Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina VI. zvezka:
Stran
Ena za može..................S L
Skrivnostno zagrinjalo..............84
Shod voditeljev Marijinih družb v Ljubljani......86
Tako umre Marijina hči.......,.....87
Šola krščanske popolnosti.............87
Gotovo znamenje prave Jezusove cerkve.......88
Življenje sv. očeta Pija X..............88
Razgled po katoliškem svetu............91
Cerkveni razgled po domovini...........93
Odpustki meseca aprila 1904 ........................96
V molitev se priporočajo.............96

Uredništvo vošči vsem dopisnikom, naročnikom in bravcem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Ena za može.
je sam cesarja služil ali ga pa še misli služiti, rad izve, kak6 se Rus in Japonec med seboj sekata, kako korakajo bojne čete od obeh strani na bojišče, in kakšno orožje so si ljudje izmislili, da bi tem huje in hitreje — drug drugega morili.
Malo politike je pa dandanes že celd potrebno. Če bi se krščanski možje s politiko ne pečali, potem bi pač lahko nasprotniki delali pod klobukom kar bi hoteli in bi katoličane na debelo goljufavali. Človeka le veseli, če vidi, da se vendar naši ljudje vedno bolj zavedajo, zakaj se grč po svetu, zakaj se gre posebno pri volitvah, da gred6 kar sami od sebe z veseljem in koražo volit, ne da jih je treba šele po hišah loviti, ali pa kakor so cel6 njega dni rekli: „Kaj pa imam od tega! Brez mene bodo že opravili!"
Ne zoper politiko nismo, nikakor. Kdor nas pozna, ta že lahko vč. Zoper politiko nismo,
toda, toda--sama polika in sama
radovednost o dogodkih po svetu še ni dosti. Sama politika nas ne bo rešila, ne bo zveličala. Treba je tudi Boga častiti, treba je moliti, zakramente prejemati, v čednosti se vaditi — možem ravno tak6 kakor ženam!
Prav to hoče tudi reči prva okrožnica sv. očeta Pija X. v svojem drugem delu, ki ga drugič prinesemo, namreč: pri katoliških društvih
Časih smo že slišali reči, da je „Bogoljub" — le bolj za ženske ... Za može je pa treba bajč vse drugačne dušne hrane. To se pravi toliko, kakor da je tudi — pobožnost sam6 za ženske (!)
To pa je zmota, tak6 debela, da je dva človeka ne moreta obseči! Za može torej naj bi bilo samč delo, kupčija in — pijača; kvečemu še malo politike; pobožnost, molitev, zakramenti in kar je drugega takega, s tem naj se pa ukvarjajo le ženske in otroci!
Da, tak6 žalibog marsikdaj in marsikje je, a t a k 6 —ni prav! To je ravno velika rana, velika pomankljivost, velika luknja v našem katoliškem življenju, da ss pobožnosti večinoma udeležuje le en spol. Kakor da bi ne imela obži spola istega poklica in namena na zemlji kakor bi ne imela istega pota do nebes in istih nevarnosti ob tem potu, istih skušnjav in strasti. Kakor bi ne imeli vsakega spola ljudje le po eno in edino dušo, katera, če ne bo zveličana, bo gotovo — pogubljena.
Seveda to ni čudno, če se možje malo bolj brigajo za vojsko, za letino, za politiko in kar je drugega takega tam po svetu, kakor ženske. Kajti možj e morajo na vojsko, možje navadno postavljajo žito in živino na trg, možje gredo volit, ženč pa medtem dom varujejo. Razume se samdobsebi, da mož ali mladenič, zlasti če

je prva in glavna stvar, da njih udje res katoliško žive. Dober zgled katoličanov je več vreden kakor tisoč lepih besedi. Zoper to se tudi greši v našem javnem življenju. Bomo že še govorili o tem. S katoličani, ki katoliško ne živč, nam je malo pomagano. Le katoličani, ki so res katoliški po duhu in po življenju, bodo katoliško reč privedli do zmage.
Torej katoliško živeti je vsem treba; tem, ki dom varujejo, kakor onim, ki gred6 ven v svet, v vojsko. To rano moramo ozdraviti, to luknjo zamašiti, da se moški cerkvi in pobožnim vajam tako odtegujejo!
Katoliško živeti se je pa treba učiti. To se pa da učiti, kakor iz lepih govorov, tak6 iz dobrih spisov in časnikov. Zato je prav izvrstno zadnjič povedal naš vrli bratec »Domoljub": „Malo jesti pa malo piti — so rekli časih — to je pol življenja; mi pa pravimo: Malo svetnega pa malo svčtega berila, to bodi pol življenja za vernega Slovenca!" — Zat6 morebiti ne bo od škode, če bi »Bogoljuba" tudi naši dobri možaki časih malo v roke vzeli ali si ga celd naročili. Če bi jih pa to ne veselilo, je to ravno znamenje, da tu tiči neka napaka, ki jo je treba polagoma odpraviti, da bodo tudi moški dobili veselje do pobožnega berila kakor .do pobož-nosti sploh.
Kakor pravimo, bomo o tem še večkrat govorili. Za sedaj prinašamo spisek, ki ga nam je poslal neki goreč gospod, kateremu je ravno ta stvar na srcu, spisek; ki je naslovljen:
Tudi za može je molitev.
Bilo je 24. svečana 1848. zvečer. Nepričakovano je ustaja preobrnila prestol Alojziju Filipu, meščanskemu kralju. Pariz bil je v krvi. Kralj je ubežal skozi stranska vrata proti morju, da bi se rešil na Angleško. Ljudstvo je divjalo po kraljevih sobanah in metalo vse, kar je bilo znamenitejšega skozi okno. Zažgalo je prestol kraljev. Skozi kraljevo dvorišče je prišlo tudi nekaj mladih mož, ki so iz kraljeve kapelice rešili svete posode in križ, da bi jih oteli oskrumbe. Vojaki, vsi upijanjeni, jih ustavijo ter hočejo imeti od njih svete reči. „Kaj", zakliče eden izmed teh mladih mož „vi hočete biti prosti? A vedite dobro, da vam .tega ni
mogoče drugače razun v križu Jezusa Kristusa!" „Da, da, tako je!" zaklicala je cela množica. „Ta je nas vseh Gospod." Vseh glave se odkrijejo. Od vseh stranij se sliši glas: „Naj živi Kristus!" kKriž in svete posode so potem prenesli v slovesni procesiji v sosedno cerkev.
Dva dni pozneje je pridigoval P. Lacor-daire v cerkvi Notre-Dame (naše ljube Gospč). Ravno je pričel dokazovati, da biva res Bog. Kar naenkrat prekine svoj govor in zakliče ves navdušen: „Kaj vam naj dokazujem, da je Bog nad nami. Pač bi imeli pravico, da bi me iz vaše srede pognali. Če bi vam hotel kaj takega dokazovati, bi se vrata te cerkve odprla. Pokazali bi, kako zna ljudstvo podobo svojega Boga častiti!" Pri teh besedah je nastalo neizmerno odobravanje. Vsi poslušalci so bili navdušeni. Pozabili so skoraj na svetost kraja ter v cerkvi povzdignili glasove odobravanja. —
Ali 32 let pozneje? Zopet smo v Parizu. sNi sicer nobene ustaje več po mestu. Vse je mirno. Še svoje lastne stopinje lahko slišiš po mestu. A glej, kaj vendar vozijo tam v onem vozu, ki se ustavlja pred šolskimi poslopji? To je državni voz, katerega je odposlal naučni minister Jules Ferrv po celem pariškem mestu, da bi sneli raz sten vseh šolskih poslopij sveti križ. In ta voz je hodil gori in doli po celem Parizu od jutra do večera; nanj so zmetali vse križe, pobrane iz šolskih sob celega mesta ...
Kako nasprotje! Tukaj mož, ki časti križ, tamkaj mož, ki ga tepta! In to je podoba današnjega sveta. Tudi dandanes se svet deli v dve stranki: možje, ki molijo, in možje, ki ne molijo. Dali so se oslepiti od prevare, češ molitev nič ne pomaga, ali pa je samo za ženske in otroke. Ne, tudi možje morajo moliti; da, molitev je moškim še potrebnejša kakor ženskam!
I.
Splošno se opazuje po cerkvah, zlasti ob nedeljah popoldne in pa zjutraj ob delavnih dnevih več ženskega spola kakor možkega. Od kod ta prikazen? Možje mislijo, da ni mogoče dobiti si časa za molitev. A odgovorim vam: Ko bi imel moč, vse tiste može, ki ob nedeljah popoldne zapravijo drag čas po gostilnah ali na sprehodih, pripeljati v cerkev, bi naše cerkve
ne imele dosti prostora. To ni druzega nego izgovor, ki se zastonj kupi, ko pravijo: Nimam časa za molitev. Za vse drugo dobijo čas, le za molitev in obiskovanje cerkev ga ni. In vendar je molitev ravno tako potrebna možem kakor ženam.
