KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. St 76 Ljubljana, september 1985 9 OB 29. SEPTEMBRU — DNEVU PIONIRJEV Kartonažna tovarna v mojih očeh Iz vsebine: stran — Ob 29. septembru — Dnevu pionirjev — Pripis uredništva 1 — Prvi podatki o poslovanju v obdobju januar—avgust 85 2 — Razgovor z novim tehničnim vodjem Milanom Kavklerjem 2 — Kontrola kvalitete proizvodov iz valovitega kartona v tozdu Kartonaža Rakek 3 - Tudi KTL skuša prodreti na zahtevno tržišče ZDA 5 — Za enako delo enak izhodiščni osebni dohodek 5 — Ob 10-letnici sozda Slovenija papir — Dolgoročni razvojni program do leta 2000 6 — Nekaj o zastopanju 6 — Priprave na volitve 1986 10 — KTL gostitelj 25. redne seje ... 12 — Proizvodno delo v šolskem letu 1984/85 12 — Pred občnimi zbori OOS 13 — Bili smo na Brionih 13 — Želeli ste reči, pa je to rekel že Janez Menart 15 — Nagradna križanka 16 Fotografije: Milan Seme Ko nas je tovarišica v vrtcu peljala na sprehod, da bi spoznali sosednje ulice, smo se ustavili pred veliko hišo. Tovarišica je rekla: "To je pa Kartonažna tovarna." Tovarna, no, vedel sem, kaj je tovarna. Le čudno se mi je zdelo, ker ni imela nobenega večjega dimnika. Ampak Kartonažna! Pod to besedo si takrat pač še nisem mogel predstavljati ničesar. A nisem bil radoveden. Ko sem prišel v prvi razred, nam je tovarišica že prvo uro govorila o našem pokrovitelju. Takrat nam je seveda natančneje razložila, kaj delajo v tovarni in zakaj se tako imenuje. Tako je bila moja prva predstava o tovarni popolnejša. Ker je naše dvorišče poleg tovarne, sem kmalu o tovarni vedel še več, kajti vsi smo radovedno gledali čez špranje, da bi videli, kaj se notri dogaja. Ko so nas delavci videli, se niso jezili, temveč so nam dajali celo železne frnikole. Verjetno so bile to krogljice od ležajev, gotovo pokvarjenih strojev. Pozneje sem tovarno videl tudi od znotraj. Za državni praznik smo pripravili za delavce proslavo, na kateri sem igral flavto. Bili so navdušeni, ravno tako pa smo bili tudi mi, saj so nas po proslavi pogostili s sokovi in sendviči. S tem pa mojega spoznavanja tovarne še ni konec. Vem, da se delavci tovarne ukvarjajo tudi s športom. Na Taboru večkrat igrajo nogomet s klubi drugih ljubljanskih tovarn. Imajo modre drese in na hrbtu znak KTL. Mi, otroci z Ledine, smo seveda takoj odkrili, da gre za Kartonažno tovarno. In jasno je bilo, da smo vsi navijali za njih: "DAJMO KTL!" Še vedno navijam za Kartonažno tovarno in želim, da bi bili vedno uspešni pri delu in v športu. Miha STOPAR, 6. a PRIPIS UREDNIŠTVA: Ob 29. septembru — Dneva pionirjev se je uredniški odbor našega Glasila na svoji seji 2. septembra odločil, da med učenci osnovne šole Ledina, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija, izvedel nagradni natečaj za izdelavo prispevka pionirji in KTL. V sodelovanju z ravnateljico šole in mentorico literarnega krožka Ljubico Kosmač na tej šoli smo po izvedenem natečaju med oddanimi prispevki v uredništvu izbrali tri najboljše ter se odločili da prvega Miha Stoparja iz 6. a razreda tudi objavimo. Druga nagrada pripada učencu Boštjanu Kocjančiču iz 7. b in tretja Poloni Srebotnjak iz 6. a razreda. Glede na skupni dogovor pa smo se odločili da skupni natečajni znesek vseh treh nagrad v znesku 2.400,— din damo literarnemu krožku te osnovne šole, honorar za objavljeni prispevek pa prejme učenec sam. Prepričani smo, da bo takega našega sodelovanja z Osnovno šolo Ledina v bodoče še več. M. S. PRVI PODATKI O POSLOVANJU V OBDOBJU JANUAR — AVGUST 1985 Proizvodnja še zaostaja za planom — ugoden rezultat pa smo dosegli pri izvozu na konvertibilno področje V času največje gostote dopustov je bilo v vseh temeljnih organizacijah proizvedeno 6.882 t izdelkov, kar je bistveno manj tako od plana kot tudi od dosežene proizvodnje v preteklem letu.Za proizvodnjo iz avgusta 1984 zaostajamo za 1.173 t, to pa pomeni, da je bilo tudi stanje naročil slabše kot v letu poprej, kar velja še posebno za proizvodnjo v Valkartonu, Kar-tonažni. Papirni konfekciji, Jelpla-stu in Tiki. V osmih mesecih znaša zaostanek za letnim dinamičnim planom že 3.157 t oziroma 5%. Medtem ko smo letos proizvedli 61.950 t izdelkov, od tega 5.374 t za izvoz, smo lani v enakem obdobju naredili 63.396 t, to pa pomeni, da s proizvodnjo padamo. Na podlagi proizvodnje in predelave valovitega kartona je stanje z naročili najslabše, kar kaže podatek, da je bila proizvodnja plošč v avgustu za 37% pod planom, kajti odjem s strani TOZD Kartonaža, Tika, 05 Valkarton je bil za tretjino manjši kot smo načrtovali, manj pa smo tudi izvozili in prodali plošč izven DO KTL. Izredno nizka proizvodnja plošč v avgustu nujno vpliva na osemmesečni podatek o proizvodnji plošč, kajti za planom zaostajamo za 11% oziroma za 3.439 t. Navkljub nizki proizvodnji pa je fakturirana realizacija za 12 % presegla dinamični plan in za 104 % lanskoletno avgustovsko fakturirano realizacijo, kar pomeni, da smo izpad proizvodnje reševali s cenami. Razen v Valkartonu in v Jelp-lastu smo dinamični plan fakturirane realizacije povsod dosegli in presegli. Izkoristek materiala kaže trend izboljšanja, saj je v letošnjem avgustu za 1% boljši kot v avgustu lani. V osemmesečnem obdobju pa se na področju izkoristka materiala ni nič premaknilo na bolje, čeprav vseh notranjih rezerv nismo izčrpali (odpis ali odprodaja starih zalog, previdnost pri internem transportu . ..). Zaskrbljujoč je padec produktivnosti v avgustu, razlagamo pa si ga s padcem proizvodnje na uro vloženega dela. Za avgust znaša produktivnost 23,76 kg/h in je za 11 % nižja od lanskoletne v avgustu in za 4% pod planirano. Tudi v osmih mesecih je produktivnost za 1% nižja od lanskoletne v enakem obdobju in za 5% pod planirano, ki jo presegata samo Sigma (za 11%) in Kuverta (za 29%). V avgustu smo izvozili (po izvozno carinskih deklaracijah) 761 t v vrednosti 573.169 $ kar je za 73% več od dinamičnega plana in 44% več od realiziranega izvoza v avgustu 1984. Na klirinški trg smo poslali 153 t blaga v vrednosti 251.816 Cl $, tudi to je več od plana, vendar pa • 14% manj od avgusta lani. Izvoz v letu 1985 od januarja do avgusta na konvertibilno področje znaša 2.543.646 $ in je za 16 % večji od dinamičnega plana in za 27% večji od lanskoletnega v enakem obdobju. Izvažali smo v ZRN, Grčijo, Madarsko, Italijo, Sirijo, Saud. Arabijo itd., s klirinškega področja pa v SZ in Češko. Precej manj kot smo planirali pa smo izvozili na klirinško področje (1.193.689 Cl $). Jožica BERNARD Mara Čušin pri visokem nalaganju proizvodov iz sive lepenke na paleto za čim racionalnejši prevoz do naročnika v Zapadni Nemčiji RAZGOVOR Z NOVIM TEHNIČNIM VODJEM TOZDA „KARTONAŽNA“ LJUBLJANA MILANOM KAVKLERJEM V proizvodnem procesu bo potrebno dati posebni poudarek kvaliteti in dobavnim rokom Želja uredništva Glasila KTL je, da vam kdaj tudi predstavimo naše nove strokovnjake in sicer tako z namenom njihove predstavitve, kakor tudi s težnjo, da nam pri tem kaj povedo o svojih načrtih in ciljih pri njihovem bodočem delu. Milan Kavkler nam je za uvod kot svojo predstavitev dejal: Rojen sem 3.3.1952 na Štajerskem in bom kmalu imel skupaj 12 let delovne dobe. K vam prihajam iz delovne organizacije ISKRA — AVTOMATIKA v kateri sem bil zaposlen 6 let na področju projektiranja. Vendar pa je bilo moje dejansko delo daleč od samega projektiranja, ker je bil v njega zajet celoten inženiring posel. Tako sicer prihajam iz popolnoma drugačne proizvodne panoge in mi je proizvodnja papirne industrije popolnoma nekaj novega. Smatram pa, da se obe proizvodnji na tehničnem področju nekje le izenačujeta, saj sta povezani s precej stroj- ništva. Ker pa sem po poklicu inženir strojništva, ki sem si ga pridobil s študijem ob delu, se bom tudi tukaj lažje vključil v izpolnje- Milan Kavkler vanje svojih delovnih nalpg. Moj osnovni poklic mi bo omogočal, da bom tako še lažje svojo šolsko in strokovno prakso vključil v po- vezavo pri izvajanju sedanjih nalog. Sam si želim, da bi v najkrajšem času nadaljeval s študijem na drugi stopnji in to sicer ne za dosego naslova dipl. ing. temveč, da se za potrebe dela strokovno izpopolnjujem, ker ne želim stagnirati na tem nivoju. Družinske okoliščine (majhni otroci, gradnja hiše itn.) so me sedaj pri tem zavirale, prav tako pa sem pri delu opazil pomanjkanje znanja tujih jezikov, zaradi česar sem se moral v to področje izobraževanja preje vključiti kot pa v poklicno šolanje. V mesecu dni kolikor ste pri nas tovariš Kavkler, ste se v grobem že spoznali s proizvodnjo v tej naši največji temelji organizaciji. Kakšen je vaš prvi vtis o njej, pa naj bo to o organiziranosti proizvodnje oziroma o opremljenosti strojnega parka, upoštevajoč seveda pri tem, da ste bili nazadnje le zaposleni v okolju, kjer se avtomatiki v proizvodnji daje večji poudarek? Kar se tiče same proizvodnje v tem tozdu, moram reči, da sem se o njej dodobra spoznal, saj je bilo potrebno že večkrat reševati razno problematiko in to predvsem v paralelnih faktorjih, ki jo spremljajo, kot so nabava, prodaja, vzdrževanje itn. ter ne v njej sami tako, da sem se le malo prehitro vključil v same proizvodne tokove. Smatram da je program proizvodnje zelo za- nimiv in pester, predvsem z mojega gledanja kot strojnika, glede zahtevnosti strojnega parka itn. Občutek pa imam, tako kot je to tudi v drugih branžah, da se strojni park nekje obnavlja ciklusno v določenem obdobju. Takrat se namreč nabavi določena grupacija strojnega parka s katerim se dela, dokler se po določenem času v celoti zopet ne obnovi. Iz tega izhaja, da je mogoče za to vrsto panoge strojni park le že nekoliko zastarel. Morda pa je nekaj resnice tudi v tem, da je sama organizacija vzdrževalne, razvojne ali kake druge službe (sam zaenkrat še ne morem reči katera) preslaba, pri stalni skrbi za izpopolnjevanje obstoječega parka in njegovega obnavljanja. Smatram, da ni izkoriščeno vse tisto kar bi lahko in moralo biti. S tem ne kritiziram nobenega, temveč le generalno iz tehničnega vidika gledano smatram, da bi se na tem strojnem parku še dalo dosegati večjo produktivnost ter tudi večjo kvaliteto. Prav tako smatram, da bi bilo potrebno vlagati manj dela v proizvodni proces skozi bolj kvalitetno opravljeno delo vzdrževanja in novo razvitih dodatnih izdelkov. To sicer ne na vseh strojih, ker za to nismo usposobljeni, ampak na kar precejšnjem procentu strojnega parka. Kar se tiče marljivosti kadra, v kolikor sem zaenkrat v tem času lahko spoznal, lahko rečem, da so ljudje pripravljeni zelo pridno delati. Zato moramo na drugi strani tudi skrbeti, da jim to delo na nekem delokrogu še olajšamo, ker bodo tako njihovi napori mnogo lažji. Vem pa, da je takih del zelo veliko, ker je pri nas asortiman proizvodnje zelo širok in bi na določenih točkah faz proizvodnje lahko razmišljali o olajšanju dela posameznim delavcem. Zato se bom na tem področju osebno po svojih močeh angažiral. Glede na vašo prejšnjo navedbo bi želeli, da nam odgovorite, čemu poleg že omenjenega boste pri svojem delu dali največji poudarek? Moj prvi poudarek bo na dveh stvareh, ki v proizvodnem procesu nikakor ne smeta izpasti in sicer " kvaliteta in dobavni roki ", Tretja stvar, ki pa itak skozi to vodi pa je izkoriščanje kapacitet, tako strojnega parka kot ljudi. Skozi prva dva bomo v bistvu koordinirali še tretjega oziroma obratno. V težnji, da bomo dosegali čim boljšo zasedenost strojnega parka, bodo tudi ljudje zasedeni optimalno. Gledati pa bo potrebno, da bomo planirali naročila pravočasno ter da bomo kvaliteto dvignili na tisti nivo, ki nekje Kartonažni po pojmu "Kartonažna tovarna" tudi pripada. Kot sem to tudi že dose-daj na raznih sestankih povdaril, poznam namreč tovarno le kot "kvalitetno tovarno" pri čemer ne mislim samo na naš tozd ampak KTL kot celoto. Ali