Hochlobl. K.k. Hofbibliothek, Wien St. 37. V Gorici, v 6etvrtek 16. septembra 1875. ^Tecaj^V. „8oSa" i2h»jft vsak cetrrtek in velja 9 poito prejemana ali v Gorici na doia poSiljaua; Vse leto......f. 4.50 Pol leta........2.30 Cetfrt let* ,......1.20 „Kraetovalee'' za narocnike Soce Vsa 1. t. 2—Pol Kta f. 1. Za nenarocnike: Vse leto f 3.- P-'l leta f. 1.60 Pri oziunilih in ravno tako pri „po* tlanicah"s«placajezanavudn<> tristopno vnto: g kr., ce ae tiaka 1 krat 7 „ ., „ „ 2 krat « ., „ „ „ 2 krat Z* nee irke po prortoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 uddov v Gorici pri Paternolliju; v Tratu v tolmkarnicah „Via del Bavtdore 179 in .,Via dclla caserma 60" N*rocninain dopiBi naj sebliigo-vuljao posiljajo pod nasloTOrt; Viktor Doloncc v Gorici.' - RokopM Mj ne -vra&ijo; dopisi naj se Magovoljno fmnkujojo. — Delalcem in drugho ue-premoJnim be narofoiiu* zuiiu ako m ogUwe pri iwedniJtvu. Glasilo slovenskega politiCnega druitva goriSkega za brambo narodnih prayic. Slovan v Bosoi, Hercegovini i Bolgariji se jo Sez vw navelical ,eftstoletnega tlacenja i krvolofinosti tur-ike site. Za krst castni i slobodu zlatnii, dvignil je o-roije proti kratemu sovraga; dvignil je tuini Slovane barjak, napisom: „6loboda!a nosveta!" Ustal je tla5eni uarod, da zopet pokaze svetu, kako britko 5uti krivico vboga raja; da svetu pokaze s krvavimi zrtvami, kako zdihuje i hrepeni po svobodi in pravici. Vzdignil so je ua& brate doli na jugu. da svetu pokaze, kako SstraSno gone *e eksistira v devetnajstem stoletju za lovaua pod turSko komando; da svetu pokaie brez zagrinjala bclno srce za tuzno i zatirano oeetnjavo, za kojo stavi svojo najrecjo irtev — zivljenjo, na altar. Z usta§i simpatizira vsnk pravicoljuben clovek; da, smelo reiemo, skorcj vsa civilzirana Evropa, razun pri-vrienikov „N. Fr. Pr." in Ljubljanskega „Tagblutt." Boljfie jo, da o teh pretiianih Prusijancih molcimo. Vsiij pomamo tica po krokanju! UstaSi potrebujejo naglo ponioei, katero pridokujejo » V8o pravico najprvo od Crnegore i Srbije s tern, da se brez odloga vzdigniti drzavici do zadnjega mo/a proti Turfiinn. A zaliboze! tudi tern dvema drzavicama ve-Ija naslov: „Nasa vzajemna beda.M Kvropska diploma-cijfr menda njima pridrzuje pravt^no orozp proti tladi-telju. Dovolj«no je nabirati milodaro za ubog« ustaSe ozi-roraa njihove zene, ottoke i starfieke, pribegle na avstrij-ski teren. Mi Slovenci i Hrvatje tem sirbmasnim tii-Ce&im usta§emt po krvi i mljeku bra to in, vsakojake pomoci tie smeuio oiireci. Kdor bi se teh siromiikov tie usmilil, ki toliko trpe za svoj naro i i za svojc doino-vinc, kdor bi je zdaj zapustil broz pomoti, bit bi tak (>Sovek krvnik svojfga brata — izdajica svojega naroda. Ako pogledamo v knjigo tuzno jugoslovansko zgo-dovine, iitali bomo, da nas je sprernljalo vedno le got* je; gorj^, ki je trdo oklepalo vse Jugoslovane brez raz-loika. Ako pogledamo se zdravim ofesom v historifino cisto zrcalo, l;oj*» m.m vsegda ka2e podobo brez jazi, ˇidi^li bomo, da ravno Jngosloxani nosimo vzajcmno naro .'no bedo do denaSnjega vremena. Isto tako lehko za- LISTEK. Ortiot iz momarskega iivljenja. (Dalje). V jutro druzega dne bilo je nebo oblafno; sever z nova z vso svojo prevzetnostjo pi ha, zatoraj smo od-merjeno pot zapustili; ladjin rilec bil jo proti visoke-mu morju zakrenjen, ko s> zvefer zmraci, sever ae-koliko poceha, in po poluno^i popolnoma utihne. V sladkem spanji sem se zibal, ko me strel zbu-di, pok za pokom sledi, in ko jih 21 na stejem, mislim si, aha! Neapolj nij veu dalec. I v resnici se nijsem motil, kajti ko vstanem. glej! pn;d nami lezi mesto, od kterega nas je vceraj ijuti sever zarernil, pak s pomoi-jo moinega zapadnega vetra, ono uzc v jutro zopot do» segli. Hitro po nasim pozdravu, pozdravi nas italjan-ska fregata BC" z enacim stevilora pokov. Spuste se tedaj sidra, colni odvezejo in kakor bi mignil, vse se znajae zopet v starem polozaji. Popoldan sli smo na kopno, ogledovali si krasno raesto Italije, ter se v resnici prepricali, da „vedere Na-poli, e poimorire", nijso besede brez poinena. Muka-roni so tarn kaj priljubljena jed. Po kratkem pi)6itku, so se zopet jadra napola, in hajdi v Marsiljo! Po tridnevnem potovanji smo dosj-gli Francozko, bilo nam je pa prav zal, da smo zapustili po enemdnevu zopet dezelo Frankov. ter proti Spaniji odjadrali. Pot do Vale&cije bila je prijetna, in pred smo od-JoPeni Vraj dosegli. k.ikor smo se rmdjali. Valencija, prijetno mestice v Spanyi, je kaj okusno pazimo, da vse okolnosti na to dozorovajo, da se tlafieni otrese tlncitelja. Kakor refierio: za to skrbi duh fiusa, Gorje, ki se je rodilo vsem Jugoslovanom brez raz-loLka, stavimo na leto 1356.; titkrat, ko je kruti Tur-6in prvikrat stopil pri Helespontu na evropska slovan-ska tla. V ovein letu se je pricela ona stiaSna nosre-H i beda, ki tlaci vefiino Jugoslovanov v zeleznem mf/,-niStvu jesco danes. Hude nasledke divje tiusko sile preteklih stoletij pu fiuti vso Jugoslovanstvo br«z razlofi-ka, tudi mi Slovenci. So prod malo dosotletii bili je-smo tla^oni vsi jednako. od jednacega krutoga vraga-Turka. Istina,Slovenci smo se pred Turkom nckoliko od-pahnili, pa rana katero nosi nai5 brat doli na jugu, tudi nas pece in skli. Strupena tur$ka guja, katera gri-ze na brntovem sreu, grize tudi na nasom. Gorje i bolj nosi brat z bratom, Pa, vsuj se bolnomu mozu uze noge lomijo; cnii grob zija mu vze nasproti. Oj stari bolni mozl padel bodes I padel kmalo! padcl za zmiraj! fiaral morda bode eden ali drug! nnfiih fiitatuljev: Kako je vendar to, da se Slovanu od mu zelo prijazna! V Valenciji bil je tudi pies na na§em brodu; veli-ko gospode se ga je vdeleiilo, in vefikrat si lehko opa-zil, da se krasoiica spanska nikukor ne sramuje, ce se eelo s prostim mornarjem v krog spusti. Se s) vihrale bele rute na obrezji Valencije, ko smo se z trikratnim „hurra" srfino od teh dobrih «judij po-slovili. Treiji dan popoldan blizali smo se skalnatemu Gi-braltnrju, kljucn sr«dozemt*ljskega morja. V vee"er priSel je poveljnik tamosnje augleske posadko na brod, ter se preprical o nasem stanji, zdravji in druzib okolScinah. L'ricakovali smo tarn tudi nova povelja z Avstrijskega. V istem dasu bivala je tudi tain ruska korveta „San...", katera biia je namenjena v zapadno Indijo. Veckrat smo imeli priloznost na§e severne brate obiskat, in smo se 7. njimi po ilirsko §e precef dobro razumeli. Bili so prav gostoljubni; predstavili so nam vselej ruma in si-ra, za tega delj smo jih tudi mi veSkrat na naS brod povabili, ter po mogocnosti postregli. Se zmiraj mi do-nijo na iiho mili giasovi Busom tako priljubijene pesni Bvnkol men se stmiva". Da, to so kaj ubrano peli. Pri-vadili smo se bili teh dobrih mlacteniftev tako. da smo se vedli prav po domafie z domaenni pri domaeemu ognjiSci; a kaj bi se tudi ne I—en narod, en