Ameriška IKk >./iima AMERICAN IN SPIRIT FOREIQN IN LANGUAGE ONLY IPgTHT. 1 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 85 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, November 6, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Danes predsedniške in druge volitve -Reagan pričakuje veliko zmago - Mondale in demokrati napredovali v zadnjih dneh WASHINGTON. D.C. - Danes so v ZDA splošne volitve, na katerih bodo volivci izbrali predsednika ZDA za naslednja štiri leta, tretjino zveznih senatorjev in vse poslance predstavniškega doma zveznega kongresa. V državnih, okrajnih, mestnih in drugih volitvah bo izvoljenih več tisoč drugih °seb. Poznavalci političnih razmer soglašajo, da bo predsednik Reagan ponovno izvoljen in da bo dobil veliko večino. Zadnje ugotovitve razpoloženja volivcev sicer kažejo, da je demokratski kandidat Walter Mondale nekoliko napredoval, ne pa dovolj, da bi lahko upal na zmago. Kot kaže, bo Reaganova zmaga predvsem osebna, ne pa strankina. Tako menijo Poklicni politični analitiki, da ima demokrati celo možnost, napredovati v zveznem sena-lu. v spodnjem domu kongresa pa ne bodo izgubili svoje večine. V Ohiu ima Reagan veliko prednost Pred Mondalom. Demokratski kongresnik Dennis Eckart, liberalen demokrat, pa ni v nevarnosti. Borba za ohijski državni senat •ned Frankom Mahničem je Grace Drake je huda in bo imel zmagovalec najbrž pičlo večino. Isto velja za boj med državnim sena-•°rjem Garyjem Suhadolnikom, konservati-vnim republikancem, in bivšim neodvisnim demokratskim kongresnikom Ronaldom hflottljem. Menda ima Mottl prednost. Drža-vni poslanec Ronald Šuštar ni -v nevarnosti glede ponovne izvolitve. Poljske oblasti obtožile polkovnika v zaroti pri ugrabitvi in umoru duhovnika Rev. Jerzyja Popieluszkega VARŠAVA, Polj. - Preteklo soboto se le več deset tisoč Poljakov udeležilo*pogreba °d tajnih policistov ugrabljenega in potem na krut način umorjenega duhovnika. Rev. Jerzyja Popieluszkega. Poljski režim drži v Priporu tri uslužbence notranjega ministr-stva. ki so že priznali, da so Rev. Popielu-szkega ubili. Predstavnik režima je dejal, da *e Preiskava nadaljuje, včeraj pa je bil obto-sodelovanja v aferi polkovnik Adam •etruszka, prav tako uslužbenec notranjega ministrstva. Opazovalci poljskih političnih razmer menijo, da je odgovornost pri umoru Rev. opieluszkega pri skupini stalinistov v polj-m Partiji, ki nasprotujejo sorazmerno zmeril Politiki gen. Wojciecha Jaruzelskega in ki p° Povezani z ZSSR. Kot v Bolgariji, tako na . °ljskem je poljska tajna policija globoko ^filtrirana od Sovjetov in ni mogoče izklju- •nožnosti, da so v ozadju umora Rev. °Pieluszkega prav Sovjeti. Znano je Jl^nreč, da gen. Jaruzelski ni posebno pri-Jnbljen v Sovjetski zvezi. Zaupni viri, ki govorijo z zahodnimi no-•narji v Varšavi, vedo povedati na primer, a čakajo tri policiste, obtoženi umora Rev. °Pieluszkega, ki je bil vnet nasprotnik . ?munizma, da jih bo kdo »rešil«. Ta »kdo« mogel biti le ZSSR ali pa stalinistični na- sl*dnik gen. Jaruzelskega. ^•mdinistj trdijo, da so zmagali na splošnih v°litvah, ki so bile preteklo nedeljo -Opozicija se volitev ni udeležila so h MANAGVA. Nik- - Preteklo nedeljo 'le v državi splošne volitve, prve od prev-ma oblasti sandinističnih revolucionarjev. vs°h *Ca^e’ 50 sandinisti dobili 68 odstotkov Vdanih glasov, sami so bili napoveda- li, da jih bodo dobili okoli 90 odstotkov. Gre za veliko zmago revolucije in ljudstva, je dejal Daniel Ortega, ki je dejanski voditelj marksističnega režima. Vodilne opozicijske stranke se volitev niso udeležile, njih predstavniki trdijo, da so bile volitve torej neveljavne in brez pomena. Tudi Reaganova administracija ni pripravljena priznati veljavnosti volitev, češ, da niso bile svobodne. Kar je tuje opazovalce presenetilo, je bilo, da so kljub vsemu sandinisti dobili tako malo glasov, čeprav bodo še imeli vso oblast v svojih rokah. V raznih krajih Nikaragve so še aktivni oboroženi protisandinistični gverilci, ki dobivajo gmotno in moralno podporo ZDA. Opazovalci nikaragveških notranjih razmer trdijo, daje gospodarstvo v obupnem stanju in nič ne kaže, da se bodo stvari obrnile na boljše. Pravijo pa tudi, da imajo sandinisti še vedno precej podpore med ljudstvom in da ni pričakovati padec njih režima. Nemiri v Indiji pojenjujejo - Vprašanja o politični zmožnosti novega predsednika vlade Rajiva Gandhija DELHI, Indija - Poročila, ki prihajajo iz Indije, trdijo, da sta policija in vojska napravili konec nemirom, ki so sledili atentat na predsednico vlade Indire Gandhi. Atentatorja sta bila sikha, člana njene osebne straže. To dejstvo je bil povod za hindujske skrajneže, da so iskali in ubijali vse sikhe, ki jim je uspelo najti. Po nekaterih sicer nepotrjenih trditvah, je v nemirih umrlo več kot 1100 ljudi, med žrtvami pa so prevladovali sikhi. Rajiv Gandhi, 40-letni sin Indire Gandhi, je postal nov predsednik indijske vlade. Opazovalci indijskih političnih razmer pa menijo, da ne bo kos svoji nalogi, saj se ni nikoli zanimal za politiko, dokler ga ni Indira Gandhi sama angažirala pred 4 leti in šele potem, ko je bil ubit v letalski nesreči drugi sin, ki je bil prvi izbranec Indire Gandhi, da bi bil njen naslednik. Konstantin Čemenko: ZDA in ameriški zavezniki so odgovorni za alarmantnost, ki prevladuje v svetu, ne pa ZSSR MOSKVA, ZSSR - Sovjetski voditelj Konstantin Černenko je v govoru na zborovanju v tem mestu dejal, da nosijo odgovornost za nevarnost vojne v svetu izključno ZDA in ameriški zavezniki. ZDA pod predsednikom Reaganom želijo doseči vojaški premoč nad Sovjetsko zvezo in socialističnim svetom, je nadaljeval 73-letni Černenko, in kaj takega ZSSR ne bo nikoli dovolila. Opazovalci sovjetskih razmer menijo, da so se Sovjeti sprijaznili z verjetnostjo ponovne Reaganove zmage na današnjih volitvah. Novih pobud za pogajanja ne bodo ponudili, dokler ne bo postala jasna Reaganova politika do ZSSR v njegovi drugi administraciji, dodajajo ti analitiki. - Kratke vesti - Jutri zjutraj ob 8.18 bo izstreljena v vesolje zrakoplov Challenger, na katerem bo 5-članska posadka. Polet bo trajal 8 dni, astronavti bodo skušali uloviti dva sonda, ki ne delujeta več. Gre za prvi tovrstni poskus. Dva ameriška transportna letala se bosta pridružili mednarodni akciji, ki kljubuje lakoti v Etiopiji. Podatki kažejo, da strada v tej afriški deželi najmanj pol milijona ljudi in po vsej verjetnosti veliko več. '% Iz Clevelanda in okolice VOLITVE DANES— Danes so volitve in je vaša državljanska dolžnost, da se jih udeležite. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Ob petindvajsetletnici— To nedeljo, 11. novembra, ob 2h popoldne, bodo v cerkvi sv. Vida počastili mučeniškega škofa dr. Gregorija Rožmana s posebno koncelebrirano mašo, ki jo bo skupaj z vsemi slovenskimi duhovniki Velikega Clevelanda daroval škof Edward Pevec. Takoj po maši bo spominsko slavje pod pokroviteljstvom Slovenske sobotne šole pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti. (V današnji AD je več člankov o škofu Rožmanu). Večerja pri Sv. Vidu— To soboto, 10. novembra, ob 7. uri zvečer bo v avditoriju pri Sv. Vidu na temo »božični večer«. Dar za prireditev s kulturnim programom, večerjo in plesom, je $15 na osebo. Vstopnico lahko dobite v župnišču. Jesenski festival— V dneh 16., 17. in 18. novembra bo v avditoriju pri Sv. Vidu jesenski festival. Pridite! Puranski festival— Fara Marije Vnebovzete na Holmes Ave. priredi letni puranski festival v nedeljo, 18. oktobra. Lep večer— Preteklo soboto zvečer je Štajerski klub imel svoje letno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Bil je lep večer z lepim obiskom. Novi grobovi Helen (Elsie) Blaskovic V četrtek, 1. novembra, je v St. Luke’s bolnišnici po dolgi bolezni umrla 71 let stara Helen (Elsie) Blaskovic z 1027 E. 69. ceste, rojena v Clevelandu, hčerka Marka in Rose, roj. Novosel, Blaskovic, sestra Petra, Anne, Mary Polo, Rose Veretic, Georgea, Mike-a in Johna (pok.), teta in prateta, zaposlena pri Elwell Parker Electric Co. 40 let, do svoje upokojitve 1. 1979. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. preteklo soboto dopoldne, s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla. Pokopana je bila na pokopališču Kalvarija. Frank J. Hoffert st. V nedeljo, 4. novembra, je umrl Frank J. Hoffert st., mož Vide (Edith), roj. Kuhar, oče Franka ml. in Nancy Matya-zic, 5-krat stari oče, brat Ed-warda in Emila (oba že pok.). Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda, 21900 Euclid, Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dopoldne ob 9.15. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Belokranjsko martinovanje— To soboto, 10. novembra, zvečer priredi Belokranjski klub svoje letno martinovanje in sicer v Slovenskem narodnem domu. Za vstopnico, pokličite 481-3308 ali 289-0843 Koncert Jadrana— To soboto poda pevski zbor Jadran svoj jesenski koncertni nastop, ki bo združen z večerjo in plesom. Prireditev bo v SDD na Waterloo Rd., večerja bo servirana od 5.30 do 7.30 zvečer, sledil bo enourni koncert in nato ples. Vstopnice po $10 lahko dobite, ako pokličete 481-3187 ali 531-3979. Mladinski pevski zbor— Jesenska prireditev Mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Cecilija Dolgan, bo to nedeljo popoldne v SDD na Recher Ave. Od 1. do 3. bo na voljo »buffet« kosilo, sledi nastop in nato bo ples. Vstopnice po $8 za odrasle in $4 za otroke lahko dobite pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti ali v bari pri SDD na Recher Ave. Zadušnica— V četrtek, 8. novembra, ob 7h zvečer se bo v cerkvi sv. Vida darovala sv. maša za rajnega Matt-a Tekavca. Člani in prijatelji Slomškovega krožka vabljeni! Spominski darovi Mohorjevi— Namesto cvetja so darovali Mohorjevi družbi za znižanje oskrbovalnine (hrana in stanovanje) revnim študentom v njihovih domovih sledeči: Frank in Paula Pustotnik iz Geneve, O. sta darovala v spomin pok. Frančiške Perčič $20, v spomin pok. Jožetu Juhant $20, v spomin pok. Frančiške Perčič $10 Paula Adamič. Umrlemu Andreju Maroltu v spomin so darovali po $10 družina Damijana Zabukovec, Marija J. Prosen, John in Mary Petrič. Še v spomin pok. J. Juhantu po $10 Marija J. Prosen in Paula Adamič. V imenu Mohorjeve se darovalcem zahvaljuje pov. J. Prosen. Lepa podpora— Želetov pogrebni zavod je daroval $50 v tiskovni sklad našega lista v spomin na Victo-riji Poljšak in njeno zvesto podporo kulturnim in družabnim organizacijam v slovenski naselbini. Hvala lepa! VREME Spremenljivo oblačno, vetrovno in hladno danes z najvišjo temperaturo le okoli 44° F. Deloma sončno jutri in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 52° F. V četrtek pooblačitev z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 57° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6fi7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 ----------------<**5$» '83------------- AMERIŠKA DOMOVTMA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, StlT St. Clair Ave^. Cleveland, OH 44103_ No. 85 Tuesday November 6, 1984 25-letnica dopolnjenega mučeništva Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je vse od nastopa svoje škofovske službe do njenega konca v begunstvu mnogo in bridko trpel. Lahko se mirno zapiše, da nobeden izmed številnih njegovih prednikov ni bil v tem oziru njemu enak. Svojo težko usodo je slutil in predvideval, ko je v svoj škofovski grb dal zapisati Crucis pondus et praemium (križa teža in plačilo). Tisto poldrugo desetletje (1930 - 1945), ko je pastiroval svojemu ljudstvu na sedežu škofije v Ljubljani, je bilo v zgodovini škofije v verskem in narodnem oziru med najtežjimi in gotovo najbolj usodno. Tem bolj tako, ker se je bila ob vdoru tujih armad vsa svetna slovenska oblast okrog njega porušila in je ostal sam kot osamljen svetilnik sredi razburkanega morja. Ni moj namen sedaj opisovati razmere za časa Rožmano-vega škofovanja. Veliko je bilo o tem napisanega in bo še, zmeraj bolj resnično in pravično, ko se čas odmika. Le toliko naj omenim, da je v katoliškem taboru ves čas temeljito vrelo, pa ni bilo mogoče ognja pogasiti. Z razcepljenimi katoliškimi vrstami je Slovenija prišla pod tujo oblast in neenotno jo je zajela komunistična revolucija. Škof je vse to videl in vedel, pisal in govoril, učil in svaril, pa je šel razvoj prek njega svojo pot v nesrečo in pogubo. Kdo si more predstavljati ali izmeriti velikost njegovega trpljenja in globino njegove nesreče, ko je, izvabljen na Koroško, da se mu reši golo življenje, končno spoznal, da ne more več nazaj na sedež svoje škofije? Teža križa... Naj mi bo dovoljeno ob 25-letnici Rožmanove svetniške smrti (umrl 16. novembra v Clevelandu) obuditi na tem mestu nekaj osebnih spominov nanj, ki tudi nakazujejo težo njegovega križa, pa hkrati njegovo neizmero zaupanje v Boga in njegovo dobroto, s katero je bil vedno radovoljno pripravljen pom'gati bližnjemu v stiski in potrebi. Tak bližnji sva bila tudi moja ljuba žena in jaz v onih groznih časih. Moji stiki z rajnim škofom so bili bolj redki, a zmeraj zelo topli in polni dobrohotnosti. Naštel bom le nekaj najbolj zanimivih in več ali manj pomembnih. Bilo je leta 1 938, ko je v prvih dneh avgusta Kmečka zveza, masovna organizacija slovenskega kmeta, priredila na Brezjah svoj prvi kmečki tabor v velikem, slavnostnem obsegu. Bil sem, kot izvoljen predsednik Mladinske Kmečke zveze (mladinske veje ogromne organizacije) med vodilnimi organizatorji tabora in kot tak sem šel v avdienco k škofu s prošnjo, da bi na taboru daroval sv. mašo in imel cerkven nagovor na množice. Cerkveni knez se je kljub svoji veliki zaposlenosti takoj odzval in obljubil sodelovanje po naši želji. Znana sva bila že od poprej in me je takoj povabil, naj se vsedem. Opazoval sem njegov izraz na obrazu in ugotovil, da mora veliko trpeti. Sam je začel in potožil, kako zelo ga skrbi usoda slovenskega naroda in posebej še slovenske Cerkve zaradi notranjih sporov med katoličani v tistem z nevarnostjo nabasanem času, ko je kljukasti križ stal na Karavankah (in se je leto dni kasneje začela druga svetovna vojna). Zaskrbljeno je hodil po sobi in bil videti ves nesrečen. Jeseni I. 1944, na vrhuncu najbolj srditih bojev na vseh frontah in sredi krvave komunistične revolucije v domovini, se je pripravljala velika žalna in protestna manifestacija na Kongresnem trgu v Ljubljani v zvezi s komemo- - SPOMINSKA PROSLA V A - ob 25-letnici škofa Rožmana CLEVELAND, O. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vne-bovzeti v Clevelandu sta pripravili kratko spominsko svečanost ob 25-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, ki bo to nedeljo, 11. novembra, v cerkvi sv. Vida. Ob 2. uri popoldne bo darovana spominska sv. maša, glavni maše-valec bo škof Edward Pevec ob somaševanju več duhovnikov. Po sv. maši bodo učenci in učenke obeh slovenskih šol v Clevelandu kar v cerkvi nastopili z za to priložnost primernim programom. Škof dr. Gregorij Rožman je bil rojen 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem, v duhovnika celovške škofije je bil posvečen 21. julija 1907; 27. marca 1929 je bil imenovan za pomožnega ljubljanskega škofa, 1. avgusta 1930 pa je postal redni škof ljubljanski, kar je ostal do svoje smrti. V Cleveland je prišel 2. julija 1948 in tukaj umrl 16. novembra 1959. O škofu Rožmanu še sedaj v domovini ni dovoljeno javno govoriti ali kaj pisati, razen režimskim časopisom in zgodovinarjem, ki še vedno škofa blatijo kot narodnega izdajalca in vojnega zločinca. Škof sam pa je že v prvih mesecih begunstva prejel svoje zadoščenje od najvišjega cerkvenega vodstva. Vatikansko državno tajništvo mu je v imenu sv. očeta v odgovoru na škofovo poročilo o preganjanju Cerkve v Sloveniji v pismu, datirano 29. septembra 1945, izrazilo svoje priznanje in zahvalo ter zaključilo: »BRAT, PRAVILNO SI DELAL!« Škof dr. Gregorij Rožman je kot cerkveni voditelj v begunstvu silno občutil vso težo negotovosti, v kateri so se takrat nahajali vsi begunci. Nenehno je nad njimi visela nevarnost nasilne vrnitve v Jugoslavijo v roke komunistom. Te težke skrbi je škof Rožman izrazil msgr. Francu Gabrovšku v Clevelandu v pismu, datirano 4. julija 1946: Silne skrbi mi povzročata predvsem dve zadevi: Prva so naši begunci. Če ne bo možna vrnitev v doglednem času, kaj bb z njimi? Vem, da se pokli- cani trudijo, a doslej še ni konkretnega uspeha. Od vseh strani pa se goni vedno isto: Vrnejo naj se! Seveda, za Titovino bi bil to gotovo uspeh, da nas dobi vse v roke; za svet, ki naj preskrbuje begunce, bi pa tudi ena velika sitnost bila najenostavnejše odstranjena. A o vrnitvi ne more biti govora. Na stotine štejejo primeri, kaj se v titovini zgodi, ko se lahkoverni vrnejo. Svet ne razume, če se pripoveduje o tem, ker ljudje iz resnično svobodnih držav ne morejo umeti razmer pod totalitarnim režimom.« Škof dr. Gregorij Rožman je že leta 1944 slutil, da se zbirajo temni oblaki nad Slovenijo, kar priča naslednja notica. Ljubljanski škof dr-Rožman je 10.5. 1944 povedal sledeče: ‘Pri meni je bil v^j' nemški oficir in mi dejal: Slovensko ljudstvo ima žalostno bodočnost. Mora si pripraviti kovčke ali krste. Če bomo zmagali mi, bodo Slovenci potrebovali kovčke, če bodo zmagali Rusi, bodo rabi i krste.’ Škof je odgovoril: Mi trdno upamo, da bo božja Previdnost odprla Slovencem tretjo rešilno pot.« Res, našli smo rešilno pot, sicer s kovčki, a pot nas je vodila v svobodo in poštenega človeka vredno življenje. Ob spominski proslavi ob 25-letnici škofove smrti se bomo marsičesa spominjali iz tistih nesrečnih dni. Vsi ste lepo vabljeni, posebno pa Prl pravljalni odbor prosi narodne noše, da se sv. maše in SP°' minske svečanosti udeležite v narodnih nošah. Jože Melaher ZAHVALA Tabora DSPB CLEVELAND, O. - Vsem. ^ so kakorkoli pripomogli, daj naš jesenski družabni večer ^ oktobra tako lepo uspel v vse ozirih, prav iskrena hv • Tako številnega obiska že go nismo imeli in ga tudi e nismo pričakovali, zato s nas, dragi rojaki, resnično P senetili. Moralno in grn|5 . ste nas podprli, da bomo a ^ premostili vse težave, ki s ^ pred nami ob pripravah 22 ..e obletnico Vetrinjske tra®e s v juniju 1985., na katero v dragi rojaki, že danes op° jamo. . 