imate tovariš Kavkler še sami kako željo, ki bi jo radi sporočili našim bralcem? Vsekakor je daleč od tega, da bi preje navedeni trije cilji bili edina težnja. Skrbel bom predvsem tudi za to da bo delavec, če neko delo dobro opravi in je za to nagrajen, se pri tem tudi zavedal, da je za rezultat tega njegovega uspeha. vloženo delo sodelavcev predvsem njemu v prid. Zato ne sme pozabiti, da če se nekdo trudi, da bi se neko delo opravilo kvalitetnejše in pravočasno, da bi nekdo skušal morda celo podzavestno, to podreti za njim. Tu bomo dali posebni poudarek v osebni odgovornosti vsakega delavca na vseh nivojih dela. Smatram, da je za potrebni nadaljnji razvoj takega tozda kot smo mi zelo pomembno, da se daje poudarek odgovornosti za opravljeno delo na vsakega posameznika, in ne samo na tiste pri katerih nekje to piše. Prav tako mora biti jasno vsem delavcem, da če nekdo odklanja opravljanje nekega dela, mora to tudi utemeljeno dokazati zakaj, kot recimo če se čuti ogroženega iz zdravstvenega vidika itd. Tu pa so nato zadolžene naše strokovne službe,da take primere rešujejo. Iz teh mojih besed naj bi torej tudi jasno izhajala potreba razumevanja naših delavcev zakaj bo morda potrebno v teh zadnjih treh mesecih leta to odgovornost stopnjevati, kajti izpolnjevanje proizvodnega programa za doseganje letnega plana bo zelo napeto. V bistvu bo šele poudarjena zavest vsakega posameznika tista, ki bo lahko garantirala, da bo plan tudi dejansko lahko dosežen. Toliko kot moj dodatek k preje navedenim ciljem. Prepričan sem tovariš Kavkler, da bodo te uvodne informacije in še predvsem pogledi na potreben odnos do vsakega dela, vaša dobra predstavitev. V imenu uredniškega odbora se vam zahvaljujem za podane odgovore in vam v imenu bralcev želim, da bi na področju vaših delovnih zadolžitev uspešno vodili to temeljno organizacijo. "Hvala lepa !" Razgovor vodil in za objavo pripravil: Milan SEME Kontrola kvalitete proizvodov iz valovitega kartona v tozdu Kartonažna Rakek Pokazati napake in zablode, da bi se preprečilo njihovo ponavaljanje in posledice — to je cilj kontrole. Fayol UVOD V moderni samoupravno organizirani družbi kvaliteta v vse večji meri prodaja proizvod. Če primerjamo nekdanjo situacijo, ko je bilo blagovno povpraševanje večje od ponudbe, z današnjim stanjem, ki očitno kaže na višek blagovne ponudbe je jasno, da postaja značaj kakovosti, kot osnova za dolgoročno sodelovanje in plas-man, vse večji. Lahko ugotavljamo, da sta dolgoročno sodelovanje in zagotovljena prodaja izdelkov osnova za stalni in visok dohodek organizacije združenega dela, ter s tem eden osnovnih ciljev samoupravnega sistema. Ker kvaliteta proizvodov znatno vpliva na uspešnost poslovanja in je značajen element dohodka, mora brezpogojno postati predmet samoupravnih odločitev delavcev v temeljnih organizacijah. V samoupravno organizirani družbi tržišče ne deluje več kot klasičen regulator med povpraševanjem, kvaliteto, ceno in ponudbo. Zato je dogovarjanje osnova celotnega sistema, kjer se tudi kakovost pojavlja kot sporazumna tema med željo kupca in možnostmi proizvajalca. Važno je, da kvaliteto ne ocenjujemo več kot nekaj absolutnega, temveč kot relativen pojem, ki je nedvomno definiran z dogovorom med proizvajalci in kupci. Razvoj znanosti na področju kvalitete je dosegel stopnjo, kjer velja ugotovitev, da je nujno potrebno vplivati na kakovost proizvodov v vseh fazah poslovnega delokroga od analize tržišča, preko razvoja do proizvodnje in prodaje v kolikor želimo izdelati dober proizvod ter si s tem zagotoviti dolgoročno poslovno sodelovanje. Sistematske raziskave področja kakovosti so v vseh državah pokazale, da so poti za doseganje tega Izdelave proizvodov iz valovitega kartona v tozdu Kartonaže Rakek cilja enotne in da so tudi pogledi na te poti enaki, predvsem za izvajanje potrebnih akcij, tako v industrijsko razvitih socialističnih kot kapitalističnih državah. Poti in načini za doseganje postavljenih ciljev Vgrajevanje kakovosti v proizvode pomeni, uveljavitev sprejetih načel politike in definicije kakovosti OZD v celotnem procesu proizvoda, ki poteka po naslednjih fazah: — analiza tržnih zahtev za proizvod , — ugotovitev potrebnih tehničnih, ekonomskih in tržnih lastnosti, — postavitev tehničnih zahtev z raznimi parametri in podatki, ki jasno odrejajo kakovost proizvoda, — izbor sodobnih in ekonomičnih surovin in sestavnih delov, — uveljavljanje "tehničnih zahtev" v tehnološkem procesu. V analitskem delu procesa, to je ugotavljanje in postavljanje tehničnih zahtev proizvoda, ima služba kakovosti nalogo uveljaviti načela politike in definicije kvalitete organizacije združenega dela. V izvajalnem delu procesa, to je pri uveljavljanju tehničnih zahtev, pa ima nalogo ugotavljanja ustreznosti o-pravljenega dela z določili tehničnih zahtev po vsaki od izvajalnih faz procesa. Operativna kontrola v tozdu, kot samostojni člen službe kakovosti, ugotavlja kvaliteto na podlagi kontrolnih tehnoloških postopkov na več mestih izdelav nega dela procesa proizvodnje in sicer: — pri prevzemu surovin, sestavnih delov in pomožnih materialov, kot vhodna kontrola, — med izvajanjem izdelav ni h operacij kot medfazna kontrola in av-tokontrola, — pri izdelavi proizvoda kot končna kontrola, — kot kontrola normalnega in posebnega orodja, — kot kontrola delovnih sredstev, — kot reševanje reklamacij kupcev svojih izdelkov. O svojih ugotovitvah vodi statistiko, podatke za to pa zajema na kontrolnih delovnih mestih v za ta namen pripravljene obrazce. Služba kakovosti v tozdu je samostojna služba, neodvisna od proizvodnje in ostalih udeležencev v procesu izdelka, ter za svoje delovne dolžnosti direktno odgovorna individualnemu poslovodnemu organu. Pri svojem delu mora upoštevati dokumentirane podatke o izdelku, ki določajo kakovost proizvoda. Tehnološka služba tozda je na podlagi meritev tipskih preizkusov in poznavanja redne proizvodnje dolžna zagotoviti dokumentacijo o proizvodu, ki nedvoumno določa lastnosti in karakteristike izdelka, za prevzemanje tržne ponudbe ali sklepanje prodajnih pogodb. Prodajna služba je dolžna pri sklepanju prodajnih pogodb oziroma ob sprejemu naročil, dosledno u- poštevati s strani tozda deklarirane podatke o proizvodu ter jih priključiti naročilu kot tehnični dodatek, potrjen s strani naročnika. Metode dela in operativne postopke delavcev v zvezi z preverjanjem kakovosti v posameznih fazah procesa nastajanja proizvoda, vsebuje v podrobnosti pravilnik o kakovosti, v skladu z obstoječim JUSK, zakonom o standardizaciji, zakonom o obligacijah, zakonom o prenosih, kakor tudi v določilih in predpisih, ki se na to dejavnost (zakon o merskih metodah in merilih) nanašajo. Vhodna kontrola Vhodna kontrola je dolžna zagotoviti, da v proizvodne enote prihajajo samo materiali, katere lahko v normalnem tehnološkem postopku zadovoljivo predelajo. Podlaga za to so interni predpisi JUSK ali ostali standardi, oziroma primerni dogovori z dobavitelji, ki omogočajo zgoraj navedeno predelavo. Izdelava internih predpisov v nabavno-kontrolnem smislu obsega definicijo za vsak nabavljeni reprodukcijski material, dolžna pa ga je dosledno upoštevati nabavna služba pri nabavi vsakega materiala, kot tudi vhodna kontrola pri odločitvi za sprejem materiala. Nabavna služba in vhodna kontrola lahko odklonita nabavo, oziroma pregled materiala za katerega nimata tehnično nabavnih pogojev. Nabavno kontrolne predpise, na podlagi izkušenj ali obstoječih standardov, izdeluje razvojni oddelek ali druge ustrezne službe, ter morajo vsebovati: — naziv materiala z opisom in šifro, — dovoljeni način embaliranja, — zunanji izgled z definicijo napak v smislu sprejetja ali reklamacije, — način odvzema vzorca za analize, ter vrsta in metoda teh analiz, — vrednost posameznih parametrov določb, ki pogojujejo sprejetje oziroma reklamacijo, — eventueno skico, risbo ali načrt z oznako posameznih parametrov po zahtevnosti in toleranci, — barvno karto z tolerancami odstopov in vzorec z točno oznako uporabnosti, — navedbo sistema vzorčenja in kraja pregleda. Zgoraj navedene določbe so dinamičnega značaja in obstaja možnost popravka, ko nastopi za to potreba, vendar jih ne more enostransko spremeniti nobena zainteresirana služba. Organizacijsko obliko vhodne kontrole delimo na tri področja: — osnovni reprodukcijski material, — tehnični in pomožni material, — kooperantska dela; polproizvodi Dela na navedenih področjih vršijo vhodni kontrolorji, posamično vendar zanesljivo, oziroma združeno a ko obseg dela to zahteva. O prispelem materialu se vodi evidenca na posebnih, za to pripravljenih karticah, iz katerih je razvidna kakovost materiala posameznih dobaviteljev. Z analizo teh kartic pridemo do rezultata, ki je lahko eden od faktorjev odločanja, o nadaljnem poslovnem sodelovanju z konkretnim dobaviteljem. Dolžnost vhodne kontrole je, da o svojem delu obvešča tako samoupravne kot strokovne organe tozda. V ta namen izdeluje vsake tri mesece poročilo vhodne kontrole, na podlagi katerega se uvede razne ukrepe v nadaljnem gospodarjenju. Medfazna kontrola Namen medfazne kontrole je, da v samem procesu proizvodnje odkriva odstopanja od tehnološkega predpisa, ter s tem preprečuje, da bi slab proizvod prešel vse faze dela. Svoja opažanja in ugotovitve registrira na licu mesta, ter je lahko uspešna samo takrat, kadar proizvodnja nemudoma ukrepa na njene prikazane ugotovitve. Za dobre rezultate kontrole kvalitete je bistvenega pomena pravilna določitev lokacije kontrolnih točk. Prav tako od števila in lokacije ter zaporedja kontrolnih mest v veliki meri zavisi višina stroškov kontrole. V proizvodnji predelave valovitega kartona je smiselno, da za kontrolna mesta določimo posamezne stroje, kontrolne točke, ki jih ko- ntroliramo na samem proizvodu, pa so odraz kvalitetnega dela posamezne operacije stroja. Svoja opažanja medfazna kontrola beleži na statistične obrazce, katerih rezultati so izredno p omembi za tehnično vodstvo in so mu v pomoč za uspešno vodenje proizvodnje. Nujno je, da za to izdelujejo mesečna poročila medfazne kontrole. Zbrani podatki pregledov po kontrolnih točkah jasno kažejo na katerih operacijah delo ni opravljeno, v smislu tehnoloških zahtev in koliko je teh napak pri določenem številu pregledov. Iz specifikacije obhodov in pregledov, pa dobimo jasno sliko uspešnosti posameznega kontrolnega mesta. Med podatki je treba posebno pozornost posvetiti ugotovitvi pri koliko obhodih stroj ni obratoval in kakšno je število pregledov nekvalitetnega dela. Ti pokazatelji nam med drugim kažejo na tehnično izrabljenost strojev ali posameznih delov, kar je povod, da se začne razmišljati o popravilu ali generalnem remontu teh naprav. Zelo pomemben prikaz medfazne kontrole je pregled uspešnosti delavcev. Iz statističnih podatkov je razvidno kateri od delavcev trajno ne dosegajo zadovoljivega rezultata. Ta ugotovitev nas logično sili k iskanju rešitev, to je, premestitev manj uspešnih delavcev na opravljanje drugih del oziroma nalog. Prav tako je pomembno, da medfazni kontrolorji pri svojem mesečnem poročilu v pismeni obliki podajo svoja opažanja in mnenja, katera so lahko zelo konstruktivna, ter se med drugim, na podlagi le-teh, mora menjati plan kontrole, ki zajema število pregledov, lokacijo kontrolnih točk in mest. Končna kontrola Končna kontrola je zadnji člen kontrole kvalitete izdelkov v tozdu. Njena naloga je, da v tej fazi izloči morebitne slabe proizvode, ki jih ni uspela predhodno odkriti medfazna kontrola. Kot podlaga za ugotavljanje kvalitete proizvodov ji služi kontrola dokumentacija. Izbor navedene dokumentacije je deloma predpisan z zakonskimi določili, deloma pa je odvisen od specifičnih zahtev do konkretne proizvodne veje. Dolžnost končne kontrole je, da