Sut IJZani-mali so se prav radi o na&em stanji. Po kratkih dnevih tamkajgnega bivanja do§lo je tvdaj povelje, da zaptistirao Gibraltar in objadranio teze hrvasko krvi pod Sigetom, kjor se Je utrnila Slav-na hrvalska zvezda;ban Nikola Zrinjski? Mi odkrito i smelo recemo, da so bile vsegda le nedolzne zrtvo' ki jih jo Jngoslovan polagal ve6 stoletii na zrtvenik. To gorje, ta beda, slonela je nad Jugoslovanetvom, ker smo bili neslozni i valjda premalo energi^ni. Tako je. Vof'no solnee je pravica i resnica. Ta pa inoca prtid ili pozneje tudi pri nas Slovanih zmagati. Istina jo, da pod tlucilnim jugoslovanskim nebom ne bo po-pred miru, dokler ne zimiga resnica i pravica, za kojo jo Jugoslovan v oceh cele l'Jvrope s kivavjm krstom vze fiestokrat plaeal. Jugoslovan cuti krivico, zato mu vro v sreu, tor bi se rad otresil tlaeilne turfiko m6re, da bi potem la-zejo dihal, __________ (Dalje prlh.) Ustaja r Bosnl in llercogovlnl. V Hercegovini so ustasi zmngovainl in Tur&ka bo imola Se mnogo opraviti, predno se bo vrcsnicila zelja nasih nstavovercev.—Uze je Server-pafia v Oarlgrad oa» postal botnbasticm telegram, da ne more ve6 najti usta-Sev v lliTcegovini;. a kmalo so je pokazalo, da so ustafii nasli Turko iu jih tudi dobro naktestilt.—Neka tui'Ska vojaska kolona pomikala &e je proii Zupcom, ustasi so jo napadli iu zapodili v beg; 6ez 150 mrtvh in 200 ranjenih so pustili Turki na boji&ci.—11. t. m. pa sta se pomikala % bataljona Turfikih nizamov (rogularnih vojakov) proti Trebinju; a ustasi so jih cakali za go-rami in so jih skoro popolnoma vnicili; en bataljon je bil popolnoma razgnan, kar je moglo je bezalo; drugi bataljon pa se je vstavljal nekaj 6asa. pa ustaSi so Tur* ke popolnoma potolkli; mrtvih in ranjenih je bilo vse polno; vjoli so jih tudi prav dosti in dobili mnogo, bli-zo 100 konj, orozja, ziveza i. t. d. Tudi drugod po Hercegovini so bili ustasi srecni v manjSih bitkah in sli§i se (Mo, da so zdaj zopet oblegli Trebinje in da ima zdaj Ljubibratic pod svojim poveljem prav veliko in dobro oberozeno moc. Moj tem ko se to godi pa konzuli vele\lastij naielnike ustasev i.scejo po Hercegovini: avstrij-ski, nemSki, francoski konzuli so sli v Nevosinj; ruski, obrezjc severne Afrike. Po bratovsko smo se poslovili tedaj od ruskih stricov, locili so od posadke wnglefcke z navadnim pozdravom in nastopili pot proti Tunis-u. Drugi dan uze precej oddaljeni od Gibraitarske oiine, zapazili smo na severji brod, in bo^j ko smo se mu blizali, vefia je bila radovednost, katere derzave je lastnina. Pak ne traja dolgo, uze se razlofti njegova zasta- va, in giej! bil je avstrijski „V......" ; hitro dvignejo se znamenja, ter po pozdravu s znamenji vprasa na§ brod: „kaj novega doma?", ta nam porofia Mni6 ^posebnegal", in po nasom vosfiilu „srecno pot !w smo zavoljo daljave komaj ve6 Jivala" razlo5ili. Da, kako je to Sloveku drago, ko se dale5 od do-movine, tam na visokem morju z domafiim sosedom sreSa, se ve kratko je porazumljenje ; pa kaj se hoce> clovek mora s tem zadovoljen biti, ker vsak imade svoj cilj odmerjen, ter ga zeli pred kot mogoLe dosefii. Ker so bili mirni fiasi, zazelene sape rnalo, pomi-kali smo se prav polagoma Tunis-u. Bil je na brodu mornar, ktori se je bil pri yoja* Skej vaji zvlo poskodoval, padel je bil namrec se sred-njega kriza prve jambore na poverSjo, ter si pri padcu zlomil roko in mocno ranil v glavo. Da bode zopet oKiwal, biloje le malo upanja, ceravno je zdravnik z vso mocjo in veliko nevtrudljivosfjo skrbfl, da bi mu zivljunje ohranil, ali vsaj dokler bi se pribliiali kopne-mu. A vsak hip bil je revez slabsi, in to tembolj, ker na brodu je le malo tihega mirnega Casa, kakorSnega . si zeli bolnik. * i Uze drugi dan zjutraj mirno o6i rzapre, na vefino,/ zaspi, ter pot v obljubljeno dezelo nastopi, firni flor n* zndn'i jnmhori naznnnjn .rarlida na. brodu. Nanravna sft je tedaj zamerlemu na bdlofienem mesiu potivbda sve- italijanski in anglezki pa*? Zubce. -Oni hofiejo nekdauw-§e pregovarjati, naj se poravuajo z Server-pago, ki jjb caka vStolacu, damu porocajo, kaj so opravih. Use ustasi ne vdajo, b* Server-paSa izdal manifest in ultimatum, da se morajo ustasi v uekem obroku podat> v ogib najveci sili, katero bode razvila Turska, da zadusi uftajo—Kakor se nam hoee dozdevati, vso to ne bode prav fiisto nic pomagalo; ustaja bo rastla od dne do dne in zrastla bode Turkom cez glavo.—V Hereegovin-skih gorah bodo Turki i ustili mnogo krvi brez uspe-ha.—Vazna novica je tudi ona, da iinajo vsi Ganbaldi-nci povelje, da ido v Hereegovino: v Novemgradu na Dalmatinskem se zbirajo; mnogo jih je slo fiea Test; te dni pa hodijo vedno le 8oz Reko. — Dosti Ganbaldi-no? je uze v bojo. — Vsa Italija se zanima za usta jo; Garibaldi sam je izdal pismo, s katerem spodbuja ustajniko, V Bosni se pripravlja ob6na ustaja; boji mej Turki in ustasi so uie bill v veSib krajih posebno preko Save; te dni je 1500 Turkov zasaeilo pri GradiSki v Bosni 30O ustasev, in jib zajelo.—Voditelja ustaSev Pe-cija in Ostoja sta, ko je bil uze boj zgnbljen s 50 moz-ntf zadriavala Turke ter rcterirala proti Savi, fez katero sta hotela resiti se s Sol nom; a turske krogle so ja vsmrtile ? sredi Save. Boj je bit ljut, ker je palo $ez 200 Turkov in blizo 100 ustasev. Ta boj je bil 10. t m, 12, t. m. je bila pa sopet eeli dan borba oko-li Stare Gradiske in so ustasi potolkli Tnrke ter jib po-polnoma razkropili; mnogo voz ranjenih Turkov je prislo v Banjaloko. Tudi okolo Kostajniee so bib te dni hudi boji, kar vse dokazuje, da ustaja vedno raste.—Glav-na ftkcija v Bosni se pa so le pripravlja. Nas rojak nam pise v tern obziru iz Sabaca v Srbiji na bosniski meji: „Dc H smo v Belgrad (namrefe nekateri Slovenci) 3. t m. po >el kih tezavah in trpljenju. — Zdaj so je vse spremenilo; govorili smo z generalom Stratirairovi-eem, odkrili mu nasa srca in bili smo prav bratovsko sprejeti; drugi dan smo odrinili v Sabac, kder se zbi-xa mocna popolnoma organizovana vojska pod poveljni kom, Stratimirovieem,—Pripravlja o se velikanske re5i. Pfcostovoljcev je tukaj ule od 12-15,000 moz ;vsakt dan dobajajo sem novi transjorti dobrovoljeev, tukaj smo vsi zdruzeni: Busi, Cehi, Hrvatje, Srbi in Slovenci. Obo-rozeni smo izvrstno, obleka je garibaldinska (rudeSa srajca i.t.d.)—Vesoli smo vsi, da je ura pri si a, ko iz cistega prepricanja stoptmo v boj za lepo idejo jugo* slovansko; mi bomo storili svojo dolznost kot zvesti sinovi majke Slave. Ne vemo se kedaj prestopimo v Posno poiskati dusmanina, ampak to vas zagotovljam, da vsi komaj fiakamo.—Pri nas je najvece navdnienje in bratovska ediuost in nase cete se raorejo meriti s prvo regularno vojsko. Kmalo torej boste slisali vazne novice." Iz tega se razvidi, da bo v Bosni Se le zafiela prava akcija in v Hercegovini prav tako, ker danesuze nemski listi potrjujejo, da ustasi sopet oblegajo Trebinje.