Dragi krščanski možje! Lahko bi vam naštel stotino besedi v sv. pismu, ki nas spominajo k molitvi, a niti ene ne dobite, ki bi oproščala in izgovarjala može, da njim ni treba moliti. Potrebo molitve spoznamo že iz bistva krščanstva.
Kaj moramo biti kot kristjani? Otroci božji. Takrat, ko ti je mašnik krstno vodo vlil na glavo, si postal zares otrok božji. Stopil si v nadnaravno razmerje z nebeškim Očetom. Učenci Jezusovi so nekdaj videli Jezusa moliti. Prosili so ga, naj tudi nje nauči moliti. Tedaj je rekel: „Kedar molite, recite takole: „Oče naš, kateri si v nebesih". To je zares molitev prav primerna kristjanu, da Boga kliče za svojega očeta, ker je postal po Kristusu otrok božji. Pa kako bi mogli trditi, da smo otroci, če nimamo otroškega duha? Ste li že videli otroka, kateri bi se ne brigal za svojega očeta? Kaj bi rekli o vaših otrocih, če bi vedno bili v vaši bližini, pa bi se ,vas ne brigali. Pač gotovo bi se pritoževali nad takimi popačenimi otroci. In vi otroci božji, kaj naj o vas rečem, če ne mislite radi o vašem Očetu, ki je v nebesih, če nočete moliti, če niti vaše jutranje in večerne molitve ne opravljate? Bistvo krščanstva, tega nebeškega razmerja med Bogom kot našim očetom in nami, kot njegovimi po milosti sprejetimi otroci nalaga dolžnost, vsak dan moliti in molitev ljubiti. Možje, ki ne molijo, niso otroci božji. In če niso otroci božji, čegavi otroci so?
Kaj moramo dalje biti kot kristjani? Živi tempelji božji. „Hiša božja" pravi Gospod „je hiša molitve." Kaj je cerkev, če se v njej ne moli? Poglejte si tiste cerkve, v katerih se več ne moli, se več ne opravlja božja služba. Razpadle so. Vse pusto in prazno je v njih. Glejte, dragi možje, to je slika duše, ki ne moli več. Uboga človeška duša, ki si zgubila zmožnost se k Bogu povzdigniti in njegovo slavo pevati!
„Neumna skrb stvari urarljivih!
Razlogov je slepilnih mnogo,
Ki vežejo na zemljo dušo ubogo!"
Tako nekako je peval slavni pesnik južne Italije, Dante, o možeh, ki ne molijo.
Pred nekaj leti je umrl v svojem gradu blizo Dunajskega Novega mesta na Nižjem Avstrijskem grof Chambord. Vsak dan je bil pri sv. maši, tudi če je bil na lovu. Vsak večer so skupno molili sv. rožni venec grof in slu-žabništvo. Vsak teden enkrat je sprejel grof z ginljivo pobožnostjo svete zakramente. Meseca maja so imeli na posebnem hribčku šmarnice. Po sv. maši je moral vsakokrat duhovnik moliti lavretanske litanije. Kakor v življenju, tako je ljubil grof tudi na koncu življenja molitev. Zadnji zdihljaj njegov je bil takorekoč tiha molitev. Kdor hoče biti Kristusov nasledovavec, mora veliko in pogosto moliti.
Ime T e o f i 1 F o i s s e t je med nami malo znano. In vendar je ta mož zavzemal posebno mesto med francoskimi katoličani v 19. stoletju. Bil je prijatelj s pobožnimi pa tudi učenimi ter odvažnimi možmi, kakor Montalembert, Louis Veuilot in Lacordaire. Kakor ti, je delal tudi on z besedo in peresom za božjo stvar in blagor Francoske, Poln odločnosti se je boril za pravice in prostost cerkve, obsojal je ustajo 1. 1848., potegoval se je za papeža v njegovih stiskah. Ni se bal povsod se pokazati zvestega katoličana. Najlepše, kar je spisal, je njegovo »Življenje Jezusovo". Toda on ni samo lepo pisal o življenju in trpljenju Gospodovem; skušal je tudi sam svoje življenje uravnati po Jezusovem življenju. Vsak dan je bil pri sv. maši; vsak dan je molil s svojo družino jutranjo in večerno molitev. Pokleknili so vsi; oče pa je naprej molil. Tudi on je skoraj vsako nedeljo prejemal svete zakramente. Kako ginljivo je bilo to videti! Cela soseska se je vspodbujala nad tem. Če so prišle težave in si ni vedel pomagati, je šel v cerkev pred tabrnakelj. —
Krščanstvo pa nas tudi z B o g o m z d r u ž u j e. To je tudi namen odrešenja. Pa smo li tedaj z Bogom združeni, če ne molimo? bmo li tedaj z Bogom združeni, če za vse drugo najdemo časa, samo za molitev ne? Jeli to znamenje tvojega združenja z Bogom, če si niti ne vzameš časa, da bi pobožno opravil svojo jutranjo in večerno molitev? Pač res, nobena reč ti ne kaže boljše, kakšen je tvoj dušni stan, in kakšno tvoje razmerje z Bogom, kakor tvoje veselje,
oziroma tvoja zamrza do molitve. Zato so bile zadnje besede blagega pesnika P. Galla Morel, kot oporoka:
„Mnogi se učijo mnogo, Hočejo modrost doseči, Varajo pa dušo ubogo; Da otroci so, bi smel jim reči.
Tihi teden je. Vsi oltarji in križi so po cerkvah zagrnjeni z modrimi plaščki. Saj veste zakaj: Tiho nedeljo ste slišali v evangeliju, kako so se Judje razsrdili nad Gospodom Jezusom, ker jim je rekel, da je popreje bil ko Abraham. Tedaj so pobirali kamenje, da bi ga vanj lučali; Jezus pa se je skril, in je šel iz tempelja. Jezus se skrije, ker njegova ura še ni prišla, vendar pa so že blizu prebridke ure njegovega trpljenja. V spomin na ta žalostni dogodek zagrinja sv. Cerkev v znak žalosti oltarje in podobe Križanega. To je pomen modrega zagrinjala tihe nedelje.
Ko smo pa zgoraj zapisali »skrivnostno zagrinjalo", nam je bilo v mislih vse drugo zagrinjalo. Pred očmi nam je belo zagrinjalo podobe belega hruha, katero zagrinja in skriva Gospoda Jezusa Kristusa v zakramentu ljubezni; v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Na oltarjih so zagrnjene zgolj podobe, v tabernakeljnu pa je zagrnjen sam Gospod Jezus Kristus. Njegovo živo, poveličano, spremenjeno, neumrljivo Telo je tu odeto z neznatnim, bornim, belim plaščem kruhove podobe Dragi bravci! Ali ste že kedaj mislili, zakaj se nam Gospod Jezus skriva na oltarjih, zakaj se nam ne pokaže v
O, da bi moliti se učili, Bi z resnobo pred Boga stopili! Mnogo bi se spremenilo Boljše bi na zemlji bilo; Le pobožno spet molite, Milost Božjo si dobite."
(Dalje prih.)
svoji pravi podobi kakor je v nebesih, kjer sedi na desnici Očetovi? Kaj ne, radi bi ga videli odkritega, odgrnjenega, da bi tako zrli v njegovo milo oko, a je skrit, odet in zagrnjen pred nami . .. Zakaj ?
Predno premišljujemo to skrivnostno zagrinjalo, recimo z velikim sv. Tomažem Ak-vincem :
Molim Te ponižno, Večni kralj nebes, Kteri v teh podobah skrivaš se zarčs. Tebe razumet' ne morem revna stvar, Srce dajem vdano Tebi, Večni, v dar. Moti se na Tebi čut, okus, oko; Kar mi vera pravi, verjem vse zvesto. Verjem, kar je rekel Jezus, Božji Sin, On, resnica večna, dal nam je spomin . Bilo je na križu skrito Boštvo le, Tukaj pa človeštvo skrito tudi je. Verjem, da je človek tu in Bog navzoč: Prosim, kar je prosil ropar vmirajoč.
Zakaj se nam torej Gospod Jezus Kristus skriva pod skrivnostnim zagrinjalom? Prvi vzrok je: Preslabi smo in prerevni, da bi mogli prenesti veličastvo spremenjenega, poveličanega Zveličarja. Preslabotno je naše oko, da bi za-moglo zreti v prelepo obličje Odrešenikovo, katero gledajo in uživajo presrečni angeli in
Skrivnostno zagrinjalo.
svetniki v nebesih. Kedar bo žarno solnce lilo svoje rumene žarke na zemljo, odprite oči in zrite v to solnce, če morete! Blestelo se vam bo in zakrili si boste obraz, kajti solnčnih žarkov ne more prenesti človeško oko. Tem manj jih zamore prenesti, če je bolno. Glejte, ljubi bravci, sedaj se vam pa že nekoliko jasni in že umevate, zakaj se nam naš Gospod skriva za skrivnostnim zagrinjalom. Kaj je svitloba solnca v primeri s svitlobo, katero razliva spremenjeno obličje našega Odrešenika? Še manj kakor blišč jutranje rose, ki se zrcali v žarkih vzhajajočega solnca, v primeri z ognjenim, pla-menenim morjem, ki ga razliva na zemljo opoldansko solnce v sredi vročega poletja. Mi pa smo popotniki v solzni dolini; revni popotniki in nam vedno solze zalivajo trudne oči. Kako bi mi zamogli tedaj s temi revnimi, bolnimi očmi zreti oko. v oko spremenjenemu, po-veličanemu, neumrljivemu Zveličarju?