vsake tri meseci izdela poročilo končne kontrole. Iz vsebine teh poročil, mora biti jasno viden odnos do posameznega kupca in sicer na podlagi števila reklamacij in njihove vsebine, ter njenih vrednostih. Na podlagi teh podatkov je potrebno ukrepati v smislu izboljšanja kakovosti izdelkov s tem, da se pri posameznih artiklih poveča kontrola ali pa se spremeni dokumentacija proizvodov. Tehnični pogoji za kontrolo kvalitete z vzorčenjem V vseh fazah kontrole kakovosti izdelkov v tozdu Kartonaža Rakek Tudi KTL skuša prodreti na zahtevno tržišče ZDA uporabljamo sistem dvojnega vzorca po Dodge Romijovih (AOQL) tabelah. Velikost vzorca se določi na osnovi velikosti serije in povprečnega odstopanja od predpisane kvalitete v odstotku, ki je naveden v kupoprodajni pogodbi. N1 = 270 N2 = 505 C1 = 9 C2 = 34 Pregledamo N1 = 270 kom in v kolikor najdemo C1 = 9 kom ali manj, pošiljko prevzamemo. Ako najdemo slabih preko C2 = 34 kom pošiljko zavrnemo. V primeru, da je količina slabih prirezov iz valovitega kartona večja od C1 in manjša od C2, moramo vzeti dodatni vzorec N2 = 505 kom. Če je po pregledu N1 + N2 = 775 kom skupna količina slabih manjša ali enaka C2 = 34 kom pošiljko prevzamemo, v nasprotnem pa jo zavrnemo. Stroški kontrole kakovosti proizvodov Kontrola našega ožjega proizvodnega procesa je pravzaprav kontrola kvalitete izdelkov. Faktorjev, ki vplivajo na dejansko kvaliteto proizvpda pa je ogromno. S kontroliranjem proizvodov obenem kontroliramo tudi bistvene faktorje s tem pa lahko analiziramo vplive na kakovost proizvodov, ter tako otežkočamo ponovitev slabe kvalitete. S samo kontrolo kakovosti nastanejo dodatni stroški, ki so pa precej stalni ne glede na količino pregledov oziroma izdelkov, kar je zelo dobro razvidno iz grafikona stroškov optimalne kontrole. Primer: Prispela pošiljka 6.000 kom prirezov iz valovitega kartona, za katere je dogovorjen povprečni dovoljeni odstotek odstopanja od predpisane kvalitete v izvozu 3 %. Vzamemo tabelo za KT = 3 % in poiščemo red 5001—7000, kamor spada pošiljka 6.000 kom in izvlečemo sledeče podatke: N1 + N2 = 775 Kakovost kot perilo pri izbiri dobavitelja in združevanju z novimi člani organizacij združenega dela Poudariti je dejstvo, da je za kakovost izdelka bistvenega pomena kvaliteta uporabljenega materiala. Ker predstavlja eventuelna slaba kakovost velik strošek in delovno obremenitev, ter moralno škodo, mora vsaka organizacija uporabljati sistem "izbranih dobaviteljev". Posebnega pomena za kakovost in gospodarnost bodoče proizvodnje pa je kvaliteta in druge lastnosti izdelka, to je: — komplementarnega asortimenta, — izdelanega v kooperaciji, — kot sestavni del proizvoda ali naprave, — za katerega namerava kupiti licenco. V vseh navedenih slučajih mora biti konkreten proizvod preizkušen na podlagi tehničnih zahtev oziroma standardov OZD. Da bi se ohranil nivo dosežene kvalitete izdelkov tudi s pripojitvijo novih organizacij v delovno organizacijo, se pred sprejemom ugotovi njen nivo kakovosti in po potrebi možnosti njene prilagoditve nivoju lastne kvalitete. Franc UDOVIČ Ali nam bo uspelo, se sprašuje ne samo Boris Koželj, ki poleg svojega komercialnega znanja in prakse na zunanjem tržišču vlaga veliko naporov, da bi tudi v proizvodnem procesu tozda Kartonažne izdelali kvalitetno in v dogovorjenih dobavnih rokih prve pošiljke proizvodov za zahtevno tržišče ZDA temveč vsi vodstveni in proizvodni delavci, ki so s povečanim trudom angažirani v tem poslu. V zadnjem času smo že dvakrat in kmalu bomo tudi tretjič na- polnili velik kontejner s kartonskimi škatlicami za pakiranje žvečilnih gumijev ter poslali naročniku firmi WORLD CANDIES Inc iz Nevv Vorka v ZDA. Po obisku predstavnika firme v začetku meseca oktobra, ko se bo odločalo o morebitnem nadaljnem sodelovanju pa bomo šele videli, ali nam je ta pomembni korak tudi uspel in o čemer bomo bralce sigurno obvestili. M. S. Za enako delo enak izhodiščni osebni dohodek Objavljena tabela pregleda izplačil osebnega dohodka kar brez strokovnega komentarja že v osnovi prikazuje velike razlike med osebnimi dohodki delavcev po naših temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Delno tudi zaradi tega je poslovodni odbor DO KTL na svoji seji dne 3.9. 1985 imenoval komisijo, ki mora pripraviti enotni katalog razvida del in nalog za DO KTL kot celoto in ga ovrednotiti z enotno analitično metodo upoštevajoč določila referendumsko sprejetega novega Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Tako bomo pristopili k uveljavitvi že dolgo časa proklamiranega načela "za enako delo enak izhodiščni dohodek". M.S. INFORMACIJA 0 NETO OSEBNIH DOHODKIH ZA POLNI DELOVNI ČAS, BREZ DODATKOV IN Z MIN. DELOM ZA MESEC AVGUST 1985 ( 184 ur) Razred T0ZC DSSS Karto- naža Rakek Lepen- ka Tržič Valkar ton Logat. Karto-nažna Ljubi j DE-10 DE-20 DE-30 DE-50 DE-60 DE-80 Papirna konfek. Ljubij DSSS iJelplas Kamna gorica :Tika Trbov- lje Kuverta Ljubij. Embal eerv. Koper DO KTL 30001- 40000 4 4 4 19 7 6 2. 4 4 6 20 4 10 75 40001- 50000 143 57 181 250 64 111 35 23 17 77 26 10 74 16 834 50001- 60000 61 32 133 189 68 36 29 15 16 25 62 43 7 47 5 8 587 60001- .70000 15 25 52 130 40 16 13 42 10 9 14 41 1 19 27 324 : 70001- 80000 6 5 10 55 20 5 13 8 5 4 8 32 10 16 1 143 ■ 80001- 90000 3 3 3 33 10 8 6 5 6 6 18 2 9 1 80 90001- 100000 1 3 7 2 3 1 1 2 8 1 .4 1 27 100001- I20ooq 2 1 1 8 2 1 1 1 2 1 2 6 3 5 1 29' nad 120000 1 1 1 1 5 1 6 15 SJtBP A J : 234 128 388 694 213 183 102 72 68 56 176 185 39 160 72 38 2114 Najnižji OD : 33288 38459 37415 34957 34957 37145 38006 '51747 36402 43045 33866 31464 32186 37819 53367 38922 31464 Najvišji OD : ’ 115344 117529 125425 124503 103638 107476 107415 105557 124503 103037 134224 136870 95673 137521 168872 110764 168872 Povprečni OD : 50516 54647 53254 56940 57720 51156 58378 66211 59405 55344 54585 67C37 44677 54077 80592 48761 56317 Št.PK delav. 126 71 • 188 354 107 141 52 2 22 30 138 5 19 36 40 977 0 neto OD 45769 48096 48901 48151 48819 46348 49248 57312 50432 50052 49333 46873 37363 48692 68006 48768 OB 10-LETNICI SOZDA SLOVENIJA PAPIR NEKAJ O ZASTOPANJU Desetletnica hitrega razvoja Desetletnica sozda Slovenija papir je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, ki jo je le-ta opravila v preteklem obdobju in v katerem so bili zabeleženi vidni uspehi v gospodarjenju seveda ob sočasnem spremljanju določenih težav. Iz te uvodne misli prispevka Franca Capudra odgovornega urednika BILTEN-a glasila sozda Slovenija papir smo se odločili, da v našem Glasilu za vse naše bralce iz številke 7 — 8 BILTENA povzamemo odgovore predsednika poslovodnega odbora DO KTL Mirana Riž-nerja na vprašanja, ki jih je pisec prispevka z namenom, da osvetlimo to obdobje, poslal vsem direktorjem delovnih organizacij sozda. 1. KATERI SO BILI POGLAVITNI RAZLOGI ZARADI KATERIH SO SE VAŠI DELAVCI ODLOČILI ZA TO ORGANIZACIJO? KTL je zainteresirana za trajno zagotovitev domačih surovin. V ta namen je vlagala znatna sredstva v razširjeno reprodukcijo papirne industrije, istočasno pa je tudi prepričana, da je možno v okviru sestavljene organizacije lažje in ceneje vskladiti program in razvojne načrte s potrebami domačega trga ter izvoza. 2. ZNANO JE, DA VSE DELOVNE ORGANIZACIJE NISO ISTOČASNO PRISTOPILE V SOZD. ZAKAJ JE BILO TAKO? Na vprašanje bodo najbolje odgovorile prizadete DO. 3. ČEPRAV JE AERO TOZD Medvode SODELOVALA V ZAČETNIH RAZGOVORIH O ZDRUŽEVANJU V SOZD K TEJ ASOCIJACIJI KASNEJE NI PRISTOPILA. ALI MENITE, DA SO BILI RAZLOGI ZA TO RES UTEMELJENI? Oceno naj da AERO TOZD Tovarna celuloze Medvode. do leta 2000 Razvojni program do leta 2000 je po naročilu Splošnega združenja celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije ter SOZD Slovenija papir izdelal Industrijski biro iz Ljubljane. Namen študije je bil predvsem strnitev in uskladitev razvojnih programov in konceptov s surovinskimi možnostmi in potrebami ter razpoložljivimi 4. SESTAVLJENA ORGANIZACIJA IMA SEDEŽ SICER RES V LJUBLJANI. VENDAR DELOVNE ORGANIZACIJE POSLUJEJO NA RAZLIČNIH LOKACIJAH. (PRECEJ ODDALJENIH. KAKO TO VPLIVA (ALI JE ŽE VPLIVALO) NA MEDSEBOJNO (USPEŠNO-NEUSPEŠNO) SODELOVANJE? Razdrobljenost SOZD-a na več lokacij najbrž ni vplivala na uspešnost in obseg medsebojnega sodelovanja. Vprašanje pa je, če so obstoječi prostori, opremljenost, ter kadri zadostni za sedanje oziroma prihodnje naloge SOZD-a. 5. NADALJNI RAZVOJ PANOGE JE ODVISEN TAKO OD POSODABLJANJA OPREME KOT POVEČANJA ŠTEVILA STROKOVNJAKOV NA VSEH STOPNJAH. KAKO GA URESNIČITI OB PREMAJHNIH SREDSTVIH OZIROMA PREMAJHNEM ZANIMANJU KADROV ZA ŠOLANJE (4 IZMENSKO DELO ...)? Proizvodni program KTL zajema področje papirno predelovalne industrije. V preteklosti so bila vlaganja zelo skromna zato je proizvodnja dokaj slabo mehanizirana in avtomatizirana, ter je potrebno še mnogo ročnega dela za strežbo strojev oziroma vodenje proizvodnih procesov. V planskih usmeritvah za srednjeročno in dolgoročno obdobje načrtujemo proces modernizacije proizvodnje. Predvidevamo, da se kljub povečanemu obsegu proizvodnje število delavcev ne bo povečalo. Potrebne strokovne delavce bomo pridobili z dodatnim izobraževanjem obstoječih delavcev ter dodatnim prilivom iz izobraževalnih ustanov. 6. CENE ZA VHODNE SUROVINE SKOKOVITO NARAŠČAJO PA TUDI DENAR JE VSE DRAŽJI (KREDITI), LASTNIH SREDSTEV PA MALO. KAKO UKREPATI V TAKEM POLOŽAJU? JE IZHOD KREPITEV sredstvi in priprava podlage za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planov delovnih organizacij. Dolgoročni razvojni program, ki obsega 637 tipkanih strani je bil dokončan v prvi polovici letošnjega leta. V pripravi je sodelovalo poleg delavcev Industrijskega biroja še preko 30 strokovnjakov NEKATERIH FUNKCIJ V OKVIRU SOZD-a? V zaostrenih pogojih gospodarjenja bo nedvoumno potrebno okrepiti nekatere funkcije SOZD Slovenija papir. 7. ČEMU BI DALI PREDNOST NA NIVOJU SOZD-a? POSEBNI FINANČNI SLUŽBI ALI INTERNI BANKI, S KATERO SE POHVALIJO NEKATERE DRUGE SOZD V SLOVENIJI. Menimo, da je primerna postopnost prenosa funkcij na nivo SOZD-a in zato predlagamo kot prvo ustanovitev posebne finančne službe. 8. RACIONALIZACIJA BI LAHKO BILA TUDI PRI SKUPNI IZDELAVI REZERVNIH DELOV, ČE ŽE NE MOREMO RAČUNATI NA IZDELAVO PAPIRNIH STROJEV V DOMAČIH TOVARNAH. Racionalizacije v tej smeri so nedvomno možne in KTL podpira vsa tozadevna prizadevanja. 9. NEDAVNO PODPISANI SaS O PLANTAŽI RANJU NAM DAJE iz delovnih organizacij. Inštituta za celulozo in papir, SOZD Slovenija papir, Splošnega združenja in Republiškega zavoda za planiranje. Študija obsega naslednja glavna področja: 1. Splošni del 2. Analiza obstoječega stanja 3. Surovinska osnova in preskrba s potrebno toplotno in elektro energijo 4. Tržna gibanja v svetu in pri nas — predlogi za bodoči razvoj 5. Uporaba sodobne tehnologije za proizvodnjo vlaknin, papirja, kartona, lepenke in njene aplikacije na razvojni koncept slovenske industrije papirja 6. Analiza sedanje proizvodnje in kapacitet ter bodoče usmeritve 7. Analiza inovacijskih naložb z dinamiko investiranja, predlogi in utemeljitve 8. Pregled zaposlenih, potrebe po delovni sili in usposabljanju do leta 2000 NEKO SOLIDNO OSNOVO ZA ZAGOTOVITEV LASTNE SUROVINSKE OSNOVE. KAKO BI GA OCENILI? SaS o plantažiranju je velik napredek v dogovarjanju in vsklajevanju skupnih interesov, vendar je glavni del šele pred nami — to je izvedba. 10. KAKO NASTOPATI NA TUJEM ČE VEMO, DA NEKATERE OZD Z IZVOZOM NE POKR IVA-JO DOBRŠNEGA DELA LASTNE CENE IZDELKOV? Verjetno je izvoz v|aknin, papirjev in kartonov samo zasilni izhod in bomo morali več narediti za skupen posreden ali direkten izvoz bolj oplemenitenih proizvodov. 