— Prestolni govor srbskega kneza pri slovesni od-prtvi skup&ne je diplomatieno finn del©.—Knez konstatu-je tezko stanje Srbije, vzemirjeBOst naroda posebnoza-rad koncentracije turSkih vojakov na meji Srbski; ob-Ijublja, d.i bo njegova vlada skrbela, da se vrne zado-voljstvo in priporoca poslancem, da ga podpirajo v tern pofietji.-— Skupeina je sprejela veckrat govor demonstrativ-no.—Zdaj se v skup&ini izdeluje adresa, zarad katere so velike razlidnosti; omladisti hoeejo odlocno tirjati vojsko v adresi; a ministerstvo posraduje za bolj zmer-no formo; najbrze bo sprejeta adresa, ki tirja v lepi Sanost, in potem ko se je nastavila vsa rnnozica v pa-radi na poverSji, za§i!o se je njegovo truplo v novo vreco, privezala topova krogla na noge, in po danem poveljo, smuknilo je mcrtvo telo v globo6ino morja. Tihota jo kraljevala, in marsikfceremu je solzica polila liee, ko je videl kak mrzli grob je bil skopan njegovemu tovarisu. Gotovo tukaj ti nij zemljica lahka, tudi grob tvoj ostane nem, a tvojim bratom mornarjem ostane veden spomin na tvoj zalostni pokop. Lehka sapiea je pihlja-la od zapada i dale5, dalee na jugu se je zarilo Atlas-ovo pogorje, ko hrepene mornarji utrujens po vroCem dnevu i tuznera dogodkn po pokoji. Nij navadnpga ve-selja in rajanja, tudi godba je utihnila ; klavernost ve-lika se je onih polastila, tu pa tam sede prijatli i znan-ci zgubljenegat vsak v avoje misli vtopljen, spominja se na ljubi rojstni dom, na pretefiene zlate mladostne case, ko je se ko mali de5ek brez skrbi, kakor mlada sr-na plezal po skalnatih vrbnucih Dalmacije ter si za credo lepo zvizgal, in se lepsi prepeval, all pa z ofetom v malem brodftku ribice lovil, Vsfth sanjarij je konec, in fieravno tezko svoje Wage spomine popusti, vsejedno Pranjn roko poda, ter pra-vi: „ne ialuj, saj vse mine, prisli bodo boljgi 5asi in tudi Dalmacija §e zivi" zadene posteljico na ramena, ter se mirno pocivat uleze. Zjutraj nas mati burja obisfie, vsa jadra. tudi naj-viSi se raztegnejo; a kakor mlada devojka se stara BMinervaa ogabno derii, ter sapi kljnbujc, dajeveselje. Pa kaj je lepsi nego brod z vseini napetimi jadri okin6an, ktera mocne sape kar upogibljejo ter zhttrost-jo lastovke na§entu ci'jn blizajo. (Dalje prih.) obliki po ovinkih vojsko. Crnogora nekda caka Srbijo; kakor hitro bode skupdinft tirjala vojsko; bodo tudi Gr-nogorci mar&rali proti Turku. Bosna in llercegovina. (Nadaljevanje.) Glavne ceste v Bosni in Hercegovini so sledece:-1/ Sarajevega v Sinj; (v Dalmaciji) u Kireljaka eez Busovafi v Travnik; (12000 prebivalcev) in hi Travnika cez Skoplje, (2000 preb.) PruSefc, Knpres, Su§ea, Ljov-no (trgovsko m^sto, 3500 mohamedaneev in 1600 krist-janov) v Prolog-Han. Iz Travnika pelje tudi §e precej tlobra eesta v starodavno trdnjavo Bihafi Uz Jajc* (2500 preb.), Varcarevo (2000 preb.), Cadjaviea, KljuS, Petro-vac (2000 preb.) Bilaj, Lipa, Dobrovsko in Bipac. Ra-znn omenjenih so se sledece komunikacije: Iz Travnika | v Novi Cez Vitovlje, Ugar, Plofio Javor, Koranovae, i Banjaloka (15000 preb.), Svojinsko, Kosarac (2—3000 preb.), in Prjedor. — Novi je trdnjava, pred katero je j bila vefkrat vojska ; avstrijski general Laudon jo je vzel 9. oktobra 1789; gtevilo prebivalcev nij vi§eodl60O. -Iz Banjaloke cez Maglaj v trdnjavo Berbir ali Tursko Gradisko (1500 preb.), ki lezi prav nasproti avstr. Gra-di§ke v Granici. To trdnjavo je tudi slavni general Laudon vzel 1. 1789. Najvece vaznosti je menda ona velika cesta, ki pelje iz Sarajeva v Brod cez ftikovic, Ki-scljak, BusovaS, Zenico, Vranduk (z mocnim gradom)Zep5e (2000 preb.) Maglaj ftrgovsko mesto, 1800 preb.) Doloj, | (1600 preb.) Toca,(2C0O preb.) Dervent (maio' mesto v | podnozju starega moSnega grada, 2000 preb.) Brod je mesto v katerem je najveca kupcija z Avstrijo; (nasproti tur§. Broda nararec lezi onkraj Save avstr. mesto Brod) v Broda ve5inoma stopijo na suho vsi tuji poto-valci v Bosno in je torej cesta iz Broda v glavno mesto Sarajevo najbolj obiskana.—Potovalci v Bosni morajo veSidel jezditi in potrebujejo iz Broda v Sarajevo skoro 2 dneva.—Iz Sarajevega v BerSko na Savi (2000 preb.) Jez hrib Ozven, Kladain; (1600 preb.) Dolnjo Puzlo (1600 preb.)*, jezdec potrebuje blizo 30 ur po tej cesti iz Sarajevega v Bercko.—Iz Sarajevega v Rafio, avstrijsko mesto lezefio ne avstrijsketn kraji Save in 38 nr oddaljeno od Sarajevega. Ta cesta pelje §m Nasenico, Zvornik (mesto in vazna trdnjava z 8—10000 preb.; mejni grof Ljudevit Badenski je vzel to trdnjavo Turkom 1688, fiez eno leto pa je sopet prisma v roke Tur* kom.) Janjo (1100 preb.) in Bjelrno; ta cesta se vije skoro zmerom paralelno *z reko Drino, ki je meja Srb-ska. Vazna je tudi cesta iz Sarajevega v Novibazar (mesto z 9000 prebivalci in trdnjavo nad mestora) in gre 6ez 7i§egrad in Novi-Varo§.—Ta cesta je dolga 51 ur. —Pa v Novibazar je se druga nekoliko krajsa cesta.iz Sarajevega; ta pelje Sez Gorazdo, Cajnico, Pripolje in Pjenico. Novibazar je v juzni Bosniji na meji' Alba-nije; to mesto je glavni kraj tako zvane stare Srbije, kateia je prav za prav kljuS do Bosne.—Iz Sarajevega v Metkovifc (maio mestice v Dalmaeiji, 28 ur od Sarajevega) pelje cesta 5ez Blazni, Tar5in, Brodino, Konjico (7000 preb.;'do tega mesta je se prav dobra vozna pot, po tem je samo konjikom rabljiva) fiez hrib Zimlje, po tem Mostar (glavno mesto Hercegovine, 18000 preb.) in Buno. Iz Neretve, trg na Ievem bregu reke Neretve v Ljevno na Dalmatinski meji.— Iz Mostara v Iraoski na Dalmatinski zemlji tiez Doberkovi in Mamnic.Iz Mostara cez^ Buno, Stolac (3000 preb.) in Ljubinje (1500 preb.) v Trebinje. — Ti zadnji kraji so nasim citateljem po-sebno znani, ker so se tarn nasi ustasi izvrstno drzali in jih se zdaj imajo v svoji lasti. — Mala cesta pelje po tem iz Stolac-a v Bilek, ki ni dalec od Tre-binja. Mostar veze nadalje Cesta z NikSicera, trdnjavo na crnogorski mej: (2000 preb.), katera cesta pelje 6ez znani kraj Nevesinj, kder so bili Turki uze veckrat te-peni, Zalom, Grabovico, Metskijo (1000 preb.) in Kr-sta6.~Kratki pregled hercegovinskih cest bomo zado-bili, 6e te ceste razdelimo v dve vrsti; v one na de-snem in y one na levem bregu reke Neretve.—Na desni strani pelje ona iz avstrijskega forta Opus v Mostar; ona iz Stagno v Trnovico in Stolae, (blizo Stolaea je na visoki skali grad, katerega ne raorejo doseci kanoi'i-ske kroglje) nadalje cesta iz Slana v Dalmaciji v Stolac ; iz Dubrovnika v Trebinje*) po tako zvani trebin-§i5kej dolini; iz Novograda v Dalmaciji cez Rizan in Grahovo polje, katero je crnogorsko, fort Klobuk, ki nadkraljoje ta prehod in kder so se leta 1807 bili Rusi in Crnogorci proti Turkom, in Bile5 v Mostar.—Pri Be-le5u se kri&ajo mnoge druge ceste in pota, ki peljejo v Crnogoro, Niksi5, v Dalmacijo in proti Skadru. Na tej strani je le se omeniti slabe ceste, ki veze glavno mesto Hercegovine, Mostar z glavnim mestom Bosne, Sarajevem.