Mojzesove bukve nam pripovedujejo, kako je Bog govoril z Mojzesom pred šotorovimi vratmi z oblačnega stebra. Mojzes je rekel Gospodu: Ako sem našel milost v tvojih očeh, pokaži mi svoj obraz, da te spoznam in milost najdem v tvojih očeh .. . Pokaži mi svoje ve-ličastvo! Bog je odgovoril: Pokazal ti bom vso dobrotljivost in bom klical pred teboj: V imenu Gospodovem; zakaj usmilim se, kogar hočem, milostljiv sem, komur hočem . . . Mojega obličja ne moreš videti; zakaj človek me ne more videti in živeti. In zopet je dejal: Glej, tukaj je kraj pri meni; vstopi se na skalo. In kedar pojde memo moje veličastvo, te bom postavil v lopo v skali, in te bom pokril s svojo desnico, dokler mimo ne odidem. Potlej bom odmaknil svojo roko, in boš za mano gledal, mojega obličja pa ne boš mogel videti. (II Mojz. 33, 13, 18 itd.) In ko je Mojzes pozneje prišel s sinajske gore, kjer se je razgovarjal z Gospodom, lesketalo se je tako njegovo obličje zaradi pogovora z Gospodom, da so se Izrae-lovi otroci bali k njemu pristopiti. Kadarkoli je od tistihmal Mojzes govoril z izvoljenim ljudstvom, je dejal zagrinjalo na svoje obličje.
Človek torej ne more videti Gospoda in živeti. Človek ne more gledati s telesnimi očmi poveličanega Zveličarja in živeti. Ker pa ta dobri Gospod vendar hoče bivati pri svojih
ljubih človeških otrocih, in ker ne more in ne sme biti med njimi odkrit kakor se daje v nebesih vživati izvoljenim, zato se skriva za skrivnostnim zagrinjalom neznatnih, revnih podob kruha in vina.
Kako velika je ljubezen, kako čudovito je usmiljenje, ki je izkazuje naš Gospod Jezus Kristus v zakramentu presv. Rešnjega Telesa! Da bi zamogel biti pri svojih otrocih, da bi jih zamogel klicati noč in dan: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, jaz vas okrepčam in poživim", zakrije svoje božje veličastvo, ki je veselje angelov in svetnikov, ter biva noč . in dan v tabernakeljevi ječi kakor oče pri svojih otrocih, kakor pastir pri svojih ovčicah. Vra-čajmo mu ljubezen z ljubeznijo, s hvaležnostjo. Pridimo radi k njemu izkazovat mu češčenje, ki mu gre kot našemu Bogu. Nikar naj nas ne moti njegova revna zunanjost, naj nas ne vara skrivnostno zagrinjalo, saj ga nosi zaradi nas, marveč recimo s sv. Tomažem Akvincem:
Ko Tomaž nc gledam tvojih bridkih ran. Vendar da moj Bog si, ver'jem Tebi vdan. V prsi mi bolj trdno, živo vero vlij, Upanje, ljubezen v srcu mojem vigi! O spomin preblagi smrti Jezusa, Živi kruh, ki dušno nam življenje da! Naj poživlja duša s Tabo, Jezus, se, Tebe, vse sladkosti vživa naj srce, Dobri pelikan, o Jezus, usmiljeni! Madeže izpere naj mi tvoja kri; Saj zamore ena sama kapljica Zemljo vso oprati grehov madeža.
Drug vzrok, zakaj je naš Gospod v zakramentu ljubezni zagrnjen s skrivnostnim zagrinjalom pa je potrebnost vere. Tu na zemlji si moramo z vero zaslužiti presrečno gledanje božjega obličja, kakor lepo pravi apostol Peter: V e-rujoči v Kristusa, dasiravno ga ne vidite, verujoči pa se boste veselili z neizrekljivim in častitljivim veseljem, ko boste prejeli konec šTo j e vere, zveličan je duš. (1. Peter 1, 8.) Bistvo vere torej zahteva, da je zakrito presveto Telo Gospodovo. Če bi ne bilo zakrito, bi ne verovali več, marveč bi spoznavali, bi gledali. Spoznati, gledati poveličano Telo Gospodovo pa ni delež potnikov v solzni dolini, marveč to je delež blaženih v nebesih, kakor pravi apostol Pavel: Zdaj vidimo skozizrcalo
kakor v megli; takrat pa bomo videli od obličja v obličje... Zdaj pa ostanejo vera, upanje ljubezen, to troje; največja med temi je ljubezen. (1. Kor. 13. 12.)
Da bi tedaj mogli verovati v Gospoda, da bi si s tem, da vanj verujemo, pridobili zaslug za nebesa, se skrije dobri Zveličar za
skrivnostno zagrinjalo ter postane predmet vere. Vračajmo mu to ljubezen, to veliko ponižanje z živo vero v sveto skrivnost presv. Zakramenta ter recimo:
Jezus, zdaj v podobah gledam Te, strmim, Naj zgodi se tisto, kar gorko želim, Da v odkrito lice gledam Te kedaj, Gledam Tvojo slavo srečen vekomaj.
dr. Jos. Jerše.
—■—
Shod voditeljev Marijinih družb v Ljubljani.
Kar smo v »Bogoljubu" že naznanili, da se bo namreč to leto enkrat vršil shod voditeljev Marijinih družb ljubljanske škofije, se bo zgodilo v srede, 2 0. aprila. Zadnji »Škofijski list" prinaša poziv in vabilo na ta shod. Presvetli g. knezoškof vabijo na shod takole :
„Marijine družbe so se, hvala Bogu, v naši škofiji že dokaj namnožile. To je naša tolažba in naše največje upanje v teh hudih časih, ko se kraljestvo satanovo z vso silo zaganja v kraljestvo božje, da bi je izpodrinilo, in pri tem pred vsem preži na našo mladino, da bi jo iztrgalo Bogu. Organiziranim nasprotnikom božjega kraljestva moramo mi nasproti postaviti svoje bojne čete! In to so pred vsem Marijine družbe.
Seveda dosti pa ni, da imamo mladino samo zbrano v četah, marveč te čete morajo biti tudi dobro izurjene, da so sposobne za boj s sovražnikom. Marijine družbe morajo res delovati v pravem duhu.
Ker pa se v vsako dobro stvar, ako postane bolj splošna in vsakdanja, rada sčasoma vseli mlačnost, zato treba, da vedno nanovo poživljamo gorečuost in pravega duha.
V ta namen sklicujem II. shod voditeljev Marijinih družb na sredo, 2 0. aprila 190 4. v knezo-škofijski dvorec ob devetih dopoldne.
16. julija leta 1901. smo imeli prvi tak shod pod vodstvom učenega in v vodstvu Marijinih družb izkušenega jezuitskega patra.
Sedaj se bomo posvetovali sami med seboj. Gospodje voditelji ste si pri vodstvu družb sami nabrali izkušenj. Iz teh izkušenj bo pri shodu lahko vsak povedal, kaj družbam koristi, kaj škoduje." —
Potem so naštete točke, o katerih se bo na shodu razpravljalo.
Po končanem shodu bomo o sklepih poročali, kolikor je to potrebno in koristno vedeti udom Marijinih družb samim.
Tako umre Marijina hči.
(Iz Gorice.)
»Dragocena je smrt pravičnih pred obličjem Gospodovim." Tako moli sv. Cerkev vsak dan. Tega izreka se spomnimo nehote, kedar stojimo ob krsti nedolžnega otroka, nedolžnega mladeniča, čiste in deviške deklice. Zdi se človeku, da je — svatovanje, — toda ne zemeljsko, ampak nebeško svatovanje. V duhu vere zremo okoli rakve nebeške angelje, ki se polni radosti spuščajo iz nebeških visočin na to zemeljsko »pustinjo", da ponesejo seboj v nebeško mesto utrgano dozorelo cvetico.
Kako srečen, kdor pod Marijinim varstvom z Jezusom trpi! Kako lep venec si plete, venec, katerega kruta roka ne more uničiti!