11. ZNANI SO NAPORI NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJ PRI NADOMEŠČANJU U-VOŽENIH SUROVIN Z DOMAČIMI. KOLIKO JE TU USPEHA? KTL je zasnovala razvojni koncept proizvodnje izključno na domačih surovinah ter opustila proizvodne programe, ki so bazirali na uvozu materialov. 9. Zaključno opredelitev predloženega dolgoročnega razvoja z izhodišči in rezultati. Za seznanitev z zaključki in predvidenimi možnostmi razvoja naše industrije navajam kratek povzetek. Predpostavke in osnovni elementi razvoja Razvoj tehnologije celuloze in papirja bo šel v smeri dognanja novih tehnoloških poti, ki bodo zagotovile še boljši izkoristek lesne mase, večjo uporabo listavcev ter varstvo okolja. Težišče posodabljanja slovenske papirne industrije bo usmerjeno v zmerno povečanje proizvodnje, kamor indirektno štejemo tudi postopno zmanjševanje gramature s tem povečanje koristne površine ob posodabljanju in povečanju izdelave vlaknin. S predvideno postavitvijo novih zmogljivosti se bo povečala pora- Dolgoročni razvojni program, celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije Slovenije Franc CAPUDER Sedež sozda Slovenija papir na Tomšičevi 9 v Ljubljani ba lesa pa tudi potreba po uvozu celuloze. Slovensko gospodarstvo bo zagotovilo le malo več celuloznega lesa kot doslej, enako velja za lesne ostanke in star papir za katerega je v Sloveniji organizirano maksimalno vračanje. Dolgoročne dobave lesa, predvsem iglavcev iz ostalih predelov Jugoslavije, bodo vedno bolj vprašljive (doslej 12 %), ker se predvideva tudi izven Slovenije povečevanje proizvodnje celuloze ter zmanjšanju uvoza lesa. Dolgoročen uvoz bo odvisen od izvoza in možen v dohodkovni povezanosti s papirno predelovalno in grafično industrijo. Kljub temu pa se bodo možnosti uvoza lesa manjšale zaradi svetovne deficitarnosti lesa in dražjih transportov (Sibirija, Kanada). Že sedaj se uvaža polovico potrebnih količin lesa (53 % v letu 1981). Velja zaključiti, da ne smemo zavirati razvoja celuloze in papirja, pač pa bo potrebno poleg večje izrabe lesne mase, zagotoviti večje dobave tovrstnega lesa iz domačih gozdov, oziroma čim hitreje pristopiti k organiziranju plantaž in s tem pridobiti večjo lesno maso. Analiza pogojev in možnosti Razvoj industrije celuloze in papirja je pogojen na eni strani z rastočo porabo, ki je pri nas precej pod povprečjem in rastočimi možnostmi izvoza v reprodukcijski verigi do izdelkov papirno predelovalne in grafične industrije ter na drugi strani s premajhnimi možnostmi oskrbe s celuloznim lesom doma in odvisnosti od uvoza. Pri novih zmogljivostih bo potrebno upoštevati izreden napredek tehnologije za pridobivanje celuloze in papir- ja, ki v proizvodnih postopkih omogoča široko uporabo manjvrednih sortimentov iglavcev in večjo uporabo listavcev. Potrebno bo intenzivno sodelovanje papirne, papirno predelovalne in grafične industrije pri razvijanju surovinske podlage, dodatna vlaganja v intenzivnem nasadu in plantaže v katerih je izkoristek lesne mase najvišji in najhitrejši ter sovlagati v gozdno proizvodnjo tudi v drugih republikah. Slovenska papirna industrija je izredno slabo pokrita z lastnimi surovinami. Daljnosežno ji tudi ne zadoščajo zmogljivosti za izdelavo vlaknin, tako po količini kot po kakovosti. S forsiranimi vlaganji v posodabljanje in v postavitev novih Izdelovalnih, dodelovalnih in predelovalnih naprav za papir in karton je sicer mogoče doseči boljše rezultate, vendar ob stopnjujoči uvozni odvisnosti od surovin kar pa ne bi smel biti dolgoročni cilj. Vlaganja v dolgoročno preskrbo z lesom in pravičnejša delitev obstoječega gozdnega prirastka bi nam morala biti prioritetna skrb, nato pa modernizacija in razširitev zmogljivosti za pridobivanje kvalitetnih vlaknin. S takim zavarovanjem lastne surovinske baze bo slovenska papirna in papirno predelovalna industrija postala zanimiv trajen izvoznih končnih visoko oplemenitenih izdelkov ne pa kot sedaj primarnih (npr. celuloze). Za nadomeščanje uvoza rep roma-teriala in opreme bo morala celotna dejavnost razvijati lastno industrijo repromateriala in opreme, ali sovlagati in to predvsem v kemično in elektro industrijo ter strojno opremo. UVOZ 301 339 - 62 e iglavci 256 339 - 17 e listavci 45 - 45 Iz pregleda je razvidno, da bo potrebno za načrtovano proizvodnjo 197.000 m3 lesa več kot leta 1983. Preskrba s celulozo Iz analize preskrbe s surovinami je razvidno, da potrebe po celulozi ne narastejo v sorazmerju s povečanjem proizvodnje papirja, ker je predvideno nadomestilo celuloze z odpadnim papirjem. v tonah 1983 2000 Realizacija a. POTREBE e nebeljena iglavcev 25.918 24.156 - 1.762 e beljena iglavcev " 83.326 107.087 + 23.761 e beljena listavcev 39.049 37.217 - 1.832 e sulfatna iglavcev 1.400 5.000 + 3.600 e sulfatna listavcev 11.400 15.000 + 3.600 Skupaj 161.093 188.460 + 27.367 b. PROIZVODNJA V SLOVENIJI e nebeljena iglavcev e beljena iglavcev e beljena listavcev 29.681 58.590 60.000 18.250 49.700 100.050 - 11.481 - 8.890 + 40.050 Skupaj 148.271 168.000 + 19.729 C. STRUKTURNO POKRITJE POTREB 1. Izvoz • beljena iglavcev • beljena listavcev 24.371 31.663 62.833 - 24.371 + 31.170 Skupaj 56.034 62.833 + 6.799 2. Dobava prodaja drugih republik ' • beljena iglavcev in listavcev • sulfatna listavcev - 10.142 + 7.000 - 10.142 + 7.000 Skupaj - 10.142 + 7.000 - 3.142 3. Uvoz • beljena listavcev • sulfatna listavcev 66.211 12.787 68.293' 8.000 + 2.082 + 4.787 Skupaj 78.998 76.293 - 2.705 Preskrba z lesovino Za predvideno proizvodnjo paprija bomo potrebovali naslednje količine lesovine: v tonah 1983 2000 Razlika POTREBE 86.252 110.627 + 24.375 Proizvodnja v Sloveniji 63.922 90.500 + 26.578 Pokritje primanjkljaja 22.330 20.127 - 2.203 • iz drugih republik 21.012 20.127 - 885 • iz uvoza 1.318 — - 1.318 Kvantllikacija analiziranih parametrov dolgoročnega razvoja Proizvodnja po zajemnih področjih (panoga 124) v tonah Zajemno področje 1983 2000 Razlika Pov. stop. rasti v % 1. Vlaknine 212.193 258.500 + 46.307 1.17 2. Polnila in pom. sred. 14.447 67.000 + 52.553 9.44 3. Rotacijski papirji 122.100 146.000 + 23.900 1.1 4. Ovojni in drugi papir 14.809 17.000 + 2.191 0.8 5. Pisalni, tisk. spec. papir 135.613 224.143 + 88.535 3.0 6. Lepenka 28.620 43.435 + 14.815 2.5 7. Karton 94.750 113.884 + 19.134 1.6 8. Tanki in hig. papir 63.793 92.500 + 28.707 2.2 9. Valoviti Kart in pred. Proizv. val. kartona 60.000 116.874 + 56.874 4,0 Predel, val. kartona 67 450 131.386 + 63.936 4.0 10. Predel, pap., kart. in lep. Prodaja potisk, emb. 18.100 33.500 + 15.400 Prodaja nav. emb. in cevi 14.938 28.000 + 13.062 Tiskovne storitve 1.791 4.100 + 2.309 Papirna konfekcija 65.778 126.960 + 61.182 Samolepilni material 2.220 9.250 + 7.030 Tapete 3.485 4.850 1.365 Skupaj 106.312 206.660 + 100.348 4.0 Preskrba s surovinami v 000 m3 Preskrba z lesom 1983 2000 Razlika Celolozni les — iglavci Celulozni les — listavci 621 615 - 6 227 430 + 203 Skupaj 848 1.045 + 197 Viri: SR SLOVENIJA 383 531 + 148 • iglavci 331 376 + 45 • listavci 52 155 + 103 OSTALE REPUBLIKE 164 275 + 111 • iglavci 52 — - 52 • listavci 112 275 + 163 Preskrba z odpadnim papirjem Potrebe Pokritje • Iz SR Slovenije • Iz drugih republik • iz uvoza 198.014 72.858 79.629 36.527 289.011 120.000 59.811 109.200 + 99.997 + 47.142 - 19.818 + 72.673 Preskrba z embalažnim papirjem za proizvodnjo valovitega kartona v tonah 1983 2000 Razlika POTREBE od tega • fluting 56.269 110.737 + 54.468 20.300 38.070 + 17.770 • Srene 11.285 23.710 + 12.425 • kraft liner 5.584 10.553 + 4.669 • test liner 18.800 38.404 + 19.604 POKRITJE IZ • SR Slovenije 9.779 17.000 + 7.221 • iz ostalih republik 46.490 93.737 + 47.247 Preskrba z energijo Električna energija v MWh 610.020 779.658 + 169.638 Toplotna energija • tekoče gorivo (t) 43.020 67.866 + 24.046 • zemeljski plin (000 N m3) 109.676 172.358 + 62.682 • lignit (t) 240.818 288.660 + 47.842 • lubje (t) — 60.000 + 60.000 • lužina 137.957 154.063 + 21.106 Investicijske naložbe Za predvideno proizvodnjo bodo potrebne sledeče investicijske naložbe po zajemnih področjih: Zajemno Skupaj v Delež v Od tega področje mld din % v mio $ • vlaknine 21.520 25.47 40,6 • polnila in pomožna sredstva 2.083 2.47 1,7 • rotacijski papirji 4.523 5.35 13,0 • pisalni, tisk. teh. papir 18.592 22.01 49,5 • karton in lepenke 5.153 6.10 36,1 • tanki in hig. papir 4.147 4.91 10.4 • valoviti kart. in predelava 9.476 11.22 14,7 • pred. papirja, kart. in lep. 17.004 20.13 34,2 • tgrovina 1.977 2.34 0,4 Skupaj 84.475 100 200,6 (povprečna cena 1984 $ = 185,7 dinarjev) Naložbe predvidevamo v naslednjih časovnih obdobjih: do 1985 3.222 mio din 1986 — 1990 46.400 mio din 1991 — 1995 20.244 mio din 1996 — 2000 14.587 mio din Potrebe po delovni sili Skupina < 1983 >t. del. % 2000 št. del Razlika % št. del. 1—nekvalificirani 2.263 19,72 1.860 15.33 403 2—priučeni 3.633 31,66 2.725 22,45 908 3— 2 letna poklicna šola 515 4,49 729 6,01 + 214 4— 3 letna poklicna šola 3.067 26,73 3.633 29,93 + 566 5— 4 letn. tehn. ali druge šole 1.462 12,74 2.260 18,62 + 798 6—nižja strokovna izobrazba 328 2,86 524 4,32 + 196 7—visoka strokovna izobrazba 207 1,80 406 3,34 + 199 11.475 100,00 12.137 100,00 + 662 Izvozno-uvozno gibanje v 000 $ 1983 2000 Indeks KONVERTIBILNO PODROČJE • izvoz 93.900 177.509 189,1 • uvoz 71.831 110.000 153,2 • pokritje v % KLIRINŠKO PODROČJE 130,7 161.4 • izvoz 10.088 10.043 99,6 • UVOZ 27.159 37.010 136,3 • pokritje v % 37,2 27,2 Dolgoročni razvojni program je zelo uporabna podlaga za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih usmeritev delovne organizacije. Poleg tega pa daje osnovo za dolgoročno usklajevanje med ponudniki in potrošniki lesa, proizvajalci vlaknin in papirjev ter predelovalci tako v republiških kot tudi v jugoslovanskih okvirih. Janez Sedej Krožki za izboljšanje proizvodnje -izziv prihodnosti? 8. Ali so člani za delo v krožku posebej nagrajeni? Praviloma ne! Delo v krožku je prostovoljno in brez posebne denarne nagrade. Posamezne OZD v skladu z internimi akti določijo ali so ure sodelovanja v krožku priznane kot režijsko delo ali ne. Nagrada za delo v krožku je zadovoljstvo, ki ga občutimo, ko je problem, ki smo ga obravnavali, tudi dejansko rešen. 9. Koliko članov naj šteje krožek? V večini primerov sestavlja krožek skupina 5— 15 delavcev, običajno število je okoli 8. Za racionalno delovanje krožka je potrebno, da je voden in da vsi sodelujejo. To v praksi omejuje število članov navzgor, saj pri 15 in več udeležencih ni mogoče, da bi res vsi sodelovali niti ni mogoče voditi in usmerjati ražprave. Pri preveliki skupini je bolj priporočljivo organizirati dva krožka. Premajhno število članov pa omejuje vsestransko analizo, saj več glav več ve. 10. Kakšen naj bi bil sestav krožka? Krožek naj praviloma sestavljajo delavci, ki opravljajo podobna dela in naloge. V krožku aktivno sodelujejo vsi člani pri reševanju problema, ki so ga sami odredili. V primeru, ko imajo člani krožka podobne izkušnje in skupne cilje, ki so posledica njihovega dela in tako odredijo probleme ali željene izboljšave, bo postala oblika krožka stalna oblika delovanja, saj so ti cilji njihov skupen in uresničljiv interes. Skupno delo in poznavanje problematike tudi olajša komuniciranje in razpravljanje. 11. Kako pogosti so sestanki krožka? Redni sestanki krožka so po navadi vsak teden, lahko tudi vsakih 14 dni. Sestanek skliče in vodi vodja krožka. Čas med dvema sestankoma porabijo člani krožka za pripravo podakov, raziskave in druga pripravljalna dela v zvezi s problemom, ki ga obravnavajo. Pri določanju urnika je priporočljivo izbrati tako uro, da so izgube v procesu čim manjše. Sestanki so v času dopustov bolj redki. 12. Koliko časa traja sestanek krožka? Sestanek krožka traja po navadi dobro uro do največ dve. Daljši sestanki so redko uspešni in se pretvorijo v debatne klube. Mogoči so tudi krajši sestanki po pol ure, vendar šele v kasnejši fazi delovanja krožka, ko so se tehnike in način dela ustalili. 