Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani y sredo 31. maja 1854.
List 43
Od zložbe (arondiranja) zemljiš
9
Gospodarske řečí

Kmetovavec bi se mogel zares s svojo pametjo
(Poêla h nje nje češinjJ.
Nasavskem časniku
kregati, ako
bi ne hotel spoznati, da je bolj imeti neki vertnar sledece priporoća: Pogostoma slišimo
•	1	.	1	'	, 1	••	IV	I •	•	I	V 9 . •	t	•	i	V •	•	V	V	•
svoje polje skupej, kakor raztreseno, tu eno njivo, skušene sadjorejce tožiti, da naj težje je cesnje s deleč preč drugo in spet v drugem kotu tretjo in cepljenjem požlahniti. Veseli me jim povedati: kako
naj se češnje ccpijo, da bo prav. Cepijo naj se v
tako dalje. Ce je posestvo lepo vkup zlozeno gotovo na vsako stran večji dobiček.
9
je
sk 1 ad , in sicer prav zgodaj (zarano)spomladi, in
Zoper to bi utegnil kdo le reci: ni vsaka zemlja čepićem naj se pusté zgornje očeša. Leta 1849 za vsak sad, torej je bolje, ako imam kos svetá sem na deblo s 15 vejami ucepil 22 cepiče v ; koná bolj pešenem, drug kos na ilovčni zemlji; tam nec mesca svečana sem cepil; mesča sušca pade
pridelujem tO, lunaj iu, ju laivu	nuj. —
drug bi spet utegnil réči, če mi toča polje pobije
tukaj to, in tako
vsega kaj.
Kdo
sneg m zmerzuje
tako da sem se bal. da ne bo
nic
//uiti /-i uj u, iui\u u a otui og uai, u a uc u u
al vsi cepiči so pognali, naj višji naj lepši.
ui u^ ui apel uic^llll ict/1, uc liti iuta [jujjc puuijt,	mv, - ai vji i/cpiti ou pugiiaii , iiaj vioji naj icjjoi.
mi bo pobila vse, če imam vse na enem kupu; če	Drugo leto so močno cveli, češnjice so pa odpadle;
imam pa tù nekaj, tam nekaj, mi ostane saj to	tretje leto jih je že dosto dozorelo.
ali uno.	(Zito po žitnicah dolgo časa pogube obvaro
Ako bi ti ugovori veljali, bi si nazadnje kme
tovavci morali želeti križem sveta svoje zemljiša
ne pogoré vse
v a ti).
V • j
Naj se položé korci (stresni cegli) med
imeti, ravno tako tudi
poslopja, da
žitne kupe, pa tako
v t .	1 I	• V	1 fl
9
da
spervega se ena lega
9
ako se primeri, da ogenj vstane na enem mestu. Dobiček, ki nam ga prinašajo vkupej Ježeče zem
ljiša
9
' »m « Kl & ilUlll	1	MUU j	Y	O
preseže vse drugo tako, da že od nekdaj so
žita, poldrugi čevelj visoko nasuje, na to se dene ena lega korcov, in potem zopet poldrug čevelj vi soka lega žita, za tem spet ceglov in tako se po
si umni gospodarji prizadevali, svoje polje bolj v
en kraj spraviti ali arondirati. Ni tedaj to nič no
okoljsinah delà naprej. Poslednja žitna lega se po
s korci pokrije. Stresne opeke hladijo žito
vega
m v vec deželah so ze zdavnej postave, ktere
zabranijo, da
9
zlajšujejo tako skladanje zemljiš.
Borno naj poprej ob kratkem govorili
od koristnosti zlo ženi h zemljiš.
zizki v njem se ne zaredé. Pra vijo skušeni možje, da cio vlažno zernje bo po takem ravnanju pogube obvarovano: ker cegel mokřino poserka, vunajnemu zraku pa vendar pristopati dovoli. Na tako vižo nasutega žita ni treba ka kor le enkrat na leto, in to mesca sušca ob su hem vremenu premetavati.
