KATOLISK CERKVEN LIST. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert leta 1 gld. 30 kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gL; ako zadene na u dan praznik, izide Danica dan poprej. Teóaj XXXIV. V Ljubljani, 10. rožnika 1881. Ust 89« Cerkvene himne. Poslovenil Jane. Bile. (Konec.) Ss. Cirilu in Metodu. *) Praznik 5. julija. I. (Sedibus coeli nitidis.) Kristjani, poj te slavo sdaj Junakoma, ki vzeta v raj, Lepota, kinč in stebra dva Naroda sta slovenskega! V ljubezni bratu brat udan Pusti z ljubezni samostan; Oba hitita urno tje — Narodom dat zveličanje. BulgAr in Čeh in Moravin Nebeške luči vživa dan; Neštete trume, divje prej, Peljata v čedo Petru zdej. Vaj' vrnČa venec nevenljiv, O čujta prošnje jčk-ginljiv; Slovčnom nekdaj dani dar, Ohranita vidva vsikdar! Časti rod Vaji plemenit, Naj hrani večne vere svit; Kar dal pervdk je, dal bo Rim, Življenje večno dal bo vsim. Oj Stvarnik, Rešen i k sveti, Ki vir si vsega dobrega, Naj se razlega hvala Ti, Naj večna slava Ti doni. Amen. *) Da bode himna bolj primčma za napeve, ni v nji ohranjena latinska mera; zložena je v jambih. Prest. II. (Lux o decora patriae.) Domovju luči krasni dve Slovenom vé prijazni ste; O brata, Vaju naj slavi, Naj Vama pesmica doni. Sprejél je Vaji Rim vesél, Sinova zvesta je objčl; Pastirsko krono Vama dál, Vaj' z novo milostjo obs'jál. Hitela v daljne sta zemijč Učit jih Jezusovo imé; Prejeli rajskih so dobrot, Ki prej so polni bili zmot. So serca zlob očiščene, Se rajski plamen v njih prižgč; Kjer ternje rastlo je poprej, Cvetijo krasne rože zdej. Že v jasno vzeta zdaj nebó, Goreče Vaji prosimo: Bogu in veri zvest povsod Obvárujta Slovenov rod! Naj Kristusov edini hlev Bi v zmoti ločene objel; Očetov djanje naj sledi, Da vera lepše zeleni. Oj, Ti Trojica blažena, Ljubezen pošlji nam z nebá; Da srččno očetov vsi stezo Sinovi spet nastopijo! Amen. JK apela presv. Serca Jezusovega, iz besedi blažene Marjete Alnkok do sester novink, ko je bila l. 1687 od njih vodstva odstavljena. Preljube moje sestre, mislim, da božjemu Sercu Jezusovemu ne morete skazati večega spričevanja lju- bežni in nič bolj pri jetnega, kakor če ga vpeljete v prebivalce božjega veselja, ktero si je sam sozidal v vaših serih. Najpred morate pregnati iz sere vse malike, ktere ste do zdaj tolikrat molile: postavim napuh, kstno voljo, ali kakersno koli navezovanje ca stvari. — Totem ko bote pregnale sovražnike božjega Serca ¡z te kapele — tako naj se vaše serce imenuje — jo morate očistiti vsih madežev, da vse strasti in neumor-jeue nagnjenja ven izženete. Kapelo svojega serca morate nato prepreči s čistim namenom, da v vsem, kar bote storile, želite le Bogu dopasti. Globoka ponižnost bo skopala temelj, na kterega postavite božjemu Sercu prestol; ta prestol je čista ljubezen Božja, v ktere ognju se božje Serce nebeškemu Očetu na čast in iz ljubezni do nas v vedni žgavni dar daruje. Lepota tega prestola mora biti tako dragocena, kolikor io le Zomorete veličastno in sveto napraviti. Pervi kine naj bo iz čistega zlata svete ljubezni; s to boie njegovo prijaznost pridobile, da se vara bo on popolnoma v posest dal, kakor svoji preljubi nevesti, kteri ljubeznjivo govori: „Kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje.1' Drugi kinč naj bo moder (višnjev), to je krotkost, ki je dano duši v polni ljubezni z njim govoriti kakor pri jati ;ci s svojim prijatlom, kteremu vse skerbi in potrebe čisto zaupljivo odkrije. Tretji kinč naj bo čem, to je pravo zatajevanje vsih pečutkov in moči s popolnim zaničevanjem in po-zabljenjem samega 6ebe in vsega, kar ni Božjega. Ceterti kinč naj bo zelen, to je upanje in detinsko zaupanje v B«»ga kot preljubeznjivega Očeta, ki vaB ne bo zapustil, če ga ve ne bote pred zapustile. Peti kinč naj bo vijolično moder, to je notranja molčečnost, s ktero bote vse nepotrebne besede opustile, da bote božje Serce kot Kralja vaših sere molile na tihem. Te kinče si zamorete preminjati, kakor vam je drago. Tla v kapelici vašega serca naj bodo potlakane z ljubeznijo vaše nizkosti. Svctilnica, ki ima notri goreti brez prenehanja, je vaša ljubezen do božjega Serca, ki jo morate poživljati s stenjem iiti ter mu izprosi želeno zdravje. Ako se ozremo na Sabina, kako z gorečo molitvo pri Bogu išče pomoči Venustijanu, ki ga je na tolike muke obsodil, pa mu roke, te za poslovanje neogibno potrebne ude, dal odsekati; moramo priznati, da je sv. Sabin nauk in življenje Jezusovo dobro se izučil ter tudi njegove brezkončne ljubezni in dobrote do sovražnikov se naučil. Zato tudi ni bilo v njegovem sercu kake neljubezni, ne meržnje, ali želje za maščevanjem. Ljubil je Venustijana kakor svojega brata v Jezusu, in povzdignil se tako na verhunec evangeljske popolnosti. Poslušajmo toraj svet sv. Alfonsa Lig., kteri govori: „Kadar ti tvoj bližnji navlaš naredi kako škodo, zma-štuj se nad njim. Toda zmaštuj se, kakor so se zmašto-vali svetniki!" Kako pa so 4>e maštovali