13. Kakšne probleme rešuje krožek? Pobiranje in pakiranje proizvodov na lepilnem avtomatu Krožki za izboljšanje proizvodnje naj analizirajo, odstranjujejo vzroke in predlagajo rešitve za probleme, ki nastajajo pri delu članov krožka. Rezultat so rešitve, ki izboljšujejo proizvodnjo. Včasih rečemo kar poenostavljeno, da krožki rešujejo majhne-tehnične probleme. 14. Kdo predlaga probleme, ki naj jih krožek obravnava? Probleme, ali temo, ki naj jo krožek obravnava, lahko predlaga kdorkoli, član krožka, vodstvo organizacijske enote, strokovne službe ali drugi posamezniki. Največje število problemov bodo predložili člani krožka sami. 15. Kdo odloča o izbiri problema? Izbira problema, ki ga bodo obravnavali, je izključno pravica članov krožka; navadno člani o izbiri odločajo z glasovanjem. 16. Kaj je "predlog rešitve problema"? To je pomembna faza, v kateri vodja in člani krožka opišejo obravnavani problem, zbrane podatke, izvedene zaključke in razložijo svoj predlog za rešitev problema. Običajno krožek pripravi "predlog rešitve problema" z uporabo zidnih listkov in ga predoči na skupnem sestanku z vodstvom. 17. Kdo odloča o predlogu rešitve problema? Večina predlogov bo sprejeta, saj so izraz dejanskih težav pri delu. Da ne pride do zmede in anarhije je potrebno, da vodstvo ustrezne organizacijske enote predlog rešitve problema tudi odobri. 18. Ali člani krožka samostojno odstranjujejo vzroke problemov in izvajajo izboljšave? Da, če je le mogoče! Nujno pa morajo o morebitni izboljšavi obvestiti vodstvo in doseči soglasje. 19. Kakšna je organizacijska oblika krožka? Krožek za izboljšanje proizvodnje mora biti ustezno določen v statutu organizacije kot PROSTOVOLJNA OBLIKA DELOVANJA DELAVCEV ZA REŠEVANJE PROIZVODNIH PROBLEMOV. Krožek ne zamenjuje obstoječe redne organizacije ali delitve dela in odgovornosti. 20. Kdo so člani krožka? Člani krožka so delavci. Članstvo v krožku je prostovoljno, vendar se pričakuje od članov krožka redno sodelovanje. Načeloma naj bi bili člani krožka iz istega delovnega okolja ali organizacijske enote ali taki, ki delajo podobno delo. Tako bodo problemi, ki jih izberejo, znani in skupni vsem članom krožka. Remiza Ičanovič pri vlaganju na lepilnem avtomatu 21. Kdo vodi krožek? Krožek vodi vodja krožka! Primerno je, da ima vodja krožka dobre in urejene odnose z vsemi člani. 22. Kaj je to Odbor za pospeševanje krožkov (OPoK)? Odbor za pospeševanje krožkov je stalno koordinacijsko telo za pospeševanje dejavnosti krožkov. Najvažnejša naloga odbora je, da zagotovi podporo vodstvenih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih struktur v celotnem programu dela krožkov. Pospeševalec je član odbora. 23. Kakšen je način dela v krožku? Pristop k reševanju problema naj bo postopen in naj obsega sledeče zaporedne faze: — jasno opredelitev problema, — postavljanje cilja, — zbiranje vseh možnih rešitev, — izbor najprimernejše rešitve, — priprava načrta za reševanje, — izvedba načrta, — ocena primernosti izbrane rešitve, — oblikovanje predloga rešitve, — predstavitev predloga rešitve vodstvu. 24. Zakaj je nujno jasno opredeliti problem? Krožek naj ima jasno in po možnosti s podatki ali dejstvi utemeljeno predstavo problema. To mu bo olajšalo delo v naslednjih fazah in odločitvah. Splošno postavljeni problemi niso prava pot h konkretnim izboljšavam. 25. Katere tehnike uporablja krožek pri svojem delu? Krožek pri svojem delu koristi nekatere ustaljene, pa tudi druge tehnike za izbiranje, analiziranje in reševanje problemov. Najbolj pogosto se poslužujejo krožki naslednjih tehnik: — zbiranje zamisli, — zbiranje in prikazovanje podatkov, — Pa reto ali ABC diagram in druge grafične analize, — temeljni diagram analize vzrokov in posledic, — oblikovanje predloga rešitve problema. 26. Ali je za delavce potreben seminar za delovanje v krožkih? Člani krožka se s tehnikami in načinom dela seznanijo po posebnem programu med sestankom krožka. Pri tem imajo na razpolago več možnosti, posebnega seminarja pa navadno ni. Tak izjemen seminar za člane krožka vodi pospeševalec s pomočjo vodje krožka. 27. Kako krožek sodeluje s strokovnjaki, ki niso člani krožka? Krožek bo bolj uspešen, če bo znal koristiti in uporabljati znanje in izkušnje strokovnjakov, ki so v organizaciji. Zato naj sodeluje s strokovnjaki v vseh fazah reševanja problema, predvsem pa pri izbiri najboljše rešitve problema. Ti Izdelava toaletnega papirja Bristol v tozdu Lepenka strokovnjaki naj ne postanejo člani krožkov, ker bi iniciativa članov krožka popustila. Krožek tudi mora biti tisti, ki odloča, koga bo in v katerem trenutku pritegnil k sodelovanju. 28. Kaj potrebuje krožek za delo? Za sestanke potrebuje krožek prostor z mizo, stoli in prosto steno za zidne liste. Prostor naj bo oddvojen, vendar ne predaleč od proizvodnje, da se člani krožka počutijo sproščeno in nenadzorovane. Le tako se bodo res aktivno vključili v delovanje krožka. 29. Kakšni so rezultati dela krožkov? Razviti in prilagojeni model krožkov za izboljšanje proizvodnje pomeni novost v naši praksi in obogatitev oblik dela, saj pomeni prehod na: — reševanje konkretnih problemov in proizvodnje, kjer delavci probleme in vzroke dobro poznajo in zato tvorno sodelujejo pri izboljšavah , — spremenjen pristop pri reševanju problemov. Probleme oziroma njihove vzroke, ki povzročajo probleme, rešuje z uporabo tehnik in na osnovi zbranih podatkov, in ne na osnovi površnih in nepotrebnih mnenj, — združevanje delavcev z enakimi ali podobnimi cilji in potrebami v izboljšanju proizvodnje in ne v obrambo skupnih interesov, ki pomeni nov način medsebojnega tovariškega sodelovanja in komuniciranja na osnovi pravil, ki so jih člani krožka sami izbrali, — poglobljen in bolj odgovoren odnos do dela. Nekateri rezultati krožkov so merljivi in jih lahko ugotovimo z realnimi pokazatelji, druge pa je moč z uporabo primernih načinov ocenjevati. 30. Kaj mislijo člani in vodje krožkov? Na osnovi raziskave mnenje med člani in vodji krožkov smo ugotovili, da delovanje v krožkih ocenjujejo kot uspešno. Bolj podrobna raziskava in razvrstitev mnenj v skupine pa je pokazala, da člani krožka smatrajo, da je rezultat delovanja krožkov: — v boljši kakovosti izdelkov in storitev, — da je postal odnos do dela boljši, — da so prihranili na stroških, — zato je treba po njihovem mnenju dejavnost krožkov širiti tudi na druge organizacijske enote. 31. Ali naj krožki sodelujejo med seboj? Sodelovanje med krožki moramo vzpodbujati. Posebno koristno bo sodelovanje na skupnem reševanju problema, ki se tiče obeh krožkov. Tudi izmenjave izkušenj gle- de uporabe posameznih tehnik in doseženih predlogov rešitve so dobrodošli. 32. Ali naj krožki tekmujejo med seboj? O tem morajo odločati krožki sami! Zdrav tekmovalni duh verjetno tudi krožkom ne bo v napoto, še pospešil jih bo. Za organizirano tekmovanje med krožki pa je nujno, da vsi sodelujoči krožki dobro poznajo pravila igre ter da je zagotovljeno objektivno ocenjevanje. 33. Ali so krožki za izboljšanje proizvodnje posebna oblika množične inventivne dejavnosti? Cilji krožkov in MID so podobni, celo enaki. Z ozirom na še zbrane odgovore na ta vprašanja smatramo, da so krožki posebna metoda za pospeševanje inventivnosti. Prizadevati si moramo, da rešujemo spore na miren način V sodobni družbi nihče ne more živeti izolirano, pač pa mora nenehno stopati v stik in navezovati določene odnose z drugimi ljudmi. Te odnose navezujemo kot posamezniki, ko se z drugimi ljudmi dogovarjamo in tako vzpostavljamo različna razmerja, ki so pogosto pravne narave, ker jih pravno organizirana družba ureja z raznimi predpisi. Vsak dan kupujejo, prodajamo, često posojamo ali najemamo kredite, lahko drugemu napravimo škodo ali sami škodo utrpimo, v vseh takih primerih prevzamemo določene obveznosti ali pa pridobimo določena upravičenja. V vseh navedenih in še v drugih primerih, ki jih nismo omenili, prihajamo z drugimi v določena pravna razmerja, katerih podlaga je največkrat pravni posel (pogodba), včasih pa tudi nedovoljeno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko ali za kazensko odgovornost. Ponavadi kot posamezniki sklepamo sami pravne posle, so pa tudi ljudje, ki zaradi mladosti, bolezni ali iz drugih razlogov sami ne morejo sklepati pogodb ter potrebujejo zastopnika, ki v njihovem imenu sklene pogodbo, s čimer se zagotovi, da bo njihov interes čimbolj upoštevan, saj bi sicer lahko nevede in nehote sklenili pravni posel, ki bi jim bil v veliko škodo. Taki ljudje torej potrebujejo zastopnika, ki bo pazil na njihove koristi in v njihovem imenu sklenil določen pravni posel. Zastopnika si lahko postavimo tudi v drugih primerih, če smo n .pr. odsotni ali če poznamo nekoga, ki bolje od nas pozna razmere, je takih poslov vešč ter mu zaupamo, da bo v našem imenu sklenil pogodbo. Največkrat bomo potrebovali zastopnika, ki bo poznal zakone ali druge predpise in bo torej prava vešč, kadar bomo morali pred sodišče, bodisi v kakem sporu, ko se naš partner ne bo držal dogovorjenega ter ga bo lahko le sodišče prisililo, da bo izpolnil svojo obvezo. Isto bomo storili če bomo mnenja, da nekdo od nas zahteva nekaj, kar mu ne gre, da ne govorimo o primerih, ko moramo zaradi nedopustnih dejanj ali opustitev pred sodišče in v kazenskem postopku potrebujemo zagovornika. Udeleženci obveznostnih razmerij pa niso samo posamezniki, pač pa še v večjem obsegu temeljne in druge organizacije združenega dela, ki so kot družbene pravne osebe udeleženke v teh razmerjih v uresničevanju pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Temeljne organizacije so družbeno pravne osebe in nosilke pravic in obveznosti proti tretjim osebam, razen tistih pravic in odgovornosti, ki so jih s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo prenesle na delovno organizacijo. Organizacije združenega dela lahko poslujejo le tako, da kupujejo surovine in energijo ter nato prodajajo izdelke, v proizvodnem procesu pa stopajo tudi v drugačna medsebojna razmerja, ki so lahko pogodbene narave, lahko pa gre tudi za samoupravno sporazumevanje na področju družbenoekonomskih odnosov. Temeljne organizacije združenega dela v vseh navedenih primerih predstavljajo in zastopajo posamezniki, ki jih določa statut temeljne organizacije, delovno organizacijo pa tiste osebe, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Temeljno organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja direktor, poleg njega pa tudi drugi delavci*s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vsak v okviru svojega delovnega področja, če je tako v statutu določeno. DO KTL zastopa in predstavlja predsednik poslovodnega odbora brez omejitve, člani poslovodnega odbora pa v okviru svojega delovnega področja. V odsotnosti predsednika poslovodnega odbora zastopa in predstavlja delovno organizacijo član poslovodnega odbora kot njegov namestnik, ki ga določi delavski svet delovne organizacije z enoletnim mandatom, s pooblastili, ki jih ima predsednik poslovodnega odbora. Poleg navedenih oseb zastopajo in predstavljajo delovno organizacijo še določeni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer vsak v okviru svojega delovnega področja. Zastopniki temeljnih organizacij in delovne organizacije so pooblaščeni, da v imenu temeljne oziroma delovne organizacije sklepajo pogodbe in opravljajo druga pravna dejanja v mejah svojih pooblastil in v okviru dejavnosti temeljne oziroma delovne organizacije ter da zastopajo temeljno oziroma delovno organizacijo pred sodišči in drugimi organi. Zastopniki lahko v mejah svojih pooblastil dajo drugi osebi pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in za druga posamično določena pravna dejanja. Temeljne organizacije in delovno