—Ta cesta gre cez Konjico in je v pravem zmislu gorata, ker gre cez tri planinsko 5rte. -Na de-snem brpgu Neretve so pa sledece ceste; ona is Metko-vifia v Dalmaciji v Mostar, ki pelje cez Gabelo, Struge, in ViSepolje; ona iz Vergoraca v Mostar, iz Spljeta cez Sinj, reko Cetino in 6ez Bielibrieg v Ljevno; pri Ljev- | ni se odcepijo se. mnoge ceste in pota proti notranji Hercegovini. NajboljSi in rabljivejsi oraenjeuth komuni-kacij je ona iz Dubrovnika v Mostar cez Staro-Slano, * V Trebinji je bila uLe leta 872 residenca kneza Krazna; I. 1366 di ga je podvrgel bosensli kralj Tvrtko; 146^ je *zel to mesto Saltan Mahomed II. in 1634 je prislo pod Benefene pa le za maio casa, ker ro sc ga kraalo sopt polastili Turki. I po tem ona iz Opus-a 5ez Metkovic v Mostar In onaiz I Spljeta.? Ljejmo; te. zadnje cesto peljejo Ces KoEjiuo I tudi v Sarajevo in posredujejo prav za prav ves promet I mej Dalmacijo in Hercegovino-Bosno. , I Glavni kraji v Hercegovini iz StrategiSnega sta- I li§5a so Trebinje, Mostar in Ljevno; Se posebno vazni I kr»jt alt sredi§Sa, kje'r se dele cesto in kateri nad kralj uje-I jo$era2ne prehode, so : trdnjava NikSic, Ga5ko, Stolac, I Nevesinj in Konjica. S tem so v kratkih potezah nari-I sane vse komunikacije obeh vaznih dezel z Avstrijo, Sr-I bijo, Crnogoro in TurSko; prav iz tega bo lehko -vsakdo I razvidel, da Turska je skoro popolnoma lp5ena od ten I de^el, ker more le na jugu po prav nevarnih soteskab I in slabih potab, ali pa cez Sutonno in Klek, kdor Je I tudi sveza jako teiavna, v te dezele posiljati svojeioja-I ke.—Dokazano je, da zamore le nekoliko 1000 moi do-I bro organiziranih ustaSev Turkom zapreti prelaze v Bos-|n ta Hereegovino.—Prebivalstvi> Bosne in Hercegovine I je skoro izkljucljivo samo jugoslovaiisko; od drugih na-I rodov nahaja se nekoliko zidov, (kakor povsod) 5e pre-I cej Ciganov. v glavnib mestih nekoliko druzih posamez-I nih naseljencev raznih narodnosti in okoli 6000 turfikih I vojakov regularno turske vojske, ki so razkropljeni kot I posadke v veeih-krajih, posebno . trdnjavah in kot,stra-I ze na mejah.—• Po vsej dezeli se ne 3li§i druzega jezi-I ka, nego srbskega, katerega govore tudi mchatnedanci I in pravi turski vojaki in uradniki, kajti pravi Turk se v j Bosni poslovani.— Srbsko narecje, -katero gorore Bos-I njaki in Horcegovinci posebno prosti kmetovalci v §e po* I polnoma nepokvarjeni, lepi obliki, je kaj lepodone I Le in se Bine smatrati gled6 ouphonijo in 6iatoglas-I ja kot eno najlrpsih slovanskih nareci.i, ozirqma jezi-kov.— Turfiki jezik se nij, vkljub dolgemu gospodarstvu I Turkov, mogel vrniti v te deftele, ki so se ohranile' po-I polnoma slovanske, ravno tako kakor na Hrvatskem I skoro nobeden ne razume Madjarskega vkljub ruadjar-I skemu uadtladanju in terorizmu To kaze, da oba I azijatska naroda nijmata nobene kulturne' mo6i in I tudi nobene prihodnjosti na jutrovem. Glede verstva | je prebivalstvo« teh d^zel lofieno v kristjane, moha-| tnedance in zide! — Turki ali mohauiedanci s cigani | vred stejejo komaj 380,000 du§ in so skoro vsi Slova-| ni (renegati), ki so bili nekdaj tudi vsi kristjani in so [ te zato postali mohamedanci, da nijso zgubili svojihpo-[ sestev; te poturice so zdaj najkrutejli sovragi. svojih I kristjanskih bratov, kakor je to tudi pri has, pri nalih I renegatih, ki zarad materijalnega interesa zatirajo maj-I ko Slavo in so najveSi sovrazniki svojiu bfabv. I Mej tem ko Mohametovi privrzenci prebivajo po I mestib, trdnjavah in druzih vaznih krajih, vecma krist-I janov obdeluje polje in se bavi se zivinorejo W de&eli I za se in za Turke, ki nic ne delajo.—Veiina teh.p.olje-i deljskih kristjanov nahaja se v severu dezele. od mesta I Novi do Bieline in v 21.ih nahijah (okrajih) na meji I dalmatinski. — Kristjanjo se sopet lofiujejo v katoliske I in grske, ali staroverce, ki se mej seboj dostikrat bolj I sovrazijo, nego skupnega sovraznika, kar slovanstvo na I Balkanu strasno zavira v vsakem podvzetju, ker una [ Turdin korist od tega prepira.^- Ali scasoma mora to { sovrastvo jenjati: omika bo imela v nasledku tiidi ve6o toieranco," katero je ucil na§ Izvelifiar in katera boporav-nala najvefie nasprotnosti mej Jugoslovaoi. I ' .'(P^i6 Prin-) Dopisi. Iz Brd 6. sept. (Izv. dop.) Nasi Briei so uze za-Mi lupiti cespljo, kakor je njih vsakoletna navada To je tudi wekonomicno", ker so olupljene 6e5plje za drag denar prodajajo. V driiziiii, kder je veC hfiera pri materi, olupijo vsak dan cez 4 stote. Navaduo lupijo po j dnevi, po no6i pa jemljejo kosti iz suhili in zveplanih ccspelj. Med tem precej nadleznim delom pojejo na-vadno kratkoctsoe pesni. „Slovenske", si bo vsakdo mis-lii. Nikakor ne! V katerem jeziku pa? Slovensko ne, to uze vemo, nemsko se manj, ker po Brdih ne znajo kmetja cisto ni6 nemSkega, izvzemsiKozano, kder govorijo koroski „tajc,u kakor da bi kedo kruh lomij. Kar pojo, je neka furlansko-italijanska gbdlja brez barve; duha in okusa. Nase briske dekline pojo in same ne vedo kaj. Kder se narodno petje ptujemu umikuje, jepac za'lostnc, ker je to najsijajuej§i dokaz narbdne nezavedenosti in j nemarnosti. I Tudi v obcinskem uradu nase zupanijo vlada sama j italijans5ina. Zupan J., tajnik B. in vik. P. to'ram je I oni zlat „trifoluim," kateri vnet za laSko kulturo, zani-j cuje svoj lastni materni jezik in s temhudo demorali-I zuje ljudstvo. Ko se GorUko glede narodnega,, yzbuje-I nja niimo vseh drugih slov. dezei odlikuje, je pac vsega I obzaiovanja vredno, da so prav tu pri nas\ na italijan-I ski meji tako zalostne razmere. Pravijo, da so pri v. c. I ordinarjatu v Gorici narodni gospodje—pa puste tukaj J na slovenski juzni meji takega straznika, kateri tujcu I in njegovemu jeziku na stezaj vrata odpira. Ne vom, I kaj bi si mislil! Pozvedel sem, da Slovenci v obcini j Kozbana mislijo prestopiti pod Biljansko zupaustvo, I kar je vse hvale vredno. Veselje bo videti Slovence do-j ianjih Brd zdruzene. Sofianom je uze dobro znan g. J...: I zupan v Dolenji, rojen.Sloveuec,.kteri. omenjenim Koz- Ibanjskim Slovencem le italjanski. d<)pi^uje. h\ nbogi revfceki nezmozni italijan seine morajo se posl uze vati tolj-maea. Manjsini ne hasni noben upor. . ..............^g-gg-gO inBl'avgusta bbio imeli- zopet zafcV- ljeni defc.