0 Naj se še posebej zahvah^1 ^ ge. Stanovnikovi, ki nalT1. r3. svojimi pomočnicami P1^* ^ vila res okusno ve^er^0’vianki riški Domovini, ki je s *0 in obvestili opozarjala na prireditev, in dr. MilanU lovčiču, ki je preko zra ^ valov pošiljal vabila, Zl0ve-večer v slovenske 0° Vsem imenovanim Pa vsem tistim, ki jih "isn^ gio-vedli, naj velja naš » naj«. Tabor DSP8 Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znance Škof dr. Gregorij Rožman, ko leži na mrtvaškem odru v cerkvi Sv. Lovrenca v Nevburgu racijo za padlimi domobranci, kjer naj bi bil sodeloval tudi ljubljanski škof osebno. Uspelo mi je zvedeti, da bo v govorih javen napad usmerjen ne samo proti partizanom, ampak in tudi zlasti proti zahodnim zaveznikom, posebno Angležem. Obiskal sem škofa in mu svetoval, naj se prireditve osebno ne udeleži, ter mu utemeljil, zakaj ne. Bil je močno potrt radi razvoja dogodkov doma in po svetu, bodočnost je videl pred seboj vso črno, ni bilo nikake rešilne poti. Samo ljubezen do svojega ljudstva, ki mu je bil pastir, in neomajno zaupanje v Boga ga je držalo, da ni omagal. Izrekel je značilne besede: »Samo Bog ve, kako bo nekoč ljudstvo sodilo naše zadržanje, ki je vse usmerjeno v njegovo dobro.« Srečala sva se kot begunca v Celovcu. Septembra 1945 se mi je iz mojega trpečega srca izlilo čustvo v besede in napev begunske pesmi »Mati Marija na tuje je šla...«, ki so jo naši ljudje potem po taboriščih tako vneto prepevali. Želel sem dobiti škofovo odobrenje za uporabo pesmi pri službi božji v cerkvi. Škof je bil videti močno prepaden, poznale so se mu prečute noči, v katerih je prekle-čal, proseč božje pomoči. A je postal živahen, ko je videl zakaj sem ga obiskal. Skrbno je prebral besedilo pesmi in me pozval, naj jo tudi zapojem. Nato je rekel, naj jo le pošljem v taborišča, da bodo ljudje z njo izpeli svojo bol, hkrati pa našli v nji tolažbo in zaupanje v božjo pomoč. Ko so me Angleži v Celovcu na zahtevo »zavezniške« jugoslovanske vlade zaprli za izročitev, je bil ta veliki duhovnik -sam potreben tolažbe - najboljši tolažnik moje uboge žene, ko se je trudila in končno uspela rešiti me iz ječe in verjetnih strašnih posledic tega političnega zapora. Na poti iz angleške okupacijske cone v Avstriji v francosko (Tirol) novembra 1947, sem za nekaj tednov ostal v (Dalje na str. 4) Nova cerkvena dvorana - Življenje stare kolesnice NEW YORK, N.Y. -... podoba našega skupnostnega življenja pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi, ki sem si jo risal v realističnem stilu od septembrske tretje nedelje do dveh dni pred oktobrsko, ko bo spet prosvetna, mi je vsilila naslovno misel tega mojega sestavka. Vsakdo, ki me pozna iz pisanja poprejšnjih let v Ameriški Domovini o življenju iz njujorške slovenske srenje, je •nojih zopetnih štirinajstih zapisov zlahka spoznal, da mi je poprejšnji optimizem izginil ~ po treh letih in malce čez... Vem, v tem času sem se tudi jaz spremenil in postaral za tri leta in malce čez... pa vendar menim, da se mi nista niti srce niti duša, pa menda tudi obraz ne, kot se je spremenilo naše skupnostno življenje pri Sv. Cirilu. To naše življenje je zajela vremenska pasjost, ki traja kar leto in dan s parimi presledki vmes. To se pravi, le z nekaj lepimi obiski domače slovenske cerkve. Ker tako ravnamo zdaj že kar nekaj let, smo si zgladili Življenjsko pot v že kar globokih kolesnicah, ki sicer nekako teČe, in se bojim, da se ne znamo več izvleči iz njih. Te naše Življenjske kolesnice nič kaj dobrega nam ne obetajo za Prihodnje dni. Trdno sem do Pred enega leta menil, da se bomo izvlekli iz njih, ko smo zaČeli z delom za novo cerkveno dvorano pri slovenskem Sv. Cirilu. Pa po enem letu moram ngotoviti, da smo ostali pri starem, pri nekako 12. lepih °biskih slovenske cerkvice na Csmi. Devet tretjih - prosvetnih - nedelj, Cvetna in Vsta-jenjska, pa še Misijonska. Ob ^žiču že nekaj let nimamo •zredno posebnega obiska niti P® sveti večer in niti ne na božični dan. . Ne poznamo več, kot smo to 'melj pred nedavnim, da so naši odseljeni mladi prišli v domačo slovensko faro, iz ka-tere so odšli, v krog svojih °mačih. In pri slovenskem *v- Cirilu smo se srečali. O, °liko je bilo pozdravljanja in Veselih obrazov pred cerkvijo P0 Polnočnici. Našim ljudem ^ takrat ni nikamor mudilo, ^.daj pa ne prihajajo več. In še lsti» ki pridemo, se hitro raz-PrŠimo, vsak v svojo smer. ^ poletni pasjosti pa je p *°ba kot, da smo se razstopi 5 Par let ni več srenjske JJtknikovanja v Mohams . tate Parku, ki se zdaj imen ^00sevelt Park. Kar po sv jj. ustaljenih kolesnicah za Jih par iet jD vozimo napn aPrej... in dokler bomo voz aPrej, če teh kolesnic na ni ^ačin ne bomo zapustili. In kolesnic na lahko spravi jate° naši »ta mladi«, kar j e imamo. Kako bodo nas e e spravili na bolj obetajo t> m0raj0 oni razmišljati, t. Jtl in nam jo vsem pokaz je y septe samo jaz, tudi dr. Kalan Svojem poročilu o tretji mbrski - prosvetni - nedelji zapisal, da se nas letos ni zbralo toliko kot lani. Vsaj na tretjo lansko septembrsko nedeljo je naša nova dvorana vplivala in delovala, ker je bilo razglašeno po srenji, da bo na to nedeljo njena blagoslovitev. Blagoslov na to nedeljo je rodil lep uspeh, potem pa... oh, nazaj v svoje kolesnice... pustih, praznih nedelj... In po enem letu nove dvorane, kako je pri našem slovenskem sv. Cirilu na Osmi? Tako, kot je bilo, ko smo imeli še staro dvorano, nad katero so premnogi naši »ta mladi« tarnali: Kdo bo kaj več hodil v takšno dvorano? Že letošnja tretja septembrska nedelja je pokazala, da smo kar spet v starih kolesnicah. Še bolj pa mi jo to dopovedala četrta septembrska! Hvala Bogu, da smo v letošnjem septembru imeli še peto, za katero je njujorški misijonski krožek določil, da bo njegova letošnja misijonska nedelja. Tako nas je bilo na to nedeljo pri Sv. Cirilu kar precej več, kar nekam toliko, kot na tretjo septembrsko, na prosvetno nedeljo. In tudi na misijonski je bilo letos manj zbranih kot lani, čeprav nismo imeli v preteklem letu od septembra do septembra kaj več smrtnih slučajev. Bolj so nas prizadeli primeri hujše ostarelosti in onemoglosti. In ta dva vzroka sta nam pognala spet nekaj slovenskih ljudi iz Ridgewooda v širšo srenjsko razpršenost. O uspehu in neuspehu te misijonske nedelje bo verjetno poročal kdo od krožkarjev. Po tej peti septembrski nedelji je prišla prva oktobrska. Po štirih mesecih spet obhajilna nedelja tako imenovanega farnega društva Najsvetejšega imena. Mislil sem, da bo pri osmi maši spet lepo. Pa skoraj ne bi hotel obelodaniti števila, koliko se nas ne zbralo. Menda komaj ena četrtina članov. Tako bi jaz dejal. Pri deseti maši je bilo potem še slabše kot sicer... Vendar ob nedeljah tega društva imamo vsaj nekaj, da odnesemo, in to so govori Rev. Alojzija Jenka, ki že kar precej časa prihaja na te sestanke, in nam zmerom kaj zanimivega in koristnega pove tako iz verskega kot tudi splošnega življenja, ki objema včasih tudi narodno na tujem in tam doma, na Slovenskem. Tako nam je na zadnjem oktobrskem razgrnil svoja opažanja, ki si jih je nabral na letošnjem obisku Slovenskega. Torej zamejsko in matično slovensko ozemlje. Govoril nam je o narodni stiski slovenskih ljudi na Koroškem in Goriškem ter Tržaškem. Pozval nas je, da se malce bolj resno zanimamo za to pereče narodno vprašanje. Župnik oče Robert nas je samo mimogrede, brez vsake živahnosti opozoril, da je pred nami tradicionalna farna jesenska zabava - Vinska trgatev. Ni se dotaknil perečnosti, kdo bo delal, da bo tudi kaj gmotnega uspeha. Po tej poti organiziranja potem vse pade na par ljudi, ki zmerom delajo. V to potem padejo: Babni-kovi, Prelogova, Grom in Osovnik. In zdaj že več kot eno leto je najtežji problem ob prilikah farnih zabav - tri na leto - spraviti naše ljudi skupaj v nekaj večjem številu. Kako bomo letos uspeli, ne vem, ker ni med nami več par starejših rojakov, ki so organizirali svoja omizja. Dalje, manjkata nam Tončka in Frank Serjak iz New Jerseyja. Ni med nami več Cirila Guar-dia, ki zdaj živi na Floridi. Marija Vrabčeva se nam od časa do časa nekam skuja ... in vendar na drugo oktobrsko nedeljo je župnik, oče Robert v cerkveno oznanilo zapisal: »Vsakoletna VINSKA TRGATEV bo letos v soboto, 10. novembra, ob osmih zvečer. Kje? TADMORE HALL v Ridgewoodu - križišče Forest in Summerfield - orkester: Oberkrainer Stars - srečolov - in vsa okrepčila. Komur je mar obstoj naše slovenske cerkve se bo načelno predvsem udeleževal slovenskih družabnih prireditev.