organizacijo je torej potrebno zastopati tudi pred sodišči, kadar so ti subjekti toženi ali tožijo tretje osebe. Najpogosteje gre tu za razne gospodarske spore, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb, pa jih ena od pogodbenih strank noče ali ne more izpolniti oziroma nastane spor o načinu ali obsebu izpolnitve. Temeljne in delovne organizacija so večkrat obdolžene gospodarskih prestopkov, ko se jim očitajo razne kršitve zakonskih predpisov kot n. pr. kršitve predpisov o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in predpisov glede oblikovanja cen. V vseh teh zadevah, ki se vodijo v civilnem oziroma kazenskem postopku pred pristojnimi rednimi sodišči, zastopajo temeljne in delovno organizacijo po pismenem pooblastilu strokovni delavci, ki opravljajo pravne zadeve kot delo skupnega pomena v delovni skupnosti skupnih služb. Navedeni delavci zastopajo temeljne in delovno organizacijo tudi pred sodišči združenega dela, ki kot samoupravna sodišča odločajo o sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov. Delavci medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo svobodno in enakopravno in jih urejajo s samoupravnimi splošnimi akti. Vsak delavec v združenem delu ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih, pri sodiščih združenega dela, kakor tudi pri drugih pristojnih organih. Pred sodišča združenega dela pridejo torej le tiste sporne zadeve, ki jih delavci niso mogli razrešiti v temeljni organizaciji pri čemer je potrebno poudariti, da so na podlagi zakona sprejeti samoupravni splošni akti vedno temelj na katerega sodišče združenega dela opre svojo odločitev. Niti delavec, niti temeljna organizacija ne bosta uspela z zahtevki, ki nimajo opore v zakonu in samoupravnih splošnih aktih, kajti sodišče združenega dela ne more mimo volje in hotenj delavcev, kar je izraženo v samoupravnih splošnih aktih, urejati pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu. Tudi iz tega razloga je še kako pomembno, da so naši samoupravni splošni akti precizno izdelani, razumljivi in vsakemu delavcu vedno dostopni, predvsem pa res izraz volje in hotenj kar največjega števila delavcev. V nasprotnem primeru pa prihaja do sporov predvsem na področju delitve osebnih dohodkov, stanovanj in stanovanjskih Ker je pred nami volilno leto 1986 je potrebno okrepiti aktivnosti v pripravah na volitve. To pomeni, da moramo oceniti doslej opravljeno delo v zvezi s pripravami na volitve. Pri tem gre predvsem za naslednje aktivnosti: — sprotno evidentiranje možnih kandidatov; — oceno doslej opravljenega evidentiranja; — kadrovsko obnovo organov, ki imajo v pripravah na volitve posebne naloge. V postopku evidentiranja možnih kandidatov za funkcije najprej ugotovimo uspešnost dela dosedanjih članov. V ta namen ocenimo delo posameznih članov ter se na podlagi takšne ocene odločimo za ponovno evidentiranje. kreditov. Pred sodišči združenega dela se obravnavajo tudi odškodninski zahtevki delavcev in temeljnih organizacij za povzročeno škodo ter disciplinska odgovornost delavcev. Vsakdo mora pri sklepanju obveznostnih razmerij in pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja in si prizadevati, da se spori razrešijo z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način. S takim ravnanjem se bo število sporov pred sodišči, za katera je znano, da so preobremenjena z reševanjem raznih sporov, zmanjšalo, s čimer se bodo zmanjšali tudi stroški, ki v teh sporih nastanejo in kijih mora plačati ena od pravdnih strank. Tudi delavci v združenem delu so pri uresničevanju pravic dela z družbenimi sredstvi v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odgovorni drugi drugim in socialistični samoupravni družbi v celoti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo teh sredstev ter morajo svoje delovne obveznosti izpolnjevati in skrbeti za nenehno rast produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela. Delavci svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničujejo v temeljni organizaciji združenega dela. O uresničevanju posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca odločajo komisija za delovna razmerja, disciplinska komisija in delavski sveti temeljnih organizacij. Pomembno je torej, da se odločitve teh organov dobro pretehtane in objektivne ter vselej v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. Le tako bomo dosegli, da bo kar najmanj primerov, ko bodo delavci zahtevali varstvo svojih pravic pred sodiščem združenega dela. Tako ne bo prihajalo do delovnih sporov, ki delavce močno angažirajo ter povzročajo nesoglasja v delovnih sredinah, ki pogosto tudi po sodni odločitvi niso presežena. Franc VODE To pravzaprav pomeni, da v primeru, da nismo tekoče ocenjevali delo delegatov, moramo to storiti vsaj pred iztekom mandata ob ponovnem evidentiranju. Razen tega pa nam takšna ocena daje pregled aktivnosti posameznih članov. Tiste, ki so dobro delali lahko ponovno evidentiramo, če ni zato formalnih zadržkov,druge pa nadomestimo z novimi kandidati. S takšno objektivno oceno damo dosedanjim članom priznanje, novim kandidatom pa priložnost, da se izkažejo z delom v delegatskem sistemu. Ko se odločamo za ponovno evidentiranje dosedanjih članov ali za evidentiranje novih članov, moramo upoštevati sprejeta merila o kadrovski politiki ter predpise, ki urejajo vprašanja volitev, vključno Priprave na volitve 1986 z določbami samoupravnih splošnih aktov. Pri izbiri evidentiranih možnih kandidatov je treba v prvi vrsti ocenjevati in izpostaviti njihovo dosedanje delo ter prispevek k razvoju samoupravljanja in napredku organizacije oziroma skupnosti. Z izbiro kandidatov je treba zagotoviti, da bomo kandidirali in izvolili tiste kandidate, ki so pripravljeni in sposobni konstruktivno razreševati odprta vprašanja. Ustvarjanje možnosti za demokratično vodenje predkandidacij-skih postopkov V primeru, ko s pripravami na volitve kasnimo in zaradi časovne stiske včasih tudi združujemo predkandidacijska in kandidacijska opravila, se lahko postavlja vprašanje demokratičnosti izvedbe postopkov. Velikokrat tudi nenačrtna kadrovska politika, iskanje kadrovskih rešitev za nosilce odgovornih delegatskih dolžnosti v zadnjem trenutku ustvarja občutek odločanja v ozkih krogih. Zato je potrebno spremeniti odnos do evidentiranja s tem, da zagotovimo: — da bodo družbenopolitične organizacije v svojo redno aktivnost vključile tudi aktivnosti v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov, — da postopek evidentiranja ne bo prepuščen slučaju, ampak bo uresničen kot odgovorna družbenopolitična aktivnost družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju kadrovske politike. Vprašanja odprte kandidatne liste V zvezi z vodenjem volilnih postopkov se pojavlja tudi vprašanje odprtih kandidatnih list. Odprta kandidatna lista je tista, na kateri je več kandidatov kot se jih voli. Veljavna zakonodaja sicer dopušča glasovanje na podlagi odprtih kandidatnih list. Vendar pa uporaba odprte kandidatne liste lahko povzroči težave pri zagotavljanju predpisane sestave posameznega organa (kot npr. glede na spol, starost, strokovno izobrazbo). Zato se lahko zgodi, da niso izvoljeni tisti kandidati, ki so pomembni za strukturo organa. V praksi pa to pomeni, da se je potrebno v času predkandidacijs-kih postopkov dogovoriti, kje in kdaj oblikovati več predlogov kandidatov. Pri tem lahko ugotovimo, da je dovolj, da se oblikuje več predlogov za odločanje na kandidacijski konferenci, pri čemer ni nujno, da se zagotovi več predlogov tudi na kandidatni listi za odločanje v zadnji fazi. Za več kandidatov na listi v zadnji fazi odločanja se je primerno odločiti le takrat, ko je predlaganih večje število enakovrednih kandidatov. Pri tem moramo ugotoviti, da odločitev za odprto kandidatno listo v vsakem primeru samo zaradi načelnega stališča sama po sebi ne pomeni pridobiti na kvaliteti pri vodenju volilnih postopkov. Poglavitna načela in merila kadrovske politike Upoštevajoč že uveljavljena splošna načela in merila kadrovske politike se moramo zavzemati, da bodo predlagani možni kandidati izpolnjevali zlasti naslednja načela in merila: — da s svojim delom in načinom življenja izpričujejo opredeljenost za socializem; — da uživajo v svojem okolju ugled in zaupanje; — da so s svojim dosedanjim delom izkazali pripravljenost in sposobnost reševati odprta vprašanja; — da so zgledni in uspešni delavci ter odgovorno izpolnjujejo svoje naloge. Pri izbiri kandidatov moramo kadrovska načela in merila upoštevati celovito, tako da se pri vseh kandidatih ugotovijo idejnopolitične, moralne in strokovne kvalitete ter njihova družbena in delovna angažiranost. Konkretna kadrovska izbira, skladna z merili je pravica in odgovornost delavcev, ki tudi neposredno nosijo posledice svojih kadrovskih odločitev. Nosilci kadrovskih priprav za volitve Organizatorji kadrovskih priprav za izvedbo posameznih volitev v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti so: 1. Za volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je temeljni organizator, usmerjevalec in usklajevalec celotnih kadrovskih priprav na volitve organizacija sindikata, ki usklajuje to aktivnost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimior-gani, ki se vključujejo v volilne priprave. 2. Za volitve delegatov v samoupravnih organih je temeljni nosilec celotnih kadrovskih priprav na vo- * litve organizacija sindikata, ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. 3. Za volitve organov v družbenopolitičnih organizacijah so nosilci priprav na volitve svojih organov organizacije sdme. Zaradi tega, da se zagotovi usklajeno, načrtno in smotrno reševanje celovitih kadrovskih potreb in enakomerna porazdelitev družbenih funkcij, morajo vsi nosilci konkretnih kadrovskih priprav za posamezne volitve svoje predloge usklajevati na koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volitve v temeljni organizaciji. Evidentiranje možnih kandidatov za družbene funkcije Postopek evidentiranja možnih kandidatov za družbene funkcije poteka v naslednjih fazah: 1. Pobudo za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija, družbenopolitična organizacija oziroma njihovi organi. 2. Pobudo za evidentiranje možnega kandidata se mora v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike obravnavati na sestanku organa oziroma organizacije. Če je pobuda na sestanku sprejeta, dobimo predlog možnega kandidata. S tem je kandidat vključen v evidenco evidentiranih možnih kandidatov.' • 3. Postopek evidentiranja možnega kandidata lahko izvedemo brez kandidatove poprejšnje privolitve, ker se š^eje evidentiranje kot družbeno priznanje za njegovo delo in prizadevanje ter je samo podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Kandidiranje pa se lahko opravile ob soglasju s predlaganim možnim kandidatom. 4. Kanidiranje možnih kandidatov temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Vsako kandidiranje mimo evidentiranja mora predlagatelj posebej utemeljiti. 5. Kandidate za delegate določijo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo organizacije sindikata. 