialno - demokratične stranke na Goriškem se je ustanovila na konferenci 11. oktobra 1908. Na tej konferenci se je uredil organizacijski opravilnik in se je izvolil izvrSevalni odbor treh članov v zmislu splošnega Statuta jugoslovanske socialne demokracije.
Strankina organizacija na Goriškem Šteje sedaj 12 organizacij, in sicer: Gorica, Miren, Vrtojba, Bilje, Sovodnje, Standjrež, Podgora, Solkan, Otalež, Nabrežina, Šempolaj, Divača. Poleg političnih organizacij je 9 strokovnih organizacij, in sicer Želez* ničaijev južne železnice v Gorici, železničarjev državne železnice v Gorici, pekov v Gorici, železničarjev v Nabrežini, železničarjev v Divači, klesarjev v Nabrežini, mizarjev v Solkanu, delavcev papirnice v Podgori, čevljarjev v Gorici. Glede strokovnih organizacij je težko doseči večji napredek, ker so delavske razmere na Goriškem neugodne deloma z gospodarskega stališča, ker je večina delavcev« pomočnikov, ki so več ali manj stalni v kraju in ki računajo na to, da sami postanejo samostojni obrtniki. Delavci v fabrikah v Podgori, in sicer v celulozni fabriki, papirnici in predilnici, v predilnici v Zdravščini se dajo težko organizirati, ker delavci ne bivajo stalno v dotičnih krajih, marveč se zbi-! rajo is sosednjih vasi po eno ali tudi dre uri daleč
in so mešane, furlanske in, slovenske narodnosti* V tah krajih, kakor tudi v Štandrežu (predilnica)’ v Ajdovščini (predilnica) pa je posebna težava, ker so delavci večinoma iz sosednjih kmečkih vasi in je prebivalstvo teh vasi večinoma v rokah klerikalne in liberalne stranke, ki delavce združujeta ali v krščansko-socialno ali narodno organizacijo. Tekom zadnjega leta je posebna žapreka razvoj strokovnih organizacij, narodni fanatizem, ki se je vzbudil vsled narodnostnih izgredov v Trstu, Ljubljani, Gorici in Pulju. Delodajalci imenovanih velikih podjetij so večinoma Nemci in Italijani, tako da delavec vidi v njih bolj tujca, izkoriščevalca in zatiralca narodnosti nego internacijonalnega kapitalista. Zato je bilo temeljno delo na Goriškem pripravljalno in politično, ki je obrodilo povoljen vspeh in obeta v bližnji bodočnosti večji vspeh. Tako je deloma pripravljen teren, deloma pa se v najbližjem času ustanove politične organizacije v goriški okolici, na Krasu in v gorah, posebno y Pevmi, Grgarju, Bukovici, Renčah, Ozeljanu, Šempetru, Gor. Vrtojbi, Višnjeviku, Kozani, Kromberku, Opatjem selu, Prečniku, Slivnem, Sežani, Sv. Luciji, Podmelcu, Podbrdu, Brjah in Velikih Zabljah. Posebno važno je tudi gibanje med malimi posestniki, ki boljinbolj postajajo pristopni socialno-demokratični stranki. Lahko se reče, da prvi ne-vspeh novo ustanovljene kmečke stranke na Goriškem da povod konstituciji precej močne socialno-demokratične stranke med kmeti. Izven imenovanih krajev so se naSli tudi zaupniki drugod po deželi ter polagoma pripravljajo stranki teren.
Poleg političnih in strokovnih organizacij se je ustanovilo izobraževalna društva, posebno v Mirnem, Vrtojbi in Gorici ter se osnujejo tudi v Štandrežu, Biljah in Sovodnjem, vse t zmislu deželne konference tako, da posamezna izobraževalna društva pristopijo kot člani Ljudskega Odra V Trstu in se polagoma izvede enotna izobraževalna organizacija. Dotična društva se, kar se po sebi razume, ustanavljajo samostojno, vezana pa so z organizacijo stranke toliko, kolikor je vodstvo in članstvo teh organizacij v rokah pripadnikov socialno • demokratične stranke. Taka društva na Goriškem so potrebna, ker je skoraj v vsaki večji občini izobraževalno društvo klerikalne in napredne stranke. Ker so povsod na Goriškem Se precej nejasni pojmi o socialno-demokratični stranki, je v mnogih krajih prvi korak za osnovanje politične ali strokovne organizacije izobraževalno društvo. Pevske zbore imajo organizacije v Solkanu, Podgori in Gorici,
Gospodarska organizacija potom kmečkih delavskih zadrug se je jela razvijati po inicijativi malih posestnikov in delavcev v Dobravljah na Vipavskem. Enaka zadruga se je ustanovila tudi v Sempolaju ter se snujejo zidarske zadruge v Otaležu in Sempolaju. Ugodni kraji za zidarsko zadrugo so tudi Ozeljan, Sekpas, Vrtojba in posebno Renče. Mizarska zadruga se snuje v Solkanu. Vse te zadruge se ustanavljajo kakor izobraževalna društva po sodrugih izven deželne organizacije. Gospodarska potreba takih zadrug se daje v tem, da gre za združitev malih obrtnikov.
Konsumna društva v rokah pripadnikov socialno-demokratične stranke so v Vrtojbi, Nabrežini in Podgori ter so ugodni kraji za ustanovitev takih društev v Štandrežu, Solkanu in Mirnu. V Gorici je otvorila svojo podružnico Zveza delavskih zadrug tržaških. Delovanje vseh teh konsnmnih društev je povoljno.
Skupna konferenca primorskih organizacij se je vrSiia v Trstu. Deželne organizacije, za Istro v Pulju, za Goriško v Gorici, za tržaško ozemlje v Trstu, pa so izbrale skupni izvrSevalni odbor, čigar naloga je vzdrževati skupno glasilo «Delavski List*, drugič pa posvetovanje v vseh, za celo Primorsko važnih političnih zadevah.
Od maja meseca leta 1908 je bilo na Goriškem 17 javnih in precejšnje Število zaupnih shodov. Tako so priredile krajne organizacije sledeče javne shode*, v Gorici 1, v Stračicah pri Gorici 1, v Podgori 2, v Mirnu 2, v Vrtojbi 3, f Sovodnjem 3, v Solkanu 2, v Sempolaju 1, v Divači1"!, v Otaležu 1. Večji zaupni shodi so bili: v gorici 5, v Solkanu 4, v Biljah 1, v Štandrežu 1/ Deželna organizacija goriika je bila redno za-
stopana pri krajnih konferencah italijanske politične organizacije t Gorici ter pri večjih shodih strokovnih organizacij. V Gorici so se vršila redna predavanja za mladino po enkrat na teden. Vsako nedeljo ima politična krajna organizacija goriška sestanek s poročilom o političnem gibanju čez teden, čemur slede tudi večja ali manjša predavanja. Predavali so sodrugi: dr. Anton Dermota, dr. Josip Ferfolja in dr. Henrik Tuma. Važnejša predavanja so bila v Vrtojbi: delavec, kmet in socialna demokracija, o verstvu, jugoslovansko vprašanje ; v Sovodjem: posestvo in socializem, delavec in socializem, naše stranke in socializem; v Dobravljah: kmetovalec in socializem, vinska kriza; v Smasteh: varstvo planin; v Otaležu: kmet, napredek in socializem; v Podgori: narodnost in socialna demokracija, zavarovalni zavod proti nezgodam in organizacija; v Mirnu: industrija in delavec, politična zgodovina Slovencev; v Gorici: o predsodkih, inteligenca in socialna demokracija, žensko vprašanje, dualizem in monizem, jugoslovansko vprašanje. Predavanjem v Gorici sledi vedno daljša debata. Predavanj se udeležuje tudi pridno ženska mladina.
Brošur, ki jih izdaja Tiskovno društvo v Ljubljani, je prevzela deželna organizacija v kolportažo preko 1000 zvezkov. Delavskega Lista so prevzele goriške organizacije v kolportažo okoli 1200 številk. Rdečega Praporja okoli 200. V tem se vidi dejanski položaj socialno-demokratičae stranke na Goriškem. Posebno važnost je pripisovati okolnosti, da je na Goriškem pričela pristopati k naši stranki tudi inteligenca, in šteje politična krajna organizacija goriška 1 odvetnika, 3 odvetniške kandidate in 8 akademikov-juristov. V tem ima stranka predvsem garancijo, da se bodo predavanja in izobraževalno delo na Goriškem v bližnji bodočnosti intenzivno gojila in predpogoj močne socialno-demokratične stranke je politična in splošna izobrazba. Mora se pa poudarjati pri tem, da mora citati jedro socialno-demokratične stranke delavski proletarijat, in da stranka ostane krepka in jedrnata le, ako se tudi v delavskih vrstah pridobe vneti in sposobni agitatorji in propagandisti. Tudi v tem oziru so se storili že koraki, da se po goriški okolici iz-bero inteligentnejši delavci, ki se bodo vsžbali na sestankih v prostem govoru. Posebna važnost, pridobiti si delavske agitatorje, je za mesto goriško, ker organižacija ne napreduje zaraditega hitrejih korakov, ker dosedaj ni bilo dobiti dobrega agitatorja med delavskim stanom.