~Letina ne bo, kakor:.se je mislilo. Vina bo ¦ nekaj veeVnd lani. "' . T.. Iz V0I6IO. septembra, 1875. (Izv. dop.) Kamor: clove k svoje oko obrne, povsod vidi britkost i.zalost, riemilost i nezyestobo. Krivice se gode na svetu posarae-znemn cToveku in celim narodom. To je sieer ialostna trditev, a vendar istinita. To nam prica sloven ski na-rod", ki trpi v resnici krivico v nebo upijoco. NesreSa hoce, da je povsod zatiran, povsod zasmehovan; svojih pravie doseci ran je nemogoce. In kako tudi, ker ga na eni strani tlaoi nemilost tuja, na drugi pa rau za-saja me8 v srce nezvestobo sina slovenske matere AH je Suda tedaj, ce 8e nij dospel do vrhunca omike i uLo-nosti, kder bi uze davno biti moral? In kako hoce tudi ubogi kmet napredovati, ker mu je zabranjena vsaka pot, ki bi ga pripeljala do omike, do ucenosti! Veliko-krat mora uboga reva prositi i molodovati, preden do-bi prepotrebno Mo v svoji ob&ni. Da jo to istina nam nij treba vzgleda dalec okolo iskati, imamo 'ga pred ocmi. Glejte! ravno volfanska fara bila je dolgo 6asa brez uCitelja. Zupanttvo je prosilo, da bi se fare ke* do usmilil, toda vse proSnje osta[2 so dolgo ftasa klici . upijogega v puScavi. UzVta udarec bil je za volcansko . faro velik i nepretrpljiv, a ktemu seje pridruzilo Se nekaj. Nasli so se namre.c mej poStenimi farani tudi ta-ki, ki so se sol branili zbog davkov, ne vede, da uze davno se svojimi krvavimi zulji ucitelja placujejo, Se tudi ga nemajo. Tako je minujo leto za letom in ljud-stvo je iivelo tija v en dan brez upanja boljSo bodofi-nosti, A vsaka sila trpi le kratck cas in tako.se je tudi tukaj godilo. Misli so se v tiru casa predruga&i-le in volSanska fara je dobila zazeljeuo solo in z njo izvrstnega ufeiteija g. Antona Faigelj-na. Mislim, da g, ufate^ja ne hvalim prevcfc, in da nobenemu krivice ne delam, ako se drznem trdjti, da boljSega ucitelja si zeleti nij mogla. Otroei, v poduku vsi zahemarjeni,po-trebovali so ucenega, prijaznega i dobrosrfinega ucitelja, ki naj bi jim oceta naraestoval in tacega so nagli v g. ucitelju. Bog jim ga ohrani se mnogo lot! Da govorim resnico, gem se prepri&al ne le jab, nego vsi drugi poslusalci v fietvrtok 9. septembra, ko »e je Sola slovesno koncala. Omonjimi dan zbrali so se nokoliko pred osino uro fantici i deldiee v snafcni , obleki-v Soli in od tukaj so odrinili v lepem redu v cerkev podjadstvom g. ucitelja. Lepo je bilo videti, kako lepo so se otroei povsod obnasali, a so lep§e sli-i&ati prijutno petje, ki je donelo iz mladih grl nedolfcne inladtne. Navzogemu posluSalcu se je milo sfcorilo pri srcu in nehote niii je solza priigrala v ocesu. Zami-slit se je dalec nazaj v preteklost, spomnil se onih ore-srefinih let, ko je & uedolzno skakljal po domuei trati, ko Se nij poznal hudobije. Oh, kako srccen je bil ta-krat clovek! Zadovoljen je bil sam se sabo in i njim se je radovala cela okoiica. Tukaj stoperv je poslusa-Icc razumel pravi pomen besedij, ki je je nekda izustil Jaoko Zahar rekoc: r131azena radostilgdje v srcu vla-da§, 6bavija§ kriiom svojim ciclu.okolinu, i sve namje tfobro, kad smo veseli mi." Take in epake misli so rojile po glavi posluSalcu, koje opazoval mladino, v molitev vso. utopljeno. Iz i^jih. ga je vzbudila stoprv velicastna pesen sv. Ambro-zija, Blagoslov z Najsvetojsim koncal j« sveto daritev in po tern smo se zopel sesii v soh, da bi slisali, koli-ko so se otroei naueili. Radovednost bila je vvlika—a zadovoljnost Se ve8a. Clovek bi ne mogel verjeti, da ceniti. a pride cas. ko bodo Boga hvalili, da nijso v mladosti poluka zanornarjali. Kako prav jim pride v zivljenji branje i pisanj«\ katerega so popolnoraa zmoz-iii. .Pri preskuSnji se je videlo, da otroei ne berejo le tija v en dan, kakor je sploh navada pri otrocih na de-ji.ii, nego da se brigajo tudi /.a sedrzaj i misel. In tako je prav. Daije je moral vsak, bodisi decok ali de-kiica, po dokoncanem" odstavku ppvedati, kaj je bral in odgovarjati na razlicna upraSauja, ki mu je je nastavil g. u6ite(j. In ucenci so brez strahu lepo i iivalevredno o.igovarjali, Le tudi na tezka upraSanja. Se bolj pa so se posIuSalci zadovolili, ko je g. uci-telj zafiei slovnico izprasevath Tukaj stoprv se je vidi lo, kako velik upliv ima dober, priljubljen ufiitelj na miadino. Clovek se je moral cuditi, ko je slisal, kako giadko jim jezik tece, koko znajo lepo i natanjeno st&v~ ku lotiti enega od druzega, kako vedo vsacega na pra-vo raesto dejati. Da bi se pa poslusalcem napeti duh nekoliko razve-dril, zapela je zbrana mladina h koncu nekoliko prav ' vesclo-i milodone5ih pesnij. kder se je zopet videlo, da tudi tukaj nijso padle uSiteljeve besede na kamnita tla, pac pa na rodovitno zemljo. Iz kratka, izid je bil prav dob r. PosIuSalci so zadovoljni zapusttli Solskp dvorano se srfino L«ljo, da bi g. uSitelj §e mnogo let v Volcah ostal mladini v korist. Hvalezni bodite tedaj .starsi in otroei tokemu u5itelju in stariSinaj mu ne qvirajo, am-pak pomagjijo naj mu k dosegi lepfga uspetia. ^-4z--T*lmina^dne, 13/ septembra, 1875.~v 6itali. smo v Sofii §t, 35 iz Tolminskpga dne 34. avgusta t. 1. do- | pis 7-arad eest od- sv. Lucijo do Podsela^ namrefi od sta- i re crte fiez Modrejce in. modrejski klanc in od nove odlocene, sklavdovne 6rte 6ez ..Selo do Podsela. — Ako-pram na§ nasprotnik potrduje, de bi stara modrejska cesta naj krajSa bila, ce. bi so polagoma do vrh klan-ea vzdigovala in polagoma do Ufinika padala, in da bi se en del dobro izpeljati dal pa ker bi skoz in skoz,cez lepe travnike in seno^eti peljala, bi to grozno stalo; drugi del pa bi bil na videz laz>j, ima pa Ve6 ovir, ki so za to crto neugodne itd. in gre z razlaganjem teh dveh 6rt tako do konca, da bi clovok, ki sveta ne pozna, misliti moral, da je res firta 6L4Z Selo za skladovno ce-sto neobhodno potrebna,. in da ima le rezanico za naofc-. gane, kdor so s tern ne vjema. Mi pa ki dobro vemo, kam pes taco moli, se vendar v to nevarnost podamo, fie se imajo tudinage moz-ganev rezanico spteobrniti. in hocemo golo resnico iz zanesljirih dat gled6 obeh 6rL obcinstvu v razsodbo predloziti. Modrejska firta se da od mosta pri sv. Luciji polagoma po cisto novi e>ti do vrh modrejskega klanca do hige 6tev. 82 v dolgosti 720° na 3" strmali na vsak sezenj, in od tam naprej proti Poljancom v dolgosti 345° na S'/V' strmali zravnifci, od taiu naprej po rav-nini 50° dolgosti na %" strmali in dalje od tod do mo* sta na „Kozar«kern" pod „Mrakom" v dolgosti 320° na 5" spadajoce strmali, in od tarn naprej po atari cesti do „forna$e" v% IJSniku v dolgosti 550° na 2" do 4" dovrSiti. Vsa dolgost od sv. Lueije do ..fornaXe^ v US-niku bi znaSala 2015°; od „fornafce" pa po lepi novi cesarski cesti, do kder bi se Belska grta v Podsulu s co-sarsko zdru&ila, zna§a 910°, tedaj skupnj S9250 daljave. Ta Srta bi bila prav, lopa brez nobono uovamosti, bi pi'ljala* po lep»m, zavetnem obrezji cez klanc, in bi padala po lepi dolini naprej. Na mocvirnili, grapastih m mehkih zemljisfiihs katerimi nasprotnik straSi, se ven-* dar da dobra, stanovitna cesta nnpraviti; na primer ka-kor se je dobra cesta napravila od KneJio proti Oraho-vein in v HudojuLno, kder so bili mocvirji hujSi nego Modrnjski.— Kdor tega ne verjarao, so laliko z lastni-mi ccmi preprint. Kar m pa snega in zanmtov tico, omenimo, da ta nadloga bi no le sumo Modrejsko crlo zadela, ampak tudi Stusko. Obrnimo se tcdnj k od nasprotnika imenovani ma-li crti cez Selo.