6. Posameznik lahko zgubi status evidentiranega možnega kandidata po postopku, ki je določen za evidentiranje, razen v primeru objek- tivnih okoliščin kot npr. prenehanje delovnega razmerja. Organi, ki imajo ob volitvah posebne naloge Volitve kot eno najpomembnejših družbenopolitičnih opravil zahtevajo popolno angažiranje družbenopolitičnih organizacij. Za dobro pripravljene volitve je zelo pomemben potek političnih aktivnosti. V praksi so se izoblikovali posebni organi, ki delujejo v volilnem sistemu. V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih so takšni organi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve. Sestavljajo jih predstavniki izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Posebna naloga teh odborov je, da organizirajo, spremljajo in usmerjajo potek akcije evidentiranja možnih kandidatov in o tem obveščajo vodstva družbenopolitičnih organizacij in organe upravljanja. Razen tega spremljajo uresničevanje načel in meril kadrovske politike, skrbijo za evidenco možnih kandidatov in spremljajo potek postopkov posameznih faz na volitvah (evidentiranje, predkandidacijska faza). Predkandidacijski postopki V temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti se prične predkandidacijski postopek s sejo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Na seji se opravijo naslednje naloge: — sprejme sklep o sklicu kandida-' cijske konference; — izmed evidentiranih oblikuje predlog možnih kandidatov; — posreduje predlog možnih kandidatov v obravnavo kandidacijski konferenci; — obravanava evidentirane možne kandidate iz temeljnih organizacij za nosilce vodilnih in drugih družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji. Kandidacijski postopki Kandidacijski postopek se izvede na kandidacijskih konferencah, kjer se opravijo naslednje naloge: 1. obravnava in sprejme poročilo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve. Sestavni del poročila mora biti tudi seznam vseh predlaganih možnih kandidatov v postopku predlaganja in usklajevanja predlogov z navedbo predlagatelja. 2. obravnava in uskladi predloge možnih kandidatov za delegate; 3. določi kandidate za delegate; 4. obravnava predloge možnih kandidatov za druge družbene funkc ije; 5. določi delegata za konferenco delegatov temeljnih kandidacijskih konferenc. Sejo kandidacijske konference začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije si- Marija Glavič in Katarina Mutvar, pri izdelavi kombi doz ndikata. Delovno predsedstvo po verifikaciji sklepčnosti kandidacijske konference vodi in usmerja potek konference ter ugotavlja in razglaša izid glasovanja. O predlaganih kandidatih na kandidacijski konferenci se glasuje. Glasovanje je javno. Za kandidata je sprejet vsak predlagani kandidat, ki je dobil večino glasov prisotnih na kandidacijski konferenci. Če ni sprejeto zadostno število kandidatov glede na določeno število članov organov oziroma delegatskih mest ali ni zagotovljena ustrezna sestava organov, se na isti seji ponovi postopek predlaganja in glasovanja za manjkajoče števi- Že ob koncu šolskega leta 1984/ 85 sem imel namen napisati nekaj besed o proizvodnem delu, ki smor ga v nekaterih naših temeljih organizacijah organizirali za učence srednjega usmerjenega izobraževanja, vendar sem to preložil na začetek novega šolskega leta, ki se je ravnokar pričelo. Razlog za to je v tem, da bolj kot ocenjevati tisto kar je za nami, želim, da vsi, ki smo kakorkoli povezani z izobraževanjem pogledamo naprej, da se spomnimo smotrov, ki jih želimo doseči s proizvodnim delom, ter nalog, ki nas čakajo pri organiziranju in izvajanju tega pomembnega dela izobraževalnega procesa. In zakaj želim vse naše delavce spomniti ravno na proizvodno delo in jih podrobneje seznaniti z njim? Prvič zato, ker smo skozi ta del izobraževalnega procesa organizirali usposabljanje za največje število učencev; samo TOZD Kar-tonažna Ljubljana je na primer v preteklem šolskem letu organiziral proizvodno delo za 200 učencev lo posameznih organov ali ustrezno sestavo le-teh. Pravila ravnanja v volilni aktivnosti Udeležba v pripravah na volitve in volitve so samoupravna pravica in dolžnost vseh, ki nastopajo v volilni aktivnosti. V celotnem volilnem postopku je potrebno zagotoviti javnost dela z obveščanjem na posreden, ali neposreden način. Predloge kandidatov so dolžni predlagatelji ustrezno utemeljiti. Pri predlaganju kandidatov je potrebno enakopravno upoštevati ce- — 38 iz Srednje šole tiska in papirja in 162 iz Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo. In drugič zato, ker so pri izvajanju proizvodnega dela udeleženi domala vsi delavci temeljne organizacije, od vratarja, ki učence sprejme ko zjutraj pridejo v tovarno, prek vsakega posameznega delavca pri katerem ali med katerimi učenec preživi 14 ali več dni pa do mentorjev, katerih naloga je še posebej zahtevna in odgovorna. Za vzpodbudo k nadaljnjemu razmišljanju in delu na tem področju naj zapišem, da je naše delo pri izvajanju proizvodnega dela v minulem šolskem letu bilo pozitivno ocenjeno tako s strani šol iz katerih so k nam prihajali učenci, kot tudi s strani inštitucij, pristojnih za nadzor nad organizacijo in izvajanjem tega. Da bi proizvodno delo še naprej potekalo tako uspešno, se v kratkem še enkrat spomnimo kateri so smotri proizvodnega dela in kakšne so naše naloge pri tem. I ovito st kadrovskih meril in načel. Če pride do nepravilnosti ali nesprejemljivih načinov in metod dela (zaprtost delovanja, obrekovanje, zlobno oporekanje kandidatovi sposobnosti ipd.) jih obravnava častno razsodišče, ki ga imenuje nosilec volilne aktivnosti na javnem sestanku. Častno razsodišče razsoja na osnovi utemeljenih in obrazloženih ugotovitev. Uporabljeno gradivo: — volilni pravilnik ZSS in SZDL iz leta 1982; — informacije RK SZDL št. 5/84 Ivanka KOBASIČ Z namenom, da vsi učenci, vpisani v programe za pridobitev srednje izobrazbe, spoznajo in doživijo delo kot organizirano osmisljeno in ustvarjalno aktivnost, se v skladu z vzgojno-izobraževalnimi programi vključujejo v proizvodno delo oziroma delovno prakso. S tem pa se zlasti uresničujejo naslednji smotri: Učenci — z aktivnim vključevanjem v he-po sred ni delovni proces doživljajo in ovrednotijo delo, neposredno spoznavajo delovne procese, organizacijo dela in vlogo delavcev v tem procesu; — neposredno spoznavajo samoupravne odnose in jih vrednotijo; — povezujejo teorijo s proizvodno oziroma delovno prakso, spoznavajo soodvisnost umskega in fizičnega dela; — spoznavajo in uporabljajo pravila varstva pri delu in osebna zaščitna sredstva; — spoznavajo značilna dela in naloge v panogi oziroma dejavnosti, za katero se izobražujejo; S proizvodnim delom oziroma delovno prakso omogočamo učencem oblikovati odnos do dela, navajamo jih na kreativnost, ustvarjalnost, točnost ter tovariške in humane odnose pri delu. Proizvodno delo je torej dosti več kot to, da učenca razporedimo h konkretnemu delu in da skrbimo, da bo to delo opravil. Učencem je treba razložiti — kako neko delo opraviti čimbolj varno in učinkovito, — zakaj se neko delo opravlja v danih pogojih, — medsebojno povezanost posameznih del, — vlogo delavcev pri izboljšanju delovnih pogojev in dvigu produktivnosti dela (inovativna dejavnost), — samoupravne odnose in družbenopolitično aktivnost v temeljni in delovni organizaciji. Treba se je torej z njimi pogovarjati, vključevati jih v "neproizvodne" aktivnosti in jih predvsem jemati kot enakopravne sogovornike in sodelavce. Pri vsem tem je treba upoštevati, da so njihova znanja (glede življenja in dela v proizvodnji) skromna, da so njihove spretnosti in sposobnosti nerazvite, njihove delovne navade pa neizoblikovane in da so sila odvisne ravno od tega, kako jih bomo uvajali v ta področja, kakšen zgled jim bomo dajali. To so naloge, ki se jih moramo zavedati in jih opravljati prav vsi. Če jih prepustimo le "imenovanim" mentorjem, se bo proizvodno delo, pa ne po krivdi le-teh, omejilo na tisto, kar smo rekli, da ne sme biti — na razporeditev k delu in nadzor, da bo leto izvršeno. Mi pa tega ne želimo, ne kot bodoči sodelavci u-čencev, ki jih danes usposabljamo in tudi ne kot kolektiv, ki mu je družba zaupala to pomembno nalogov izvršitev. S. PRAŠTALO PROIZVODNO DELO V ŠOLSKEM LETU 1984/85 V tozdu Kartonažna kar 200 učencev na proizvodnem delu KTL gostitelj 25. redne seje izvršnega odbora Republiškega odbora sindikata KTL je bila 13. septembra gostitelj 25. redne seje Izvršnega odbora republiškega odbora sindikatov delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti SR Slovenije ter istočasno 10. seje komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja. V obravnavanih točkah dnevnega reda seje je izvršni odbor okvirno zavzel stališče do obravnavanih osnutkov in predlogov srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov Slovenije in tudi Jugoslavije ter delovnega gradiva dokumentov za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Za delavce bo vsekakor zanimivo da je izvršni odbor tudi zavzel svoje stališče o izvedbi javne razprave v organizacijah združenega dela glede osnov za ugotavljanje sestavljenosti dela, odgovornosti na delu in pogojev dela za tipična dela in naloge v grafični, založniški in časopisni dejavnosti. Prav tako pa se je tudi strinjal s predlogom komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja da le-te obišče določene ali vse delovne organizacije naše panoge z namenom ugotoviti realno stanje v grafični in papirni dejavnosti. M.S. Domačini in vabljeni gosti na seji; (v sredini spredaj predsednik poslov, odbora sozda Slovenija papir Miran Varšek) Ob ugledu izdelkov prototipne delavnice; (drugi z leve Stane Purg Delegati na seji predsednik in tretji z leve Jože Veršič sekretar ROS. Pred občnimi zbori OOS Sindikalno konferenco TOZD Karto n až na Ljubljana sestavlja pet osnovnih organizacij sindikata po delovnih enotah. Združeni v sindikalno konferenco načrtujemo naše delo tako, da so akcije na ravni temeljne organizacije usklajene. Ko se ozremo nazaj na prehojeno pot v dvoletnem mandatu, lahko z gotovostjo trdimo, da smo delovali dokaj zavzeto, kar pa ne pomeni, da bi ne mogli še bolj. Našo aktivnost smo opredelili v treh temeljnih nalogah in sicer: 1. zavzemati se za organizirano delovanje v samoupravnem odločanju delavcev. 2. dosledno izpeljavati načelo delitve po delu, rezultatih dela in gospodarjenja 3. zavzemati se za skrajno odgovoren odnos do družbene lastnine, do zakonitosti, za spoštovanje in izvajanje sprejetega, za moralo, ki bo temeljila na samoupravni zavesti ter za odgovornost vseh za politično varnostne razmere. Od vseh naštetih aktivnosti pa je bila v ospredju skrb za delovnega človeka. Pred občnimi zbori je potrebno pregledati naše opravljeno delo. Tako lahko ugotovimo, da smo se aktivno vključili v sprejem aktov o nagrajevanju na ravni DO. Kot vemo nam dva referenduma nista uspela, zato je bila naša aktivnost pri tretjem referendumu še toliko večja, da bi skupaj z vodstvom temeljne organizacije znali približati akt delavcem. Kot vemo, je tretji referendum uspel. Prav tako smo se povezali z OS ZS Ljubljana Center, ter z njihovo pomočjo že drugo leto organiziramo letovanje v Banjolah. Tega letovanja se je udeležilo 19 delavcev. Aktivno smo sodelovali pri razporejanju počitniških kapacitet, ter s svojimi predlogi in pripombami poskušali čim bolj izboljšati delo SINDIKALNI IZLET DELAVCEV TOZDA KARTONAŽNA LJUBLJANA Bili smo na Brionih Videti Brione in vsaj nekaj, kar je povezano z življenjem našega dragega Maršala Tita, to je bila želja tistih članov sindikata-, ki niso bili na tradicionalnem srečanju delavcev Istragrafike iz Rovinja in tozda junija letos. Tudi v Glasilu smo tedaj že objavili prispevek Antona Oražma o njihovih vtisih z Brionov, predvsem pa njegovo priporočilo, naj tudi sindikalna konferenca tozda za ostale delavce organizira tak izlet. Pričakovani dan tega izleta je kmalu prišel, ko se je skoraj 100 delavcev tozda odločilo, da se 24. avgusta udeleži izleta na Brione. Vsekakor je bila odločitev organizatorjev tega enodnevnega izleta, da se potuje z zelenim vlakom izredno pametna, ker se je osemurna vožnja v njem tja in nazaj za en dan spremenila v prijeten čas medsebojnega spoznavanja, razvedrila, pogovorov in predvsem ob povratku tudi veselega petja. na tem področju in vsem našim delavcem omogočiti prijetno letovanje. Predlagali smo, da se čim prej sprejme