« In to župnikovo oznanilo objavljam še v Ameriški Domovini. Osebo vabim iz soseščine Zvo-novce in druge Slovence. Saj mi prihajamo v Fairfield. Tako nas je kar lepo število prišlo na koncert Ljubljanskega okteta v petek zvečer, 12. oktobra. Kar okoli 90 nas je bilo. Večer je bil lep. Občutili smo utrip in dih slovenske zemlje, srca in duha... Čez dva dni pa druga oktobrska nedelja na Osmi... vsa v starih kolesnicah našega življenja... Torej: pasja, pusta in mrtva kot marsikatera v naši življenjski navadi. Čez dva dni, ko to pišem, bo tretja oktobrska nedelja, zopet prosvetna. Program nam bodo spet dali slovenski gostje iz Toronta. Gotov sem, da bo spet lepo, ko se bomo lahko pobahali s tujim perjem. Vendar gotov sem tudi, da nas bo le zbranih pri Sv. Cirilu nekaj več kot sicer. Ne vem pa, če nam bodo v naše žile vlili nekaj stalne moči, da bi mi zlezli iz teh presnetih starih naših kolesnic življenja... - Tone Osovnik »V Sori raste Karmel« FOWLER, Kans. - To je bil naslov lepega članka, ki ga je napisal urednike Drutine dr. Drago Klemenčič. Zidovje se že dviga nad zemljo in sestre upajo, da bo morda vse pod streho pred zimo. Delavci se zelo trudijo, tako pravijo v zadnjem pismu. Seveda ameriški dolar jim je v največjo pomoč, čeprav dobri ljudje tudi v domovini nekaj darujejo. Večino materiala morajo plačati v dolarjih, zato se ponovno obračajo na vsa dobra srca Slovencev po Ameriki in Kanadi, za pomoč. Upam, da jih bomo s skupnimi močmi le spravili pod streho in jim preskrbeli primerno stanovanje. Čeprav je O razstrelitvi spomenika padlim partizanom na Muljavi pri Stični Naš naročnik je posla! sledeče poročilo o razstrelitvi spomenika na Muljavi, o kateri zadevi smo že poročali. Ur. CLEVELAND, O. - Prijatelj podpisanega se je ravno takrat mudil v Sloveniji na obisku in se je celo pet dni po dogodku (do razstrelitve je prišlo 8. oktobra zvečer, op. ur.) peljal iz Dol. Toplic po tako imenovani »partizanski magistrali«, to je cesta, ki teče iz Starih žag v Rogu preko Podhoste, Soteske, Žužemberka, Zagradca in Muljave do odcepa na Ivančno gorico, kjer se združi z avtocesto Ljubljana-Zagreb. Ustavil se je na malici namerno tudi na Muljavi, kjer se je ta incident zgodil. Šel je v poznano gostilno na ovinku v središču Muljave, katera nosi naslov po znanem Jurčičevem romanu »Deseti brat« in se imenuje »Gostilna pri Ober- ščaku«. Tukaj je prisluhnil različnim komentarjem od domačih kmetov in delavcev, kateri pa niso obtoževali kakšnih domobranskih simpatizerjev, pač pa so namigavali in šušljali, da so to storili mladi in sicer sinovi bivših partizanskih borcev. Ti mladi imajo praznega besedičenja o socializmu in boljši bodočnosti tako-rekoč že preko glave, ter so si dali »duška« s tem dejanjem. Mislim, da tukaj ni potrebna nobena pripomba ali komentar s strani naše zamejske emigracije, ker dejstva že sama kažejo, kakšna je situacija doma v Sloveniji. Toliko v pojasnilo in lažje razumevanje celotnega slučaja. Ing. Milan Resar Beograd išče partnerjev Jugoslavija po poskušala skupaj z dolžniki predvsem iz tretjega sveta podvzeti politične akcije, da si olajša dolžne obveznosti. Zaželene bodo gotovo plačilne olajšave ter znižanje obrestnih mer. V tem okviru namerava Beograd oživeti delavnost neuvrščenih držav, o kateri je bilo zadnje čase bolj malo slišati. O tem so temeljito razpravljali na skupni seji jugoslovanskega in partijskega vodstva. V tem smislu je zato Djuranovič obiskal Indijo (začetki neuvrščenih so v dogovorih med Nehrujem, Nasserjem in Titom, n. op.), druge osebnosti pa dežele Latinske Amerike. Posebej poudarjajo pri teh obiskih, da je zdaj v vodstvu jugoslovanskega zunanjega ministrstva musliman Raif Dizdarevič, izvirajoč iz močne politične družine v Sarajevu. Enega izmed razlogov za to obnavljanje stikov med neuvrščenimi predstavlja bojazen, da utegnejo Mednarodni denarni sklad (IMF) ter zahodne upniške banke proti koncu leta 1984 izvesti nov pritisk na jugoslovansko vlado glede iz-zvedbe gospodarskih reform. A že 15. avgusta objavljeni komunike državnega in partijskega vodstva opozarja, da bo »Jugoslavija tudi v bodoče pri tako strog red in čeprav morajo vsa ta leta živeti v predelanih svinjakih, so le imele v teh letih kar 10 novih članic reda. Vsi darovalci so stalno v njihovih molitvah. V zadnjem času sem prejel sledeče darove: N.N., Florida 500.00 N.N., Florida 500.00 N.N., Florida 500.00 N.N., Florida 500.00 N.N., Cleveland, O. 50.00 Prisrčna zahvala vsem darovalcem. Tudi v naprej lahko pošljete vse svoje darove na moj naslov: Fr. John Lavrih P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844 svojih dogovorih z drugimi deželami in IMF ter bančnimi organizacijami vztrajala na svojem demokratičnem samoupravnem socialističnem razvoju.« V resnici pa ne gre niti za socializem ali samoupravljanje, ampak za preprečevanje stabilizacijskih programov in to s strani vrhunskih jugoslovanskih političnih gremijev. To dejstvo ne more ostati prikrito mednarodnemu finančnemu svetu. Jugoslavija zato poskuša, da bi dosegla rešitev »na dolgo roko«, namesto da bi sleherno leto obnavljala razgovore o dolžnih obveznostih. Temu so se uprli posebej predstavniki ZDA, ki menijo, da bi sleherni pritisk na jugoslovanski režim glede predelave bil dvomljiv. Poizkusi vplivanja na finančni svet skupaj z deželami Latinske Amerike in Azije so torej neke vrste izhod iz ponesrečenih poizkusov dogovorov. Vse kaže na to, da se Jugoslavija hoče izogniti izjavi o nezmožnosti izpolnitve finančnih obveznosti. Zato znova poskuša preko zvez s tretjim svetom vplivati na finančni svet. Jugoslovanski dolg znaša trenutno 21 milijard dolarjev. Svobodna Slovenija (18.X.1984) Znanstvena knjiga o položaju Slovencev na Koroškem Pred kratkim je izšla v angleščini znanstvena knjiga, ki jo je napisal Thomas Barker in ki ima naslov »The Slovene Minority of Carinthia«. O SVOBODI Oznaniti svobodo še ne pomeni, da smo jo vzpostavili... Ne gre za vprašanje pisane, temveč za vprašanje resnične svobode. Svoboda, ki ni dejanje, ni svoboda, je le beseda v slovarju, zvok, ki zaživi v zraku in v zraku umre. - Alberdi IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI «0a083000at36a6XX30^%%%%Xaa000MMM000»«taat1t30tKX3tXX3t3»«^CXa0000t3tX»3C«000« - Partija grozi - Že nekaj časa se dogajajo v Jugoslaviji zanimivi premiki. Po vseh republikah vstajajo razni oporečniki, pisatelji, kulturniki; radovedneži, ki ne verjamejo več partijski »resnici« in hočejo sami doumeti polpreteklo zgodovino, itd. Ta hoče obnoviti proces proti dachaucem, oni proti stalinistom, morda objavijo željo o rehabilitaciji'Rožmana, nekdo hvali Kocbeka, tretji nastopa proti marksizmu, oni proti leninizmu. Nekaj ni v redu; vse kaže, da državni in partijski voz škriplje. Tudi Zveza komunistov (prej Komunistična partija) je spoznala, da ne sme dopustiti tega, če hoče še ohraniti monopol oblasti nad ljudstvom. Zato so sedaj malo napeli vajeti, da skušajo rešiti, kar se rešiti da (če se sploh da). Ali Šukrija, predsednik predsedstva CK ZKJ (to je Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije) je v zadnjih govorih ostro napadel vse take »deviacije«. Njegova analiza je zelo odkrita, saj pravi na primer: »Naša prizadevanja... izkoriščajo različne protisocialistične in protisamou-pravne sile... napadajo najsvetejše vrednote naše revoluci- je... napadajo avnojske temelje... se zavzemajo za... meščanski, večstrankarski ali cen-tralistično-etatistični koncept... se naslanjajo na reakcionarne skupine v tujini...« Drugje pravi: »...Svoboda je tudi dolžnost, da odstranjujemo vse, kar ovira svobodo človeka pri delu, moramo odločno obračunavati s sovražniki naše socialistične samoupravne družbe, ne da bi se izogibali, na podlagi ustave, ustreznih administrativnih ukrepov. Do kontrarevolucionarnih akcij ne smemo biti liberalnejši, ker nas lahko to jutri udari po glavi. Med nami in razrednim sovražnikom ni bilo nikoli kompromisov in jih tudi nikoli ne bo. ... Zato bo ZKJ vztrajala pri obrambi razrednega značaja naše socialistične demokracije...« In kaj predlaga najvišji predstavnik partije? »...se moramo boriti proti vsakemu nacionalizmu... kot jedru zbiranja vseh protisocialističnih sil... vsak napad na pridobitve naše revolucije je kontrarevolucionarno dejanje in kot takega ga bomo tudi obravnavali z uporabo - na temelju ustave - vseh legitimnih zakonskih ukrepov. Popolnoma enako govori Andrej Marinc, ki stoji na čelu slovenski komunistični partiji: »Imamo opravka s povečano aktivnostjo opozicijskih sil v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji. Oživlja antikomunizem... govorijo o tem, da bi morali uveljaviti politični pluralizem meščanskega buržoaznega tipa... gre za neko desničarstvo... v pojavih meščanskega liberalizma in zgodovinsko znanega slovenskega klerikalizma, ki nekako dviga glavo... se kažejo skozi razne oblike razvrednotenja naše revolucije, narodnoosvobodilnega boja, povojnega razvoja... moramo odklanjati... družbene odnose, ki pomenijo vračanje v star strankarski sistem - v politični pluralizem...« Kakšne rešitve predlaga on? »...so zavezani odločno preganjati naši državni in pravosodni organi...« in kaj pravi Božidar Gorjan, predsednik zveze partizanskih borcev: »...Zato ne smemo dovoliti, da nam del periodičnega tiska skače v hrbet... in hočejo kompromitirati našo NOB, ljudsko oblast, poskušajo rehabilitirati nekatere sodelavce okupatorja in skratka, objavlja iste zamisli in gesla, kakršne neguje emigrantski tisk ves čas po vojni... ne smemo dovoliti, da ozke grupe ljudi privatizirajo posamezne revije...