svetniki, odgovarja nam sv. Pavlin, rekoč: „Sovražnike ljubiti, to je nebeško maštovanje; svetniki maštovali so se s tem, da so z ljubeznijo in dobrotami povračevali tistim, kteri so jim storili kaj hudega." Svojce ljubiti je toraj nekaj naravnega ; ljubezen skazovati in dobrote deliti svojim sovražnikom pa je nekaj plemenitega, nekaj vzvišenega, popolnega, — bo-žanstvenega! Zato nam nalaga Zveličar to zapoved iz razloga, , da bodete otroci svojega Očeta, kteri je v nebesih Bog, naš Oče, ne izključuje svojih nasprotnikov, največih grešnikov. Srečo in blagoslov daje vživati tudi tistim, ki ga neprenehoma in hudo žalijo. Hočemo mar mi biti veči od Boga, da ne bi ljubili onih, ki jih Bog sam — svoje ¡n naše sovražnike — še ljubeznjivo hrani in brani? , Ako dobro delate in voljno terpite, po tem je to milost pri Bogu; zato ste namreč pok icani. Krstus je za nas terpel in vam izgled zapustil, da hodite po njegovih stopinjah; On ni greha storil, tudi nisi slišal prevare iz njegovih ust; On, ki je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, se ni grozil, temuč se je vdal krivičnemu sodniku; On je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi mi, grehom umerli, za pravičnost živeli." Tako beremo v sv. pismu. (I. Petri 2, 20J Pomislimo to: Ako nas doslej ni moglo nič, celo n« božja zapoved, napotiti k ljubezni do sovražnikov, ne bode li nas njegov izgled k temu ginil? Poslušajmo, kako njegovo okervavljeno serce govori: „Ako svoj dar prineseš na oltar, pa se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svojo daritev pred darilnikom in pojdi prej pomirit se s svojim bratom, pa potem pridi in daruj svoj dar." (Mat. 5, 24.) Kako bi tudi mogla biti dopadljiva Begu taka daritev onega človeka, ki tepta poglavitno zapoved božjo, ktera zahteva, da naj bližnjega ljubimo, a ne sovražimo. Kdor to zapoved terdokervno prelomi, ne more biti v milos'i božji, ktera je edini pripomoček, da zamoremo zaslužno delovati za zveličanje ter postati „otroci nebeškega Očeta". Sv. Pavel (Kom. G, 23.) uči, da „milost božja je večno življenje v Jezusu Kristusu. Ker pa nepomirljiv človek nima ljubezni do bližnjega, nego je poln meržnje, zlobe in mašto-vanja, to ne more on s svojimi, bodi si sicer še tako d >b'irai deli, nič pred Bogom zaslužnega storiti. Da s svojim ravnanjem Bogu dopade, treba je milosti, a te nima vsled hudobnega serca. Oziroma na to sv. Makarij govori: „Kmet dela in seje, ali dežja treba mu je čakati od zgoraj. Če ne pridejo oblaki, ako ne vijejo vetrovi, mu posel ne veljd ni" Prenesi to na dušo. Ako človek dela dobro, pa pri tem od zgoraj ne sprejema ničesar za svojo duSo, ne inore roditi Bogu prijetnega sadu. Vihar sv. Duha mora d i h n i t i v dušo, nebeški oblaki morajo se pokazati, dež mora padati z neba in rodovitno storiti dušo, potem bode prinesla vreden sad." Tako sv. Makarij. Ni toraj sadu za zveličanje, nikakega dobička za večno življenje, ako delamo sicer kaj dobrega, pa ni nas oživljala milost sv. Duha, kakor tudi zemlja, bodi še tako dobro obdelana, ne rodi sadu, ako ne bode Gospod s svojo milostjo dal deževja in vetrovja. Ali kaj, vprašajmo, kaj ima še le pričakovati od svojega oranja in sejanja tisti, ki je oral in sejal v močvirje? Tdko vlažno močvirje , j naša duša, kadar serce vre jeze in sovraštva do bližnjega. Kako bode nespravljivo serce opravljalo delo, ki bi bilo zmožno nakloniti Boga do usmiljenja za našo dušo? Ako le ti nima milosti, kako se bode pripravila za srečno večnost ? „Ljubite sovražnike svoje!" To je dolžnost, zastavljena na dolžnost ljubiti bližnjega v ol.ee. jo čista ljubezen bližnjega, je kerščanstvo; osnovana je na določni zapovedi B >žji, spolnovati jo nas je učil Bog naš Zveličar, ne samo z besedo, temuč tudi z izgledom. Ako to dolžnost vestno spolnujemo, nam veljajo Jezusove besede: „Blagor mirnim, ker otroci Božji bodo imenovani." (Mat. 5, 9.) M. K. Ogled po Slovenskem In dopisi Iz Ljubljane. (Slovansko romanja — iz Češkega in Poljskega, iz Hervaškega, Štajerskega. Goriškega, Kranjskega.) Z Višehrada piše preč. g4]canonik V. Stuic milgsp. proštu dr. Jarcu, da Cehi v edinosus ToTjcT namerjajo z Dunaja odriniti 25 jun. ter potovati čez Gradec, Ljubljano v Terst, od ondod po morji v Jakin (Ankono^, v Loreto in Rim, kamor mislijo dospeti 28. jun., pred praznikom ss. Petra in Pavlu. V Rimu se ima o muditi ie še v god ss. Cirila in Metoda, 5. jul.; ta dan je sprejetje pri sv. Očetu. Tri dni poprej bodo že omenjene slovesnosti, ki jih pripravlja rimski odbor v ta namen. Po naznanilih č. g. dr. Pavliekega bode v s a m e ni. V a-tikanu sjavanaka akademija, in pričujočiTU.do tudi sv. O» e Leon XJll." "Zglasovali se Tjodo kratki govori, poezije v Čast ss. Cirila in Metoda — v vsih slovanskih narejih itd. Pošiljanje tacih slovenskih poezij v hvalo omenjenih aposteljrov in v hvalo sv. Očetu — tekst slovenek, zrayeji ^pjfestava^ latinska — bi bilo v Rimu močno dožv.leno. Preč. gosp. dr. Stefan