(Krušno žito plesnine obvarovati). Ako žito 2. Na delu z vpreženo živino se veliko postane plesnjivo, naj se verže v vrelo vodo, prihrani časa in truda. Dosti vozovi bojo dalje terpeli. ter naj se pustí v njej tako dolgo, da se voda Će se pri 1 oralu prihrani o tem le 2 fl., sta ta 2 fl. ohladi. Upotrebuje se blizo dvakrat toliko vode vsako leto činž od 40 fl., tedej je en oral 40 fl» kolikor po obsegu je žita. Kej- en del žitapoverhu več vreden.
, Na vecjem vkup ležečem zemljišu se dá bolje gospodariti po okoljsinah svojega kraja, kakor na raztresenih kosih.
9
3. Pa ne le
tudi pri delu s
je,
V «
pri živini se
prihrani dosti, temuc
plava
se mora ta odvzeti. To so namreč ali po
polnoma spridene ali
sej malo močnate zerna, ktere
posli ali najemniki; skušeno
moki
skodovati utegnejo. Namočeno žito se po
vri	i i •	i»	a v •	i r
da se prihranita pri obdelovanju enega orala na tem posusi, kar se nar bolje na topli peči godi.
vkupej ležečih zemljiših
dne va ročnega delà; Tukaj nasvetovano popravljanje nagnjitega žita se
ako za delavca na dan rajtamo kaj prihrani 1 fl.
30 kr., se spet tu
4. Koliko poljskih m ej ali gr i v ne bo znotrajna jedrovita
v t •	1 • • r	*	I •	f	* 1 • 1	AT___— 1_____m 1 • V
opira na dobro pravilo. Zavzema namreč plesnôba nar prej žitno lupinico, tedaj traja dolgo, preden
moka
po njej terpeti zacne.
treba, če bi zemljiša enega gospodarja skupej bile in koliko rodovitne zemlje več bi se potem obde lovalo, namest da
9
Navadno se ludi žito ne pusti tako dolgo ležati,
da
se do jedra spridilo.
prazna lezi, in se
9
po njih s hojo vožnjo in pašo bližnjim njivam le škoda godi.
5. Skup ležeče zemljiša ostanejo vedno bolj v rokah enega gospodarja. Težko se bo gospodar
pripravil njivo od arondiranega zemljiša prodati ako ni sila naj večja
en
kos, bo daljno
9
Ce ima pa tii en kos, tam
brez da bi ga serce bo
njivo,
lelo, že v majhni sili rad prodal. S kupovanjem
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Mihael Verne.
Koristnost morja.
Će se zemlja le poverh prevdari, se zdi, da suha
5
zemlja in voda niste po primeri razdeljene
N
tacih kosov ostajajo majhni kajžarji, ki nimajodo- pogled bi mislili, da ni dobro, da voda tolik
pervi i že-
sti. da bi na
9
svojem zemljišu živeti zamogli segajo na pol i in po gojzdu po ptujem blagu.
(Dalje sledi.)
tedaj
meljne
krogle
obsega. Zdi se nam, da bi bilo koristnisi
ako bi bil nezmerni prostor
>
ki

morja, jezera
reke
na zemlji obsežejo
Al to ni tako
suha zemlja
Ko
le napol toliko morja na zemlji bilo, kakor ga je, bi se moglo tuđi le na pol toliko soparov zbirati. Tedaj bi tuđi toliko rek ne imeli, in suha zemlja bi se
ki
rođa
n
Evo! tako poznate ce I o zgodovino serbskega na
, in po ti poznate tudi serbski narod sam. Prav za
ne mogla dovolj namakati. Zakaj obilost .soparov se iz morja zbirajo, je v natančoi razmeri s poveršjem
*
V •
prav mi nimamo nove, pa tuđi ne stare zgodovine: naša zgodovina,
nasi
so naši
boji se v enomer le ponavljajo; kar očetje doveršili, je novo, ako njih delà primer-
inorja, iz kterega se vzdigujejo, in z vročino, ki jih jate z našimi
?