*
O deželni organizaciji v litri poioča sodrug
Joilp Petejan:
V Istri smo ustanovili volilno okrajno organizacijo za Pulj dne 18-. avgusta 1908^ Do tistega časa ni imela jugoslovanska socialno-demokratična stranka nobene politične organizacije v Istri. Politično delo se je le od slučaja do slučaja opravljalo iz Trsta. Od ustanovitve, pa do konca leta smo priredili 17 ljudskih in 21 volilnih shodov. Ustanovili smo potem poleg puljske še dve okrajni organizaciji, eno s sedežem v Labinju, drugo s sedežem v Opatiji. Priredili sta se dve deželni kon-ferenci in štiri okrajne konference: Dve v Pulju, ena t Labinju, ena pa v Opatiji.
Kar se tiče političnega dela, moram povdariti akcijo, ki smo jo izvršili za splošno volilno pravico za istrski deželni zbor. Znano je, kako zanikrna volilna reforma je bila v deželnem zboru sprejeta kot kompromis italijanskih in hrvatskih narodnih strank. Volitve za deželni zbor smo se udeležili ter je dobil naš kandidat sodrug Jelčič 778 glasov. Dohodkov smo imeli 414 kron 80 vin., od tega 282 kron 4 vin. za volilni sklad. Stroški so pa znašali 458 kron 5 vin., od tega 316 kron za volilni boj. Primanjkljaja imamo torej 43 K 25 vin.
V Pulju smo ustanovili «Delavsko izobraževalno društvo*, ki se prav lepo razvija.
Naše delo je bilo v glavni smeri agitatorično. Organizatorična stran je zaostajala, kar pa ni naša krivda. Naša organizacija je še zelo mlada; pa že vsled tega ni mogla izvršiti večjega dela. Razmere so pa v Istri izvenredno težavne. Agitacija in organizacija je posebno otežčana vsled pomanjkanja železnic. Ce se hoče kaj napraviti v Opatiji, se potrebuje iz Pulja tri dni, ali pa se mora napraviti velikanski ovinek čez Sv. Peter in Divačo. Oboje je pa drago in izdatki so za naše skromne razmere preobčutni. Dosedaj pomanjkljivo organiza-torično delo pa upamo v bodoče nadomestiti, ker smo že napravili priprave, da se posveti organizaciji več pažnje. Med obstoječimi političnimi organizacijami napredujeta puljska in opatijska, zlasti prva, prav lepo. Težje je v Labinju s politično organizacijo, pač je pa omeniti, da je tam strokovna organizacija jako lepa. S tiskom so velike težave, ker je med delavstvom, žal, še 70 odstotkov analfabetov. Razširjala sta se, kolikor je bilo mogoče, »Rdeči Prapor* in »Delavski List* ter razne brošure. Odjemalcev je bilo v Pulju, seveda ne toliko kolikor bi bili želeli.
*
Za dalmatinsko organizacijo poroča
lodrao Olmnao:	*,D
Nekaterim sodrugom so že znane naše' razmere t Dalmaciji, vendar pa mi je ugodno, da lahko tukaj na zboru razložim, kako je pri nas«
V Spljetu se dela že več let za ustanovitev delavskih organizacij in lahko se reče, da trud ni bil brezuspešen. Četudi spljetska organizacija ni premočna, kar se tiče števila članov, je vendar ideja socializma globoko zasegla med sloje delavcev in poljedelcev (težakov), ki so jo navdušeno pozdravili. Najbolj se čuti v Spljetu pomanjkanje sposobnih ljudi za agitacijsko, organizatorično in politično delo. Strokovne organizacije v Spljetu so večinoma centralizirane.
Nekaj mesecev je tega, kar se je v Spljetu ustanovila politična organizacija. V novejšem času se je organiziral klub socialistične mladine. Oboje lepo napreduje.
V spljetski okolici je nekoliko tovarn, v katerih dela okrog tisoč delavcev, za katere imamo, žal, premalo agitatorjev.
V Dubrovniku in v Gružu se dela že nekoliko let za ustanovitev organizacij. Zadnjo jesen so imeli peki tam vspešno plačilno gibanje. V Dubrovniku ni nič razvite industrije, pač pa se v gruški luki promet od leta do leta dviga. Zlasti je Gruž glavna luka za izvoz lesa iz Bosne, pa je tukaj večje število delavcev. Tudi med njimi se je začela organizacija, a delo ovirajo velike težave. Omeniti se mora, da je Dubrovnik sedež neštetih popov in samostanskih redov.
V Šibeniku se je pričelo organizatorično delo šele pred par meseci. Razvoj je lep; zbralo se je že čez 300 članov. Blizu Šibenika sta dva velika rudnika v Siveridu in v Veljušicu.
Veliko trpljenja ima stranka v Dalmaciji vsled šikaniranja oblasti, ki gledajo na delavsko gibanje še tako kakor je bilo drugje pred tridesetimi leti, o čemer se je sodrug Etbin Kristan sam prepričal. Ne le, da se prepovedujejo shodi in celo zabavni izleti; tudi prosto žuganje raznih glavarjev z žan-darskimi bajoneti in s prelivanjem krvi ni nič nenavadnega.
Da napredek stranke ne odgovarja našim željam, ni pripisati pomanjkanju tal; narod so je naveličal vsakovrstnega izkoriščanja in oblastnega pritiska in pozdravlja socializem kot svojega odrešenika. Toda v Dalmaciji ni šol, kar jih pa je, so večinoma v samostanskih rokah. Drugi vzrok tiči v pomanjkanju zvez in popotovanje je silno drago. Najbolj pa čutimo pomanjkanje sposobnih agitatorjev.
Industrija se je začela v zadnjih letih razvijati, najbolj v Šibeniku. Mestno prebivalstvo narašča, kjer se kmetski element naseljuje in išče dela v tovarnah. Z vztrajnim delom bi bilo v Šibeniku mogoče organizirati do 3000 delavcev. Klerikalni vpliv pada zlasti pri mlajšem ljudstvu. Prosim cenjeni zbor, da vzame to poročilo na znanje in upam, da se bo stranka zavzela za Dalmacijo.
* * '*
Ker zanimajo širše kroge sodrugov najbolj sklepi strankinega zbora, prekinemo za sedaj poročilo o razpravah in objavimo najprvo resolucije, ki so bile po reviziji in priporočilu odseka za pregledovanje predlogov sprejeti:
I.
Poročevalec Ejtbin Kristan.
Sedmi redni zbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke soglaša z nastopanjem in delovanjem »Sooialno-demokratične Zveze* v avstrijskem državnem zboru in ji izreka svoje zaupanje, povdarjajoč, da jo smatra v sedanjih političnih razmerah za edino zanesljivo zastopnico interesov jugoslovanskega proletariata v avstrijskem parlamentu.
II.
Poročevalec Etbin Kristan.
Sedmi redni zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke jemlje z zadovoljstvom na znanje, da je vlada končno storila prvi korak za uresničenje stare in opravičene zahteve organiziranega delavstva ter predložila državnemu zboru načrt zakona za starostno zavarovanje. Nikakor pa ne more zbor zamolčali, da načrt sam niti od daleč ne odgovarja načelom, ki bi zagotovil uspeh zavarovanja ter pričakuje od državnega zbora temeljiti popravek načrta v zmislu sledečih zahtev:
1.) Zavarovanje delavstva in zavarovanje sa-mostalnih se mora ločiti, ker je struktura obeh slojev povsem različna, vsled česar se tudi način zavarovanja ne more po sili spraviti v eno formulo brez oškodovanja enih ali drugih.
2.) Zavarovanje delavcev se mora izvršiti na podlagi najširše avtonomije, ker drugače nikakor ne more služiti svojemu notranjemu namenu. Zlasti se mora odpraviti vsaka določba, ki bi mogla omejiti ali uničiti dosedanjo avtonomijo zavarovancev.
3.) V organ izatorični smeri se priporoča, da se zgradi vse zavarovanje na podlagi avtonomnih bolniških blagajn.
4.) Razširiti se mora vse zavarovanje tudi na doslej popolnoma prezrto pomorsko delavstvo.
5.) Izpolniti se mora zavarovanje tako, da bo ostarelemu ali obnemoglemu delavcu popolnoma zagotovljen obstanek in zanj odpravljena potreba ubožniške podpore.
6.) Zavarovanje samostalnih se mora na samostojni podlagi v zmislu avtonomije zavarovancev izpolniti tako, da zavarovanec lahko doseže za obstanek zadostno rento.
7.) Zbor protestira z vso odločnostjo proti poizkusom novega zavlačenja delavskega zavarovanja pod kakršnokoli pretvezo in izreka, da je jugoslovansko socialno-demokratično organizirano delavstvo pripravljeno z najostrejšimi sredstvi nastopiti za neodvlačno in njegovim opravičenim zahtevam odgovarjajočo rešitev delavskega zavarovanja.
V posameznostih soglaša zbor s sklepi kongresa avstrijskih bolniških blagajn, ki je zboroval začetkom januarja na Dunaju.
III.
Poročevalec Etbin Kristan.