Pavlicki 'Roma. Maroniti 22.) bi bil prav hvaležen za tako poslanje in naj bi se ob enem zaznamnjal, kdor bi imel deklamo-vati. Ta gospod je podvodja Poljskega kolegija in dopisnik imenovanega odbora, ter je voljan o vsem v več nem mestu pojasnila dajati. Oziroma na vožnjo moram naznaniti, da nam (Cehom in Poljcem) je južna železnica odpustila ¿0 odstotkov in poseben vlak obljubila. Naš npravnik na Du laju dr. Jordan mi je obljubil poslati izvirni spis teh pogodb. Po poveršnem poštevu upravnikov bode popotvanje iz Ljubljane do Rima in nazaj stalo kacih 28 gl. a. v. za 3. razred, za druge razmeroma več. Močno bi nas veselilo, ako bi Vi preč. gospod in Vaši ljubi sor>jaki hotli romati v drjižhijs nap» in s__F3lTci *k grobu apo-steljnovT.. TVdi v Zagreh gmo pisali, bi li ne hotli tudi Ilervati na zadevni postaji se nam pridružiti? — Is Zagreba naznanja dr. Fr. Rački, da se ondi rada jej o, ker se hočejo Slovenci pridružiti romarjem iz Hervaike, Slavonije in Dalmacije. Hervaški panegirik (slovesni govor) bode imel Strosmajer. Ne bi li se kdo gripravil tudi za slovenskega, ako bode treba? Skof trosmajer bode »udi mifo»^ v Tz Maribora naznanja prečaJl. 'g. fc.IUOnikL.Herg, da is Štajerskega se bode več romariev pridnižflo, n. •r. gg.: kaplana Ant Lednik in Jak. Caf, posestnik ~ih. Sernec in en kmet, kaplan Mat Slekovec, dekan L. Potočnik, pa gosp. pisavec sam, ki upa, da se se veï Hnïïïh oglasi. — Tudi is Goriškega se naznanuje, da pojdejo štirje gg. duhovni, kolikor je dosdaj znano. Naj pristavimo še verstice, ki so nam o romanji osebno prišle od veljavnega gospoda Val. L. z Gorenjskega. Glasijo se Uko-le: Romarjev v Rim se mi pa zdi še celó premalo. Kdor uterpi nekaj forintov, naj zlasti zdaj o takó Tèpi priliki in toliko važnem dogodku nikar ne mudi romati, slavnih božjih potov obiskat, ter Rim ogledat in se sv. Očetu poklonit. Zdaj se vse to lahko dosti ceneje zgodi, v družbi je tudi popotvanje desetkrat prijetnise, in na-zadiïjè se v malo dneh vidijo razne znamenitosti, kterih bi sicer ne mogel lahko viditi vsakdanji Človek. Ako bi si kdo ïmêT "stroške tega romanja" ž nekoliko težo pritergati, menim, da kesal se ne bo; vesél bo tega do smerti. Vae amo Slyvenci sklenjeni z Runam, zato se pa TM^oavuS*^! pr. poDoznostT^rTBrnuzacete, kakor šmarnice in druge, mi še le dobivamo in vsta-novljamo, ko so se z Rima zanesle na Francosko, od ondot na Nemško, od tam v nemško Avstrijo, potem še Cdp- po dolgem potu k nam priromajo; ko bi jih imeli mi bližnjiši sosedje najpred poznati in ustanoviti. Dru- Žačje bila ta reč pred kakimi poldrugi sto leti, ko je [fanjska dežela v verskih Tn kulturnih zadevah vse ">reie Heiligen Cyrill und Method*' v. Bischof J. G. Stossmayer Exc. Autorisirte l'ebersetzung aus dem Croatischen. Wien, Administr. der „Weckstimmen", I. Weihburggasse 21. to je življenje ss. Cirila in Metoda in vzrok, zakaj ja moramo posebno častiti. Kaj vse in pa kako da v tem obodu obravnava, je treba le brati. Edinost sv. Cerkve je solnce v tem pisanji in to je izpeljano prečudno logično in podstavljeno z nco verzij i vimi dokazi, pa s tako gorko ljubeznijo in odkritoserčnostjo, da čitatelju neizrekljivo dobro dé in mora se vneti za pisatelja in za resnico. Pred koncem pervega dveh oddelkov pride do smerti sv. Cirila in potem sledita dva prelepa klica, eden do Slovenov, drugi do gerkov. Samo iz pervega naj tukaj posnamemo. Piše namreč: Ako vse ob enem pregledam in z današnjim slovanskim stanjem primérjam, moja duša nehoté zakliče iz naj globokejši globočine: ,,0h, Sloveni, Sloveni, bratje v Kristusu! Ako bi moj slabi glas mogel do vas doseči, rekel bi vam: Vi častite sv. pismo kakor Božjo besedo in klanjate se pred ujim kakor pred večno resnico; ali je vendar mogoče, da bi ne čutili visoke resnobe, tehtnosti, jasnosti in določnosti onih beséd Kristusovih pri sv. Mateju 16.: ,,Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, ktere tudi peklenske vrata ne bodo premagale; tebi Peter dam ključe nebeškega kraljestva; kar boš ti rešil na zemlji, bo rešeno tudi v nebesih!" Mislim, da skozi in skozi ni mogoče dvomiti, da tukaj ni beseda o kakem praznem naslovu ali o zunanjem počešenii, temuč da se ravná naravnost in celó o notranjem bistvu Cerkve Božje, naravnost o temeljnem ka-menu, na kterem počiva njena varnost in stalnost do konca, čisto jasno o viru in poslednjem cilu njene moči in oblasti. To popolnoma jasno izrazuje vsaka beseda tega izreka in določnost tistih podob in prilik. Je H mogoče, Slovenje, da bi vašemu bistremu umu in vašemu gorkemu sercu polnotehtnost Jezusovih beséd pri sv. Janezu (21) 03ta¡a temna, ko Petra trikrat vpraša, če Ga ljubi in sicer zato, da ga opomni njegovega trikratnega zatajenja, ker „trikratnost" zaznamnuje vrednost tiste svete ljubezni, po kteri sami se v keršanstvu more dospeti k castém in milostim; posebno pa tudi zato, da se pervaštvo sv. Petra, tako trikrat od Boga izrečeno in poterjeno („pasi