in kar mipočeojamo, je staro, ako se
pravlja. Prav modro je tedaj, da je Stvarnik morje spomnite Dušana, Lazara, Marka. Ti so hotli resiti
dovolj veliko stvaril, da lahko toliko soparov daja
y
ko
serbski narod ptujega jarma, ia mi ravno to hoćemo«
likor jih je k namakanju zemlje treba. To pa bi ne bilo Njim ni po sreći izšlo
spomnite se Kosovega polja!
mogoce
y
če bi morje manjši prostor obseglo.
nam je le deloma obveljalo. O tem, kar nam ni
Morje je tedaj v obćno hranišće vode napravljeno, bilo mogoce, si morajo prizadevati naši otroci in vnuki, da sonce tako obilo soparov iz njega združi, ki potem da se izpolne pesem Kraljevića Marka
ko đež na zemljo
padajo, ali
pa
1
ko
verh hribov zgo
sté
potoki in reke izviraj
studenci postajajo, iz kterih Ko bi tedaj obsežje morja manjše bilo, bi bile pu- sopet berž odide.
V tem ploskne Kničanin z rokama, in hipoma přiteče strežaj. Kničanin mu pomigne, ki razumivši pomig
ščave in suhe okrajne veliko večje, ker bi potem manj
dežj
na zemljo padalo, in ker bi manj rek bilo
r>
Poznate li Vuka?" govori Kničanin dalje. Đa ga poznam !" mu odgovorim in povém, koliko
In kje bi bile dobrote
i
ki jih tergovina in kupćija hvale sem neprecenljivi njegovi zbirki narodnih serbskih
I j udé m donaša, ko bi velicega zbirališća vode ne bilo? Modri Stvarnik ni imel nikdar namena, da naj bi kakšen del zemlje od vsih druzih popolnoma ločen bil; temuč
v
pesem dolzan.
vzdigmti
Kničanin ni mogel dosto besed najti, po-zasiuge Vuk Stefanovičove , pa tudi mene ne
prehvaliti zato, da se nisem truda vstrašil naučiti se serbskega jezika, ki se ne uči v učiluicah tako pogo-zaveza in vzájemnost obstoji. Zato je tù in tam velike stoma kakor nemški ali francozki jezik.—Kničanin govori
le serbski, in razun turškega ne razume nobenega dru-
je hotel, da naj med narodi in ljudstvi zemlje nekakšna
morja razprostoril, da
Ijudje s tistimi, ki v daljnih de
^	m	'	w W	/	^	_ ~	—	V	_
želah stanujejo, v zavezo stopiti zamorejo. Kako bi mi	zega. Po rodovini svoji se Kničanin piše Stefan Pe
vse svoje potrebšine in vse blago dobivali, ko bi le s	tro vic, po rojstnem kraju si je pridjal imé Kniča ni n.
konji in vozmí po-nj hodili? Kako bi mogla kupćija	To je pri Serbih navadno, kakor je bila nekdaj pri Rim-
obstati, ko bi nam brodnarstvo nar ložejše poti do nje	cih in Germanih; tak priđevek pa ne pomeni, kakor je ne odpíralo?
y
pozneje pri Nemcih obveljalo, žlahnega stanů. Pri Serbih Jasna kot beli dan je tedaj tudi v napravi morja kakor pri starih Slovanih sploh, ni plemenitnikov (žlahne
neskončna dobrotljivost Božja
gospode). V mladosti se je vedel kakor
drugi
pozneje
Ozir po svetu

sloveći in mogočni Serbi, kakor Kara Gjorgje (černi Jari), kakor Miloš, sin pastirja Obrena. Bistri um Kničaninov je zaćel kmalo sloveti po domovini njegovi; izverstne
lastnosti duha in telesa njegovega eo mu kmalo odperle
pot do kneza Miloša Obrenovića, s kterim je leta 1337 v Carigrad šel, ko je ta sultana obiskal. Po povratku
sem mu ga v svoje priporočilo prinesel, še enkrat v iz Carigrada je bil „treski načalnik" (okrajni poglavar) roke vzel in v njem menda verstico začital, da nisem izvoljen, pa od te častí je bil spet ođstavljen, ker ni deržal iz gole zijalosti k njemu přišel, povzame prijazni pa z mladim knezom Mihaelom, ki je po odstavi starega
Eno uro pri Knicaninu.