-^ Ta bi peljala od mosta pri sv. Lu-ciji pod„Vugovim senikom" do prve rajde v dolgosti 100° od tam nad „Melanovou hiSo do druge rajde do enega hrastovoga drev^sa v dolgosti 185°, od tam naprej do ravnine MKofmeriea" v dolgosti ldO°, skupaj 415° na 5" vsaktsefcenj strmali; od tam naprej do hifio stev. 37 na Kosmoricah v dolgosti 136° po %ya" na vsaki se^enj strmali; od tam naprej do „kraj polje Salsko" v dolgosti 735° po 1" strmali, in od tam do „kraj polje obfiino Selske" v dolgosti 280° na 2" vsak sefconj strmali, od tam naprej do cesarske ceste pri ^Podselti" v dolgosti 328° na 6" strmali. Po tern tak<*m bi zna-Sala vsa dolgost od sv. Lueije do cesarske ceste „Pod-selu" 18940. Ce bi se zadnji del firte t. j. od kraja Selske polje" do cesarske cesto ki ima 6" strmali, nasproti Modrejski crti, vsak scxenj na 3" strmali znizal, bi se raorala Selska 5rta proti Usniku za 328° zdaljsati in bi bila potcm dal.j§a za 328° in bi imela dolgosti 2222°. Na ta nafiin bi se Modrejska crta pa ravno za 328° do zdruzene Selske ci'te sk raj sal a in bi imela od 2925° le 2597° vse dolgosti. Potem bi bila Selska crta v primed k Modrejski le 375° krajsa, pa ne 1000°, kakor nasprotnik pravi.— Ali veste pa, kaj bi Selska crtasta-la?-- Vani bomo mi povedali. Solska crta bo 40 od-stotkov, ali naj manjoztiesek od 8410 gold, vec stala kot Modrejska crta. Kaj porecete vi gospod nasprotnik k tcmii ? Kaj n.-, da je kukovica le neve>lno blcbetala, ki jo stroske Si'lske 5rte od 2 do 6 odstotkov vec proti Modrejski cenila? Je li to vredno. da so Cisto uova crt-i okoii Selskega hriba, kakor okoli oglavja enega klobuka, po velikih zimskih vetrovih dela z namenom, da se jo 375° po lepi cesarski cesti skrajsa, da se ta imenitni znesek 8410 fl. za njo vec mimo Modrejske crte potrosi? Kje in v Sem obstoji ve6a vrednost Selske 6rta mimo Mo«lrejske? Ni mar Modrejska Srta vazn«?j-Sa nego Selska? Kajti Modrejski klanec so da polaga-ma brez rajd, na 3" in 3 V strmali zravniti, in bi ga tudi Volcanci, Ciginci in KozarScani po najkrajfii fcrti v Backo—Idrijsko dolino in Cerkljanski okraj za svoje vo^nje rabili. Nasproti bi pa morali po veliki daljavi 6ezr Selo voziti. Tudi Modrejcane bi ta osoda zadela, nam-re6 namesto da bi po najkraj§i 6rti cez Modrejski klanec za svoje vo&nje na VolSanski in KobariSki kraj in od tam na druge kraje naprej odpertije zadobili, bi morali mimo sv. Lueije cez Selo §e, po vefiji daljavi kot prvi vozariti. ' (konec prih.) Iz Nabreiine 12, sept.— Danes smo razvili novo krasno zastavo prvikrat. Velika tribojnica nosi lep grb. Ponosho je plavala po zraku.ko je zaSatila svoj element, prostost v viSavah. Grb, njeno oko, je gledal v prvo proti razdrafcenemu jugu, kder kolje poiivinjeni Turek nesrecne naSe brate. Dobro, da tukaj ng nobenega nem-6urja; ker preprifial bi. se bil, da tukaj nijso tla za nem-§ki most do Adrije. Na vecer je bila nova krasna za-stava z lepim petjem pozdravljena i pevci so si prvo-Scili na njeno fast nekaj sladke .rao5i. Prva pesem je bila cesarska himna, potem je donelo v slavjanskih pes- mah !—• Na konci nekaj resnega: Prav dobrega vina bode obilo, krorirpir in rajda-sta seraoSko sponesla pSe-nice ve5 ko jecmena. Sploh precej dobra letina. Ce pa vino letos ne bode bolji kup, tedaj ne bomosv. Boka i nobenega svetnika nadlegovali, naj izprosi dobro bera-tev. Vse rado zivi i se veseli. Pa. pri tern tudi ne po-zabimo-nasih bratov v Hercegovmi, za katere smo uie nekaj nabrali, pa §e bomo, kolikor bo v nagi omejeni moci! Iz Trsta 14. septemb. (Izv. dop.) TukajSni nemSki 2a-snik vedno pige 0 novi magistratovi palaci, ktera je prav po ptrocje sezidana. Tudi jaz si Stejem v dolfcnoBt, da pojasnim okolicanom, na kaki nafiin se krvavi iulji o-kolifianov porabijo in kako se brezvestno gospodari z novci, kleri teftejo v komunsko llenarnico. Pretefieno nedeljo hotel sem so prepi5ati 0 lcoi stavbi, ktoro pod-' listikar Triesterce tako izvrstno naslika. Vstopiv&i po stopnietih se mi precej sumljivo oznaei, da je veliki u-bocni it amen po5en, njo in u sledijo fie drugi, korakam daljo po mostov&u se znfiudlm, da ni mostovi raven, da je na desnem kraju tako mzek, da, kadar so proti' lo-vom dclu stopa, morajo stopnice nizavo poravnavatl, vl-i\o,\ sem ve6 malih sobic, enake kapueinskitn celicam, ne pa magistratovein sobanam; privet sem potem v voliko ktora jn tako voIiUfi, da se bodo mestni o6etje lahko pri sejah divnali, in ako so pomisli, da je dvorana Coz ceii palag po n:rini srede brez mostovza, se laliko sodi nicevost drage stavbe. Voliko dvorane jo prav sprodnji del razpocen in zamazan. To so v pravi obliki vstva-rili trzaski mestni ofictje; izgled kako hq biez fitudij in brez vsega premiselka dela, z donaram, za kterega 86 jim ni treba tmditi. Palace kolisa tmodru, ktera je od spredaj lepa, in na vidoz tnogo^na, od zadej pa z le-som podprta in umazana, rnzklana, isto to je trzaSka magistratova palafta. Pa Au,jt« 1—kaj zopet inislijo mo-stni otro^aji, oceti sem hotel rofci,—Ni Tioata, da so pred dvema letiuna ravno to kar so lani podrli, pozidavali in po novem redu vredili, zdaj pa namoravajo zopet novo polafio na dveh straneli dotnolirati, le srednji dol z stolpam naj bi ostal; to je lopi plan ki bode pnunil zrpe ubogim davkoplacalcem. Pozor toraj okolidani, va-& poslanci naj se ko bo rec prisla v Be jo, tetnu vutiwijo s protestom, vse okolice; kajti ako bo tako naprej 610, seje btiti zaropota kaj v okoliei, Mestni magi strut igl'ft ves. cudno {oinedijo, in iz to komedijo bojo nastali hitdi naslodki, tlac.'iijo bo le on cas trpelo; pazite, toraj meet-ni modrijani, vi igrate z ognjem ki bo pozgal- vas in va§o paslopje. __ " Naz Rake na Dolejnikem. (Izv. dop.)' Obfiinsko ziv-Ijonje je tukaj precoi mrtvii; jaz nijsern zapazil, da bi se ljudstvo kolickaj zanimalo za obfiinsko gospodaratvo ali za obfiinske zadeve sploh. 0 tukajfinjem Xupanova-nji tudi ne morem skoro nic positivnega porofeati; kar sem pozvedol, je vse bolje negativno. Zupan je, kakor sodijo 0 njem veljavnejsi mozje, za ta posel. ne-sposobon, in prav za to so nekdanekateri gospodje njegovo volit-v pospeSevali, ker je laze »a vrvici vodi-ti nezmoznega nego zmoinega, zavedenega, znafiajne-ga raoza; uradujo se sploh n 0 v domacem, ampak v ncmSkem jezikn. Oe prides na Rako in se o/irefi na grajg^ino, zapazis koj na njej z velikimi 6rkami zapi-san naslov: VE linost4. Trd nemec je kupil grajScino, in pres,div§i so na Rako je se slovenskim naslovom ja-sno pokazal, da priznava, da spoStuje narod, med ka-terim mu bo zanaprej ziveti. Domafcini pa, trdi Sloven-ci, in glava njih iupanstvo, se sramujejo svojegaje zika in se s tujim hiapfievsko hlinijo nemfiurskim vi-Sim oblastnijam. Narobe svet!