Dne 26. svečana je zatisnila oči k večnemu počitku v cvetu svojih let gospodična Marija Vovk v Gorici. Pokoja je bila učiteljica in hči Marijina. Po dovršenih študijah je bila nastavljena v Bovcu, potem v Ajševici, kjer je začela
bolehati. Kmalu potem je morala popustiti učenje in je pri svoji pobožni materi v Gorici blizu dve leti bolehala. Bolečine so bile zadnji čas zelo bolestne in silne. Bila je kakor z Jezusom na križ pribita. Če si jo pogledal, menil si skoraj, da imaš mrliča pred seboj. Toda vse je prenašala vdana, vesela, da more za Jezusa trpeti in se pripravljati za nebeško združenje ž njim. V svoji bolezni je večkrat s pobožnostjo prejela sv. Rešnje Telo. Blizu smrti že, je pri neki taki priložnosti skoro celi dan pevala. Njeno bolezen bi smeli imenovati tiho muče-ništvo. Čeravno je veliko trpela, je vendar skrivala kolikor je mogla svoji dobri materi, da bi ji ne prizadela še večje žalosti.
Tako dozorela za nebesa je zaspala v Gospodu. Angelji so jo spremili v družbo snežno-belih tovarišic, ki hodijo za Jagnjetom.
Tako umre Marijina hči.	— o.
V
Sola krščanske popolnosti.
(Dalje.)
Zadnjič smo skušali povedati, kaj pravzaprav je, ali v čem obstoji krščanska popolnost. To je predvsem treba dobro vedeti! Kajti kdor ne ve, kaj je popolnost, tudi ne ve za čem naj pravzaprav hrepeni; torej je tudi pri najboljši volji doseči ne more. Inra\no zato ker mnogi, ki bi bili radi pobožni, ne vedo natanko, kaj se pravi pobožen biti, zato je tudi njih pobož-nost zelo pomankljiva, enostranska. Sami menijo, da mnogo store za Boga, in se morda res dosti trudijo, drugi ljudje pa najdejo na njih vse polno napak.
Ponovimo torej v kratkem še enkrat glavne misli: Popolnost ne obstoji v samih vnanjih pobožnih vajah, tudi ne samo v kaki posamni čednosti, ampak popolnost je skupina vseh čednosti ali kar je isto: popolnost je ljujbezen. Kdor ne zna iz ljubezni do Boga kaj pretrpeti ali kdor bližnjega ne ljubi, ni dober do njega marveč sebičen, ta ne pozna krščanske popolnosti.
To smo zadnjič povedali. Dalo bi se pa še z drugimi besedami povedati, kaj je popolnost. Seveda vsa pojasnila (definicije) povedo pravzaprav eno in isto, dasi z drugimi besedami; popolnost ostane vedno ista, samo od več plati jo lahko pogledamo. Da bo stvar bolj jasna, poglejmo jo še od kake druge plati:
Popolnost je natančno ispolno-vanje volje božje. Gotovo! Volja božja je naš" najvišja in najbolj dovršena postava; in kdor bo to voljo v vseh rečeh izpolnil, bo napravil nekaj dovršenega, popolnega. „Boga se boj in izpolnuj njegove zapovedi, to je namreč cel (to je: popoln) človek," govori sv. pismo.
Videli smo knjižico, pisano v nemščini, ki nosi naslov: »Najhitrejša in najkrajša pot, doseči krščansko popolnost." Ta najkrajša in najhitrejša pol je: vvseh rečeh se popolnoma udati v voljo božjo. To ni tako težko. Če človek veruje v božjo ne-
skončno modrost in dobroto, potem ve, da Bog vse najbolj modro in najblagohotnejše uredi. Ne le dobro, ampak edino prav je tako, kakor Bog napravi. Če človek to ve, potem se mu ni težko udati; ni težko, kar ve da je dobro, tudi za dobro sprejeti. Tak človek živi Bogu dopad-ljivo, pa tudi vedno zadovoljno življenje.
Popolnost — rečemo lahko dalje — je zvestoba v malem. Velikih grehov se človek že varuje, če ima kaj strahu pred Bogom. Ali tudi na vse male stvarice, na vsako stopinjo, na vsako besedo paziti, da jo človek prav postavi, to je nekaj popolnega. Zato bo pa tudi plačilo veliko za to zvestobo v malem. „Ker si bil v malem zvest, te bom nad veliko postavil," bo govoril Gospod
Vse naše življenje obstoji iz dolge vrste večinoma samo malih dejanj. Če kristjan vsako posamno dejanje natanko in iz pravega namena opravi, pa je celo njegovo življenje natančno, to je: popolno opravljeno in preživljeno.
In tudi to ni tako težko. Ako človek vidi pred seboj naenkrat celo dolgo vrsto dejanj, tedaj se ustraši, češ, kje morem to vse prav dobro narediti! Ako si pa le vsak o posamno dejanje zase predoči: tole moram sedaj dobro storiti, za drugo bom pozneje skrbel, potem mu ni težko, ker si delo razdeli. Velikega debla bi ne mogel dvigniti in prenesti, če ga pa raz-seklja, ga po posameznih koscih lahko prenese. — Celo naše življenje obstoji iz posameznih dejanj; pazimo, da vsako dejanje posebe popolno opravimo, pabo celo naše življenje popolno. Ni torej treba, da bi za Boga bogve kake velike reči morali delati, to ni vsakemu mogoče. Naša vsakdanja najnavadnejša in tudi najnižja dela nas lahko pripeljejo k svetosti, če jih opravljamo kar mogoče dobro in iz svetega namena.
S tem smo dovolj jasno povedali, v čem obstoji krščanska popolnost. Prihodnjič kak zgled v pojasnilo povedanega.
Gotovo znamenje prave Jezusove Cerkve.
Prava Jezusova Cerkev ima štiri znamenja* namreč daje: edina, sveta, katoliška in apostolska. Se eno znamenje ima prava Cerkev. To nam povč sledeča zgodbica:
K nekemu katoliškemu župniku na Pruskem je prišel pred leti mlad protestant in ga prosil, naj ga sprejme v katoliško Cerkev. Župnik ga vpraša, kaj ga je do tega pripravilo. Mladi mož, ki je bil veren protestant, odgovori: Vedno berem v svetem pismu, da je Jezus napovedoval svojim učencem trpljenje in preganjanje zaradi njegove vere. Dobro, na tem se
morajo spoznati njegovi učenci! Koga pa preganjajo zaradi Kristasa ? Mar Jude ? Ne ! Ali svobodomiselce ? Ne ! Ali protestante ? Ne! Ampak katoliške duhovnike, škofe in papeža. Torej morajo biti ti res učenci Kristusovi.
Župnik je razvidel, da mladi mož res išče resnice in da ga je pravi namen privedel do tega koraka. In sprejel ga je v katoliško Cerkev.
Da, gotovo znamenje prave Jezusove Cerkve je to, da je — preganjan a. In to je katoliška Cerkev. Zato je ravno ona edino prava.
Življenje sv. očeta Pij a X.
(Nadaljevanje.)
Župnik v Saleanu.
Po devetih letih kaplanske službe je gospod }ožef Sarto postal župnik v Saleanu (Salzano). To je velika župnija, ki šteje blizu 6000 duš in ima tudi dva kaplana. Salcano je kraj blizu Mestra; to je tam, kjer se železnica odcepi na
Benetke, torej prav blizu Benetk. Imenovan je bil Sarto za župnika meseca junija, nastopil pa je svojo novo službo 14. julija, na dan sv. Bonaventura, 1. 1876 Bil je star takrat 32 let.
Če mogoče, še z večjo gorečnostjo kakor v Tombolu je začel mladi župnik tukaj svoje

delo. Župljani so ga že po vsem tem, kar so o njem slišali, sprejeli z velikim veseljem; njegova prijaznost in gorečnost mu je pa naklonila še bolj srca njegovih ovčic. Še sedaj pripovedujejo v Salcanu več mičnih zgodbic izza časa župnika Sarta, ki so ljudem ostale do danes v dobrem spominu. Nekdaj so imeli nesti nekje z meje župnije mrliča k pogrebu. Župnik je šel mrliču naproti v koretlju in štoli. Ker pa je bil kraj samoten, niso mogli dobiti dosti nosilcev; bili so samo trije, kako naj si pomagajo? Župnik se ne pomišlja dolgo, poprime in zadene pare na svoje rame in hajdi, nesli so mrliča eno uro daleč do pokopališča! — Večkrat se je primerilo, da mu je stari cerkvenik zjutraj zaspal. Tedaj je dobri g. župnik sam cerkev odprl, malo pozvonil in vse za sv. mašo pripravil. Ko se mu je nekdaj nekdo ponudil, da bi šel cerkvenika budit, dejal je župnik: »Pustite no starega reveža v miru! Kaj menite, da me ni toliko, da bi mogel cerkvena vrata odpreti in za zvon potegniti! Vesel sem, če mu morem malo postreči." — Ker je bila župnija precej raztresena, si je kupil župnik voziček in oslička, da bi mogel ložje svoje farane, zlasti bolnike obiskovati. Oslička, to krotko in potrpežljivo živalico, kateri prav po krivici neumnost očitajo, srečamo že drugič v življenju papeževem, saj jo srečamo tudi v življenju našega Zveličarja, ki je celo^kot kralj, pa krotak kralj, jezdil na oslici v mesto. — Če je na svojih previdevanjih opoldne bil kedaj precej daleč od doma, tedaj je rad stopil v kako kmečko hišo in če so ljudje ravno pri mizi sedeli, tedaj je sedel k njim in jedel, kakor so oni jedli, vina pa je samo malo pokusil.