moje ovce, pasi moje jag-njeta"), nikoli na svetu ne pozabi, temuč se od konca svetá s to- in stokrat ponavlja. Slovenje! Mi vsi brez razločka spoštujemo in častimo sveta naša aposteljna Cirila in Metoda, mi vsi smo se iz serca veselili, ko smo slišali, da modrost in dobrota papeža Leona XIII je v naj novejšem času povzdignila naša aposteljna na višji čast v Cerkvi Božji. Ali je po tem takem vendar mor goče, da bi tudi ne spoznali ob enem, kako sta bila naša aposteljna vsak čas s telesom in z dušo vdana sv. rimski Cerkvi, da v nji sta vselej v vsih stiskah in potrebah iskala brambe in varstva, da vsak čas ne le po tej ali uni posamezni stopinji, ampak z vsim svojim življenjem in apostoljskim djanjem sta najbolj na to mérila, da se Slovenje v nerazvezljivi zvezi z rimsko Cerkvijo in njenim poglavarjem ohranijo in obvarujejo. Oh slovenjski bratje, vi ste očitno od Boga odmenjeni, velike reči zveršiti v Aziji in Evropi; vi ste poklicani, kakor menim, da ostarelo in v nekako skrajno sebičnost zatopljeno večerno družbinstvo prenovite in v to družbinstvo spravite več serca in ljubezni, več vére in vérnosti, več občutka za pravico in spravnost, več miroljubja in edinosti. Toda vedite, da v teh razmerah v splošno dobro in v vašo slavo imeli bodete le takrat vspéh, in vse svoje notranje in zunanje zlostanje boste le takrat premagali, ako se spravite in porazumite z večerno Cerkvijo in tako rešite svet tistih presoj in sumov, s kterimi dandanes preganjajo tudi vaše naj blagši dela. Hvala Bogu, vzhodnja (gerška) cerkev se od za- bodnje (rimske) ne loči veliko. Včdila je določno od sebe odbi ati vsako skušnjavo, ki je v 16. stoletji od večera silovito jo motila. Lahko je toraj most narediti med obema čez globino, ktera obe cerkvi loči, samo da se godi modro in zmerno, s pravo pobožnostjo in od-kritoserčnostjo. In ravno vtem je dvojna skrivnost krep-kosti in moči, po čemur bi vesoljna Cerkev najprej bila zmožna premagati brezkrajno nevernost in spačenost, ktera se dan danes tako strašno razširja in s smertnimi udarci tiši ne le samo na to ali uno vejo, temveč tudi na drevesno korenino sv. evangelija." Opomnjeno še bodi, da v slovenskem jeziku je imel „Slovenec" ta pastirski list. Seiaaa, 30. maja 1881. (Misijon.) Križev teden smo imeli tu v Sežani sv. misijon. Sv. leto je, morda kdo poreče, čemu toraj še misijon poverhu? I ravno zatč, da ljudstvo se toliko ložej vdeleži sv. odpustkov. Ako se že sploh čuti potreba misijonov — izrednih duhovnih v ¿j —, je taka potreba veči po mestih in po tergih, kjer je navadno veča spridenost. Lani so preč. oče jezuit Doljak obhajali sv. misijon v Terstu, a letos, naprošeni od vnetega župnika sežanskega preč. g. J. Komana, razveselili so naše Kraševce s svojim prihodom v glavni terg kraški. Obd preč. oo. misijonarja, P. Fr. Doljak in P. T. Lempclj, sta kakor dva skušena mojstra, eden s krepko, resno, presunljivo besedo, drugi z milejšim ginljivim govorom, si prizadjala terdoserčne omehčati, mlačne raz vneti, omahljive poterditi. Vsak dan, bodi si zjutro ali zvečer, bila je cerkev, lansko leto znatno razširjena, polna nagnjecc^a poslušateijev, kakor v delavnikih, tako v praznikih. Cez 1500 je bilo obhajancev, kar je dosti, ako pomislimo, da se je bila ravno končala velikonočna spoved, in ne vštevši zunanjih, ki so se v Sežani spovedali a doma v svoji cerkvi obhajali. (Sežana šteje 1850 duš.) Od početka do konca se je vse veršilo v naj lepšem redu. Bog daj stoternega sadu! Za slovč gg. misijonarjema smo podali sledeči sonet: Desetkrat štiri let je po puščavi Prebival Izrael, a Bog preroka Odredi «lavnega, da kot otroka Uči, svari, ga vodi k očetnjavi. Na Sinaju zakone z gromom javi, Nasiti z mano ga z nebes oboka, Iz skal privre vir bistrega potoka Mu v znak nezmčrne Očeve ljubavi. Le dvakrat štiri dni pri nas v Sežani — Le kratek Čas — enako opravilo Imela sta, predraga nam očeta: Priserčna hvala! — Vaju Bog ohrani, Stoterno v nebu Vama daj plačilo, Svoj blagoslov povsod — mnogaja leta! Prečastita oo. misijonarja se podasta za par dni v Terst malo se odpoČit, ter se z novimi močmi podasta v sv. misijon na Opčinah *) poleg Tersta, ki se bode obhajal od binkoštne nedelje do sv. Trojice. Sv. Anton Padovanski. Svetega Antona danes počastimo, In godu slovečega se veselimo! V zboru zdaj nebeškem svitlo krono nosi, Tam Boga za vboge grešnike nas prosi. *) Na OpČinab (ne „Občini"), kajti domači ljudje in eploh Kraševci govorijo „OpČine" (plur. tant.), iz Opčin, na Opčinah. Pisat. Bil je sin na Španjskem plemenitih staršev, Skerbno ogibal vsih posvetnih se tovaršev; Jezusa ljubeč pohujšanja se vbranil, Vse življenje dušo čisto je ohranil. Bil je frančiškan in prejme posvečenje, Trudu zgolj Bogu daruje vse življenje: Po Francoskem, Španjskem križem popotuje, Sveti evangelj na Laškem oznanuje. V Padovi resnice pojasnuje svete, In razdeva zmote krivih ver neštete; Za zveličanje duš dela pregoreče, — Daleč je ime Antonovo sloveče. Zdaj v nebesih, včliki svetnik! prebivaš, In veselje rajsko tam za delo vživaš; Prosi za nas reveže, ki tu terpimo, Da po smerti se pri Bogu veselimo! Resnicoljub. Bodi zvest tudi v malem! Benedikt je bil 20 majnika 1860 od sv. Cerkve imenovan blažen, in zdaj prav v kratkem, kakor {rišejo, bode prištet med svetnike. Umeri je v Rimu 1. 