Sedmi zbor jugoslovanske socialno - demokratične stranke izreka, da je aneksije Bosne in Hercegovine zgodovinski fait accompli, ki mogočno posega v politične interese vseh Jugoslovanov. Ne da bi se zbor motil o imperialističnih namenih in dinastičnih interesih, ki so vodili avstro-ogrsko vlado in obsojajoč diplomatični proces narodnosti, ki je povzročil prebivalstvu države in zlasti delavstvu ogromno škodo ter mu žuga še z novimi, zlasti militarističnimi bremeni, smatra zbor aneksijo za gotovo dejstvo, ki ne sme služiti vojne željnim hujskačem, pa za to z vso odločnostjo protestira proti vsakemu poizkusu, kaliti mir, naj se pojavlja tako ščuvanje kjerkoli. Z ozirom na to, da so z aneksijo prizadeti vitalni interesi vseh Jugoslovanov, ki pa niso imeli še nobene prilike, pro-tresti skupne interese in se sporazumeti; z-ozirom na to, da gre oficialna avstro-ogrska politika za uničenjem samoodločevanja v Bosni in Hercegovini živečega naroda prav tako kakor ostalih jugoslovanskih delov; z ozirom na to, da se protežirajo tuje tendence na škodo domačega prebivalstva v Bosni in Hercegovini in na škodo Jugoslovanov sploh; z ozirom na to, da se zavlači uvedba ustave v Bosni in Hercegovini in se kaže namen, popačiti obljubljeno konstitucijo v reakcionarnem zmislu:
Zshteva zbor uvedbo ustavo za Bosno in Hercegovino na najširši demokratični podlagi, da se omogoči pravi izraz volje bosensko-hercegov skega prebivalstva.
Izvrševalnemu odboru naroča zbor, da poišče sporazum z ostalim prizadetimi, predvsem jugoslovanskimi socialno-demokratičnimi strankami jrštevši novoustanovljeno soc. dem. stranko v Bosni in Hercegovini v svrho skupne konferenco, ki naj omogoči enotne sklepe in enotno taktiko glede na vprašanja, ki izvirajo iz dejstva aneksije.
IV.
Poročevalec Etbin Kristan.
Sedmi zbor jugoslovanske soc. dem, stranke izreka, da slovenski in hrvatski proletariat v Avstriji ne more neinteresirano gledati, v kakšne razmere tlači njegove najbliže sodrage na Hrvat-akem in v Slavoniji ondotni protiustavni, nasilni, naravnost inkvizitorski zistem aktuelne vlade. Z največim ogorčenjem obsoja zbor brutalno, vsako zakonitost predrzno zasmehujoče preganjanje nedolžnih ljudi, ki je najbolj kričeče označeno z nezaslišano obtožnico nad takozvanimi »veleizdajalci* in s frivolnim predlogom smrtne obsodbe nad 53, morda preveč entuziastičnimi ljudmi. Socialni demokraciji na Hrvatskem in v Slavoniji, ki se bojuje najodločnejše in najdoslednejše proti temu zistemu in kaže tudi ostalim strankam edino rešilno pot, izreka zbor svoje najtoplejše simpatije in svoje brezpogojno soglašanje v tem boju.
V.
Poročevalec dr. Henrik Toma.
Sedmi redni zbor jugoslovanske socialno-demo« kratično stranke izrekat
1.) Jugoslovanska socialno demokratična stranka se smatra kot edino poklicano zastopnico delavskih slojev; proletariat tvori nje jedro ia moč, njen boj ostaja razredni boj. Smatra se pa tudi realno, splošno politično stranko ter kot tako edino resnično zastopnico jugoslovanskega ljudstva.
priloga »Rdečemu praporju" z dne 6. februarja 1909.
2) Kot taka realna in politična stranka zahteva polno demokratiziranje jugoslovanskega ljudstva in v to svrho neomejeno splošno, ensko, proporcionalno volilno pravico v državna, deželna, občinska in vsa javna zastopstva ter polno splošno in narodno avtonomijo.
Zbor povdarja pa posebej, da je volilna pravica za deželne zbore konstruirana z očitno pro-tidelavsko tendenco in da tudi volilne reforme zadnjega časa niso v bivstvu ničesar izpremenile glede na to tendenco, temveč so služile izključno egoističnim namenom posameznih protidelavskih strank.
Zbor poziva delavstvo na vitrajem In boj za pridobitev aploine in enake deželno-zborike volilne pravice.
3. Kot ediDa napredna in svobodomiselna stranka spoštuje vsako resnično versko prepričanje ter zahteva popolno svobodo vsakega prepričanja.
Kot predpogoj vsake svobode pa smatra izobrazbo ter zahteva nemudno nradltev ljudskega, arednjega in viijega šolstva s stališča narodnostnega kot kulturnega in avtonomnega, t. j. splošne samouprave vsega naroda. Zbor pa obsoja, da se v vseučiliškem vprašanju dekretira pravi dogma ne le glede zahtevo samo, temveč tudi na vsakovrstne posameznosti, zlasti na mesto, ki bodi sedež visoki šoli. Zbor naglaša da niso meščansko narodne stranke storile nič resnega, da bi se preiskusila vsa zadevna vprašanja. Zlasti sedež bodočega vseučilišče more biti samo rezultat resnega študija vseh razmer in argumentov. Odločno protestira zbor ustanovitvi tacega zavoda in izbere takega mesta, kjer bi vseučilišče moralo postati klerikalna postojanka.
VI.
Poročevalec Anton Kristan.
<Rdeči Prapor* je oficielno glasilo in last jugoslovanske socialno demokratične stranke. Vsakemu članu stranke je dolžnost, da je naročnik strankinega glasila ter da vztrajno in marljivo razširja strankin tisk. Glavnega urednika glasila izvoli izvrševalni odbor. Upravo vodi (Delavska Tiskovna Družba* na podlagi posebne z izvrSevalnim odborom sklenjene pogodbe.
Ustanovitev strankinega lista za Primorje (Delavski List* in onega za Dalmacijo, (Glas malog puka* jemlje zbor na znanje in ju prizna za strankina lista, dokler stojita na stališču njenega programa.
Dodatni predlog dr. H. Tome:
Izvrševalni odbor naj sestavi konsorcij, ki prevzame »Rdeči Prapor* v last in na to sklene z (Delavsko Tiskovno Družbo* pogodbo, ki bo imela juridično podlago.
VII.
Poročevalec Anton Tokan.
Izvrševalnemu odboru in upravi (Rdečega
Prapora* se izreka abiolntorij za administrativno,
kakor tudi za politično delo.
•
V izvrkevalnl odbor
so bili izvoljeni na predlog volilnega odbora: a ) V ožji izvrševalni odbor: Etbin Kristan, Anton Kristan, Ivan Mlinar, Ivan Kocmur, Josip Petrič;
b.) V kontrolo: Miha Čobal, Josip Pajntar;
c.) v širši izvrševalni odbor: za Trst France Milost; za Štajersko Ignac Sitter; za Istro Josip Petejan;
za Goriško dr. Heinrik Tuma; za Koroško Franc Lahovnik; za Dalmacijo Ante Gabrič; za Kranjsko Ivan Štravs.
*
O točki (Taktika* je podal sledeče poročilo dr. Heinrik Tnma:
Najodličnejši predstavitelji socialno - demokratične ideje v Avstriji, med njimi dr. Adler so ponovno in samozavestno na skupnih strankinih zborih poudarjali, da je socialno-demokratična delavska stranka v Avstriji realna stranka. Glavni poročevalec na strankinem zboru leta 1901 sodrug Pokorn^ je poudarjal: (Socialno-demokratična stranka ni izključno delavska stranka, marveč je politična stranka.* Sodrug dr. Adler pa je na istem dunajskem strankinem zboru rekel: *So» cialno-demokratična stranka prihaja do moči} bo
pa moč, kadar sprejme vdse vse struje ter združi vsa stremljenja ljudskega gibanja.* Sodrug Bebel pa je na strankinem zboru leta 1894 izrekel: (Vprašanje taktike je stvar sodrugov vsake posamezne dežele*. Vprašanje taktike jugoslovanske socialno-demokratične stranke je v svojih temeljih predpisano v programu splošne socialno -dotnokra-tične delavske stranke v Avstriji, sprejet m dne 2. in 6. novembra 1901 na Dunaju, katerega bistveni del tvori tudi narodnostni program, sklenjen na splošnem strankinem zboru v Brnu leta 1899. Vsaka taktika mora imeti svoj cilj, vsaka taktika se mora ozirati na dane razmere, in končno merodajno mora biti za vsako politično stranko razmerje moči lastne stranke innasprotnih strank.