Že v Tombolu je večkrat premišljeval, kako bi mogel ubogim ljudem tudi v časnem oziru kaj pomagati. Sedaj kot samostojen župnik se je še lože kaj takega lotil. Slišali smo pripovedovati, da je jel gojiti in rediti kuretino, da bi ljudi napeljal, naj bi si s prodajanjem jajc, pišk in petelincev kaj zaslužili; koliko je na tem resnice, ne vemo, verjetno je pa že. — Gotovo pa je, da je on že v tistih letih ustanovil to, kar se je jelo pri nas prav sedaj v zadnjih desetih letih ustanavljati in razširjati, namreč posojilnice, kjer naj bi kmetje dobili zlahka in brez posebnih sitnosti potreb-
nega posojila in se znebili dobičkarskih oderuhov. To je bil začetek njegovega delovanja na tem polju, kajti pozneje kot škof in patriarh je na vso moč podpiral in pospeševal ustanavljanje raznih društev v pomoč ubožcem in trpečim.
Župnik Sarto je pa imel v Salcanu opraviti tudi z zoprno rečjo, s kakoršno se mora tudi sedaj sempatam še večkrat kak duhovnik rad ali nerad pečati, namreč — s pravdo. In jo je tudi dobil! Šlo se je pa za tole: Njegov prednik, župnik Don Boža je zapustil veliko svoto denarja za ustanove, katere naj bi se podelile pridnim dekletom lepega vedenja za doto, kadar bi se omožile. Takih ustanov je po Italijanskem mnogo. Ker jih dobivajo le dekleta neomadeževanega življenja, zato ustanove mnogo pripomorejo, da si dekleta prizadevajo za lepo nedolžno življenje. Sorodniki umrlega župnika so pa, kakor se to rado zgodi, hoteli oporoko ovreči in zapuščino zase imeti. Toda župnik Sarto je moral braniti poslednjo voljo svojega prednika, je — kakor smo povedali — res pravdo dobil, in iz tega je dobilo vsako leto celih 13 deklet iz fare obresti za ustanovo. Razume se, da je bila fara kakor župniku-za-puščinarju tako tudi župniku Sartu hvaležna, da jim je otel to lepo ustanovo.
V	ondotni župniji je bila tudi tovarna-predilnica, v kateri je imelo dela in zaslužka kakih 300 delavk. Lastnik tovarne je bil neki jud z imenom Roncanin Jacur. S tem judom je župnik dobro izhajal zaradi svojih farank-delavk. Jud je župnika visoko čislal ter je po njegovih rokah miloščino delil. Če je župnik ob kakih posebnih prilikah prosil, da bi delavke bile proste in mogle v cerkev, mu je prav rad ustregel. Tako je znal župnik tudi juda dobro izrabiti.
V	cerkvi je napravil župnik pov tlak in nove orgije; sezidal je tudi dvorano za pouk krščanskega nauka. Vpeljal je v cerkvi križevi pot. Bratovščino sv. Rešnjega telesa, ki je bila vpeljana že od leta 1400, pa zamrla, je na novo oživil. Pridigoval ni le doma goreče, ampak je imel postne pridige tudi v Trevizu in v Benetkah, ravno tako tudi govore pri skupnih duhovnih vajah v Kazalnouferatu in v Vičenci.
Leta 1870, četrto leto njegovega ondotnega bivanja se je pojavila v fari kolera. Ta je dala seveda duhovnikom mnogo dela. Po dnevu in po noči so morali biti vsak trenutek pripravljeni za pomoč, so hiteli na vse kraje župnije delit umirajočim zakramente in pokopavat mrliče, tolažit in skrbet za udove in sirote. V Salcanu je bila mala bolnišnica, katero je oskrbovalo pet usmiljenih sester in ki jo je ustanovil eden prejšnjih župnikov. Če je že sicer rad hodil v bolnišnico bolnike obiskavat in tolažit, je sedaj za časa kolere bil po cele ure ondi pri bolnikih; tudi pozneje kot škof in kardinal je prav rad zahajal v bolnišnice.
Ko je škof Cmeli (Zinelli) videl gorečnost, modrost in druge velike zmožnosti župnika Sarta, sklenil je, da ga mora v svojo bližino
spraviti in njegove zmožnosti uporabiti v korist cele škofije. Tako ga je tedaj imenoval 1. 1875 za kanonika pri stolni cerkvi v Trevizu.
Z žalostnim srcem so gledali župljani v Salcanu za svojim ljubljenim pastirjem in očetom, ko je odhajal od njih. Pa tudi njemu je bilo slovo teško, ker je bilo njegovo srce s tisoč nitkami privezano na njegov Salcano in njegove ovčice.
V znak svoje hvaležnosti so mu podarili obleko za kanonika, ker sam ni imel denarja da bi si jo bil napravil. Ko je bil pa imenovan' za škofa v Mantovi, so mu poklonili škofovsko palico, kot novoimenovanemu beneškemu patriarhu pa umetno izdelan klečalnik. Seveda si štejejo v posebno srečo in čast, da je njih župnik postal papež.
jcfli
Iz Rima. V večnem mestu se bo letos prav slovesno obhajala 13 stoletnica smrti papeža sv. Gregorja Velikega. Za to praznovanje se delajo velikanske priprave. — Poleg nekdanjega tridentskega škofa Janeza Tšidererja, bodo prišteli svetnikom avguštinca Štefana Bellesini, sina jako plemenite rodbine v Tridentu. — Medtem, ko slabi katoličani odpadajo vsled hujskanja od sv. katoliške cerkve, se pa drugo-verci povračajo v edino zveličavno cerkev katoliško. Nedavno sta prestopila v Rimu Evgen Moli,švicarski starokatolik in protestant Rehfeld.
Na Dunaju imajo že nekaj let postne pridige za otroke. Tudi letos so se vršile 2., 9. in 16. marca v treh cerkvah. Na tisoče otrok se je zbiralo po cerkvah in pazno poslušalo govornike, ki so prav podomače govorili tem malim. Najrajši zahajajo k tem pridigam ubogi, nepreskrbljeni otroci. Vse pa nadzoruje po cerkvah katoliško učiteljstvo. To je hvalevredno!
Več mučencev iz Irske, ki so umrli muče-niške smrti za časa hudega preganjanja katoličanov pod Henrikom VIII. in Elizabeto, bode proglašenih svetnikom.
Na Španskem se po nekaterih krajih katoličanom slabo godi. Tako je mestni svet v Bilbao prepovedal pod denarno kaznijo, da se ne sme zvoniti po cerkvah; češ, da je v modernem mestu zvonjenje nepotrebno. — Tako delajo brezverci s katoliško cerkvijo po onih krajih kjer imajo oblast v svojih rokah!
Zatiranje katoličanov po protestantih. Kako nestrpni in katoličanom sovražni so protestantje nam pojasnijo sledeči slučaji.— Na Saksonskem imajo katoličani službo božjo v grajski kapeli vehselburški. Ondotnega duhovnika vselej obsodijo na večjo denarno globo, ako prisostvuje sveti maši le kak katoličan, ki ne pripada tisti vasi. Katoličani iz sosednjih vasi se ne smejo udeleževati sv. maše, akoravno ni daleč okoli

nobene katoliške cerkve. — Na Brunšvi-š k e m v Detfurdu so obsodili ondotnega katoliškega duhovnika na šest dni zapora, ker je na željo starišev krstil njih umirajočega otroka, a ni posvetne oblasti prosil dovoljenja in pa zato, ker je obiskal 2 katoliški rodbini. — Na Meklenburškem je prosilo 200 katoličanov gosposko, da bi jim dovolila službo božjo, ker imajo predaleč do grajske kapele teterovske, ki ima prostora le za 50 oseb. A protestantska vlada jim ne dovoli tega; nasprotno izrekla je lastniku omenjene kapele svojo grajo, češ, da preveč ljudi pušča k službi božji v kapelo. — Tako počenjajo s katoličani na Nemškem pro-testantje, ki vživajo v naši državi največjo prostost in se jim noben las ne sme skriviti. Saj je znano, da ljubljanski lutrovski pastor opravlja povsod službo božjo, kjer se nahajata le dva protestanta.