(Dalje.)
Po kratkem molčanju, ko je Kničanin pismice
y
ki
mi
ponosni general sopet beaedo ter pravi: „Evo! piše se	kneza serbski prestol posedel. Zapustil je takrat svojo
in da	domovino in se podal v Carigrad. Ko je pa v leta 1842
želite tudi mesta naših bojišč viditi. Po tem takem Vas	tudi knez Mihael s prestola prognan bil, in je njegov
emern še posebno pozdravljati kot prijatla našega naroda",	tadajni adjutant Aleksander Karagjorgjevič, sin Cernega
da poznate zgodovino Serbov in naše pesmi
Sedaj mu začenjam pripovedovati, kako je Talvini
Jurja
y
in sedanji knez na prestol serbski povzdignjen
převod serbskih junaških pesem željo v meni vnel
v ineui vuci, se mll> 00 j° tvuivaum	»c»uu * WCIUIJU, iu jo otupit
običaji junaškega starašinstvo. Ko pa se je poslednja prekucija na Oger
bil
se je Kničanin spet vernil v Serbijo, in je stopil v
soznaniti z jezikom
y
zgodovino
in
in skoz in skoz izvirnega naroda, ki čeravno v sercu
skem vnela iu so se austrianski Serbi
vzdignili
zoper
Europe stanuje, je vendar Nemcom tako malo znan, Madžare, se je na skupčini v Kragujevaca odpovedal da celô imenitni zgodovinarji kakor Rotteck, Becker, starašinstvu in se podal v Bačko in Banat, kjer je na
Schlosser in drugi malo več
ko nič od
, uvvnvi j	v---------r -	—	----— 7 J " *	—
njega povedati	čelu serbskih prostovoljcov deloma samoatojno, deloma
pa kot Talvini prevod je eden naj	združen s Stratimirovičem in pozneje z austrianskimi ge-
slavniših nemških učenih mož (Grimm), ki narodske	nerali se vojskoval zoper Madžare. Brez politične in
vejo
y
V
se
bolj
serbske pesmi visoko ceni
»viuonv Fvoiu« nou*» vuui, željo v meni vžgal potovati ---- - ----- -—-.....- — ©-------- ------- —
v deželo, kjer se prepevajo tako krasne, tako veli- politike in na bojišču. Izverstna bistroumnost mu je na
brez vojaške izomike se je
glasovito
obnašal na polji
castne pesmi
cc
domestovala sama po sebi vse to, kar se
drugi
le po
„Pesmi,
pesmi:
i cc
mi
seže
Kničanin v besedo, dolgem trudu naučijo
35
Pac čudno je, da le našim pes m am, ne pa našim de-
AV.
reci
da
V tem stopi strežaj spet v sobo in prinese v ko-zarcih hladne vode, pa še nekaj druzega, kar na pervi
lom se slava poje. Vendar moram tudi jaz smo narodnim svojim pesmam veliko hvalo dolžni. Naše pogled nisem mogel spoznati. (Konec sledi.)
pesmi nam niso le sercalo preteklih časov, temuč tudi sedanjosti in prihodnosti naše. Kar danes učini en Serb to popeva juter že drug Serb. Posmi in delà se stekajo
5
Zakladi turskih sultanov.
Iz zakladov turskih carov
beremo v neki knjigi
pri nas Serbih v eno.
Tega,
prijatel,
se bili lahko
stokrát prepričali v vojskah naših. In to je, kar nadu
se zamogle kraljestva nakupiti. Zlato in srebro ki ga dobiva sultan od dežele in daril ptujih poslancov
y
y 9
suje in unema nase vodnike in naše vojake tako, da so se nabira čez leto v mošnje, ki se zlagajo v truge dopernašali delà, s kakoršnimi se le malo dražih jana- ktere sultan sam zapečati, s posebno številko zaznamova
kov ponositi zamore. Poznate li Marka ?
zgodovino
Kraljevića in v hram postaviti dá. Po smerti
vsacega
»
Da!a mu odgovorim.