Cilj splošne delavske socialno-demokratične stranke, kakor naše jugoslovanske skupine, sloni na splošnih teoretičn-ih temeljih, ki so označeni v uvodu dunajskega programa leta 1901 in v brnskem narodnostnem programu iz leta 1899. Praktični cilji kot splošne politične stranke so navedeni v dunajskem programu pod točkami 1 do 13 in specijalni delavski program je obsežen v končnih točkah 1—6 z dotičnimi pristavkih. Vsaka politična praktična stranka, kadar nastopi, ima kot najbližji in takrat skoraj edini cilj: lastni obstoj. To je sodrug dr. Adler, ki je v vodstvu splošne socialno-demokratične stranke od nje postanka naprej, poudarjal na dunajskem splošnem zboru leta 1907: (Za časa Hainfeldskega shoda leta 1889 nam je bila ena in edina mogoča taktika, t. j.: kako naj bi se delavska stranka sploh ohranila pri življenju.* Zato je bil takrat ves bojni nastop delavske stranke izražen v praznovanju
1.	majnika, ki je imelo namen, vzbujati samozavest delavstva, družiti ga v bojnih vrstah in pokazati nasprotniku bojno moč delavstva. Zato je šlo po prvih početkih socialno-demokratične stranke toliko tisoč in tisoč delavcev, četa za četo, kakor velika armada vsakega prvega majnika na ulico, zato so ti prvi časi starejšim našim sodrugom v spominu čilih delavskih revolucijonarnih moči. Kakor hitro pa je delavstvo pokazalo močno svojo solidarno armado, je prešla socialna demokracija do rešitve temeljnega taktičnega vprašanja, t j. zahtevati splošno in enako volilno pravico. Kakor so se politične organizacije delavske konsolidirale, tako je zastavila socialna demokracija svoje najboljše agi-tatorne moči, 9a je organizirala strokovna društva kot ekonomično bojno organizacijo. Danes so prekoračile strokovne organizacije daleč pol milijona članov, in ta strokovna armada je prevzela taktični nastop, da delavstvu pribori zahteve specijalnega delavskega programa, naštete v splošnem programu, t. j. pripoznanje strokovnih društev, osemurni delavnik, odprava nočnega dela, nedeljski počitek, prepoved otroškega dela, obrtno nadzorstvo in delavsko zavarovanje. Danes, lahko rečemo, so strokovne organizacije delavstva izraz socialno-demokratične stranke kot delavske stranke in strokovna društva so ne le prevzela rešitev strogega delavskega vprašanja, marveč so tudi docela kas tej svoji prevzeti nalogi. Ta del splošnega delavskega programa najmanj tangira posamezne narodne skupine socialno-demokratične stranke, ker so strokovna društva ne glede na narodnost organizirana kot ena sama celota. Zato ima jugoslovanska socialno-demokratična stranka v tem oziru lshVn stališče, ker ima jugoslovanski delavec v razvitih nemških in čeških organizacijah vso garancijo, da se specijelni delavski program v najkrajšem času izvrši. Izboljšanje položaja železničarjev in oživo-tvorjenje zakona glede zavarovanja za starost in onemoglost sta dokaz temu.
Jugoslovanski socialno-demokratični stranki kot politični stranki ne preostaja drugega, nego krepko vzdrževati agitacijo med našim delavstvom, da se strokovno boljinbolj organizira in pomnoži že itak močne vrste strokovnih organizacij.
Enako krepko vzrastla je politična socialno-demokratična organizacija med Cehi, Nemci in Poljaki, dokaz, da ima danes v državnem zboru 89 poslancev in je najmočnejša, enotna stranka v avstrijskem državnem zboru, stranka, preko katere ne more nobena vlada. Dosežena je splošna, enaka in tarna volilna pravica v državi, s tem je dana socialni demokraciji garancija za mogočen razvoj v bodočnosti. Najboljši dokaz — tekmovanje klerikalnih in liberalnih strank, da bi delavstvo cepilo in pridobile za svoje postranske na mene in oslabile moč našega dela.
Osredotočiti je torej taktiko splošne socialno-demokratične stranke na dve točki: boj proti reakciji in boj za samoupravo in žnjo združeno splošno samoupravo. Kakor je socialno-demokratična stranka v trdem desetletnem boju izvojevala splošno in enako volilno pravico, tako mora z enotno in odločno svojo taktiko priboriti v doglednem času tudi splošno in narodno samoupravo. Ako se jugoslovanska socialno-demokratična stranka strne s splošno socialno - demokratično stranko, stremeč po dosegi tega, danes najeminentnejšega bližjega cilja, izvršuje najimenitnejšo nalogo splošnega političnega programa. Da doseže stavljeni cilj v doglednem času, nam dokazuje nevzdržljiv položaj v avstrijski državi. Po aneksiji Bosne in Hercegovine lahko vsklikneiUo: avstrijski odločujoči krogi morajo dati narodom samoupravo, ali pa je napisan pugin naše države: (mene, tekel, ufarsinl* Bolj ko socialno - demokratična stranka dosega korak zu korakom po programu si stavljene praktične cilje, bolj ko se splošna stranka razvija tudi na notranje, recimo s sodrugom Pernersdorferjem na zboru strankinem 1901, (se dviga etično*, konečno postane aktuelna zahteva, da naša socialno-demokratična stranka dvigne način življenja ljudske mase. To je danes temeljna točka taktike vodečih krogov splošne socialno-demokratične stranke, kakor jo je poudarjal sodrug dr. Adler na dunajskem zboru leta 1901, in mora ostati tudi v nas. Dalje prih.
Državni zbor.
Viharno sejo je imel avstrijski državni zbor v sredo po zaslugi čeških rrradikalcev, ki so napravili iz zbornice pravi tingltangl. Vprizorili so kravale, ki so tudi v avstrijskem parlamentu nenavadni, a če bi jih kdo vprašal, zakaj in čemu so razgrajali, bi najbrže sami ne mogli povedati. Začeli so s svojim (koncertom*,'ko je prišel ministrski predsednik Bienerth. Tudi mi nismo oboževalci Bienerthove državniške umetnosti; to pa vendar ni zadosten razlog za profaniranje ljudskega parlamenta in za oviranje njegovega dela. Obstrukcija je gotovo sredstvo, ki se ne more meni nič tebi nič prepovedati in splošno obsojati; ampak kakor vsako izjemno sredstvo, je le v izjemnih slučajih opravičena in sicer navadno tedaj, če nima manjšina nobene druge poti, da bi se obranila terorizma in brutalnosti, izhajajoče od večine in Če gre za obrambo velikih, vitalnih interesov. O takih rečeh pa ni bilo govora na tej seji. Vlada je predložila jezikovni zakon in je s tem storila korak, katerega bi bilo morali prav češki radikalci s svojega stališča pozdraviti. Kakor ostale češke meščanske stranke, stoji tudi ta strančica na srednjeveškem stališču (državnega prava* ter hoče rešitev češkega vprašanje biez zveze z drugimi vprašanji. Temu, po našem prepričanju nesmiselnemu stališču, se je približala vlada, ko je predložila zakon, ki se ozira na Cehe in Nemce, ne pa na druge narode. Da niso rrradikalci zadovoljni z vsemi določbami zakona, ne pomeni nič. Zato je načrt predložen parlamentu, da se o njem posvetuje, da ga izpremeni in da o njem sklepa. Obstrukcija je bila torej neumna kakor noč. Sedem možicev, ki ne znajo sploh nič drugega, kakor razgrajati, seje hotelo pridobiti nekoliko slave. Prizori, ki so se vsled tega izvršili, so obžalovanja vredni. Ali zoper take neslane burke in druge pomoči, kakor delo med ljudstvom, politično izobraževanje volil-cev, da ne bodo pošiljali drugič takih pajacev v državni zbor,
*
Ko so se prečitali vloženi spisi, je vstal mi* nistrski predsednik baron Bienerth, da utemelji jezikovne načrte. Takoj so začeli češki radikalci kričati obcug Bienerth*. Člani raznih strank so se zbrali okrog ministrskih sedežev; v dvorani pa ni bilo razumeti Bienerthovih besed. Najprej so poslanci Lisy, Bufival in Choc žvižgali na piščalke. Poleg Lisyja je stal poslanec Resel in si je tiščal ušesa, ker so ga bolela ysled neznosnih glasov. To je Lisyja užalilo in nastal je prepir. Na to je vzel Choc zvonec, kakršne imajo na ladjah in ga je vihtel. Lisy je potegnil iz svoje torbe za spise veliko železno ragljo; pričvrstil jo je na svojo mizico in jo je začel vrteti. Naenkrat je nastal prepir med radikalci in češkimi klerikalci. Hrup se je tedaj še povečal. V tem strahovitem dirindaju je govoril
ministrski predsednik baron Bienerth:
Ko predlaga vlada te načrte, izvršuje nujni ukaz dolžnosti in potrebe, katero priznavajo široki ljudski krogi. Naša iniciativa izvira iz splošnega prepričanja, da tako kakor doslej ne more in ne sme ostati. Pred važnim preobratom stojimo. Odločiti se mora, Če naj trpimo, da ovira narodni prepir na foškem, ki leži kakor mora nad vsem javnim življenjem v Avstriji, tudi druge živ ljenske interesi. Odločiti se mora, ali naj vlačimo ta narodni boj kakor večno bolezen s seboj, ali pa naj ga premagamo vsaj toliko, da se omogoči redna uprava in trajno uspešno skupno življenje strank v parlamentu. Vsi prizadeti go-
spodje so jasno izrekli, da so morejo proporna vprašanja urediti samo z zakonom. Kar potrebujemo, je trajno, nepreporno učinkovanje z a-kona namesto negotovih naredb, ki se menjajo kakor prihajajo vlade. Kar potrebujemo, je javnost in nedvomnost zakonskega besedila namesto nestalnega značaja osebnega tol« mačenja, ki ne prihaja niti od volilnih in odgovornih oblasti, ampak od podrejenih vladnih organov. Določbo potrebujemo, ki nima v sebi zna« menja samovolje, temveč se izraža kot čim pravičnejša razsodba med prepornimi stranka mi. Samo ta zakonodajna zbornica more biti tak razsodnik. Vlada ima seveda nalogo, ne le sodelovati pri razsodbi, nego tudi podajati svoje predloge. Naloga vlada je jasna. Največjega pomena je bila prava omejitev tvarine. Vlada si je morala reči, da zahteva uspeh prav določeno mejo, če se hoče zakonodajstvo obvarovati raz-pršenja moči. Vlada je morala torej prijeti samo najnujnejše, kar je na srečo tudi najzrelejše. Načrti ne izvirajo iz proste konstrukcije in fantazije, temveč so posledice neštetih izkušenj težkih desetletij. V njih je ttkorekoč bilanca narodnih bojev na Češkem. Državna uprava seveda ni mogla nastopati z narodnega stališča, temveč je morala vzeti upravne potrebo za merilo. S tega stališča smo morali iskati narodni kompromis. Kjer nismo imeli navodila prepornih strank, smo iskali srednjo pot. Zakon ne prinese večnega miru, lahko ae pa redi poglavje, ki je dozorelo in to bo bolje, kakor dosedanja negotovost. Vmednarodnem položaju,ki še ni prost vsake nevarnosti in spričo velikih zakonodajnih nalog, ki čakajo v parlamentu, potrebujemo solidaričnega dela ▼ opravi v parlamentu. Tak sklep je mogoč v neposredni udeležbi strank pri vladi; par-lamentarične stranke, ki si pridobe zasluge z utemeljitvijo narodnega miru, ustanove tudi neposredno določevanje državne volje. Reditev narodnega vprašanja napravi prostor socialnemu zakonodajstvu, katero pričakuje ljudstvo od vas.