pravilnik o razporejanju počitnških kapacitet. Organizirali smo dva izleta, nakupe kart za kulturne prireditve ter nakup kart za rekreacijo delavcev. Se bi lahko naštevali, kje smo sodelovali, toda najpomembnejša je ugotovitev, da smo se držali in izpolnili plan dela skoraj v celoti. Sedaj potekajo po izvršnih odborih aktivnosti za evidentiranje novega izvršnega odbora, ker nekaterim poteka mandat. Poudariti moram, da so IOOOS po delovnih enotah svoje naloge izpolnjevali več kot uspešno. Na koncu naj omenim še sodelovanje s sindikalno konferenco na nivoju DO, ki je bilo dokaj uspešno, v bodoče pa pričakujemo na tem področju še večjo aktivnost. Dragan Kovačevič Da bi si pridobil vtis udeležencev kaj pričakujejo od tega izleta, sem o tem povprašal kar prvega poleg sebe Jožeta Boniferja, ki mi je dejal, da bi na izletu resnično rad nekaj videl, saj še nikdar ni bil v teh krajih. Zato je tudi zelo zadovoljen, da se je njihov sindikat odločil organizirati ta izlet. Takoj po prihodu vlaka okrog pol-enajstih na železniško postajo v Puli, so nas s strani izvajalca izleta pričakali trije avtobusi ter nas popeljali na fažanski pomol, odkoder smo z ladjo zapluli do otočja Brionov, ki so še 8000 let pred našim štetjem, bili sestavni del polotoka Istre. Organizacija izleta je bila torej dobro pripravljena in zato vsem, ki so jo organizirali izredna pohvala. Izjema morda velja le za angažirane vodičke delovne organizacije Nacionalnega parka Brioni, ki so izg led a imele svoj "slab dan" tako zaradi počene gume na o-toškem oglednem avtobusu, kar je nekaterim preprečila ogled dela znamenitosti otoka, kakor predvsem tudi zaradi svojega počutja kot da so že naveličane tako obširno pojasnjevati turistom "vse zanimivo" pa so zato mnogo skrajšale od tistega, kar so recimo izvedeli delavci ob junijskem obisku. Ob povratku z ladjo v Faza no; v ozadju Titovi jahti. Pod gorka in Jadranka Va poti k razgledu brionskih zanimivosti Prispevek bi bil preobširen, če bi v njem napisal vse kar smo slišali in doživeli, vse naše vtise, toda naj bom zato samo enkraten in to kako sem to občutil sam. Že prvi globok vtis sem doživel ob pristajanju v pristanišču otoka, ko sem zagledal zasidrani obe Titovi jahti Pod gor ko in Jadranko. Se večji zanos sem doživljal ne ob razgleda -nju živali v kletkah, temveč ob pogledu na to pestro favno otoka, saj kaj takega niti v Miločerju pri Budvi nisem videl. Sonce, ki je ta dan tudi vroče pripekalo, je z barvnimi odtenki rastlinja, modrino neba in morja ter sencami tako vabilo mojo "foto žilico", da bi vse pdsnel, toda dal sem le prednost svoji nalogi, narediti fotoreportažo dogodkov za spomin udeleženim delavcem in foto arhivu KTL. Kot sem že dejal me favna otoka ni toliko navdušila, čeprav je morda delni vzrok za to tudi opoldanski čas ogleda, ker si je večina živali izbrala senco ali skrite ko- tičke in se nam ni prikazala v vsej svoji številčni in pogledni veličini. Tako tudi ni bilo nič o želji po uspelem "foto safariju", toda poskusil sem le! Ogled Brionov je v meni zapustil določen vtis če pomislim, da sem o teh "sanjskih otokih" toliko slišal v zvezi z zgodovinskimi dogodki povezanimi z delovanjem Maršala Tita v vseh tridesetih letih. Lahko pa rečem, da sem sicer rahlo le predvideval, morebiti vsaj od blizu, če že ne kar konkretno ogled katere od znamenitih vil, predvsem prvo rezidenco Maršala Trta — vilo Jadranko, toda prepričan sem, da bom nekoč še tudi doživel. Od naših udeležencev izleta je na tem izletu glede tega imel še največ sreče Ljubo Pertot, ki je med odmorom za naslednjo fazo ogleda znamenitosti Brionov1 skočil v morje, da se malo ohladi ter obenem tudi od blizu ogleda obe zasidrani jahti. Budno oko vsepovsod diskretno prisotnih čuvajev in gardistov pa je ta njegov podvig takoj odkrilo, toda k sreči tako, da mu je ta podvig omogočil, da si v spremstvu istih natančneje s krova ogleda to znamenitost. O vsem kar smo videli in slišali ter še o mnogo drugem v zvezi z Brioni, njihovo zgodovino in dogodki povezanimi z njimi bi lahko napisal veliko. Nekaj o tem smo že objavili v našem junijskem prispevku, kaj več pa morda še kdaj drugič. Zaključek izleta z vožnjo proti Ljubljani, kamor smo prispeli še pred deseto uro zvečer je potekal v veselem razpoloženju, toda v mejah vsega tistega kar je ohranilo dober vtis na celotno pot. To so potrdile tudi besede našega glavnega vodje potovalne agencije Spalniki iz Beograda — enote v Ljubljani, ki je dejala da so bili z nami zadovoljni, ker ni bilo nobenih zamujanj pri odhodih, predvsem pa, da je bilo obnašanje vseh v redu, ter da upajo, da se bomo še kdaj videli. O svojem vtisu doživetja tega izleta pa mi je Marija Ros dejala, da je bil obisk Brionov čudovit in da bi se še enkrat peljala z ladjo tako všeč ji je bilo, razen da je bila vožnja z vlakom nekoliko dolga, kar pa je njena udobnost to delno nadomestila. Marija Čr-ček pa je v svoji izjavi bila bolj konkretna, ko je dejala da je bila z organizacijo izleta zadovoljna, da pa je tudi ona kot jaz pričakovala, da bo videla kako notranjost ene izmed stavb v katerih se je nekoč zadrževal naš Tito. Zato si želi še organizacije takih izletov, toda za en dan je to le premalo časa, ker je bilo vse le nekoliko preveč natrpano. Naj zato zaključim prispevek z vzpodbudo — tudi prihodnje leto kak zanimiv sindikalni izlet za naše delavce. M. SEME Želeli ste reči, pa je to rekel že Janez Menart ZA - UŠ - NICA Ob tri četrt na osem v beli srajci, s kravato, s čevlji, da v njih oslepiš in z elegantno vzvihanimi krajci vsak dan hiti vzdolž istih cest in hiš. Pred stolpnico, ki jo grade že leta, vsak dan prebode ga kak mrk pogled. Še delavec, ki se že trd opleta že spet v bife, bi rad imel izgred. On pa, kot da ni nič, gre mirno mimo in misli si, v tlak pred seboj zazrt: Razumem vas, vsi pač teško živimo, vi težje kakor jaz — odtod vaš srd. Kar naredite, v skupni lonec daste, iz njega jaz pobiram svoj drobiž. Res da sem uš iz zajedalske kaste, a tudi jaz, kot vi, prenašam križ. Čeprav je res, da le prekladam liste, da v kisle vode dan za dnem strmim in v diskusijah grem za komuniste in goltam kavo in kot turk kadim imam svoj križ; in to je Peter Kapca, moj šef, predstojnik, sekretar in bog. Ker rad bi vladal, moral sem za hlapca, saj delo mi nikdar ni šlo od rok. A tudi v meni pamet včasih joče, ko se na tihem prav sladko smejim na glas pa vneto ženem bedastoče po smernicah, ki jih od kod dobim. In včasih seže jok še bolj globoko — saj mi tovariš bog le dal je vest ko proti poštenjaku dvignem roko, čeprav bi šefu rad pokazal pest. In kadar kaj v blamažo se izteče, sem jaz, da vzamem nase šefov greh; tedaj sramota v dno srca me peče saj ni nihče rad tepec v vseh očeh. In potlej so še bolj nevarni dnevi, ko pod capinstva dajem svoj podpis. A kdo naj mi pomaga, ubogi revi; da ga ne dam, bi šel od polnih miz. Jaz pa sem uš in moram biti priden: če padem z glave, padem med balast. Doma imam so—uš in ljubke gnide in te požro mi pamet, vest in čast. Vse to trpim v prid tej srajci in kravati! Vam, delavci, vseh teh stvari ni mar: vi ste potrebni, ker ste pridni pri lopati, in če ne tu, se tam dobi denar. A rad priznam, da ne bi rad z rokami si v znoju služil kruh, kot kdo od vas. In tudi: Ni nerodno mi pred vami če bi naneslo, bi bili kot jaz. Če bi le mogli, bi v tej beli srajci, s kravato, s čevlji, da v njih oslepiš, in z elegantno vzvihanimi krajci pred delavci nosili v srcu križ. NAGRADNA KRIŽANKA Za izžrebane pravilne rešitve nagradne križanke v Glasilu KTL št. 9/85 bodo reševalci prejeli nasled- je tudi število reševalcev, ki so nam poslali križanke hitro povečalo. Prejeli smo 100 rešitev. Zaradi napake vkljub žrebu je žal izpadel naš upokojenec Ivan King iz Trži- nje nagrade: ča pri besedi kraj pri Ljubljani 1. nagrada 800,-din "OKLO". 2. nagrada 500 - din Med izžrebanimi reševalci nagrad- 3. nagrada 400.- din ne križanke so imeli pravilne re- 4. nagrada 300,-din šitve in prejmejo nagrade: 5. nagrada 200,- din 1. nagrada Sigulin Marija Rešitve križanke oddajte osebno 800 - din DSSS ali pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL — DG Samoupravne zadeve in informiranje 61000 LJUBLJANA, Čufarjeva 16, najkasneje do 18. oktobra 1985. 2. nagrada Menard Stane 500,— din TOZD Kuverta Ljubljana 3. nagrada Jeršin Rudi 400,—din TOZD Kartonažna Ljubljana, DE-10 Uredništvo REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V GLASILU KTL št. 7-8 1985 VODORAVNO: morje, Klara, pomol, teren, lakaj, deva, ino, Al, Kam, tehtnica, Cankar, KP, Mao, Šri, MJ, kanal, rimar, Aare, ama-ro. Opatija, Rhode Island, V, N, Na, itd, TS, arestantka, vrata, ne, Cu, nat, emirat, tiran, aikido, Elena, agonija, napaka, neenak, Aco, Gl, očka, etuda, OZNA, BAI, ZOO, Alamo, para, bramor, Lvov, mrtvec, OK, Pb, tt, anofeles, UA, Oklo, Epir, miss, oltar, at, K, opereta, telefon, frotir, ekonom, Ta, ER, sramota, Lana, naturizem, obala, NA, ENI, bp, Sicilija, Isar, žar, NL, are, earl, meh, cvet, AM. Žrebanje križanke je bilo izvedeno 12. septembra 1985 v temeljni organizaciji Papirna konfekcija. Glede na našo odločitev v prejšnji številki Glasila, da vam nekaj časa pomagamo pri reševanju z dodanim ugankarskim slovarčkom, se 4. nagrada Sonc Franc, upok. 300,—din Tominškova 46, 61231 Ljubljana 5. nagrada Škobič Darinka 200.-din DSSS Naše iskrene čestitke! Ugankarski slovarček ABSINT — pelinkovec AKITA — japonsko mesto BASTARD — nezakonski otrok COOLIDGE — bivši predsednik ZDA NARGILA — vodna pipa NATRON — vrsta papirja NEAL — ameriški filmski igralec NIEVO — italijanski književnik RT HOORN — najjužnejši del Amerike TOSKANA — pokrajina v Italiji FOTO VEST Začeta gradnja stanovanjsko poslovne stavbe ob tozdu Papirna Konfekcija hitro napreduje Nagradna križanka V p KIL. MAHA VRSTA VISNJ£ HAT HA. runv. ARA- blT£ »AttRL oR»Abi VltsA RAM AR, ( JAN aaaaa • A i ( tl Ko fcoEEC jQP|i i' 9! K 1/ LUAGb C5LIM C AAaAA J J TEKAŠ bISCIPL TOMA. v TEZ A Ro v snop ITI tiE- Z.HA MEO- KUSNI iZbblKI TENE N L£S H. IHL KHA"3 NA STO1R IRIbD bZR. -• K1LV3 ObSLK ▼ E..VR.O- tas bosi K. kru ORAMTE V: BAT v ita~ LDt RAČUNI MEsrov TEN13- SEL1U ZolSTJO OPUS OTROJ. Roler. MA11UŽ. b£l 7. AMiftj B£ MlSSI- NA TLES kMi.ri7. rrBoBtv R.TL btŽXvA v Lb A BOLOS tf-TALO vfe.six P A Pl RTA VtlTN. ffOE- UL >ouA FlUMMIb C-LAVfOO MESTO GBČ.PL TAMA LVA MOSTAR RRA7 PR_ ofArm VJltbA KROM CeORSBl E-Z5£V. cOLk) WO ■3AK) LNAob CEHU fRZtl- VALEC. jRčnt. K Ti. 4VSTRO- OC£R. BtiVAMZC 5-- 1ML VARE uteci KB.lt M LAV. V GuS- Timstvi ZEVSOVA L7Ub. LAMUS SLOVIM. ozb Ml RIU), UObILo italita VfcSTA V RIU VCbA (LoL AA.Tt.tl4L bEL obRA- "EA KTL NATHn AMER-. lovec rtirn ZVONE TAVČAR Lirtfc. ital n. kkhi - ZEV Kilte kzvo- SKHUU- STVO Ž£VC! NAPAb AESTO V fZMtNU raMicn APETIT z-tes Kincv KJEZAK. c>TRoK ABžIMjV [*c.'ok- sib C.VJ RoP. PRVENSTVO 3'MEIL Mo- lnik. TE.Z- l > 'CA ETfelN Eciir. Wl’fl HtMsBA 7 R.IMNKI K p ALT kTL ST.BUS, ULAtAR. ttOC. POJAVNA VCM osnjez. NAPI- TEK kTL mt.-sTo V FRANC. S-AZb- Ritnik TAHTAV $LOV iB-UL bATlQ miZA- N2C, CTL M AVARSKA 7ASTOP- N1B. Hi H LIAN s ko o-b UČILO PELIN- VOVKC bwl\ ritbszb ihk 2-MlL^ 1 Aki er KboL Sovou UBAV- sBo EokSJr M. ihr. /tbA O tov um cv INTSkl H-LEV It .ČRVA AMbtD BOT LAbBo- UObKA tu k A Polet. KSSZC mn K)£UC-N AN OST NAŠI RAZGLEbl A\)ST- ZF3A MOVI testa- ment TOME tccia v EMARb BABblCJ LKIL ustum >CBž)V 1 VI NXUc OOLVAN NA G? -CIU31 11.VRVIL IURINAL z H. RIltARb bOUZAk TURČm tNZZ> KTR. tnskA vibuk NA 11-ecAot. ?oKZ?*. L tU AL ’1 4 > 1 K 5ALAZ STANI A.cČVA "2A'Mzk \)IRN'.V TITA M 5AS!L. »uBUC ŽSJEHO rZMEcE VfNO VMSJO OKUN' lUSk . 7ZZLEU \m/ GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPfFlJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENISA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16 TELEFON: 316 - 922 INT. 208