-Za lokalno pohcijo se obcinski glavai-ji tudi ne brigaj.i; to ka&e nesnaga po vasi, to razodovajo slamuato streho brez ditnmkov, to zane.nariene obciuske pott in Se marsikaj druzega.—J/a-ko obsirna ob6ina bi tahko imela svojega zdravtuka, a za to se obcinski zastop tudi ni6 ne zmoni. rukajS-nji grajsfiak zdruzen z tlrzav. poslancem g. V. Pfeifer' jem sta si v ta naraen uze mnogo prizadola m z last-nimi zrtvami sta bila tudi ze za nekoliko easa zdrav-nika v obcino pripravila. A menda nij bil mofc za to, mogoce da je bil tudi preslabo podpiran, tako da je obcina zdaj zopet brez zdravnika, kar je zelo neprilicno posebno 0 casu epidemidnih bclezni, ko je tudi od dru-god te&ko dobiti zdravniSkc pomo6i. Imenovana bla-godu§na gospoda sta, kakor vem iz zanesljivega vira, ge vedno pripravljona zdravnika izdatno podpirati, a da bi ga ona iskala in v tem oziru vso skrb na svoja ra-mena prevzela,—tega ne more obcinski zastop pnjako-vati;saj mora biti njemu poglavitna skrb za dobre zdravstvene razmero v obfiini. . ¦ 0 tukajSnji Soli bi lahko z lzvehcarjem rekei: „Mnogo jib je poklicanih, a le malo izvoljjnih." Obcina Steje ogromno gtevilo (menda kakih 300) u solo sposobnih otrok, a le prav majhno Stevilo jih redno za-haja k poduku. Nedavaoje priSel gosp. dez. So ski nad-zornik nenadoma golo obiskavat—a na§el je kakih d» otrok zbranih in ti so nekda tako slab) odgovarjah, da je kar strmel. Otroei, kateri se uLe tretie leto solajo, nijso znali vi§e rafiuniti, nego med gtevilkama 1-20II 0 svoji domovini, nijso znali mnogo vec povedati, nego da je tam, kder najlepse cvetlicice cve-td. Ucni red pa razkazuje, da se uce med drugim tu-di zemljepisja in zgodovine. • Gosp. nadzornjk je". nekda nfiitelhV svatnyal, d« ta pr^dmota laliko z mirnft vostjo z b r i s e. . *Kedo je pac kriv tako fcalostnega golskega stanja? Jaz nikogar rad ne galim; a casnikarska dolfcnost je mkrivati rane, zarad katerib vtegne en eeli rod krva-veti, akofse p pravem Sasu ne zacelijo, Toda o tem prihodnjife, ___________ Politicni;;pregled. Mej avstrijsko in ogersko vlado §e zmeroin tra-jajo dogovori zarad colne pogo^je in zarad lastne ogerske narodne banke; naSi ministri se upirajo pre-tiranim tirjatvam Ogrov. — Drzavni zbor ogerski bode kontlal seje 15. t m,, ker 21. zaSnejo dele-gacije; pribodnji raesec pa nekda *acne zborovati ftwtrijski drf. zbor. Na§a Cesarica Elisabeta je v Sassetotu aa Fran-coskem pala s konja tako, da bi se bila lehko ubi-1»; nekaj casa je leiala brez zaveduosti. HvalaBo-gu, pa se je le malo p«>bila in ay* nobene uevar-nosti.— Rnska politika jo nekda Slovanom na Balka-uu popolnoina prijizna; le z Avstrijo se Rusija se ue more prav porazumeti glede rescnja jutrovega pi-tanja.— Obe vladi, posebnopa Rusija, zeliti, da se ustaja Se drii nekoliko mesecev, ker mej tem Ca-30m se bo nail* prava pot.— Bog daj! V Parizu se je osnoval mednarodui odbor za podporo ustasev v Hercegovini in Bosni; v tem od-boru so odli&ijaki vseh narodov in odsel je en ud tega odbora v Ameriko, da tadi tarn osnuje podod-bor. Mnogo denara jo uze odbor odposlal t Srbijo — Srbska skupeina je prestopila na dnevni red Aes proSojo, da naj jim pride na pomofi Srbija. Po-loxaj v Srbiji je jako kritifrn; slisi so celo marsi-kaj Cadnega.— Menda tudi Srbi in sploh Jugosla-nni nijmajo Se pravega moza. Yse drugo smo po Tedali na drogi strani. Razne vesti. (Kaaetsjak* loia v Goriei.) DeSelni odbor je objavil sledee* razglas: Bne 1. oktobra so zaene podu-ievanje na dezelm praktifcni kmetij&ki soli v Goriei po novih pravftih, iz katerih se tu posnemajo glavne do-lofcbe: §. 1. Namen te Sole je, pospelevati pravilno kme-tijstvo in pomo5ne in sorodne obrtnije z ozirora na po sebne razmere jnZnih deZel Avstrijsko-Ogerske drzave; zlasti se imajo v njej izu&ti in izariti kolikor izrejenei iz vrste poljedelcev, da znajo sarai opravljati do-tiina dela, toliko izrejenei, kateri bodo imeli sodeiovati kot kmetijski pomo&niki, opravniki (eastaldi) ali o s-k r b n i k i. §. 4. Zasprejem izrejence ftr e ba: a) da so koncali 18 leto, b) da so dobre fisicne po-stave, c) da dokazejo dobro zadrzanje, d) da so so s kmetijstvom uze pecali io da so za ta namen zadostno poduceni, e) da dokazejo cepljenje koz, f) in da privo-lijo star§i ali njih zastopniki. §. 5. S t e v i 1 o izrejeiicev inkako se pri-hranijo. D e 1 a j o 5 i izrejenei dobe v posiopju kmetijske Sole hrano in stanovanje; za take je odlocenih 8 brez- SlaSnih mest, katera podeluje dezeini odbor goriSkim eielauom. Drugi bodo pla6evaii letnih 200 gld. v dveh od-pladilih za vsako polaletje naprej. Vsi delajoci izrejenei bodo dobivali rsak teden na-grado v denarjn primerno narejenemu delu dokazani delavnosti v Soli in na kmetiji in nravnemu zadrzanjn; to nagrado od'oSi ravnat^Ijstvo. Izrejenci-praktikanti-bodo dobivali hrano in sta-noTnaje, ¦/& kolikor bo prostora, samo ee bodo za to prosili. Stevilo delajofiih izrejencev je doloceno na 24, ono inrejenceT-pxaktikantov na 8. Ako bi se jih ve6 za sprejem oglasilo, se bo pred-nost dajala starejSim in takim, ki bodo predlagali bolj-3a spricevala nravnosti in praktidoe vaje in vselej zo-zirom na primerno razdelitev po posatneznih okrajih dezele. Dokler se ne preskrbe potrebna poslopja, se bodo podeijevali letni stipendiji po 120 gold, tistim, ki se brezplafino sprejmo. Po vsakem na6inu bodo dobivali izrejenei o po-ladne hrano, ako bodo zeleli, sam^da povrnejo dotifine stroske. Prosilci naj se oglasijo pri rairnateljstvu kmetijske PrihodnjiS priobttmo tudi razloge, na katere se opirajo nova pravila kmetijske Sole. (i« fi»rlee) se nam pise, 8 septerabra: w draga So&, sprejeti par nstie ? Tvoj predaicek, da svet izve, kako skrbi naaa slavna bramboTska razvidni-ca v Goriei, da se logijj brambovci po narodnosti, v satoye. 0 kaj Se?! to bi jim delo preveS preglavice! Zadovoljni moramo biti, da nas kakor zmesskapaj stla-cijo. Naj veea neprilifinost je tudi, da se podeastniki taki stavijo k vodom, (zag) ki jezika prostakov ne ra-zumejo. Opazeveti moram posebno neke pod^astnike dru-ge satnije, pri prvem vodu, ? katcrem je ?e5ina Slo-veneer. Prvi znadi na ime K...... s cveterimi platneni- mi zvezdicami pod brado, ki se pa v ponosn potiuti ka-kovega generala, Sloveoce straSno 6rti, in nijma zanje drnzega, kot psovke. Drugi neko? S..5, sicer je sloven-ske Bracet' pa zna slovenski toliko, da moza nnjou, in ieno nnjegau imenuje, ter vsacega brambovca tika, kakor gg. uditelji v n!ementarju" svoje agence. To pa nij kaj eestno za g. profesorja giro. Sol! ? Se je par drn-zih gospodCekov, pa nil mi treba jib tukaj imenorati, Skoda za papir in irnilo! («. •¦«. Cioljevfttek), dosedaj udil^lj na vadnici v Goriei, je iraenoran ravnatelja avstrijske mestjanske hole v Carigradu in je odSel danes na njegovo novo mesto. 