*
Med govorom ministrskega predsednika so sluge razdelili tiskani načrt. Poslanec Hubka vzame svoj načrt in ga vrže proti ministrom, zadene pa nekega poslanca. Vsled tega skoči češki klerikalec Šilinger proti njemu; oba bijeta po mizah in se prepirata na ves glas. Tudi drugi češki poslanci začno metati načrte v zbornico. Nemški nacionalec Seidl ponudi Lisyju dva vinarja za lepi koncert.
*
Češki agrarec Udržal predlaga, da se takoj otvori debata o govoru ministrskega predsednika.
Nemški nacionalec Kirchmayer se pridružuje temu predlogu, ki se soglasno sprejme. Seja se prekine na pol ure, da se vpišejo govorniki. Hrup traja dalje.
Predsednik Weisskirchaer podeli prvemu govorniku <proti>, poslancu Masaryku, besedo. Češki radikalci krič.e: Oho 1 To ne gre! Glasovati.
Predsednik Weifikirchner zapusti svoje mesto. Podpredsednik Steinwender prevzame predsedništvo.
Poslanec Masaryk hoče govoriti, pa ne more. Lisy potegne takozvano sireno iz žepa in začne piskati. Mladočehi kriče: Glasovati 1 Tudi Uho c ima Že sireno med zobmi. Hrup narašča. S tein wender stopi k Cehom in jih skuša pomiriti. Oglasi se treja sirena. Steinwender zvoni neprenehoma. Končno se hrup nekoliko poleže. Podpredsednik opominja poslance, naj se ne vedejo kakor veliki otroci. Češki radikalci kličejo: Vi ste ufiivec! — Enako besedo zagrmi Bialohlavek in zmerja, ter ga hoče udariti. Proha2ka se vmeša in sune Lisyja tako, da se opoteče. Kmalu je cela grušča skupaj. Fresl in Choc splezata čez klopi, da bi prišla Lisyju na pomoč. Pred ministrskimi sedeži, ki so že prazni, se razvije pravi boj. Brunner pograbi Lisyja okrog pasu in ga potegne proč. Hrup je kakor na semnju. Podpredsednik pokliče Bielohlavoka na red. Po dolgem času se kraval nekoliko poleže. Podpredsednik pravi Lisyju: »Saj se bo glasovalo, ampak ne zdaj, ker ima poslanec Masaryk besedo. Opozarjam častite gospode, da se trudijo šaman, ker se gospod poslanec M as ar y k ne odreče besedi. Jas sem pa že zi^jtrkoval in lahko vztrajan.»
Hrup «e dvigne iznova. Choc vrti svojo rtgljo. Tudi Bufival, Fresl in Hajn prineso raglje v zbornico. Lisy piska. Baxa in Bufival pa thlita kakor volkova. Cez nekaj časa začne Hajn zvoniti. Potem pridejo zopet sirene na vrsto. Kalina prinese dve veliki železni plošči v dvorano in muzicira kakor z renami. Razumeti ni besede. Krščanski sodalci nabirajo s klobukom prostovoljne doneske za muzikante. Končno vzame Lisy 75 centimetrov dolgo pozavno izpod svojega sedeža in trobi tako, da se sliši na ulico. Medtem izdelujejo nekateri krščanski social« čake iz papirja; ko so gotovi, jih hočejo posaditi radikalcem na gfave. Ti se branijo in razvije se sila komičen boj. Kadar je L<sy truden, posodi pozavno temu ali ohemu tovarišu.
Kraval je trajal do 4. popoldne* Med tem so se vriila po posredovanju poslancev Or Uit a in
P a čaka pogajanja pri predsedniku, ki so končno imele uspeb. Predsednik je obljubil, da prekine sejo in pride Masaryk jutri do besede, če se izpolnijo sledeči pogoji:
1. Kadar stopi predsednik na svoje mesto, mora biti mir v dvorani;
2. Ko zaprosi Masaryk, da se mu dovoli jutri govoriti, ga mora zbornica mirno poslušati:
3. Češki radikalci se morajo zavezati, da jutri ne bodo delali brupa.
To se je obljubilo in izpolnilo in tako se je <seja> zaključila.
Politični odsevi.
Nujnost godalno - demokratičnega predloga
zaradi ureditve jezikovnega vprašanja je bila, kakor smo že poročali, v parlamentu odklonjena. Meščansko časopisje je tudi pri nas ta dogodek skoraj do popolnoma prezrelo. Pa vendar je prav za Slovence tako poučen, da bi morali zelo temeljito razmišljati o njem. Lahko bi jim namreč dokazal, da je vsa narodna politika naših meščanskih strank popolnoma zgrešena ^n da bi bil zadnji čas, nastopiti nova pota. Za Jugoslovane je bil socialno-demokratični predlog največjega pomena. Ce bi bil sprejet, bi bilo prišlo tudi naše jezikovno vprašanje na dnevni red in bi bilo upanja, da se reši. Pot, ki so jo pokazali socialni demokratje, ni bila samo pravilna, temveč tudi edina, po kateri bi Slovenci prišli do uspeha. Narod, ki je na vsako stran v absolutni manjšini, ne more pričakovati svojih pravic drugače, kakor če pride narodno vprašanje za celo državo na dnevni red, zakaj tisti, ki imajo med nami svoje manjšine, jim tedaj ne morejo poskrbeti varstva brez kompromisa, ki bi tudi nam zagotovil praviee. Politika naših meščanskih strank se opira na slovansko vzajemnost. C 3 bi bila kaj vredna, bi morali veči slovanski narodi vpoštevati naše potrebe in uravnati svojo politiko tudi z ozirom na nas. A kaj se je zgodilo? Za socialno-demokratični predlog so glasovali seveda socialni demokratje vseh narodov, potem Jugoslovani in Rusini, Da so mu nasprotovali meščanski Nemci, se lahko razume; tudi krščanskim socialcem, ki so postali v novejših časih pravi šovinisti, se ni preveč čuditi, da so ga odklonili. Ampak proti nujnosti so glasovali tudi Cehi in Poljaki, slovanski «bratje», ki so s tem pokazali, da jim ni slovanska vzajemnost nič druzega, kakor limanica, na katero vabijo male slovanske kaline. •Slovanstvo* Poljakov je pravzaprav že davno znano. Ta gospoda stojo še vedno na starem stališču, da ni vredno pipe tobaka. Ampak Cehe smatrajo pri nas od nekdaj za prve Slovane. Res je, da bi radi izvrševali nekak protektorat nad vsemi avstro-ogrskimi Slovani. Ampak še na misel jim ne pride, da bi bili z malimi slovanski narodi takrat solidarni, kadar mali kaj potrebujejo, temveč zahtevajo vedno le takrat solidarnosti, kadar sami potrebujejo politične podpore. Po glavi se jim vrti vedno le njihovo smešno »državno pravo*. Vsi interesi avstrijski narodov so podrejeni njibovi •državni ideji*, vsa vprašanja slovanskih narodov so zanje osredotočena v »češkem* vprašanju. Za-raditega nočejo, da bi se rašilo splošno narodno vprašanje v Avstriji. In dokler bodo na svojem reakcionarnem državnopravnem stališču, je nemogoče, da bi imeli Slovenci od njih kaj druzega kakor zapreke.	*
A kaj je nam mar to zaprašeno državno pravo P Mi potrebujemo narodno avtonomijo za svoj obstanek, oni je pa nočejo. Kaj imamo torej opraviti z njimi P Mi iščemo svobodo, oni iščejo nadvlado. Madžare zmerjajo, pa sami ne iščejo nič druzega kakor Madžari, namreč vlado nad drugimi narodi. Ce bi hoteli priznati stališče Cehov, bi morali priznati, da imajo tudi Nemci in Italijani prav, če izrabljajo svojo moč proti nam. Skratka: Politika meščanskih Cehov je egoistična in nam skrajno Škodljiva in politična naloga Slovencev bi bila, da bi iz tega brezobzirno izvajali konsekvence. Narodno koristna je Slovencem in Jugoslovanom sploh samo pot socialne demokracije in kadar bo ljudstvo spoznalo, da je tako, bo tudi pri nas drugače kakor je.