« (Verjetno misli na Novo revijo) - n. op.) Kot vidimo, se je vrh partije splašil. Kot da bi pritisnil na gumb, govore vsi enako. Kontrarevolucija, napad na našo revolucijo, po ustavi administrativne ukrepe - (to je sodišče in zapor) - pa utišanje vsaj malo neodvisnih revij in glasov. V Sarajevu so že postavili enega v ječo, sedaj groze s podobnim še drugim in drugje. Zavedajo se, da čas teče proti njim, da so vsaj nekateri začeli misliti z lastno glavo. In sedaj hočejo poseči po edinem orožju, ki jim še preostaja, saj idejne moči že zdavnaj nimajo več - to je po gorjači. Bodo uspeli? - Svobodna Slovenija (18.X.1984) MALI OGLASI Sem moški, star 50 let, nealkoholik. Želim spoznati dobrosrčno žensko, staro od 40 do 50 let, za skupno življenje. Prosim samo resne ponudbe. Tel. (312) 425-3715. (85-88) ■»-... -............ Anton N. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 892-1172 25-letnica dopolnjenega mučeništva (nadaljevanje z 2. str.) Salzburgu, da so se stvari primerno uredile. V ženskem samostanu Nonnberg pod salzburškim gradom sem našel - ljubljanskega škofa - begunca, ki se je trdno boril, da bi prišel najprej v Švico, potem pa v Ameriko. Silno se je razveselil, ko me je zagledal, kar objel me je in toplo pozdravil ter vprašal, kako je ženi in meni. Potem sva pa v njegovi skromni sobici sedla in se dolgo pogovarjala, mnogo sva si imela povedati. Bridko se je pritožil, kako mu tudi ameriška zasedbena oblast ni naklonjena in mu dela težave. »Ko bi le mogel sleči škofa«, je vzdihnil, »pa bi šlo vse lažje.« Sprevidel sem, da mu iz čaše trpljenja niti kaplja mučeništva ne preostane, da bi je ne izpil do dna. Potem sva skoraj dnevno hodila skupaj na sprehod, se pogovarjala in pretresala posebno tista vprašanja, katerih je bilo polno srce in misel. Ko sva se vračala nekega dne od božjepotne cerkve Marif Hilf v okolici Salzburga, se škof nenadoma ustavi, me prime za roko in reče: »Marija brezjanska se je vrnila v svoje domovanje - mi se ne vrnemo nikoli več.« Tačas nisem verjel v njegovo prerokbo, pa bi bilo bolj prav, če bi bil. Crucis pondus... Kočevarji, nemška etniška skupina, so bili del vernikov ljubljanske škofije dolga stoletja, dokler jih ni Hitler preselil med vojno na južno Štajersko, od koder je bil izgnal Slovence. Po vojni so v velikih množicah pribežali v Ameriko, kjer so po večini že imeli svoje sorodnike, in se naselili v Ridge-vvoodu in okolici. Prosili so svojega škofa Rožmana, da bi jim držal misijon v nemškem jeziku. Njihov vrhovni dušni pastir se je odzval in prišel za več dni v New York. Bilo je septembra 1958, dobro leto pred smrtjo, ko se je oglasil tudi v najinem domu in se pomudil pri nama celo popoldne. Bil je utrujen od dolgih dnevnih pridig in je tožil, da ni zdrav. Kupa trpljenja in mučeništva se mu je polnila do vrha, prenašal je vse vdani v voljo božjo in govoril o božji dobroti in ljubezni. Ko sva z ženo pokleknila, da bi nama ob slovesu dal svoj blagoslov, je želel, naj bi se stvari tako obrnile, da bi se midva mogla vrniti v domovino - on se ne bo mogel več -, potem pa dvignil svoje svetniške roke in naredil znamenje križa, tistega križa, ki je bil zanj simbol njegove škofovske službe: crucis pondus... Nad naju pa je s tem križem razlil bogastvo milosti božje, ki jo čutiva do današnjega dne. L P. For Sale Euclid. 2 bdrm. bungalow. Garage. Fenced-in yard. Basement. Attached family room. High 40s. Call 449-4145. (85-87) For Rent 5 rooms down. Furnace. No children. No pets. St. Vitus area. 391-9453. Rooms For Rent Bonna Ave., up. Call 431-2814 (85-88) Button Box Melodija. C-F-B flat. Excellent cond. 261-2225 (85-86) Wanted: Cleaning Woman 2 times a week, in a Brate-nahl home. Call after 6 p.m. 268-4160. (84-87) Investment Property Nottingham area. 2 family house. Newly decorated. 2 car garage. $39,900. Income $475 a month. Use as tax shelter. 951-3225. (84-87) Janatorial Work Part-time, days. Euclid, Ohio. Must have experience in transportation. Good pay-Call 461-8920. (84-86) For Rent Single 3 bdrm. home. Grove-wood area. Call 331-5421. (84-87) Help Wanted Experienced cooks & waitresses. Apply in person ~ 11394 Kinsman Rd. (Rte. 87) in Newbury, Ohio. Call 564-7339, ask for Henry or Rose. (78-85) The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. ^ 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. - 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President............................Joseph J. Konrad First Vice-President............................Ronald Zefran Second Vice-President.....................Anna Jerisha Secretary..........................Robert M. Kochevar Treasurer............................Anton J. Smrekar Recording Secretary...................Nancy Osborne First Trustee.........................Joseph Šinkovec Second Trustee...........................Frances Kima Third Trustee........................Anthony Tomazin First Judicial..............................Mary Ri°'a Second Judicial............................John Kovas Third Judicial...................................Frank Toplak Social Director..........L..............Mary Spiritual Director.......Rev. Lawrence Grom, OF- • Medical Advisor.................Joseph A. Zalar, M-D- Kanadska Domovina Iz naše zgodovinske preteklosti RONTO, Ont. - »Narod, 1 Pozablja svojo zgodovinsko Pfeteklost, ni vreden svoje točnosti.« Te besede sem nekje bral že P[ed leti, ne spominjam pa se vJe in C*8ave so bile; le toliko sn?’ S° se m* R^oboko vti-v ..f v sP0Inin, ker je v njih 1 o resnice. Kajti pretrgati s Weteklostjo je isto> kot izko. imti mlado drevo, katerega Jenja zavisi od sokov, ki po femnah prehajajo v deblo, „.,e !n ^stje in mu tako omo-E ^jo življenje in rast. donsko tako je tudi z naro- nas • ^ "i6 pretek,ost tista> les ^ Prikovala, da smo da- sijjo nst'*an‘ >n Slovenci, da kult. V 0c*merjenem prostoru d0se r.no ‘n narodno rasli in kj: 8 1 stoPnjo dozorevanja, in ob^na 23 nadaljnji razvoj domov- rdeČi gospodarji v pretr j?1 se tega ne zavedajo. dn0 ^ 80 s slovensko naro- ^OnrJvki°Stio’ kjer v zn Sv . n°benega opravičila Hnj bj J° krvavo revolucijo, k bodj; , biia ] itaiiil^"1^ za časa nemške ii blast ^ o^pacije za c Panj! ater° de komunistiCn dobif8 23 Vsako ceno hotel 'fon1^r:V .roke- Narod je !*1 Hi*^»oki Krvi in s tisoč b>bTr- mi Stvarni, ki nis bodi] ^ np^ovem bila »osvo bila t ^0rba«, v stvari pa ji 'ja r niarks‘st'^na manipula d°biti wti;r- mroa de plaj-i stlcni pohlep po obla= Hi ^ Potoki krvi in s tisoč bili o • imi žrtvami, ki nis Slaiit1oPrav,jeni sPreiet' nc ki ga >e s,ovensfc delj^ tl^na Partija s Ka ^ na ^e*u’ takrat učila, tlto ^0ma v šolah slovei Wadino uC‘jo. da se 0sv°bcvr z nj'boi "° Pa °n'lno borbo«, zavra "ie, id 2aniolčujejo osvoboj Kili ga na^* voditelji pi , 1918- Takrat se cno ©sv k Vensk* naro^ resi1 r^jai 0°odil stoletnega zal K0staJ-a2narodovania ' ei otre Jan-ia> ko se je za vs nadvlade Avstr« *ega imperija. K jedan 29. oktobra 191: S|)oSt j ro8lasil svojo neodv i0 Prv0 V Sv°bodi oklical sv« S s)n s °vensko vlado. 1 3 KnoVenska v,ada ie šte Knko V' ^*0vensko ljudsk b^dsedn*? V v*ad' zastopal ^Kk ' . Tosip vitez Pi Keve .^mister za notran „tr ni Janko Brejc, min dr- Karel Ve .>0^t /j bister za kmetijstv I "ar^^ Kalan, ministi >o p*no obrambo d S rudnik, minister 3 h. ^ (ipi ministc] ik^’ ter -- ,ng‘ ^iadimir ,Kt dtli ^'jani >Ciu*da b»h na viadne seje. JiS^Pniki Napr br. r80 bili v Vladi sl n Tavčar kot r ster za prehrano, dr. Karel Triller, minister za trgovino in industrijo, pravosodno ministrstvo je bilo poverjeno dr. Vladimirju Ravniharju, finančni minister je bil dr. Vekoslav Kukovec, minister za promet pa dr. Pavel Pestotnik. Socialiste je v vladi zastopal Anton Kristan kot minister za socialno skrbstvo. Tako je nova vlada nemudoma pričela z delom, da bi čimprej ustvarila pogoje za normalizacijo razmer in odpravila posledice končane vojne. Vojna pa je za seboj zapustila veliko upostošenje in pomanjkanje, kar se ni dalo čez noč odpraviti, kakor so nekateri pričakovali in upali. Poleg tega je ostalo pereče vprašanje mejd nove slovenske države. Na Štajerskem je general Maister na svojo pest osvobodil Maribor in zasigural tamkajšnjo severno mejo. Glede Koroške, ki bi bila lahko brez posebnih težav zavzeta v novembru ali v prvih dneh decembra, je imela nova vlada razne pomisleke. Tako je minister za prehrano dr. Tavčar izrazil bojazen, da ne bodo mogli v takratnem stanju prehranjevati še Celovec in Beljak. Finančni minister dr. Kukovec in pravosodni minister dr. Ravnihar sta izjavila, da ni na razpolago zadosti administrativnih moči, ki bi zasedeno koroško ozemlje opravljali. Šele koncem aprila 1919 se je slovenska ofenziva za Koroško pričela, a je bila z nemško protiofenzivo odbita. V Ljubljani se je potem organizirala nova dravska divizija s pomočjo beograjske vlade in 28. maja pričela novo ofenzivo, ki je v 10 dneh zavzela Celovec in se ustavila pri Gospe Sveti. Med tem sta poslanca ameriškega predsednika Wilsona, Miles in King, sporazumno z Nemci, že predlagala plebiscit. Kako je izpade) plebiscit, nam pa današnja Koroška jasno priča. Vsekakor so čas in hitro se odvijajoči dogodki prehiteli novo vlado, ki je na prelomnici narodne zgodovine prevzela krmilo in v novo pridobljeni svobodi iskala najboljše poti, da bi to svobodo ohranila in z njo narodu odprla pot v gospodarsko in kulturno rast. To ji je uspelo, sicer ne v popolni meri kakor bi si vsi želeli, da bi v zedinjini Sloveniji in svoji lastni državi krojili našo narodno bodočnost. Izguba zamejnih slovenskih pokrajin in njihovih slovenskih rodov, je bil gotovo hud udarec za novo vlado, ni pa pomenil smrt. Koroško smo 1. 