2 njim zgubi vadniea izvrstno moc. (Bniitna, «nl*i veiikM«), pesem, natisneno f zad-njem nGIasuu nglasbil je g. Leban, in se bo v Goriei o priloznosti pela. (R«m«««v« luNkih prlp«M«^h««). Kakor smo vze objavili, bodo letos 12. oktobra r Goriei prva raz-stava ucnih pripomo5kov. Dasiravno je Se dovolj 6asa, vendar hiti blago od vseh strani. Do zdaj je od 54 raz-stavljencev poslalo Se le 9. in vze je velika dvorana (105 |J m.) skoraj polna. Bazstavo se bodo vdelezili Gori&anji, Trza&ani, Kranjci, Stirci, knjigarji iz Dnnaja in Prage pa Videmci. Nadejflino se, da bode ta razstava mnogo puvzdig-nila naSe Solstvo, pa ob&instvu pokazala, kaj je dan da-nnSnji Ijadska Sola. To je srecna misel naSega mnogo zasluzenege dorz. Sol.^nadzornika! (WffsSefc) studenec i§5ejo v hiibu sv. Gori; priSli so uze lis seLnjev v hrib in naSIi so groto. (ViaorejdUi koaffre») j0 bil te dni v Trentu; iz naSih krajev sta bila tija poslana |gg. Bole in Rihard Dolenec— Drugo leto bo enak kongres v Mariboru in 1. 1877 v Goriei.— V odbor za goriSki kongres so uze zdaj voljeni: grof Coroniui, predsednik; ravnatelj Mona, Bole, grof Latour, Lewi in Bihard Dolenee. (trowotm* •9«afj«). Alojzij Enez, o katerem smo zadnjid porogali. da je zatozen uboja, je bit po porotni-kih spoznan nekrivega.— Al"zij Donda iz Morarja na Furlanskem bil je kriv spoznan posilja in obsojen no 1 leto telke je5e.— S tem je kpneana sedajna sesija. , (We. «r »«ih»mt). v soboto 25. septembra bode veliki pies v Solkann. StroSke pl&5a o^ja druzbanarod-nih fantov; vsi dohodki pa so namunjent zapuscenim sirotam hercegovinskih ustusev. Kerje namen tako blag, nadjati se je, da se bode adeleiilo obiio rodoljubov od vseh strani* Bolj natanSno se bode izvadelo po pova-bilih__..................................... (Vabiio) kprvibesediv Sovodnjah.Sovodenj-ski rodoljubi napravijo s pomocjo nekaterih znnanjih 26. t. m. v Saiskej sobani besedo, h kateri uljudao va-bi podpisani veselidni odbor. 6isti dohodek je name-ujen v nakop uiencem tnkajSne Solske obelne potrebnih n5|l.— Program: 1. Pozdrav. 2. Slava Slovencev(pe-tje.) 3. Medeja (deklamacija) 4. Slovt-nska deklica(pe-tje.) 5. Bozica (petje.) 6. Na sprehodu (deklamaeija.) 7. Slovo od domovine (petje.) 8. Sabljenka (petje.) II. del. 1. Igra „zupanova Micika1* Saloigra s petjera \ 2 djanjih. Vstopnina je 20 kr., radodamosti se ne stavijo meje. Zafietek tofno ob 6 uri zveger. V Sovodnjah due 16. septembra. VeseliLni odbor. (Tretah fa vr»t) si je prerezal nek mladi, zblaz-neli de/avec iz Solkana. Tvorek zjotraj je vSel iz Bitterjevega mlina v Stra-feicah, po sv. Gori in Gergarju v srajci okoli hodil; ta-moSnji ljudje so ga prijeli in v Solkan na dora odpe-ljali, kder si je pa z nozem vrat in trebuh prerezal. Te-koj poklicani zdravnik mu je rane zaSil in sedaj revez terpi v smertnej nevarnosti. Pertot SK) a., Jak. Caharija 20 a., Joz. Ceresola 60 s.t A. Cah'arifa 1.2 »., M. Cahariia 10 s, Jem- Caharija 10 s., Araalija Graden 10 B, Al. Groden 10 s, Lovrenc Xosmina 92 ¦., J. Tance 10 s„ Jan. Graden 20 a., Fr. Gruden 10 s.r St. Pertot 5 s., Joz. Pertot 10 a.. Jan. Pertot 10.. Joz. Pertot 20 a., Joi. Pertot 10 a.t A. Pertot 10 s., Nace Graden 20 a., M. Caharija 10 s., Nezo Groden 10 r., Jan. Cahaina 5 b., Lovt; Badovic 20 s., A. Pertot 5 s., Joi. Graden 20 ».,A. Pertot 10 s, Ana Badovid 10 s., gt. Klarie 10 s, Jan. Per-tot^.a; ,r" Le«f,s* ^ *> MariJ*e K«dovi6 10 s.. M. Cahaiija 20 s., Poldo Badoric 10 a., A. Okmar 10 s., Franca Caharija 10 kr., Joiefa Tance 20 a., Jan. Pertot 10 s., Radovid Mar. 10.. Joz. Pertot 10 a., Prloga Jak. 10 a., Val. Angeti 30 a., Jat. Metelko 40 a.f Kenda Andrei 50 s., M. Caharija 10 v., LegiSa Val. 20 a., Mor-gant« Menigo 10. s., Uria Pertot 20 s., Joief Graden 50 s., Jozef Caharija 15 a.. Jan. Losraina 10 a., M. Croie 20 s, Sab. Boschetti 1 g'd. 60 s., Mih. 2uzek 10 s., Ant. BtuaMi 50 s.t -Al. Binaldji 50 a., Prfolja Andr. 30 s„ AL Marvisi 45 a., Amedeo Venter 50 a., Wolfling 1 gld.. Ant. Koiem 10 s., Joz. Pertot 30 »., Joiefa da Lorenzi 50 s. Skupaj 25 gld, 54 a. Se bo denarja sledilo. Sovodnje: Cevdak JoL 10 a., CeScut Kat/ud 20 s.( Lntman Joz 10 a.. Petejati Joz. 10 s, Dolen Ant, 10 a.,- Davetak Fr. 10 s., Cotic Jan 10 s, Vuintin Mih 10 s.. Deretak Jot 10 a, Cesiut Joz. 10s., Butko«i«5 Valeitt 6 s., Boakin Ant. 20 s., Tomsic Ant. 13 s., Cotic Joz. 10 s., Toms id Joz. 10 s., Miklavz Val. 10 s., Bevetak Jcz. 10 s., Tomsic Stef. 10 s, Cijan »tef. 10 a.t Butkovic Jo|. 10 s. Usje. Ceraic Jak. 10 s., Nanut Jan. 10 a,, Pvtejan Ant. 10 s., DdTetak Ant. 25 «., TomsiJ Uria-ud. 25 s.t Petovlje: Cijan .Ian. 20 s, Cijan Andr. 10 s,, De?etak Joi. 10 a. Ferfalja Mat. 20 »., Doljna Vertojba: Gorkic Ant. 10 a., Gorjan Valent. lu s., Bagnn And. 12 a; skupaj 3 gold. 91 kr. (•/¦i«a drtriieijttm) Zft uboge Hercsgovinske rod-bine izrekamo presreno zahvalo iu ob cuora proximo ro-doljnbe na dezeli, da in.irijive naialjajojo z nabiro ; n»j ne opnste nobene piilike. Glede1 izkazanih darov bomo ob svojem 5asu polozili ra6un javno v listu in pa So posebno vsem onim gospodom, ki nabirajo darove po mestu in po dezeli. Ta teden smo sopet odposlali svo-to 120 gld. v Dalmacijo in fi6 v tem tednu odsla bode druga poSiljatev. Oitalnice, ki besede napravljajo v ko-rist obogim hrcegovinskim druzinam, dotiftoe zneske lehko direktno posiljajo pod naslovom: Gosp. Ivan VrankoviL, predsednik odbora za podporo ubozih v Avstrijo pribezlih dru^in bosniSkib in hrcegbvinskih v Zadru. (Zara). Doti6ne zneske pa naj tudi So&i na* znanijo. mmmmmammmmmm Janez KerSovani olvilni inienir je odprl svojo pisarno v Qt o r i c i Contra-da Municipio (magistratni ulici) §t.391 v. I. nadstropji: PriporoCa so si. obiinstvu zavsa t c h n i (5 n a dela, to jo razne b t a v be, costo, mostove i.t.d. 2a izdelovanje nafrtov, prora^imov. in nadzorovanje pri razuih stavbah, s kr&tka za.vsa. opravila, ki spadajo y inlenirsko stroko, obljubuje hitro, nataajcuo in who postrezbo sir auk. lBERITS5SAJffiCfi}SSTAIEi Sedemnajstega septembra tek. teta bode v Nabreiini somenj. Somen] je bii tukaj zmerom prav ^ivahen bodisi glede krojnega blaga, jestvin, sploh sadja, pohiStva, yinskega posodja in sicrSnjega lesu kakor tudi glede kupdije z iivlno. Podpisano ^apanstvo se torej uadeja za gotovo, da prijdejo v obilnem stevilu g gj prodajalci in kupovalci ta dan po^astit Nabre^tno, ki je bode vesela in odknto sr^no sprejela. Nabre2insko 2npanstvo 6. avgusta 1875. Janez Caharija. zupnn. 1. r. Nova fabrika v NABREIINI za iikerje. r Ram, prav jamajsk prve cene . druge , slivovec 1. vrste....... druge Kleger 1. vrste....... Tropinsko zganje, prve vrste Jane^evee po franc, okusu 1 vrste .. , ^ruge , Brinjevec prve vrste..... franko P0.taja''NABRE2jNSKA. Poskusite! Kar se tifo dobrote zgoraj imeno-vanih pija6 stoji Nabreziuska fabrika v prvej vrsti, KER DELA S$ SABJEM. Lastnik tej novej fabriki je: AlUoil KariS.