1782 v sluhu svetosti. Iz njegovega življenja bodi tukaj postavljeno nekaj, kar je prav podučno. Bival je nekdaj pri svojem stricu, in takrat nekega dné mu ukažejo, da gre na vert jagod nabirat. Majhno dekelce tiste hiše po naključji pride tudi na vert in prosi Benedikta, naj ji dá nektere jagode. Benedikt pa naravnost odgovori, da ne smé nič dati, dal pa jih bode rad, ako gre strica prosit, da dovolijo. Kmali pride otrok nazaj in pové: „Niso privolili; pa vendar, le daj mi jih nagio", ter pristavi: „stric ne bodo nič vedili". „če tudi stric ne zvedó", odgovori Benedikt, ,, Bog bo vidil". — „E kaj to!" otrok hitro odgoverne, „sej jih nečem veliko, le dvé; to je mala reč, to že smeš dati." „Mala reč! Kaj to govoriš?'• pravi dalje Benedikt, „Kar Boga razžali, ne more biti mala reč. Zraven tega pa, če se začne z malim, se zlagoma pride do velicega. Danes le malo jagod: le prekmalo bi kdo izmikal reči veči céne. Ti bi danes ukradla nektere šivanke, drugikrat male škarjice — in potlej, ne da bi dosti pomil-ljevala, še kaj dražjega. Obžaluj tako poželenje in spo-vej se berž ko moreš." Pred čemur je Benedikt tako skerbno svaril ne-spremišljenega otroka, tega se je tudi sam zvesto varoval. Neki dan se je primerilo, da je bil na kmetih z nekte-rimi dečki, ki so bili njegove starosti, in ti so na fO sednjem posestvu kmetu jabelka kradli. Mislili so Benediktu postreči in so mu ponujali nekaj teh jabelk. On pa se ni pred nikomur anal, ni ne enega hotel sprejeti in je brez strahu rekel: „Te jabelka so ukradene, ni dopušeno kaj tega jesti, in nobenega nočem." Ne pozabi, ljubi otrok, tega nauka in bodi vselej tudi ti pošten, kakor je bil bi. Benedikt Labre. Razgled po svetu. Tudi v Splitu je pogorelo kazališe; bilo je več l.udi poskodvanih in zgodilo se je tudi veliko druge škode. — Vzrok, da toliko teh naprav, ki so dan danes pogosto šole nenravnosti, pogori, je dosti očiten, kdor ga hoče viditi. Cel6 veliki časnik „Temps" v Parizu je o neki priliki zagledal svitlejši zvezdico spoznanja in je obžaloval nespodobnosti in nenravnosti po kazališih. Brez-glavni prostomišljaki prekucujejo podlago vse olike, ki je keršanstvo, potem pa pišejo farizejske elegije (žalo-stinke) o pohujšanji kazališ in druzih krajev. V Rimu napovedujejo okoli praznika ss. Petra in Pavla prav znamenit zbor papeža s kardinali, konzistorij. Razglasile se bodo papeževe pisma, ki bodo oznanovale slovesni obred, po kterem bodeta Jožef Labre in Janez K. Rossi prišteta meci svetnike. — Tudi bode neki takrat oklicana katoliška cerkvena vlada (hierarhija) za Bosno in Ercegovino, pa izvolitev saj nekterih škafov za Rusijo. — Zarad velikega števila slovanskih romarjev, ki se pričakujejo v začetku julija v Rim, je Pro paganda pravi podobi ss. Cirila in Metoda dala pomnožiti. Ti podobi ste v podzemeljski cerkvi sv. Klemena, blizo Koloseja. V Rimu je umeri monsign. Vinc. Anivitti, Škot Ka-ristanski in kanonik Lateranski, sloveč zarad gorečnosti v dušnem pastirstvu. Namerilo se je, piše „Aurora'*, da j* po štirikrat, celo šestkrat na dan prid gal. Ves Rim 1« bil na nogah pri njegovem pokopu. 30. majnika je prišlo v Rim 300 španjskih romarjev. Sprejel jih je na kolodvoru odsek mladenške diužbe sv. Petra, ker mnogi romarji so družniki barcelonske katoliške družbe za mladino. Sv. Oče iD rumunski kralj. Vladar rumunski Karol je bil od svojega ljudstva za kralja oklican in 22. majnika slovesno kronan. Ta vladar je bil svoje poklicanje na prestol priljudno naznanil tudi sv Očetu Leonu XIII. Bil je ravno katoliški škof iz Bukarešta monsign. Pauli v Rimu, in sv. Oče so po njem kralju poslali lastnoročno pismo. Kralj sam je poslal voz k škofovi palači ter je bil škof sprejet z veliko slovesnostjo in je po kratkem živem ogovoru izročil pisanje sv. Očeta. Kralj pa je v naj priljudniših besedah naznanil gorko hvaležnost, in zaterdil, kako visoko da ceni in bo ohranil ta dokument, ter kako drage so mu vošila Njih Svetosti. Verh tega je kralj naročil škofu, naj zagotovi sv. Očeta, da so njemu posebej na sercu koristi katoliški Cerkve in ne bo nikoli jenjal dovoljevati ji vsih vgodnost svojega kraljevega varstva. To je nov žarek sedanjega sv. Očeta kot „Luči na nebu*', kakor se imenuje v prerokovanji. Bog daj k teinu prijaznemu začetku v Rumuniji obilen svo) blagoslov! Francosko. V francoskem starašinstvu (senatu) so katoličani doseg'i znamenito zmago zoper Gambetta, ker * 147 glasovi zoper 111 so določili grajo zoper ministra za notranje zadeve, kteri odpravlja redovnice iz bolnišnic in vstanavlja posvetno postrežbo. Kako je tudi Ijud-ntvo zoper sovražne framasone, kaže to, ker po marsi-k'erih bolnišnicah ni moč dobiti svetnih strežnic, ko so redovnice sv. Vincencija Pavlj. izgnane. Pa tudi izmed teh, ki jih dobe, so vsak teden prisiljeni iz službe de-vati novih služabnic zarad njih malopridnega obnašanja. So take, ki se upijanijo z alkoholom (žganjsko pijačo), ki je odmenjena bolnikom, in tudi take, ki umirajočim ropajo denar! Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 13. rožnika. S.Anton Pad v. — 14. S. Bazilij škof. — 15. S. Vid. — 16. Presv. Rešnje Te o. — 17. S. Adolf — 18. Ss. Marka in Marcelijan. — 19. Druga nedelja po Bink. Ss. Gervazij in Protazij. Zahvale: Si. 48. V tako hudi in obupni bolezni sem bila, da si vsa zdravniška pomoč ni več upala z menoj j obernila sem se za pomoč k Naši ljubi Gospej, ki se me je usmilila in se mi je 9. maja na bolje obernilo, ter zdaj že lahko delam. O češena bodi N. lj. G. presv. Serca! Marija TomažiČ. Št 49. V mnogih nadlogah bila sem uslišana, ko sem se zatekla v molitvi k N. lj. Gospej presv. Serca in k sv. Jožefu. Popolnoma sern prepričana, da le „Mati milosti in usmiljenja" in nje deviški ženin sta mi pomagala. Zato Mariji in 3V. Jožefu v „Zg. Danici", kakor sem obljubila, očitno zahvalo izrekam, ter Jima kličem : Tisočkrat bodi zato znhvaljena, o Marija, moja Mati, bodi češena in slavljena Naša ljuba Gospa presv. Serca s sv. Jožefom! Z Dolenjskega. M L. Št. 50. Mladeneč je imel slino hudo božjastno bolezen ; 3'ednji dan ga je napadla. Ko nobeno zdravilo ni nič pomagalo, smo se obernili s terdnim zaupanjem k N. lj. Gospej in k sv. Jožefu za pomoč. Molili smo devetdnevnice in smo ga bili tudi v „Danici" v molitev priporočili: in zdaj, hvala Bogu! mu je bolje. Pet mescev ga že ni nič več napadlo, ter upamo, da ga tudi več ne bo. Toraj čast in hvala Bogu, Mariji Devici in sv. Jožefu! Priporočimo pa ga se v molitev. Iz Idrije, 3. rožnika 1881. L. V molitev priporočeni: Oseba v velikih zadregah in britkostih. — Žena zelo živo priporočuje v^im hudim strastim vdanega moža za spreobernjenje. — Žena prav serčno priporoča bolnega moža za ozdravljenje, če je volja Božja. — Tri osebe v velikih dušnih potrebah. — Poravnava neke neprijetne zadeve. — Mož v neki veliki dušni potrebi. — Oseba v posebnih potrebah. — Na očesih bolna za pomoč. — Oseba v prav tehtnem opravilu, da bi se na prošnjo N. lj. G. srečno doveršilo. — Sin priporočuje svojo ljubo mater, bolno na očeh, v bratovsko molitev, da bi S" jim zboljšalo na priprošnjo N. lj. Gospe in sv. Jožefa. — Bolnik v silo velikih skušnjavah — Oče v bratovsko molitev priporoča svojega dolgo časa bolnega otroka Naše ljubi Gospej in sv. Jožefu, da bi ga na njuno priprošnjo milostni Bog rešil tega terpljenja. — Dijak se goreče priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega in sv. Jožefu, da bi srečno doveršil spraševanjsko skušnjo. Ako se to zgodi, obljubi zahvalo očitno po „Danici" naznaniti. — Mladeneč, ki ima že pol leta hudo bolezen v nogi, ter je ne more nič rabiti, se priporoči vsim udom Naše ljube Gospe presv. Serca prav goreče v molitev, da bi ga Bog na priprošnjo N. lj. Gospe in sv. Jožefa rešil hudih bolečin in mu podelil še ljubo zdravje, če je Božja volja. Zahvala se naznani. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 13. rožnika. Nikoli ne obiraj obnašanja, šeg ali celo pobožnih opravil druzih; tako žaljenje ljubezni veliko škoduje. 14. Jezus Kristus nam je posebno priporočil po-hlevnost. S to čednostjo hodimo sami k Zveličarju in druge k njemu vodimo. 15. Lepa je čast, ako ti je dana; ostudna pn, če je išeš in za njo laziš. 16. Kdor je zares ponižen, ne more nikoli prav verjeli, da se mu je v kaki reči krivica zgodila. 17. Zakaj toliko gledaš na zunanjo podobo pri Človeku ko vendar le čednost ima ceno, nc pa lepota. 18. Ako se kak predstojnik, pridigar ali profesor preveč zanaša na svojo raz imnost, učenost; se mu Bog umakne in pusti, da sam dela. P-tem se ves njegov trud izide na nič. Bog to stori, prepričati ga, da vse iijegove zmožnosti brez Božje pomoči za nič niso. (Vinc. Pavlj) 19. Ako se samolastna dopadljivost splazi v dobre dela, jih ostrupi; ona je kuga, ki skazi naj svetejši djanja. (Vinc. P.) Cvetliee iz ternjevega venca presv. Serca Jezusovega. (Iz pisem Marije Margarete Alakok.) Za mesec rožnik presv. Serca Jezusovega [Šola zatajevati samega sebe.) (Dalje.) 11. dan. Bodi pripravljen vse storiti in terpeti brez izgovora, kakor duša, ki se je čisto vdala. Vdanost po telesu je, da vse enako sprejmeš, zdravje ali bolezen, počitek ali delo. Vdanost duha je, da rad prenašaš neobčutljivost, suhoto, stud, ako te Bog hoče v te-n -tmu imeti. Vdanost serca je, da tvoja ljubezen in hotenje izhaja iz presvetega Serca Jezusovega, tako da ono stori s teboj, kar mu dopade. Prizadevaj si biti poterpežljiv v zopernostih, in to daruj presv. Sercu Jezusovemu. 