1919 zgubili s plebiscitom. Po drugi svetovni vojni). 1943 so jo slovenski komunisti prodali za ceno krvi 12.000-čev slovenskih protikomunističnih borcev. Vse to TORONTO, Ont. - Ko se toplo poletje poslovi in prvi mrzli vetrovi zapihajo okrog vogalov, vemo, da v deželo prihaja jesen in z njo skorajšnja zima. Aktivnosti v prosti naravi izumro, pa ne k počitku, kot to stori narava, temveč se preselijo v dvorane, kjer se življenje nadaljuje. V oktobru mesecu, ki je pričetek take jesenske oziroma zimske sezone, se z novo silo pričnejo agilnosti posameznih društev in organizacij v bolj omejenem krogu. Vrstijo se razne prireditve, ki v svojem bistvu ostanejo le nadaljevanje poletnih aktivnosti, a s to razliko, da ne zajamejo isti široki krog obiskovalcev kot Slovenski dan. Katoliški dan in druge slične prireditve. Tako se je v prvi polovici oktobra vršilo več družabnih večerov, katerih namen je bil v prvi vrsti ohraniti organizacijsko življenje posameznih društev, istočasno pa zbrati potreben denar, bodisi za nadaljnjo delovanje ali pa za druge potrebne reči, kot v pomoč ali zboljšanje obstoječih slovenskih ustanov, raznih dobrodelnih podvigov in v prid vsesplošni slovenski narodni potrebi. V soboto, 6. oktobra, se je vršil družabni večer, ki so ga pripravili bivši protikomunistični borci, vključeni v D.S.P.B. - Tabor. Vršil seje v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. Obisk je bil zelo dober, čeprav se mi je zdelo, da je bil obisk leto ali dve nazaj še večji. Dobiček tega že ustaljenega vsakoletnega večera je namenjen v pomoč slovenskim protikomunističnim borcem-inva-lidom, osamljenim materam slovenskih padlih borcev in njihovim vdovam, ki so ostale same. Brez dvoma je taka pomoč tem ljudem vselej dobrodošla, še bolj pa je važno, da se ti ljudje zavedajo, da v svoji bedi in trpljenju niso pozabljeni. Stane Pleško je pred večerjo spregovoril nekaj besed o vsem tem, in se navzočim zahvalil za njihovo udeležbo in pomoč. Odboru in mladim ljudem, ki so stregli, kakor kuharicam in muzikantom, gre vsa zahvala za prijeten večer. je naša zgodovinska preteklost. iz nje se moramo učiti; iz nje luščiti tiste osnovne prvine, ki segajo daleč nazaj v našo narodno bit, daleč preko »nove rdeče zgodovine in njene osvobodilne borbe«, ki je narodu odvzela I. 1918 pridobljeno svobodo in namesto demokratične vlade, kakršna je bila oklicana 29. oktobra 1918, so vzpostavili komunistično diktaturo, pod katero slovenski narod znova hrepeni po isti svobodi, kot so hrepeneli naši očetje stoletja pod nemško nadoblastjo. - Otmar Mauser Iz narave v dvorane Takoj drugi dan, to je v nedeljo, 7. oktobra, je bilo na Slovenskem letovišču »Zahvalno kosilo z vinsko trgatvijo«. Odbor Slovenskega letovišča z g. Janezom Flegarjem na čelu, s kuharicami in vrsto vnetih prostovoljcev, so pripravili zares prijetno popoldne. Kosilo, in pozneje vesela vinska trgatev, sta zaključili poletno sezono na letovišču. Seveda je pod stropom visela »brajda«, ki so jo plesalci z veseljem obirali, toda policaji so jo verno »vahtali« in vsak, ki so ga pri kraji zalotili, je moral plačati določeno kazen. Mogočna »krona«, polna dobrot za želodec, je bila na dražbi prodana. Ne vem, kdo jo je kupil, vem pa, da se gotovo še danes masti s šunkami, klobasami in drugimi dobrotami, ter vse skupaj zaliva s tekočinami, ki so na »kroni« tako vabljivo visele v steklenicah. Seveda je vso stvar vodil župan (Lojze Babič) z županjo. Kot Belokranjec se je v svojem nagovoru spomnil trgatve doma in v marsikomu obudil lepe spomine na tiste mirne čase, ko je še pesem donela v vinskih goricah in veseli vriski odmevali po vaseh, ko se je prešalo grozdje. Tudi na Slovenskem letovišču je bilo veselo, četudi je že hladna jesen tiščala v deželo. Sedaj bo letovišče za nekaj časa osamljeno. Sicer za božič in pozneje v januarju in februarju pridejo tja ljudje na smučanje in drsanje oziroma sankanje, a ni takega živžava kot je poleti, četudi ima zimska narava svoje lepote in privlačnosti. Z zahvalnim kosilom in vinsko trgatvijo smo se od letovišča do prihodnje pomladi poslovili. Tako prihodnjo soboto, to je 13. oktobra, sta se zopet vršili dve slavnostni večerji. Slovenski dom na Pape Ave. je pripravil svojim delničarjem in članom okusno večerjo, zasluga gospe Hacetove, ki je v Torontu znana kot ena najboljših kuharic, ter aktivnega odbora Društva Slovenski dom, ki mu načeljuje g. Frank Arhar. Pod njegovim vodstvom in delavnimi člani odbora, je ta slovenska ustanova premostila marsikatero težavo in izboljšala prostore, da so bolj privlačni. Kljub temu, da se je istočasno vršil Koroški večer v New Torontu, so bile zasedene vse mize, četudi so ''mnogi člani in delničarji v znamenju solidarnosti s koroškimi Slovenci obiskali Koroški večer. V takih primerih, ko bi človek rad obiska) eno in drugo prireditev, bi bilo želeti, da bi bilo med različnimi organizacijami več sodelovanja in da bi v soglasju pripravile koledar prireditev v splošno zadovoljstvo ne samo prirediteljev, temveč tudi širše slovenske publike, ki te prireditve obiskuje, in je včasih prisiljena raztrgati se na dvoje. To je vsekakor v škodo in se je to videlo na večerji v Slovenskem domu, kot na Koroškem večeru. Eno in drugo so ljudje pripravljeni podpreti, zato je nujno, da pride do večje koordinacije, ko se pripravlja aktivnosti v dvoranah. Kot sem že omenil, se je Koroški večer vršil istočasno ko slavnostna večerja v Slovenskem domu. Tudi na Koroškem večeru so bile sicer v poteku večera vse mize zasedene, toda mnogi so bili po vesti v težavah, ker bi radi podprli tudi Slovenski dom. Ne gre se namreč samo za ohranjevanje koroških Slovencev. Tudi mi v Kanadi bi se radi ohranili! Čeprav se je nameravalo letošnji Koroški večer opustiti, je vseeno še dokaj dobro uspel. Vseboval je tudi kulturni del, in sicer so pred večerjo nastopili recitatorji in pevci. Po pozdravnem nagovoru č.g. Janeza Kopača sta nastopila mladca Radovan Matjaž in Tanja Steinbacher z recitacijo pesmi koroške pesnice Milke Hartmanove »Ljudsko štetje«. Za tem je nastopil trio znanih pevcev in sicer: Blaž Potočnik, Dragica Podobnik in Božo Cerar. Zapeli so nekaj koroških narodnih pesmi kot so: »V Šmihelu eno kajžico ’mam«, »Kje so tiste stezice« in »Gor čez izaro.« Blaž Potočnik kot solist je zapel »Mojcej, o Mojcej« ter »Dekle, to mi povej.« Duet gdč. Podgornik in B. Cerar pa sta zapela pesem »Katrca«. Petje je na klavirju spremljal prof. Jože Osana. Pred večerjo, ki je sledila kulturnemu programu, je č.g. Tine Batič zmolil angelsko češčenje. Večerja je bila obilna in dobro in okusno pripravljena. Seveda tudi tekočin ni manjkalo. Po večerji je g. Kopač imel kratek govor, v katerem je orisal naravne lepote koroške zemlje in zgodovinski početek karantanskih Slovencev, ter današnje potrebe tamkajšnje slovenske- manjšine, zlasti pa potrebe Družbe sv. Mohorja, ki že 130 let pošilja svoje knjige z versko, kulturno in narodno izobrazbo med Slovence po vsem svetu. Za tem se je razvil vesel družaben večer ob poskočnih melodijah godbenikov, ki je trajal pozno v noč. Med veselim razpoloženjem je bilo izžrebanih tudi nekaj toplih dobitkov. Tako so torontski Slovenci s svojo udeležbo na Koroškem večeru ponovno pokazali svojo solidarnost z rojaki na Koroškem in zlasti z Družbo sv. Mohorja, ki je trdno zakoreninjena v slovenski preteklosti; če bo kot taka ostala tudi v bodoče, bo še vredna vse naše podpore. - Otmar Mauser KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 24. - Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. 10. - Fara sv. Vida priredi banket in program v farni dvorani. Nastopajo Kres, Fantje na vasi in Baucar-Champa orkester. Pričetek ob 7. zvečer. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. 18. - Fara Marije Vnebovzete prireja svoj vsakoletni Puran-ski festival v Baragovi dvorani. 24. - ADZ prireja banket v SND na St. Clairju ob 74-let-nici svoje ustanovitve. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. MAREC 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. APRIL 13. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 15. in 16. - Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 19. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 1985 FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze- DECEMBER 8. — Slovenska sola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Kanadska Domovina V opravičilo — Nekateri bralci Kanadske Domovine so me opozorili, da sem v svojem poročilu o obisku sv. očeta pozabil omeniti sodelovanje slovenskih pevcev pri papeževi maši na Downs-view letališču. Osebno nisem bil prisoten, niti nisem imel zadostnih podatkov o slovenskem sodelovanju pri slovesnostih v Torontu, zato je bilo moje poročilo precej okrnjeno in pomanjkljivo. Zato se vsem pevcem in dirigentu g. Dušanu Klemenčiču, ki je vodil združene zbore cerkvenih pevcev Marije Pomagaj, Brezmadežne s čudodelno svetinjo iz Toronta, ter pevce sv. Gregorija Velikega iz Hamiltona, tem potom opravičujem, da sem njihovo sodelovanje prezrl. Vem, da so ti pevci s srcem sodelovali in hoteli zastopati slovensko skupnost v izvenre-dnem dogodku, ko je papež Janez Pavel II. obiskal Kanado. Upam, da mi torontski in hamiltonski pevci tega ne bodo šteli v zlo, ker mi je bila slovenska cerkvena in narodna pesem vselej pri srcu, to pot pa nisem bil popolnoma na tekočem in sem takd sodelovanje slovenskih pevcev prezrl. Dušan in požrtvovalni pevci naj oprostijo moji pomanjkljivosti! Lojze Dolenc: 70-letnik - Čisto po naključju sem zvedel, da Lojze Dolenc praznuje 70-letnico svojega rojstva. Ne vem dneva niti meseca njegovega rojstva (kdo šteje dneve in mesece, ki si 70 let star!). Vem pa eno: Lojze Dolenc je eden tistih redkih slovenskih ljudi, ki so v torontski skupnosti bili steber ustanavljanja te skupnosti, delali z neugnano silo za dobrobit in uspeh slovenstva v tujini, in s svojo nesebičnostjo utirali pot novim generacijam, ki so prišle za nami. Po poklicu zidar, po duhovnosti Slovenec, od katerega bi se lahko mnogi učili, kaj pomeni biti Slovenec, biti zvest in odkrit borec za svobodo. Lojze je bil tisti, ki je Slovenski dom na Pape Ave. spravil v pogon. On je bil prvi predsednik, ki je premostil finančne in druge težave in ustalil Slovenski dom, ki še danes služi skupnosti. Njegova narava, njegova osebnost, sta izvir njegovega uspeha. Vselej nasmejan, vselej pripravljen za šalo, a pri delu za slovensko stvar resen in preračunljiv, je v prvih letih s skrbjo vodil delo, ki je pomenilo uspeh ali propast. Lojze je uspel in uspešno vodil Slovenski dom. Njegove zasluge pa niso zgolj pri ustanovitvi Slovenskega doma. Kot član slovenske torontske skupnosti je Torontske vesti - sodeloval povsod, kjer je videl potrebo. Ne samo, da je fizično podpiral cerkvene in narodne prireditve s svojim delom, temveč je tudi z gmotnimi sredstvi pripomogel k njihovemu uspehu. Lojze je eden tistih originalnih slovenskih ljudi, za katere imam jaz posebno spoštovanje. Ljudje Lojzetovega kova so bili pripravljeni žrtvovati ne samo svoje energije, temveč tudi svoje življenje za slovensko in versko stvar. Dragi Lojze, morda zapoznelo, a z nic manjšim spoštovanjem Ti želim, da bi Te dobri Bog gledal skozi veliko okno in Ti dal zdravja, osebnega miru in družinskega zadovoljstva. To Ti iz srca želim jaz, in z menoj vsi Tvoji številni prijatelji! pravično živel, naj dobri B°ž nakloni mir in pokoj v njego j vem večnem počitku. j Umor duhovnika Poljska tajna policija ie 1 ugrabila in usmrtila duhova- ka Popieluszkega, kerjejav agitiral za pravice P0*JS f. I delavnega razreda in Protl « tatorskemu komunističnem ( režimu v Varšavi. , Ko sem bral v čas0plsJhU ° j njegovi usodi, sem ne podoživljal usodo a100.^ naših duhovnikov, ki so ^ slovenski komunisti umen l9; ker so prav ^ časa revolucije, tako čutili z narodom in 5 p0 komunizmu videli Pr„° |je. Sv narodnega in verskega z' Šm nja. . dj Z umorom poljskega du ; vnika je znova dokazano, ^ tai komunizem kot politicn d0 ideološka kongregacija n So nobene opozicije in s av ] nasprotniki vselej nil Nov grob — Vselej me potare novica, ko izvem, da je neusmiljena smrt posegla v naše vrste in iztrgala iz naše srede člana naše slovenske torontske skupnosti. Žrtev zavratne bolezni to pot je bil Jože Hace. Samo mimogrede sva se srečala tu in tam. Ob prvem srečanju sem ga ocenil kot dobrega moža, skrbnega očeta in slovenskega rodoljuba. Njegova žena, ki je po svoji kuharski umetnosti zaslovela po Torontu, mu je bila do zadnjega ne samo zakonska družica, temveč tudi posredovalka notranje moči, ki jo mi, moški, dostikrat pogrešamo. Ob izgubi dobrega Slovenca, moža in očeta, gre moje sožalovanje in žalovanje slovenske skupnosti Hacetovi družini, ki je utrpela izgubo člana družine in s tem spoznala, da so vsi živeči podvrženi isti usodi. Vsem Hacetovim naše iskreno sožalje, Jožetu pa, ki je obračuna. I SVO' Kdaj za božjo voljo bo bodni sve. ti Napoved za let0 H 1985 v SFRJ; manjša inflac*Ja ] LJUBLJANA - Pelopork da bo inflacija v SFR t|e. 1 1985 za tretjino nianJsa k e.S^e ^are Škof dr. Grego- Šmih , ega romana velik sil r|"‘he^e fare škof dr. Grego ho- K°lman. da ta^1 J*0n8racu v Dolinčičah, in dohir n V2nožiu sive Pece> 50 trpl SO J 9,marca 1883 fantka, ki vmu dali ime Gregor. trp'sor marcal883 fan nit' ”»u dah ime Gregor. lV° nih da ie v sonca pol- va ° *nčičah tudi Gregorje-v°, 24 ]P. adost sončno potekala. C°,r (Po svlK PonSračev Gregor lSC helu n ^ ^tudijah) pel v Šmi-tejprj,0!0 mašo- OCe se je ob Jej: y ožn°sti preroško izrazil, a sinjrx6*Sem s*na duhovnika, Pik v 1 Se m(> da boš duhov-^ naJtežjih časih! ^ di | i^n^anem 4. letniku sle-*etU v Bor« i? l)rva služba: kaplan 1 «no V Pr>nesel je v mla-cn° ie*aiJ° du^a ‘n življenje. Brž ^ odpira| mladino in po njej si je ’ o« iti ga j l*01 do odraslih. Verni- 9 n tih foi80 niso PozabiIi. V le-U y°9'- 1912 n arini in if - ^°lma ^~1912 nadaljuje ,n° 8a l na Dunaju študij in Sos,: a z doktoratom iz tovna vojna ter zajelo tudi naše kraje silno gorje, je postal Rožman kmalu tisti povsod tolažbo deleči duhovnik, ki je imel na stežaj odprto srce za Boga in za sočloveka. Ko je zaprlo semenišče na Plešivcu vrata za zadnjim semeniščni-kom, je Rožman leta 1919 prevzel profesuro na novoustanovljeni teološki fakulteti v Ljubljani. Deset let zatem, 1929, pa je postal ljubljanski škof. S tem bi bil na kratko nakazan časovni potek Rožmanove življenjske poti. Njegova dejanska življenjska pot pa ima mnogo postaj in je na gosto s trnjem prepletena. Življenje škofa Rožmana je močno podobno desetletja trajajočemu velikemu tednu, začenši z navdušeno Hozano cvetne nedelje, z resno svečanostjo velikega četrtka, z bridko osamljenostjo Oljske gore, z Judeževim izdajstvom, s sramotenjem pred sinedrijem in sumničenjem, da narod zavaja in se z grešniki druži. Z izbruhom druge svetovne vojne in kmalu sledeče okupacije se začne za škofa Rožmana veliki petek, ki se časovno razteza tja do leta 1959, to je njegove smrti, in ki krajevno sega iz Ljubljane prek Ljubelja, Celovca, evropske celine tja v Ameriko! Dvajset let trajajoči včliki petek moža, ki je imel vero, da bi gore prestavljala, zaupanje v božje vodstvo, trdno kot skala, in vse premagujočo ljubezen, ki jo je ^ .v.. 2* TS ■IMIHII .. ^ifii r°^u 8k°fa Rožmana v Lemontu '’e*u!0fa Slika ___________ . _______ ______ , Štey-.Sl'^a Je hila posneta 1. septembra letos, ko se je 4 i 0 r°jakov Iz Clevelanda udeležilo Baragovih dnevov **' v** sredini slike stoji č.g. Viktor Tomc, župnik pri i e °vzeU v Clevelandu. Na kraju, kjer je pred 77 leti daroval svojo prvo sv. mašo Gregorij Rožman, so duhovniki Sodalitete šmihelskemu rojaku odkrili spominsko ploščo. Koroški slovenski duhovniki so se s tem spomnili škofa, ki je v najtežjih urah slovenskega naroda vodil ljubljansko škofijo. (Iz Nedelje) poglobitvi Marijinih družb. Njegova zasluga je bila, da je Marijina družba zacvetela po mnogih farah in je bil zajet v njej pretežni del dekliške in tudi nekaj fantovske mladine. Po preselitvi v Ljubljano je tam kot vseučiliški profesor to delo še z večjim uspehom nadaljeval. Rožman je videl v orlovski in marijanski mladini elito za verski preporod naroda. Sadovi njegovega tovrstnega dela so se pokazali ob 3-dnev-nem marijanskem kongresu leta 1924 v Ljubljani in prav tako leto poprej na katoliškem shodu. Obe prireditvi sta bili močna, prepričevalna manifestacija vere. Kot škof je Rožman to začeto dušnopastirsko delo verske obnove v evharističnem in marijanskem duhu s svojimi sodelavci nadaljeval. V doslej najmogočnejši slovenski verski manifestaciji - v evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935, so se pokazali lepi sadovi dolgoletnega smotrnega evharističnega delovanja in življenja. Škof sam je od svojih mladih let jemal svoje duhovništvo silno resno. Hotel je biti ves Kristusov. Vsak dan je obiskal vsaj enkrat Jezusa v najsvetejšem Zakramentu, vsako zadevo je pred rešitvijo njemu priporočal. Tako je vernike z besedo in vzgledom usmerjal k tabernaklju. »Otroci! Bliže k Jezusu!« -tako je zaklical 30.000 otrokom, navzočim na evharističnem kongresu. Škof Rožman je ostal mladini zvest prav do smrti. Posebno dobro je razumel fantovsko dušo. Imel je neko osvajalno moč za odpiranja zaupanja. V orlovski organizaciji je videl najbolj obetavne možnosti za duhovno rast fantov in deklet. 18. avgusta 1958 je škof Rožman zadnjič obiskal svojo rojstno faro. Zlomljen od teže svojega škofovskega križa je opravil tu v Šmihelu ob oltarju svoje nove maše svojo zadnjo daritev. Skromno, tiho in ponižno, a prisrčno je bilo to slovo. Pred odhodom je v farno kronikb zapisal: »Z Bogom Šmihel. Najbrž te ne bom videl nikoli več. Naj božji blagoslov biva nad vsemi farani in Sv. Duh naj vodi vse dušne pastirje v bodočnosti!