Na Nemškem je bilo do sedaj prepovedano jezuitom se ondi muditi. Še le pretečeni teden se je ta vnebopijoča krivica, ki je prepovedovala poštenim katoliškim redovnikom dostop v Nemčijo, odpravila. Seveda so zagnali radi tega liberalci, ki govore kaj radi o prostosti, velik krik. Na nek spominek preganjalca katoliške cerkve, Bismarcka, so obesili črno pregrinjalo
z napisom: Vzbudi se Bismarck in reši nas pred jezuiti! — To je strah pred resnico.
Francoska vlada, ki bo kmalu pregnala zadnjega redovnika iz domovine, je začela preganjati tudi misijonarje po naselbinah, ki jih ima po drugih delih sveta. Nedavno je minister za naselbine izdal odlok na razne ondotne glavarje, da se morajo odstraniti vse usmiljene sestre iz bolnišnic in nadomestiti s svetnimi služabnicami.
Obolel je briksenški knezoškof Simon Aichner in se nahaja sedaj pri redovnicah svetega Križa v Inomostu. — Baje se bo odpovedal svoji škofiji. Star je že 88 let.
Olomuški nadškof Kohn se je na željo svetega očeta odpovedal svoji nadškoflji, da se zopet povrnejo redne razmere v škofijo, ki so bile zadnji čas zelo skaljene. Kot naslednika se imenujeta prelat dr. Weinlich in kanonik dr. Blažek.
V Severni Ameriki narašča vsako leto število katoličanov. Vseh skupaj je po najnovejšem štetju že 11,887.317, za 600000 več nego lansko leto. Otrok imajo katoliške šole 986.088. Največ cerkva, namreč 316 ima škofija Chicago. Tu je 15. februarja pogorela krasna cerkev sv. Frančiška Asiškega.
Kratka zgodovina katoliške cerkve za šole.
Z 28 podobami. Spisal Alojzij Stroj, katehet v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 vin. — Knjiga s tem naslovom je izšla nedavno v Ljubljani. Reči moramo odkritosrčno, da se je to delo g. pisatelju v resnici prav dobro posrečilo. Zlasti tri prednosti ima: Prvič je zelo pregledna, in da ima človek jasen pregled o kaki učni tvarini, to je glavna stvar; drugič se ozira na domače slovenske cerkvene razmere, ki nas predvsem zanimajo; tretjič jo krasč prav lepe podobe, ki pripovedovanje močno poživljajo. Posebno lepe in znamenite so : mučeniška smrt sv. Lavren-cija, Papež Leon I. in Atila, Papež Urban II. oznanuje križarsko vojsko, sv. Frančišsk Asi-ški, pa slovenska škofa Baraga in Slomšek. — Knjiga bo za šolo, za katero je v prvi vrsti namenjena, prav dobro služila. Pa tudi kdor-
koli želi imeti kratek in jasen pregled cerkvene zgodovine, mu jo lahko z mirnim srcem priporočimo.
Čudežna moč blagoslovljene vode sv Vin-cencija Pavlansk^ga S Homca mes. svečana. Metka Gibernik, roj. 24. sveč. 1900 v Šmarci, h. št. 49, je imela 2 leti hud lišaj na dveh mestih desnega lica (pod očesom in za brado), kateri je včasih krvavel. Zdravili so jo z nekim mazilom, a ni nič pomagalo. Po sv. misijonu (31. maja — 7 rožnika 1903) na Homcu pa so jo ob velikem zaupanju močili s ®/4 litra blagoslovljene vode sv. Vincencija Pavlanskega, in kmalu se ji je začelo obračali na bolje. Lišaj se je polagoma manjšal in v kakih treh mesecih se je izgubil tako, da se sedaj niti ne pozna, kje je bil. Hvala vsemogočnemu Bogu in svetemu misijonskemu ustanovniku Vincenciju Pavlanskemu!	V. B.
Pojasnilo: Sv. Vincencija voda je navadna sv. Očeta. Dobi se popolnoma zastonj v zakristiji pitna voda blagoslovljena s svetinjami tega misijonske cerkve v Ljubljani. — Po pošti pa svetnika in s posebnim besedilom potrjenim od se ne pošilja.
CERKVENI RflZSLED \j
mm
MM' DOMOVINI
Osebna vest. Č g. kapelan na Djbrovi, Ivan Meršolj, je dobil župnijo sv. Katarino nad Medvodami.
Odpovedal se je župniji Sora ondotni župnik g. Brce vsled bolehnosti.
Iz tržaške škofije. 5. marca je umrl bivši župnik v Rižanu g.Jakob Kocian, 4. marca pa je umrl v Lovranu župnik g. Ivan Drago vi n a. — Premeščen je bil kapelan v jezuitski cerkvi v Trstu g. Buttignoni k svetemu Antonu staremu.
Umrla sta gg. Jožef Jereb, vpokojeni du bovnik na Koroškem, ki je bil rojen v Vodicah na Kranjskem, in vpokojeni župnik lavantinske škofije Ivan Ramor. Slednji je umrl v ljubljanskem „Leonišču", kamor je prišel iskat zdravja. Svetila jima večna luč!
Slovesno stoletnico praznujejo ta teden čč. oo. frančiškani v Ljubljani, odkar so prevzeli v oskrb ob-irno župnijo. Vsak dan so bili slavnostni govori. V sredo je daroval pontifi-kalno sv. mašo mil. g opat Gerard i z Za-tičine, v četrtek zjutraj g. prošt dr. Elbert iz Novega mesta. V petek pa bodo opravili pontifikalno sv. mašo presvitli gospod knez in škof ter končali pomenljivo slovesnost.
Potovanje v Lurd. Nekateri so izrazili željo, da bi plačali le vožnjo brez hrane. Poizvedeli smo, da to ni mogoče, ker brez primerne hrane ni možno nastopiti tako dolgega potovanja, in če bi si sami oskrbovali hrano, bodo morali še več plačati, kakor je v našem programu. Romarsko gibanje se prav posebno kaže med brati Hrvati in je pričakovati lepega vspeha.
Naznanilo ponočnim častivcem presvetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Po noči med^l. marcem in 1. aprilom bodo možje in mladeniči molili presveto Rešnje Telo v cerkvi svetega Nikolaja; molila se bode do polunoči 23. ura za veliki četrtek, in popolunoči pa 24. ura za veliki petek. Prav vljudno se zopet vabite, možje in mladeniči, da se nočnega češčenja v prav obilnem številu udeležujete.
Sv. Marko niže Ptuja. Na ravnem polju levo ob deroči Dravi leži prijazna župnija Sveti Marko. Kako uro hoda je iz Ptuja do župne cerkve. Pobožnost te župnije vspodbuja in množi zlasti Marijina družba. Vneto za čast božjo verno ljudstvo udano in z veseljem obhaja cerkvene slovesnosti. Lani dne 3. novembra je markovska župnija v resnici najbolj pripomogla k šestnajststo-letnici sv. Viktorina, ki se je obhajala v Ptuju pod vodstvom preč. in velezasluženega g. prosta Jos. Flecka. Po sv. maši zjutraj ob 7. uri se je zbrala polnoštevilna procesija Markovčanov v najlepšem redu in velikanski sprevod se je pomikal po ravnem polju proti Ptuju. Glasna, pobožna molitev in lepo ubrano petje je omogočilo blagi namen za vse dobro vnetega ljudstva. Pogled na procesijo je bil pretresljiv. Dospevši v Ptuj, korakala je procesija prav pobožno v mestno cerkev, v kateri je pridigoval č. g. Alojzij Kramaršič o življenju sv. Viktorina in temeljito govoril o veri, za katero je sv. Viktorin umrl muceniške smrti. Seveda je marsikaterega ganil ta cerkveni prizor. Čudili so se domačini posebno goreči pobožnosti
Marijine družbe od Sv. Marka. Kako tudi ne! Saj je prejelo sv. obhajilo nad 6oo Markovčanov, iz Marijine družbe in drugih, toliko da smo morali dobiti presv. hostije tudi iz cerkve sv. Petra in Pavla To je bil dan veselja za našo župnijo.
Enako veselje izrazila je naša župnija pri prihodu novega župnika preč. g. Lecp. Skuherskyja dne i. decembra 1903. Slabo je bilo tedaj vreme, ali župnija je polnoštevilno pričakala novega dušnega pastirja in razna društva so ga pozdravila z navdušenjem. Veselje je bilo nepopisljivo. Očetovska beseda dušnega pastirja je v resnici našla odmev župljanov. Marijina družba napreduje in pobožnost se množi v župniji. Veselje je gledati, kako vsak prvi petek v mescu župnija slovesno obhaja v Čast presvetemu Srcu Jezusovemu, kako prepeva mladina že zgodaj krasne pesmice Matere božje v cerkvi in moli pred Sv. R. Telesom in menjaje citira psalme iz malih dnevnic v čast Materi božji. Marija, varuj nas v krščanski ljubezni in vodi nas v domovino veselja pod svojo zastavo! Mi ti ostanemo zvesti otroci in hrabri bojevniki. Bodi nam v pomoč v bojih sedanjega hudega življenja!