Zapisnik o avatrijiko turški spravi je bil v sredo na dnevnem redu turškega ministrskega 6vot&*
Bojkot avstrijskega blaga na Tnrikem pojema. Centralni bojkotni odbor je pisal vsem odsekom po državi, naj opuste nadaljno agitacijo proti avstrijskim izdelkom, ker bo avstro - turški spor v kratkem rešen v zadovoljivem zmislu. Kakor turški listi poročajo, bo izročen turški vladi protokol ter se je nadejati, da bo tudi v kratkem podpisan. Veliki vezir je izjavil avstrijskemu poslaniku v Carigradu, da Lloydovi parniki že labko brez vseh zaprek začno dovažati blago iz Trsta. Avstrijski poslanik je izročil visoki porti protokol ter prijavil premembe, katere si Želi Avstrija v turško-avstrijskem dogovoru.
Gospodarski polom m Srbskem. Razni srbski Usti poročajo o polomu raznih srbskih tvrdk v Belemgradu in po deželi, ki so vsled nezmiaelne bojne agitacije prišle v denarne stiske ter so vstavile plačila. Pasi ve teh tvrdk znašajo okoli 3 milijone frankov.
rPUH»ltM—<if* *«*-
Državni zbor — zaključen!
Včeraj je bilo zasedanje državnega zbora nenadoma zaključeno. Zgodovina tega dogodka je v kratkem ta: Vodja trgovinskega ministrstva Mata j a jo v četrtek v svojem govoru dejal, da je v poštni službi češčina v nekih slučajih pripuščena. Ta izraz so smatrali Cehi kot ponižanje svojega jezika, pa so hrupno zahtevali izjavo, V četrtkovi seji je prišel Mataja že prepozno, da bi bil podal tako izjavo. V petek je pa ministrski predsednik Bianerth ni pripustil, ker šo Nemci izjavili, da ne bodo trpeli, da bt se vlada <vklanjala* Čehom. Vsled tega je bil v petek takoj ob začetku seje silovit vihar, ki je trajal nekoliko minut. Med tem je min. preds. Bienerth izročil predsedniku Weisskir chnerju pismo. Poslanci so to opazili, nastal je mir. Predsednik je prečital cesarjev reskrlpt, s katerim ae zaključuje zasedanje. Ministri so takoj zapustili dvorano. Med poslanci je pa nastal nepopisen htup. Vsi instrumenti, ker so jih imeli češki radikalci s seboj, so trobili, bobnali, škripali. Iz vrišča je pa naenkrat nastal prepir; posamezni poslanci so skakali čez klopi, mahali z rokami in naenkrat je bil v dvorani pretep kakor v najzakotnejši beznici. Kako je bilo, kaže najbolje to, da je bil n. pr. Udržal vgriznjen v prst tako da mu je tekla kri. Lisija so povalili na tla in grozovito pretepli. Ko je vstal, mu je bila vsa obleka potrgana, obraz razpraskan.
Preden so se poslanci razšli, so krščanski so-cialci peli »yolkshimno», socialni demokratje pesem o delu, češki in poljski socialni demokratje »Rdeči prapor*, nacionalni Nemci «Wacht am Rhein*, nacionalni Cebi pa «Hej Slovane*. Ko so socialisti drugič zapeli pesem o delu, je jela galerija burno aplavdirati, nato se je polagoma izpraznila zbornica.
Zaključenje pomeni, da v sedanjem zasedanju vloženi predlogi, nujni predlogi i. t. d. ne veljajo več za prihodnje zasedanje, ki bo moralo tudi voliti novo predsedstvo. Sedanje funkcionira le še provizorično. Poslanci ne dobivalo diet in nimajo imunitete.
Pravijo, da odstopi Bienerth s celim kabinetom in da sestavi Gautsch ali pa Beck novo vlado in da bo državni zbor v kratkem zopet sklican.
Domače vesti.
Zmedenost t klerikalni stranki je na nedeljskem shodu stopila na vrhunec. Ta ponosna stranka, ki se dela kakor vtelešenje vse politične moči in modrosti, je stala v nedeljo pred javnostjo kot klika brez progama in brez načel. V vprašanju, ki posega tako globoko v razmere ljudskega življenja, kakor socialno zavarovanje, nima na Kranjskem vladajoča stranka svojega mnenja in svojega stališča! Gospodje, ki delajo v deželi lepo in slabo vreme, izkušajo sedaj izvesti vse na svoj »demokratizem*, češ, da so za to, kar hoče ljudstvo. Ampak to je bila od nekdaj demagogija, ne pa demokracija. Ali naj bi še bilo, če bi bil vsaj izgovor resničen. Pa ni. Resnično je namreč to, da je nedeljski shod ovrgal stališče stranke in desa-vouiral njeno politiko. Odkar je vprašanja starost* nega zavarovanja na javni razpravi, so ga klerikalci izrabljali za svejo agitacijo. Pri volitvah so kmetom obljubovali »penzijo* in celo tako daleč so šli, da so socialnim demokratom očitali zavla-čenje zavarovalnega vprašanja. Še pri decemberskih dopolnilnih volitvah za kranjski deželni zbor so na ta način rogovilili proti socialnim demokratom, dasi je prav v tistih dneh socialna demokracija rešila državni zbor, čegar obstanek je prvi pogoj za vsako zakonodajno delo. Noben izgovor torej ne pomaga: Klerikalna stranka je zahtevala starostno zavarovanje in sicer tudi za kmete. Seveda ga ni zahtevala iz prepričanja, temveč ker je mislila, da se s tem prikupi' kmetom. Dr. Krek je v •Domoljubu* pisal o kmetskem zavarovanju in ga je priporočal. On je bil morda edini v kloriknlnj stranki, ki je imel prepričanje v tej stvari. In tudi on se je moral v nedeljo ukloniti. Klerikalna stranka se je na shodu izrekla zoper zavarovanje, pa zopet ne iz prepričanja, temveč zgolj iz strahu za kmetske mandate. Ne z eno besedo ni izkušala zagovarjali in vtemeljiti svoje nekdanje stališče, ampak pomagala si je iz zagate s frazami, ob katerih se človeku gabi, na primer naj država sama plačuje kmetom penzijb in podobne reči. Klerikalna stranka je torej potrdila, da ne pozna drugega namena, kakor ohraniti svojo pozicijo in da je pripravljena, pospeševati vsako nevednost in zmoto, če je le na koHst njenim mandatom. Kaj pa bo z njeno slavo, kadar se to ljudstvo reši svoje nevednosti in spozna, kako so ga klerikalci vodili za mi* P
Besedo »Rdečemu Prapora* daje sobotni »Slovenec*. Sicer je naša navada, da si vzamemo besedo sami, kadar se nam zdi potrebno. »Slovenec* pripoveduje, kar je že po zadnji izjavi župana Hribarja znano, da je on — župan — dne 19. septembra zahteval vojaštvo; nadajje pa pripeva«
duje še, kar doslej ni bilo znano, da je gospod župan utemeljil svojo zahtevo s soboto, češ, de* lavci bodo zvečer dobili plačo in tedaj bo nevarno. »Slovenec* pravi, da ima to vest iz najzanesljivejšega vira. Mi seveda ne moremo kontrolirati »Slovenčevih* zvez in virov, pač pa se nam zdi zelo čudno, da bi moglo imeti klerikalno glasilo tako reč res iz zanesljivih virov. Čudno. Še bolj čudno bi se nam zdelo, če bi bila ta vest resnična. Ljubše nam je, ne verjeti. Gospod župan je bil tiste dni zelo razburjen, kakor je bilo razburjenih mnogo ljudi; ampak na njegovem visokem mestu ima človek tudi v razburjenosti toliko razsodbe, da zna razlikovati razgrajače in delavce. Gospod župan je klical vojaštvo; to verjamemo po njegovi izjavi in tega mu prav nič ne zamerimo. Ge bi se bila takoj 18. septembra po noči postavila cela brigada na ulico, pa ne v patruljah, temveč tako da bi nastop hipoma imponiral, pa ne bi bilo treba pozneje skoraj gotovo nobenih kordonov in nobenih patrulj in ne bi bilo nobene prilike za bajonetne napade in za streljanje. Ampak da bi bil gospod župan zahteval vojaštvo zaradi delavcev, tega ne verjamemo. Župan vendar pozna mesto, v katerem vlada in mora vedeti, da se delavstvo ne sme meriti po Ribnikarjevih zizi-bambulah. Župan mora vedeti, da je večina delavstva organizirana, zavedna in takim idejam, kakršne izhajajo iz živjarskih krogov nedostopna. Z eno besedo torej — ne verjamemo. Zupan Hribar ni bil nikoli prijatelj delavstva; pometal je delavstvu mnogo polen pod noge; spominjamo se zelo neprijetnih reči. Ampak da bi pripisoval delavcem tiste lastnosti, ki so se kazale 18. septembra po noči, tega tudi od gospoda Hribarja ne verjamemo.