« (Nedelja - Članek je nam posredoval L.P.). T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. — Vprašajte za brezplačen predračun! — - 831-6430 - ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE , . (nadaljevanje) Od pradavnih časov do prihoda Angležev je bila vsa oblast nad usodo podanikov v rokah vladarjev. Ljudstvo pod njimi in njihovim uradništvom ni pomenilo nič več kot snov za izkoriščanje. Že izraz za kmetovalca »raja« pomeni v indijskih jezikih »čredo«, ki pripada lastniku. Posameznik ni imel nobenih pravic. Kar je imel, je bilo pravzaprav vladarjevo. Despotizem se je seveda menjal iz stoletja v stoletje in nasilje se je razlikovalo po okrožjih, toda absolutizem je bil popoln in enak v vsakem oziru. Zategadelj se niso porajala politična gibanja kot na primer skozi stoletja po vsej Evropi. Vpeljava zakonikov je vse to spremenila. Vlada se je morala ravnati po zakonu, način uprave je bil predpisan in njena oblast nad ljudstvom skrhana. Posameznik, ki se je držal zakona, je bil zavarovan. Postave so torej uvedle svobodo in omogočile razvoj. Enake važnosti za indijski podkontinent je bila vpeljava zahodnega, povsem britanskega sistema za vladno službo. Kaj takega v Aziji poprej ni bilo, niti kitajska uprava z mandarini (svoje vrste uradniki) ni dosegla česa podobnega. Britanske kolonije ni upravljal London, niti od njega pooblaščeni podkralj, temveč skupina posebno izvežbanih poklicnih upraviteljev, tako imenovani I.C.S. {Indian Civil Service). V začetku so bili vsi višji uradniki Angleži, postopoma so sprejemali v službo Indijce. Uprava je bila sposobna, brez korupcije in potratnosti. Birokracije v slabem pomenu besede ni bilo: upravnik je osebno vladal svojemu okrožju in vsakdo pod njim je nosil svoj del odgovornosti. Uprava je seveda imela svojo senčno stran. Uradniki niso bili brezizjemno sposobni, nekateri so se polenili, nekateri so bili preveč oddaljeni od vsakdanjega življenja in ljudskih potreb. Porajala se je tudi kasta upraviteljev, kakor je vse v Indiji razdeljeno po kastah. Spremembe na podlagi novih svoboščin so povzročile drugačen družabni ustroj. Nekateri privilegirani razredi so izginjali. Nova pokolenja so našla priložnost, izbrati si pota in načine življenja in od teh je bil odvisen napredek. Gradila so se velika mesta za trgovino, pozneje za industrijo. Porajalo se je meščanstvo zahodne vrste in temu je bilo sojeno postati prihodnji vladajoči razred Indije. Pouk so črpali iz Evrope in z njim ideale o humanizmu in družabni odgovornosti. Indijska pravljična vera o posmrtnem življenju, po kateri ta svet nič ne šteje, je izgubila svoje pripadnike. Inteligenca v Indiji, ki se je izobraževala iz evropskih knjig, je postala razred zase. Bogataši so jo zaničevali, vendar je bil ta razred odgovoren za družabno revolucijo. Indijski kongres, delavske unije, Gandijevo gibanje in končno komunistične stranke, vse je započela in vodila inteligenca in to po vzorcih zahoda. Indijska inteligenca je bila in ostala tragikomična. Kot razred je vplivna, njeni člani pa živijo v revščini. Razpravljajo o revoluciji, ki bi za človeštvo uvedla zlato dobo, obenem si izposojajo ficke, da bi ne umrli od lakote. Po razpisanju natečaja za kako uborno pisarniško službo se jih na stotine prizadeva dobiti zaposlitev z beraško plačo. Da je prišlo do tolikšnega obubožanja v mestih, je minister deloma krivil humanizem angleške izobrazbe, ki je zane-maril tehnično znanost. »Zgradili so nam veličastne univerze,« je rekel, »za izo- MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se .med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd'. 365 E. 156th St. KE1-9411 • Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. • Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. • Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 ona ■mhul«nfn« posl liga In aparat za rdihavanje kisika. brazbo večjega števila mladine, kot so potrebe zahtevale.« Inteligenca kot razred je bila gmotno in duševno prizadeta od stradanja in od načina življenja. Intelektualec se je navduševal za znanost, vendar je, če je bil v hiši bolnik, zaklal kozo ali si del okoli vratu svetinjico, da bi zadostil in utešil Kali, boginjo nesreč in maščevanja. Stremel je po individualizmu, čutil pa neizbrisno krivdo, če se je v družini zoperstavljal. Prizadeval se je živeti kot zahodni ljudje, obenem na pol verjel v starodavno zlato dobo svojih prednikov. »Te vrste dvojno filozofijo boste našli v veliki meri še danes,« mi je zatrjeval minister Bonsai. Pod britansko vlado je propadel stari cesarski sistem. Ljudstvo je postalo politično zavedno, ponosno na veličino in dosežke v zgodovini Indije. Tudi za to navdušenje so bili največ odgovorni Angleži, ki so s preučevanjem preteklosti in opisi narod seznanili s slavo resničnih in mitoloških cesarstev. Intelektualci so posnemali Angleže tudi v tem. Odgovorna mesta uprave so v začetku imeli izključno Angleži; polagoma so prehajala v domače roke in Indijci so postajali oficirji v armadi. Pravilno je torej reči, da se je v kolonializmu razvil novi vladni ustroj Indije. Nacionalizem evropskega izvora je usodno vplival na razvoj Azije v tem stoletju. Politično zavedne sile je navdušil z ognjevitostjo in jih združeval, kakor je obenem britanska vlada združevala pokrajino v enoto. Ta dejstva je minister ocenjeval kot pravcati čudež. Hinduizem je kot verski in tradicionalen način življenja res izenačeval narod, toda ne v političnem smislu. Ljudstvo se je cepilo po kastah in po jezikih. Po ljudskih štetjih so Angleži dognali 222 različnih jezikov, med temi enajst večjih. Spajati za skupne ideale in stremljenja toliko narodnosti v obsežnih pokrajinah z različno zgodovino in običaji je bil največji dosežek indijskega nacionalizma. Angleži so bili oprezni. Doma so nacionalizem smatrali kot zdrav pojav v narodu; ko so prišli v Indijo, so nazore spremenili. Nekateri so bili mnenja, da je mogoče primerno tudi za Indijo, kar so smatrali za napredek doma. Med optimisti sta se našla dva, ki sta si zamislila indijski kongres, jedro nacionalizma na podkontinentu. V sredi zadnjega stoletja je prišlo do upora. Britanci, ki do tedaj niso hoteli vzdrževati v Indiji znatne oborožene sile, so zdaj povečali regimente, obenem pa začeli vaditi v vojskovanju tudi domačine. Oblast so izročali počasi in stopnjema, od dovoljevanja samouprave v provincah leta 1919 do končne neodvisnosti leta 1947. Angležem ni bilo lahko zapustiti Indije, četudi so si mnogi tega želeli, ker je pod- kontinent z množečimi se upori prebivalstva postajal breme. Nacionalizem je vzplamteval po provincah. Upornike je bilo treba krotiti s silo, toda vsakemu neredu je sledilo popuščanje oblasti. Minister je menil, da bi bilo prišlo do neodvisnosti že prej, če bi ne bilo sovražnih izpadov zaradi različnih veroizpovedi med Hindujci in muslimani. Slednji so predstavljali četrtino prebivalstva. Nacionalizem je postal dvojen, muslimanski povsem na podlagi vere. Ti verniki so se bali, da bi pod neodvisno Indijo postali podložniki in bi se jim godilo slabše kot pod Anglijo, zato so napovedali borbo za neodvisno državo muslimanov - Pakistan. Ker Indijci, to je njih kongres, niso dopustili cepitve, je prišlo do dolgoletnega odlašanja in nesporazumov med Londonom in kongresom. Neodvisnost od Anglije je bila dosežena v avgustu 1947. Nastali sta dve samostojni državi: Indija in Pakistan. Novi vladajoči razred je bil v obeh čisto meščanskega značaja; podedoval je vladni ustroj liberalnih parlamentarnih držav z ideali o svobodi in enakopravnosti pred zakonom in sodišči. Taki ideali so bili v popolnem navzkrižju s samodrštvom pod nekdanjimi moguli, kani in zamindarji, sploh z vsem. kar je kdaj veljalo v indijski zgodovini. Politiki in državniki so bili učenci britanskega imperija. V obeh novih državah so težili po svobodnem življenju. Doseči to na svojo pest pa m šlo lahko in gladko, kot so pn digali in obljubljali intelektualci. Tradicije so močnejše kot zakoni, zlasti v deželah podkontinenta. 83 odstotkov prebivalstva s° skrajno ubožni ljudje v ni boljšem stanju kot proletariat v zanemarjenih industnjskin središčih. Med kmečkim ju stvom je nepismenost na večja; v času delitve države j znašala 82 odstotkov. Kaj more biti takemu lju stvu mar za parlamente, us ve, zakonita sodišča ali za glase o svobodi in ena op nosti? Večkrat gladm kot se državljani ne utegnejo gati za take novotarije. »O uspehu nove države sm sami dvomili,« mi je re e nister Bonsal. In dvomil j vladajoči sloj, dasi seje* mo lotil naloge liberalne up »Spočetka je Prevl*d^ cinizem z malodu. nkotda izgubili smo se in tavali, k ; nam je žal odhoda An8le Počasi in le deloma sm pota za podvig dežele. (se nadaljuj0) Za zanesljivost in stvarnost ceI1 pri “kupovanju” ali prodaj* Vašega rabljenega avtomobil® se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS ^ 5413 St. Clair Ave. - NAROČILNICA " Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Donr>° Združene države: _____Za eno leto - $28.00. _____Za pol leta - $14.00. _____Za tri mesece - 8.00. Kanada in druge dežele izven ZDA: _____Za eno leto - $40.00. _____Za pol leta - $25.00. _____Za tri mesece - $ 1 5.00. Petkova izdaja: $ 15.00 na leto v ZDA. Aei9^' $20.00 na leto v Kanadi in družih IME NASLOV PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!