Od gorenjske strani. (Črtice v čast Žalostni Materi božji!) V 23. štev. »Bogoljuba" iz J- 1903- smo Poc* naslovom „Devet-dnevnica" brali med drugim o devetdnevnici, ki se.prav na mnogih krajih po Slovenskem opravlja s tem da se Marijina podoba devet večerov pred .Božičem prenaša od hiše do hiše v spomin popotovanja Marije in sv. Jožefa k popisovanju v Betlehem. Omenjala se je v tej zadevi dobra, pa tudi neka pomiselka vredna stran te pobožnosti. Mogoče, da se je res o tej priliki godilo kje kaj nerodnega; saj že neki stari ljudski pregovor pravi ■ „Kjer ima Bog svojo cerkev, hoče hudobec vsaj svojo zakristijo imeti zraven." Kdor hrepeni' po slabih grešnih prilikah, mora biti res posebno zloben, ako bi si jih iskal ravno tam, kjer se časti Marija. V nekem večjem kraju na Gorenjskem ki šteje okoli 140 hiš, se o devetdnevnici pred Božičem prenaša Marijina slika celo na tri strani t. j. v treh podobah, in zatrditi se sme, da se s tem stori z molitvijo in pobožnim petjem prav mnogo v Marijino čast. — Pa še neke druge lepe Marijine devetdnevnice omenjenega kraja naj vzamem v misel ob tej priliki. Od predvečera praznika Ža'ostne Matere božje (cvetni četrtek) do
večera Velikega petka, tedaj devet večerov se prenaša, in sicer popolnoma na tihem tudi podoba Žalostne Matere božje po devetih hišah, in se s tem izvrši in opravi le bolj na tih skromen način v čast Žalostni Materi božji po možnosti prav veliko češčenja. Zadnja leta se prenaša slika Ža-lostne Marije v omenjenem kraju že v dveh podobah, in postaja ta res ginljiva pobožnost Marijinim častivkam in častivcem vedno bolj priljubljena. — Ker je sveti postni čas, in se bo na večer 24. marca ta devetdnevnica že lahko pričela, jo omenjamo s tem, ako se je kje morejo ali hočejo poslužiti in jo opravljati. Če je sploh kateri čas pripraven za češčenje Žalostne Matere božje, je pač gotovo oni od jutra praznika Marije sedem žalosti do večera Velike sobote za to najbolj primeren, in gotovo ne bo žal nobenemu, kdor se ga bo poslužil. Ave Maria, Mater dolorosa!
—k.
Griže pri Celju. Dne 8. decembra t. 1. bo petdeset let, kar je papež Pij IX. nauk o Brezmadežnem spočetju razglasil za versko resnico. Ker smo v Grižah tako srečni, da imamo krasno podružnico lurške Matere božje in ker Marijini častilci od blizu in daleč z veseljem in velikim zaupanjem obiskujejo lurško Marijo, se gorečim Marijinim častilcem naznanja, da se bo petdesetletnica v čast Materi božji brezmadeža spočeti v Grižah praznovala tako: 8. dan vsakega meseca bo ob 9. uri v Lurdu sv. maša, da se je ob tem času lahko udeleže tudi drugi zunaj grižke fare. Kdor bo želel, bo imel priliko prejeti sv. zakramente. Ako pride 8. dan meseca na nedeljo, bo drugo sv. opravilo v Marija-Lurdu. Pred osmim decembrom bomo imeli tridnevno pobožnost na čast Materi božji in 8. decembra ob pol 11. uri slovesno sv. opravilo z zahvalno pesmijo.
Iz Dobrepolja. Tudi pri nas imamo Marijino družbo že skoro dve leti. Lansko leto dne 27. aprila prišli so bili k nam preč. g. knezoškof ter so sprejeli 220 deklic v Marijino družbo in nekaj mladeničev. I11 dozdaj je naša družba v resnici lepo napredovala, ker sedaj šteje dekliška 260 udov, dasi se jih je že petnajst omožilo in ena naša sestrica, Ivana Godec, preselila se je iz te zemeljske minljivosti k ljubi materi Mariji! Pogreb je bil prav lep, kakor se spodobi hčerki Marijini; petje so vodili č. g. kaplan A. Golf. — Mladeniški družbi pa bi bilo želeti malo več go-
recnosti in poguma. Tudi sv. R. Telo molimo vsako nedeljo in tudi ob delavnikih, kar je mogoče. Imamo tudi bratovščino sv. rožnega venca, v kateri imamo vsako prvo nedeljo v mesecu lepo procesijo; posebno prijetno je poletni čas, ko se procesija razvrsti daleč naokoli. Ginljivo je, ko nebeška Kraljica sedi na prestolu, ter jo štiri deklice neso na nosilnici, pred njo gre Marijina družba s svetinjami na vratu in z gorečimi svečami v rokah, ter s svojo krasno zastavo. Po Mariji k Jezusu!
Iz Čateža ob Savi. Odkar obstoji pri nas Marijina družba, katera se lepo razvija po modrem vodstvu za vse dobro vnetega našega Č. gospoda župnika Alojzija Rudolfa, kateremu bodi izrečena najprisrčnejša zahvala, doživeli smo mnogo duhovnega veselja, a tudi žalost nam ni prizanesla. Izročili smo materi zemlji zvesto hčer Marijine družbe, Marijo Tomše. V ta namen so prihitele iz sosednih vasi mladenke Marijine družbe s svečami in šopki skazat zadnjo čast in ljubezen svoji nepozabni sosestrici. Ganljivo je bilo videti v temnem jutru sprevod, razsvetljen z obilnimi Iu-čicami. Dekleta so molile grede od rojstne hiše sv. rožni venec do podružnice sv. Martina, kjer je sprevoda pričakovalo tudi veliko število drugih deklet Marijine kongregacije z družbeno zastavo, da skupno pomolijo za dušni blagor pokojnice. Saj je zamrla to tudi v polni meri zaslužila, bila je prelep zgled deviške nedolžnosti od nežne mladosti do ure svoje smrti, gorela je za češčenje sv. R. Telesa, bila od leta 1885. vstrajna tretje-rednica in izvrstna pevka, ki je poveličevala ob Gospodovih in Marijinih praznikih čast božjo. Bila je skromna in ostra sama do sebe, a radodarna do cerkve in bližnjega. Nebeški ženin, katerega je tako ljubila v življenju, bodi ji plačnik, naj bi prepevala slavo božjo v nebesih, v vrstah tistih, ki nosijo bela oblačila s palmo v rokah in poj6 novo pesem Jagnjetu, ki prebiva na višavi in prosila za te, ki še potujejo po tej solzni dolini!
Iz Radovice. Kakor drugod, tako imamo tudi pri nas Marijino družbo za mladeniče in za dekleta, katera vrlo napreduje. Vodja družbe so preč. g. Matija Novak, kateri nas pri shodih v svojih jedrnatih govorih spodbujajo k gorečnosti, stanovitnosti in posebno k češčenju prečiste Device. Shode imamo vsak mesec. Dvoje deklet je sto-
pilo v zakon, dve sta izključeni iz družbe. Blagor vam, mladeniči in dekleta, ki ste si izvolili Marijo za svojo mater! Samo mladeničem želim, da bi bili bolj pogumni in srčni v nekaterih rečeh. Ustanovili smo si tudi čebelico in upamo, da bode dobro napredovala. Omeniti mi je tudi to, da je pri nas posebno razširjeno češčenje presv. R. Telesa. Vsako nedeljo in praznik molimo iz knjige „ Večna molitev" glasno pred najsv. Zakramentom. Tudi bratovščina sv. Uršule je močno razširjena, kakor tudi tretji red sv. Frančiška, kateri lepo vspeva in ima posebno veliko udov v naši fari. Shode tretjega reda prirejajo preč. gosp. Jak. Pavlovčič, župnik na Suhorju. — Sedaj pa naj kdo reče, da mi Radovčani ne napredujemo! Bog daj, da bi se tudi v tem letu krščansko in čednostno življenje med nami vedno bolj utrjevalo in razširjalo! V to pomozi Bog in blažena Devica Marija!
Iz Sevnice ob Savi. Dne 2. svečana, na Marijin praznik, imeli so udje iz družbe Marijinih otrok prvi shod v tem letu. Kakor že mnogokrat v teku treh let, tako so tudi ta dan igrala srca vseh dobrih Marijinih otrok v rajskem veselji. Pobožnost se je vršila tako: Ob 1. uri se je izpostavilo Najsvetejše, pred katerim so molili otroci Marijini sv. rožni venec in med rožnim vencem so popevali. Potem so bile litanije in sv. blagoslov. Nadalje je sledila pridiga, katero so govorili preč. gospod kaplan ter so goreče priporočali češčenje preblažene Device Marije. Po pridigi so pevci in pevke krepko zapeli Materi božji na čast in ponovilo se je posvečenje. Slednjič je bila še procesija okoli cerkve, katere so se udeležili sinovi in hčere Marijine z gorečimi svečami, s svetinjami in s svojima banderoma. G. župnik so v procesiji popevali lavretanske litanije. Pobožnost se je končala s pesmijo nebeški Kraljici na čast. Bog in Marija pa bodita plačnika častitima gospodoma, ki se toliko trudita za izveličanje svojih ovčic. Da bi ju Bog pustil še mnogo časa v naši župniji!