12. dan. Preženi iz serca lastno ljubezen; nc imej tolikrat seboj opraviti. Da bi vedno samega sebe piemisljujeval, to je zaderžek za delovanje gnade, pojdi v vsi priprostosti pred našega Gospoda, on te ne bo pustil pasti, ker te ljubi. Zaupaj se njemu s tem, da sebe pozabiš iu zaničuješ; skerbi le za to, njega prav ljubiti, drugo pusti njemu delati, to naj ti bo zadosti. Obudi od časa do časa zaupanje na Bož,e Serce Jezusovo. 13. dan. Ako se želiš pripraviti za duhovne vaje, imej pred vsim svoje notranje in zunanje poču*ke zaklenjene v Serce našega Gospoda, in sicer v tihi molčečnosti, ktero si naloži. Pojdi v samoto v ta namen, da se naučiš sebe zapustiti in pozabiti; Serce Jezusovo te bo vodilo, in ti bo vse, čisto vse v Bogu in za Boga, eno serce, ena ljubezen za enega Boga. Ogibaj se danes nepotrebnega govorjenja. 14. dan. Serce Jezusovo je globok zaklad, v kterem boš vse našel; pred vsem je to Serce brezno ljubezui, v ktero moramo vtopiti vsako drugo ljubezen, posebno pa lastno ljubezen, ktera je še v nas; z nje hudimi nasledki moramo tudi vtopiti 6trah pred ljudmi in želje po nečimurnosti. Ako svoje nagnjenja vtopiš v brezno Božje ljubezni, boš našel vse bogastva, kterih potrebuješ v raznih zadevah svojega življenja. Premaguj svoje poglavitno hudo nagnjenje. 15. dan. Ako si v breznu zapušenosti in brez tolažbe, —-Serce Jezusovo je brezno vsake tolažbe, vanj se vtopi, ne da bi samoglavno želel njegove sladkosti okušat'. Ako si v stanu suhote in nezmožnosti, pojdi k Sercu Jezusovemu in vanj se vtopi, ono je brezno moči in ljubezni; sladkost te ljubezni želi le toliko okušati, kolikor bo njemu dopadlo. Pri notranji suhoti pribeži zaupljivo k presv. Sercu Jezusovemu. 16. dan. Ako si v breznu ubosva in nagote, vtopi se zop* t v presv. Serce Jezusovo, ono je polno zakladov in »e bo obogatilo, ako boš ie ti hotel. Ako si v breznu slabosti in revšine, hiti vselej k Sercu Jezusovemu, ono je brezno usmiljenja in terdnosti, ono te bo vzdignilo in poživilo. Danes večkrat daruj nebeškemu Očetu zasluier. je presvetega Serca Jezusovega v zadostenje svoje revšinr. 17. dan. Ako najdeš v sebi brezno napuha in nečimurnega dopadajenja, vtopi se naglo v Serce Jezusovo, v to brezno globokega poniževanja; ponižno Serce Jezusovo je studenec ponižnosti. Ako si v breznu nevednosti in temote, presv. Serce Jezusevo je studenec modrosti in luči; uči se pred v^in njega ljubiti in nič ne storiti, kakor samo to, kar <>n od tebe že'i. Pri nečimurnih mislih in pri mislih lastnega dopadajenja postavi nasproti spomin na svojo revšino. 18. dan. Ako se znajdeš v breznu nezvestobe in nestanovitnosti, Serce Jezusovo je studenec zvestobe in stanovitnosti, tukaj notri stopi in našel boš v njem Serce, ki te zvesto in stanovitno ljubi in se ti dobrotno skazuje. Ako se čutiš v breznu nepoterpežljivosti in jeze, hiti k Sercu Jezusovemu, ono , studenec neizrekljive krotkosti. Prizadevaj si po zgledu Serca Jezusovega proti višim, tebi enakim in podložnim prav krotak biti. 19. dan. Ako se znajdeš v breznu merzlote in raztresenosti, v presv. Sercu Jezusovem najdeš studenec zbranosti »n gorečnosti, ki bo vse tvoje pomanjkanje nadomestil-*, olo bo tvoje serce in tvojo domišljijo vpokojilo in zbralo ter te bo vsega ni se potegnilo. Varuj se prostovoljne raztresen* sti v molitvi, in prenašaj neprostovoljno razmišljenost ponižno in potrpežljivo. 20. dan. Ako se Čutiš vtopljenega v brezno žalosti, v|. ,»» ravno to žalost v Serce Jezusovo, ono je studenec i «• beškega veselja, naj dražji radost vse blaženosti angel- r in svetnikov. Ako čutiš v sebi nepokoj, božje Serce je studer.-c miru, in ta mir bo tudi tebi v delež. Obudi večkrat čez dan želje Bogu dopasti. 21. dan. Ako si v breznu grenkosti in terpljenja, zedini ga s studencem ueskončnega terpljenja v Sercu Jezusovmi, od njega se boš učil terpeti in zadovoljen biti v t«*rp-ljenju. Ako si v breznu strahu in boječnosti, Serce Jezusovo je studenec zaupanja in ljubezni; njemu se pr« pusti, pri njem se boš učil, da se mora strah ljubezni ogniti. Prizadevaj si svojim sovražnikom dobro storiti. 22. dan. Stopi v odperto rano Serca Jezusovega, umakni se notri kot popotnik, ki iše na viharnem morju varnega zavetja in je poln veselja, kadar ga je našel. Ali popotovanje še ni dokončano, zopet mora ven iti v vihar in skerbno preveslati skale in nevarne ožine, ker vsaki dan prinese novih nevarnost. Ne boj se! Jezus je tvoj veslar ali kermar, prepusti se vsega njegovemu vodilu, ne skerbi za drugo kot njega ljubiti in mu veselje delati. Prizadevaj si mir serca ohraniti s tem, da v svojih skerbeh vselej pribežiš k Sercu Jezusovemu. 