Najilbkejfto stranko ▼ Idriji je notar Pegan na shodu liberalnih zaupnikov imenoval socialno demokracijo. Včasi so tudi liberalci hoteli veljati za demokrate; a gospod Pegan pač nima nič demokratične krvi v svojih žilah. On vč, da je dobil Gangl več liberalnih kakor socialno - demokratičnih glasov in zato se postavlja: Gangl je naš. Za moč liberalne stranke pa ne dokazuje ta volitev čisto nič, zakaj gospod notar je pozabil, da je bil Gangl izvoljen v privilegirani kuriji, v kateri se ne more pokazati politični značaj prebivalstva. Pravo sliko daje samo splošna kurija in gospod notar bi že lahko vede), da je vsaka volitev, ki se je izvršila na podiagi splošne pravice, bodi si v državni sili pa v deželni zbor, pokazala absolutno večino socialne demokracije v Idriji. Ne najšibkejša, temveč najmočnejša stranka v Idriji je socialno - demokratična in če bi veljala za občino splošna in enaka volilna pravica, tedaj bi bila liri ja v socialno-demokratičnih rokah. Če misli gospod notar, da bo b takim omalovaževanjem socialne demokracije koristil stranki v Idriji, se moti.
Zaradi Belarjeyega imenovanja za deželnega šolskega nadzornika so vprizorili, kakor je znano, liberalci in klerikalci toliko viharja, kolikor so le mogli. Že takrat smo rekli, da je bilo tisto ogorčenje hinavsko in da so si imeli liberalni in klerikalni poslanci sami trkati na prsi, ker bi bili morali iz proračunskega provizorija izvedeti za nameravano imenovanje, če bi ga bili — čitali. Ko so prišli gospodje v zadrego, so se začeli izgovarjati, da jih je vlada y zadnjem trenotku presenetila s predlogo, pa da tedaj niso imeli več časa, da bi jo bili pregledali. Sedaj pa se je tudi celjski »Narodni Dnevnik* lotil te zadeve in piše:
»Resnica je:
da 'so državni poslanci že 10. decembra 1908 imeli v rokah tiskani proračun za leto 1909, dočim se je Belarjevo imenovanje razglasilo stoprav 24. decembra, potem ko je državni zbor vzprejel proračunski provizorij;
da stoji v IV. poglavju tega proračuna na str. 14. glede šolstva na Kranjskem črno na belem pod št. 3. »trije deželni šolski nadzorniki (VI. či-novni razred) 20.800 K», nekaj vrstic nižje pod št. 6. aktivitetne doklade z a tri deželne šolske nadzornike (VI, činovni razred) 3312 kron in na st. 49.: redna potrebščina je višja na Kranjskem za 8891 kron osobito radi plače za tretjega deželnega šolskega nadzornika*;
da so imeli poslanci ta tiskani proračun v rokah šest dni, preden je prišlo do glasovanja, a nobeden kranjskih državnih poslancev ni ugovarjal tej postavki, nihče je niti omenjal ni, zamolčali so jo popolnomo slovenski javnasti...;
da so kranjski državni poslanci to postavko zamolčali ne samo svojim tovarišem izvenkranjskira slovenskim državnim poslancem, ampak tudi ostalim slovanskim poslancem, ki bi v tej zadevi brez dvoma prišli na pomoč našim državnim poslancem;
da se je razpravljalo tako o nujnosti predloge o »računskem provizoriju* kakor o provizoriju samem, pa nihče izmed kranjskih državnih poslancev glede postavke nemškega dež. šol. nadzornika ni sinil besedice ... t
da so nekateri poslanci »Narodne zveze* po* Eneje glasovali proti provizoriju in merito, da pa •Narodna zveza* ob utemeljevanju, glasovati proti provizoriju, med razlogi ni navajala postavke nemškega deželnega šolskega nadzornika, ampak je imenovala nekako kot edini razlogi splošne politične razmere (ker Bienerth ni upošteval dr. Šušteršiča za svojo ministrsko listo 1) Ob glasovanju proti provizoriju torej postavka nem-
škega dež. šolskega nadzornika ni bila nikak nagib za glasovanje, ker takrat kranjski državni poslanci svojim tovarišem niti povedali niso, da je ta postavka v provizoriju ...;
da je vzlic vsem tem dejstvom kranjski deželni odbor po razglašenem imenovanju Belarjevem ogorčeno protestiral proti imenovanju. Dotični seji je predsedoval, državni poslanec in deželni glavar kranjski pl. Šuklje; poleg njega pa sta tačas bila v deželnem odboru državna poslanca dr. Šušteršič in Jaklič. In pl. Šnklje kakor tudi vitez Franc Josipovega reda dr. Šušteršič sta stara parlamentarca in diplomata, ki od njih ne moremo domnevati, da bi bila prezrla le, eno proračunsko dostavko;
da je po Belarjevem imenovanju ravno tako ogorčeno protestiral občinski svet ljubljanski v sej:, ki jo je vodil državni poslanec.*
Razvidno je torej, da uganjajo narodnjaški poslanci ene in druge stranke čisto navadne komedije. Če se že ne brigajo, kaj stoji v proračunu, tedaj si je lahko misliti, kako vestno študirajo druge predloge.
Goriška kmečka stranka je v svojem glasilu »Kmečki glas* objavila program, ki kaže, da so njega sestavljalci morda prav dobri ljudje, ampak na vsak način slabi muzikantje. Oddaleč se jim je nekaj zasvetilo o važnosti gospodarskih interesov, iz sestave vsega programa se pa razvidi, da obravnavajo gospodarsko razmere kakor pravi dile-tantje. Takoj v uvodu imajo lepe besede, ki pa sodijo morda v leposloven spis, nikakor pa ne v političen program. Tuše pravi: »Sebičnost posameznih stanov kakor tudi posameznega človeka pa ne sme segati tako daleč, da si čez mero pridobiva ugodnosti zase na škodo drugega, bodisi stanu, bodisi posameznika. Močnejši- ne sme izkoriščati sla-bejšega, ki se ne zna ali ne more ubraniti izkoriščanja. Radi tega se stranka protivi vsaki zlorabi duševnih in gmotnih (intelektualnih in materi-jalnib) sil*.
Kako pa mislijo dobrijani doseči, da močnejši ne bo izkoriščal slabejšega P Saj je bilo lepih naukov v vseh časih dovolj, izkoriščanja pa niso preprečili nikdar.
Vprašanje je, kako se bodo slabejši okrepčali, da se bodo mogli obraniti izkoriščanja. Seveda je to vprašanje nekoliko težje rešiti, kakor dajati močnim dobre svete, a kdor ne ve na to vprašanje odgovora, naj se ne ukvarja s politiko slabejšib. Cela vrsta zahtev v programu kaže, da se niso njega avtorji nič poučili o modernih gospodarskih načelih, ampak slepo posnemajo znane agrarne proroke. Tako n. pr. zahtevajo:
»V vsrstvo boljših cen domačih pridelkov zahteva stranka, da se obloži konkurenčno tuje (inozemsko) blago s čim večjo carino. Stranka je zlasti proti uvažanju tujega vina, in to tudi iz Ogrske, ter južnega sadja in zelenjav. Stranke bo delala proti prostemu uvažanju italijanskega krompirja ter bo zahtevala obdačenje istega vsaj od 1. junija do konca julija vsakega leta zato, da se na tas način zviša cena domačemu pridelku. V povzdigo"vinske ceno zahteva stranka zvišanje užitnine na pivo in zvišanje užitnine na vino, in to vsaj na Primor' skem. Stranka se pa ne bo protivila uvozu onih tujih pridelkov, kojih ne prideluje naša dežela v zadostni meri*.
Torej čim večjo carino. To je znano demago-gično sredstvo, ki je za kmeta brez pomena in samo poostruje nasprotje med kmetskim in mestnim prebivalstvom. Veliko več bi koristilo kmetom, če bi jih poučili o intenzivnem gospodarstvu. Skratka, voditelji kmečke stranke se morajo še prav mnogo učiti, če hočejo, da bo kaj iz organizacije kmetov.
Tudi o volilni reformi ima program goriške kmetske stranke svoje mnenje in sicer sledeče:
»Stranka zahteva splošno, enako in tajno volilno pravico tudi za občinske zastope in deželni zbor, to pa šele tedaj, ko bo izvedena davčna reforma v smislu naše programne točke pod 2.