Iz Loke pri Zidanem mostu. Dne 17. maja I. 1 se je ustanovila mladeniška in dekliška Marijina družba pod vodstvom preč. gosp. župnika, dne 22. novembra se je slovesno odkrila in blagoslovila nova krasna zastava mladeniške in dekliške Marijine družbe. Lep in pomenljiv je bil ta dan. Najprej je bilo slovesno odkritje in blagoslov zastave, potem je bila pridiga, katero so imeli vlč. gosp. Franc Cašl, župnik v Št. Lenartu
nad Laškim in so nam prav navdušeno govorili, kako naj se stanovitno vojskujemo pod Marijino zastavo. Po pridigi je bila slovesna procesija, v kateri smo udje šli z gorečimi svečami pred Najsvetejšim. To je bilo pravo veselje za celo župnijo, ali to veselje se nam je hitro spremenilo v bridko žalost, ker so se dosedanji preč. gospod župnik Leopold Skuherskij vsled bolezni namenili zapustiti našo župnijo ter se podati na lažjo faro k sv. Marku niže Ptuja. Bili so pri nas samo 4 leta in 1 1 mesecev. Za slovo so nam zapustili mnogo zlatih naukov in zlasti so nam priporočili, naj se vedno zatekamo k presvetemu Srcu Jezusovemu. Darovali so krasen kip presv. Srca Jezusovega. Ustanovili so cerkveno družbo za zidanje nove farne cerkve, v kateri se je v kratkem času veliko nabralo. Ustanovili so mladeniško in dekliško Marijino družbo, v kateri je 65 mlade-ničev in okoli 120 deklet, za kar jim izrekamo srčno zahvalo.
Odpustki meseca aprila 1904.
Da dobimo odpustke, moramo: i.) imeti namen, da se hočemo odpustkov udeležiti; 2.) biti moramo v milosti božji; in 3.) storiti moramo dobra dela, ki jih cerkev ukazuje za odpustke. — Ukazuje pa navadno cerkev za popolni odpustek: izpoved in sv. obhajilo in molitev v namen svetega očeta. Če je treba v namen sv. očeta moliti v določeni cerkvi, je to vselej posebe povedano.
1. Veliki petek. Kdor danes popoludne od 9. ure naprej ali jutri do enajste ure dopoldne žalostni Materi božji vsaj pol ure dela druščino z molitvijo ali premišljevanjem, dobi popolni odpustek tisti dan, ko opravi velikonočno izpoved in gre k sv. obhajilu. — Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
3. Velika noč. Prva nedelja v mesecu. Tretjerednikom vesoljna odveza. Popolni odpustek a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih šta-cijonskih cerkvi; b) udom rofnivenške bratovščine trije odpustki v bratovski cerkvi, in razen tega še en popolni odpustek ; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; d) udom škapulirske bratovščine karmelske M. b. v bratovski ali farni cerkvi; e) udom bratovščine naše ljube Gospe
presv. Srca v bratovski cerkvi; f) onim, ki nosijo višnjevi ali črni škapulir; tisti, ki nosijo črni škapulir žalostne Matere božje, pa morajo poleg navadne molitve v namen svetega očeta moliti še 7 očenašev in 7 češčenamarij za duše v vicah; g) udom družbe kršč. družin.
5. Torek. Sveta Julijana. Popolni odpustek udom brat. presv. R. Telesa v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
7. Četrtek, 1. v mesecu. Popolni odpustek udom brat. presv. R Telesa, kakor 5. dan t ni.
16. Sobota. Sveti nadangel Rafael. Popolni odpustek tretjerednikom. ki ponovč svoje obljube danes, ali pa prihodnjo nedeljo, če so danes zadržani.
24. Zadnja nedelja v mesecu. Sv. Fidelis. Tretjerednikom popolni odpustek v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sveti rožni venec.
28. Četrtek. Blateni Luke\ij. Tretjerednikom popolni odpustek kakor 24. dan t m.
3o. Sobota. Sv Peregrin. Popolni odpustek udom bratov, postne M. b. s črnim škapulirjem v bratovski ali farni cerkvi.
V molitev se priporočajo.:
Za cel mesec april: Veselje do dolžnosti.
Za posamne dni: 1. Da bi nas Bog varoval nepre-videne smrti, 2. Bolan goreč duhovnik, 3. Zmaga katoliške stvari, 4. Da bi nas Bog varoval šibe potresa, 5. Dober mladenič za zdravje, 6. Da bi Bog ponižal sovražnike svete Cerkve, 7. Neka družina v potrebi, 8. Podjetja in načrti ljublj. škofa, 9. Mladenič na umu bolan, 10. Katoliško gibanje na Primorskem, 11. Sveti oče, 12. Nevarno bolan mož, 13. Marijina družba, v kateri je prva gorečnost upadla, 14. Krščanski učenjaki, 15. Več oseb v dušnih in telesnih potrebah, 16. Lavan-tinski knezoškof, 17. Več zakonskih za pravo sporazum-ljenje, 18. Katol. misijoni na Japonskem, 19. Več pijancev, da se poboljšajo, preden se v jamo zvrnejo, 20 Družba treznosti, 21. Francoski katoličani, 22. Več oseb za stanovitnost, 23. Versko gibanje na Koroškem. 24. Da bi imeli več krščanskega poguma, 25. Blagoslov našemu polju, 26. Več oseb za potrpežljivost, 27. Ubogi gobovci na Madagaskarju, 28. Več grešnikov za spre-obrnenje, 29. Vsi, ki še niso velikonočne spovedi opravili, 30. Vsi našim molitvam priporočeni.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.
prihodnja številka izide čez tri tedne: v četrtek,
dne 14. aprila.
Franja Czerny
umetniška vezateljica
\ v Stari Loki štev. 15 /
i	__^	t

pri Skolji Loki
priporoča se v izdelovanje cerkvenih paramentov vsake vrste (kakor masnih oblek, oltarnih prtov itd.) od najpriprostejše izvršitve do najfinejše slikarije z iglo in vezenje z zlatom.
I
Stari že obrabljeni paramenti se popravljajo najskrbnejše, da so zopet za uporabo kakor novi.
AVse tu navedeno se izdeluje^
f\ A po najnižjih
62
j i^ueiuj« Mm
eenah. A F\
V
i.
Ob priliki petdesetletnice slavnostnega razglašenja verske resnice o Brezmadežnem spočetju Marijinem priporočamo:
Molitev k brezmadežni Materi
Božji (listič) 100 kosov K T— Plattner, der Unbeflekten Ruhmeskranz. Eine Jubelgabe fiir das fiinfzigste Jahr seit der Definition ds Glaubenssatzes von der unbeflekten Empfangnis Maria. Prediktzyklus 2 K.
Seebock, Maria Immaculata, das
grofie Gnadenzeichen am Himmel des XIX. Jahrhunderts, vezano K 6.20.
priporoča raznovritn«
vizitniee
po nizki ceni.
00000000000000000
1	IVANKREGAR §
Q pasar in izdelovatelj eerkve-Q nega orodja in posode
o o o
O Ljubljana, Poljanska cesta 15 O
O
o o
(blizu Alojzijevišča) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne
o o o
O cerkvene posode in orodja « q
O O O O O
o o o o o o
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda A n d r. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
O
o o o o o o o o o o
ooooooooooooooooo
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
ui [l
in

p Ali že imaš O • te-le knjige •
Križev pot za Marijine otroke. Še ta post ga lahko dobiš za 20 vin Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
Prav toliko veljajo fflale dnevnice čast. Matere Božje. Kako vesele nedelje imajo družbeniki in družbenice, ki molijo in prepevajo te z odpustki obdarovane cerkvene molitve! Družbe, ki so jih vodili umrli gospod J. Benkovič, to še vedo.
,,Vodilo" za Marijine družbe. Prav pripravno vezano za moški žep; ima tudi eno sveto mašo in tri litanije. Velja 60 vin.
Molitvenik „Najboljša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad — Ta molitvenik in še .Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2-— in v najbolj lepi vezavi K 3"—.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič.


••• •••• ••••
»M •••
«n ••••
»t • ••
• •s •••
•••
r
Ljubljana
Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr.
(Medijatova hiša)
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerkv. paramentov
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgič. barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi ban-dera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado volj no prevzame.
................................................
04 .l/c