23. dan. Glej na bolečine, ktere je Kristus občutil pod težo križa, ko ga je neeel na Kalvarijo, glej široko rano na njegovih razmesarjenih ramah; ne pozabi, da teža tvojih erenov mu je bila še britkejši. Postavi si Kristusa prav živo pred oči, oslabljenega pod težkim križem in očitaj sebi: „Jaz sem ga pripravil v ta stan in ga še vedno obkladam s svojimi vsakdanjimi pregreški." Reci večkrat s skesanim sercem: Moj Jezus, usmili se me 24. dan. Premišljuj Kristusa, kakor bi ravno umeri in se s smertjo dokonča naše odrešenje ter se začne reševanje pobožnih duš pred peklom. Počasti v globoki ponižnosti zaanji vtripljej in zadnji zdibljej presv. Serca, s kterim on dokončd daritev in zapečati spričevalno pismo našega odrešenja. Obudi večkrat ljubezen do presv. Serca, rekoč: Presladko Serce mojega Jezusa, stori, da te vedno bolj in bolj ljubim! (Konec nasl.) Listek za raznoterosti. je od katere strani še kaka pomoč namenjena, dobrot-Ijivi Bog na prošnjo sv. Nikolaja vse -— vse prav obilno poverne in vedno povračuje! V Bohinjski Bistrici, 24. majnika 1881. Janez Mesar, župnik. Pd. gosp. Miroslava vit. Premerstein-a so presvitli eesar izvolili nerezidencijalnega kanonika v Olomovcu, tako namreč, da službo nastopi pervi, kadar kteri ondot-nih rezidencijalnih kanonikov odmerje. Na Čateža je preteklo nedeljo umeri č. g. M a r t i n Zagorjan, župnik v pokoju, roj. na Čatežu 16. vinot. 1812. R. L P. Y Gernicah smo tudi imeli letos pervikrat šmarnice, ki so nam jih o večerih vsak dan opravljali č. g. Dra- fotin Čigon. Ljudje so obilno prihajali Marijo častit, 'evci so peli prelepo. Oltar je bil/ocvetličen in z zastavami obdan, in vsakemu, ki ga je pogledal, se je moralo serce mečiti. Lepo branje je vernike ogrevalo in budilo k pobožnosti. B. t. č. Golica. Presvitli cesar Frančišk Jožef so iz svoje lastne denarnice darovali 500 gl. za novi zid v podporo samostana in verta frančiškanskega na Kostanjevici. Znano je namreč, da je voda zid in vert spodjedala, ter se je bilo pred nekaj časom zemljiše /usadilo in je bil samostan v veliki nevarnosti. -- 0. g. Karol Bavbela je postal korni vikarij pri stolni cerkvi. ¥ Pragi bode 12. mal. serpana posvečenih 12 gg. bogoslovcev nadškofijskega semeniša in 2 redovnika. Poterdilo. Prejel sem po letošnji „Danici" nabrane milodare za našo novo cerkev, to je, 179 gold. 50 kr. Gotovo znatna pomoč, za katero se vsim dotičoim bla-godušnim dobrotnikom v imenu cele fare kar naj toplejši zahvalujem z resničnimi vošili, naj vse to, ali če Dobrotni darovi. Za Študtntovsko kuhinjo: Neimenovan 2 gold. — Pn. g. kan. Av Zamejic 2 gl. — Neimenovani z Verh-nike 1 gl. — Čast. gosp. stolni sakristan Jak. Dolenec 1 gl. 50 sld. Za desko sirotišnico v Ljubljani: Preč. g. dekan J. Oblak 3 gl. 50 sld. — Gospd K. G. 1 gl. 50 sld. Za cerkev Jezusovega -presv. Serca v Ljubljani: G. D. Brodnik 10 gl. Za opravo uboznih farnih cerkev naše Škofije: Iz Vogelj 8 gl. - Z Zaliloga 9 gl. 30 sld. — Iz Zaline 2 gl. 60 sld. — Iz Dobrepolja 11 gld. 40 sld. - Od Šent Gregorja 13 gl. 30 sld. — Iz Komende 43 gl. — Iz Srednje vasi Bohinjske 14 gld. — Iz Idrije 26 gld. 75 sld. — Iz Zagčrja ob Savi 16 gl. 6* sld. —IzCirk-nice 35 gl. 40 sld. — Iz Ihana 20 gl. 25 sld. — Z Žužemberka 33 gl. — Iz semenišča po č. g. Flisu 5 gl. — Iz Banje Loke 6 gl. 80 sld. — Z Berda 30 gl. — Od Šent Gotharda 10 gld. 30 sld. — S Sonce 20 gld. 70 sld. — Iz Škofje Loke 35 gl. 30 sld. - Iz Trebnjega 31 gl. sld. — f Sel pri Kamniku 12 gl. — Z Vranje peči 12 gl. 84 sld. — Iz Bistrice Bohinjske 15 gl. 40 sld. — Urša Ferjan 1 gl. — Iz Šent Vida nad Ljubljano 50 gl. Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Neimenovani z Verhnike 1 gl. Za redovnice sv. Kervi v Banjaluki: Neimenovani z Verhnike 1 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: C. g. Gomilšak 2 gl. ko milošnja svetoletna. Za afrikanski misijon: M. Albreht 1 gld. Za misijon g. Trobeča: Neimenovani z Verhnike 2 gld. Za sv. Očeta: G. D. Brodnik 2 velika tolarja. (Drngi dar. prik.) Pogovori z gg. dopisovalci. G. —1— : Prav resnične misli in prav bodo služile o primerni priliki. — G. R - i: Prav dobro. Gratias! — G. KI.: Vzeto „ad notam". Da ste zdravi! — Dvema pošiljav-cema pesem: Vajine pesmi so dobre in prav spodbudne za domače petje. Za očitno petje po cerkvah ali za časnike pa morajo pesmi biti narejene po stalnih pravilih, ki jih ne more umeti in ne spolnovati, kdor ni nekoliko več^študiral. Lepo je, da so sc zopet jeli mnogi, tudi manj ufeniT s kova-njem^pobožnih pesem jpečati, to je nekako znamnje boljših časov, kar~«1čusnja uči. Pred "Te VsaJfsTer- kovec hotel Kristusovo vero soditi ali celo kako krivoversko zbrozgo pisati, so bile pesmi nekako umolknile in marsikteri mladi, ki so na pol ABC znali, so kakor mutasti zelenci potuhnjeno spod grive gledali togotni in osorni; petja lepega pa iz njih ust ni bilo, razun morebiti kaj umazanega, kakor ¿fvakaric iz luže. Le delajte toraj lepe pobožne pesmi, prepevajte jih doma in po poljih; po hišah Božjih pa naj se pojejo le pesmi, ki so od sv. Cerkve v ta namen poterjene. Tako bo vse prav. V tolažilo še to, da prav radi tudi, kadar čas dopusti, kako bolj Aodnično v belež vzamemo in ko dobi saj / h 1 a n č n o podotm^potem v natis pride, že celo pa, če se spremeni v^fri^ažnjo. Odgovorni vrednik: Loka Jerao. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.