Volilni zistem naj bo proporcionalen, t. j. število poslancev naj se ravna po številu prebivalstva.*
Točka o davčni reformi, na katero se tukaj skTcujejo, pa se glasi;
»O Jpravi	naj	se	neopravičeni zemljiški davek
in	mesto tega	naj	se	opravičeno izvede davek na
osebne dohodke. Kdor ima več dohodkov, naj razmeroma več plača. Strogo pa naj se pazi na to, da	nihče ne prikrije svojih pravih dohodkov. Stranka
je	prepričana,	da	če	bi vsak državljan plačeval
davek od svojih resničnih osebnih dohodkov, bi se zemljarino prav lahko odpravilo. Deželnih in občinskih stroškov naj se ne krije z dokladami na zemljišča, marveč na druge davke, v prvi vrsti na osebno dohodnino.*
Davčna reforma je stvar za se, o kateri bi bilo marsikaj povedati. Ampak zakaj naj bi splošna in enaka volilna pravica čakala na tako reformo, nam je neumevno, pa menda ludi učenjaki kmečkega programa ne bi znali povedati razlogov za to. splošna in enaka volilna pravica mora vendar obsegati danes prav tiste ljudi kakor jutri. Neodvisna je od vsakega davka; čemu torej čakati na davčno reformo? — Točka o proporcionalnem volilnem zistemu pa naravnost kaže, da sestavljalci programa še vedo ne, kaj zahtevajo. Proporcionalni volilni zistem ima nalogo, tudi manjšinam žago* toviti primerno zastopstvo; vsaj to bi morali vedeti ljudje, ki sestavljajo strankam programe,
Olika. Minulo sredo večer se je zgodilo V Dolinci (obč. St. Vid) gnusno dejanje. Kamnoseški pomočnik Alojzij Hafner je prišel ta dan v gostilno Fr. Sattlerja na sedmino. Tu so ga začeli napadati gostje s s^c. demokratom, z brezvercem — nazadnje pa so ga povalili po tleh ter ga tako premikali, da je sedaj težko bolan. Najhujši so bili: obč. odbornika Janez Zavašnik, VaL Babnik in pa gosp. Aloj zij Kovač. Stvar pride pred sodnijo I Taki so šentvidski katoliški možje. »Domoljub* pač premalo vrši nalogo, —izobraževati, ker njegov vpliv se kaže na načine, ki ne odgovarjajo izobrazbi. Več bomo še poročali.
Nesreča na železnici pri postaji Dutovlje-Skopo. V nedeljo zvečer je spremljal Viktor Škota iz Krajnevasi svojo sestro in svaka na postajo k vlaku proti Gorici ob 8. uri in pol. Prišli so na križišče ceste z železnico, ko so bile zapornice že zaprte. Mudilo se je in ušli so pri strani za-tvornic črez tir. Prišli so srečno skoro že črez, le 19 letni Viktor se je nesrečno zamudil, da ga je stroj nedeljskega zabavnega vlaka, ki je v tem trenotku pridrvil od Štanjela proti Trstu, prijel ter ga povozil. Vleklo ga je kakih 15 m dalje po tiru. Kolesa so mu šla črez prsa in mu jih zdrobila. Odtrgalo mu je tudi desno roko in nogo. Suknjo ponesrečenca je pripeljal vlak celo na postajo in tudi uro so našli še dobro ohranjeno na tiru. Dovršil je kmet. šolo v Gorici.
Umetnost in književnost.
Avstro-ogrska nagodba. Spisal dr. Ivan Zabukovnik. Izšla je ta brošura v komisijski založbi L. Schwentner v Ljubljani in velja 60 vin., po pošti 75 vin. Knjižica obsega na 79 straneh sledeča poglavja: 1. Postanek današnjega dualizma. 2. Razvoj ustavnih razmer v državi od leta 1848 do 1867. 4. Temelj dualizma iz leta 1867: I. Zadeve neizpremenljivo skupne. II. Zadeve pogojno skupne. III. Skupne zadeve, ki se upravljajo* po dogovoru. IV. Pogodbene zadeve, urejevane po degovorjenjih. V. Bilanca lanske nagodbe. VI. Trajnost dualizma.
Dopisi.
Gorica. Krajna organizacija v Gorici je imela tedensko predavanje v soboto, dne 23. januarja. Predaval je sodrug dr. Ferfolja o predsodkih. Predavanje je bilo yelezanimivo ter dobro obiskano. Zvečer je sledil sestanek sodrugov-akademikov in razgovor o taktiki.
V nedeljo ob 10, dopoldne se je izvolilo 4 odposlance za VIL strankin zbor v Ljubljani, in sicer 2 za deželno organizacijo in 2 za krajno organizacijo. Po zaupnem shodu je sledilo predavanje dr. Ferfolje o razmerju med inteligenco in proletariatom.
V soboto je bilo navadno predavanje ob 6. uri zvečer. Predaval je sodrug dr. Tuma o verstvu s stališča dualizma in monizma.
Iz stranke.
Zbor nemike socijalne demokracije n« Češkem je bil sočasno z našim zborom v Pragi. Predsedoval je poslanec S c ha f er, češko socialno demokracijo je zastopal poslanec N č m e c. Razpravljalo se je o rešitvi narodnostnega vprašanja in o organizaciji. Govorili so o tem med drugimi sodrugi dr. Adler, dr. Renner in Seliger. Ta je zagovarjal stališče, da naj se izvede narodna avtonomija v zmislu individualne ravno-pravnosti, tako da bi bil vsak Ceh in vsak Nemec na Češkem, naj biva že kjerkoli hoče, rav-nopraven. (To načelo je doslej najkrepkejše pov-darjala jugoslovanska Bocialna demokracija sa vso državo.) Poslanec Seliger je prpti teritorialni razdelitvi dežele na češke, nemške in narodno mešane okraje, kakršne zahtevajo Nemci in kakršne vladni načrt predlaga. Na zboru se je zahtevala tudi demokratizacija vseh zastopstev (občinskih, krajnih in deželnih.)
Listnica uredništva.
St. Vid nad Ljubljano: Prihodnjič,
Darila.
Tiskovni sklad.
Iz Amerike nam je poslal sodrUg Fran M emu h K 4'12 za tiskovni sklad «K de f ega Praporja. Sodrug Prest eri je daroval y isti namen 1 K. Lepa hvala! Sodrugi, spominjajte se tiskovnega skladal
Volilni sklad.
Izročil nam je sodrug Prhne (nabiralna pola) K 9 60 in sodrug Jarc (nabiralna pola 9t 34) K 11-40. Stalno nedeljsko omizje na Zg. Rožniku 5 K. Lepa hvala I
10 zapovedi
za zdravje
lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	24—8
Trnk6czy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni«
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krita, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opiavo, prepdasnike, vsevrslno perilo in druga oblačila. Naj finejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice >n druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce »n drugo perilo za gospode priporoča na/večja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—13
Klobuke, cilindre j|
b A Ani A A T najnovejših fagonah in v M vUpivU velikih izberah priporoča
3Van 5o|!K, Hjnbljasa
Pod Trančo štev. 2.
52-131
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, Čistilnice, preše za sadje i. t. d.?
Edino le pri
FR. STUPICA
v Ljubljani, Harije Terezije ceita fetev. L, Valvazorjev trg fetev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu Btavbanlh potreb&čln, port-land-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—9
10-8	*
G.&UK1I	II
LJUBLJANA Mestni trg št Zaloga manufat	1 .10.1 sil [tur- i
nega blaga na de	belo ^
1 = in drobno.	- i
i	p
Telafon it. 177 jj
L Tomažič
zaloga piva
62—19
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrobaško in :: češko pivo ::
« v
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleke, povrintke, zimske suknje, d-rlae plaiče za gospode in dečke. Najmodernejia konfekcija za damo in deklice. 52-14
Konfekcijska trgovina ^ v Ljubljani g
ar Pred škofijo štev. 19.
Scdrugi,souižljtBiKH
kaVarnc i« briVni«, Utr jt as razpolago Vaše
&;.=wh^ Jtdeei Prapor«!
k
Ceno perje za postelje 1
En kilogram sivega, osmukanega 2 K, napol belega K 2 80, belega K 4-—, prirna puhastega K 6'—, najboljšega prima, opukanega, najlepše vrste K 8-—, puh siv K 6-—, Del K 10 —, prsni puh K 12'—, od 5 kg naprej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (pavolnine — nankinga), tuhent, 170 : 116 cm velik in dve blazini, 80 : 58 cm veliki, napolnjeno z novim, sivim, očiščenim, izdatnim in trpežnim perjem K 16'—, z napol puhom K 20'—, s pubom E 24—, tuhent sama K 12'—,K 14'—, K 16-—, blazinice K 3'—, K3-50, K 4‘—, razpošilja proti povzetju, ne vračunši zavojnino, franko od K 10’— naprej. 52—17 Maks Berger, Deschenltz, 288 (Bčhmervvald).
Ce blago ne ugaja.se zameni ali pa vrne denar. — Cenik zasloni in franki).
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, VVolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur.
Častna ddaVnica
za popravila in nova del a.
Cene najnižje. Solna postrežba.
Materi x*rlijo tSvtono, po Cvrti in jctrmoal/iuc’potovali nojoe obrnejo
nStmonJ?stfmete£x*
» SjfuJbfjani ificlodvora&r mhrmJf/L
	P
	i
	i
	P
	i
	p
	i
	p
	i
	H
	i
	i.
	I
	P
	P
	I
	i
	i
	i
	1
lilltiaifiliilinBJfBJjBliBjraigifgJigljgJtgjili
.........................................  RSII
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljubljana Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—33
v Dobravljah, Goriško. RcgistroVana zadruga z omejeno zaVezo. Ustanovljena 1.1908.
Vino bo pošilja od 56 litrov naproj i po jako Binarnih oonah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konzumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
is	Zadružno	vodstvo.
n
A
A
A
/Jv
A
A
A
¥
M
M
M
\t
V
❖
M
M
Največja zaloga, s aioSavanJ *»
čopičev z« pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Maščobo za usnje.
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po */,, •/„ */, in 1 kg.	104-16
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode j najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
najoenejta tvrdka mi oni«*, nakupovanje
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr. ScbOnfelda.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. 61 psa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
“3“ Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja.
UstanoylJeno I. IS32.
t *
i \ V
l*daf*Ui'i i« »d|iv»rai undnik fus Birtl,
TW» l?i Pr, Unprat v Kranju.