sultana ae
hram pod njegovim vladarstvom nakupičenega dnarja za-
klene in nad njim z zlatimi ćerkaroi napis napravi:
7)
Tu
171
leží zaklađ sultana--Ti zakladi se smejo le o se ostala od lanske jeseni, se spravlja v dnar, porav-
velicih stiskah načeti; pred se te mošnje ne odprejo. nati mnogotere odrajtvila. Kakošen je stan našega polja
Ne vémo, kako sedaj stojí s sultanovimi zakladi; menda in Vinogradov? bote vprasali. Zima in pozneje huda suša, se še niso odperli; to pa je gotovo, da je dnaroi veli- potem spet mraz so zaterle mnogo ozimine, tako da rčž
kaš Rothschild unidan, ko so njegovo pripomoć za turske in pšenica, naš poglavitni pridelek, večidel kaj redko
potrebe naprosili, turško carstvo primerjal ?,s poče- stojite; na nekterih ogonih bi lahko vse bilke soštel; obilni nim loncom; kdor ga vzdigne, mu ostanejo le čepine v pohlevni dež pa je to, cesar zima ni vzela, krepko po-
spešil, da dobro kaže; tudi senožeti so se moćno popravile. Oves in ječmen (obéh se pri nas manj prideluje) stojita lepo, tudi koruza obeta dobro letino. Nogradi
rokah"
Kratkočasne berilo
Pametna sodba.
v
(Po Vuku Štefanović-u.)

nasi ze lepo zelene, al grojzdja na njih je celo malo
ker so terte, posebno tište, ki jih je lani toča
*
viditi
pobila

zlo pozeble.
Bog
le obvari mile gorice
naše
V Sarajevu na Turskem zgubil je neki žid (jud) tistega zla, ktero je le predobro znano pod imenom tertje
zašito mošnjo dnarja. Oo izpošlje glasnika in obeta sto bolezni I Sadne drevesa, lani v nekterih krajih po go-
bode našel. Glasnik hodi po ulicah sencah popolnoma objedene, nektere tudi zavolj večletne
grošev
in viče
temu , ki jo
9
kar zagleda kmeta,
je mošnjo nesel.
morebiti so to dnarji, ki si jih zgubil.
cc
Zid.
rodovitnosti so tako oslabele, da še letos celó cvesti niso
posebno jablane in hruške so redko kje cvéle;
mogle
tergovec
poln veselja, popade mošnjo, jo odpara in začnč dnarje bolje ob cvetju so se obnašale češnje, višnje, orehi in «teti
?
ali na enkrat mu se premeni radost v žalost
ko
tam pa tam tudi češplje. Tuđi letos je bilo snednic na
9
9T «
tedaj dnar
pa
mora sto grošev temu dati, ki jih je našel; sadnem drevju dosto viditi; kdor je lani pridno obérai
svoje drevesa in jih tudi letos trebil požrešnega mer-česa, bo prejel plačilo v boljšem pridelku za trud svoj.
Zgodaj se že letos prikazujejo pri nas hude vremena 17. t. m. smo že točo imeli, pa več kakor toča je škodovala huda ploha v 2 farah
pomisli, da
zato začnč misliti, kako da bi mu jih ne dal. Prestevsi
, reče kmetu: „Ti si tedaj, pobratim! sto grošev že vzel, ker je v mošnji osem sto grošev bilo, zdaj
j
jih je samo sedem sto? Prav si storil, hvala ti!"
Siromak se vstraši, ko to zasliši, in bolj
ga je
žalila beda, kot obljubljenih sto rotiti, da se on dnarja še dotaknil ni,
V •
Svetjah in pri sv. Miklavžu), grošev; jame se tedaj ker je z bregov poplaknila vso rodovitno parst, doline
temuč da ga je nasula s cevelj debelim blatom, m kmetom
vodinj.
9
žngala
y
Potajočemu po južao-izhodnem Stajarskem, nekda
prinesel, kakor ga je našel; ali zid ostane pri svojem
Tako se malo po malém razpreta in oba morata h kadiju (turškemu sodniku) na razsodbo. Ko sta obadva	njem oddelku stare Panonije, kjer je v starih časih obilo prisegla: žid. da je v mošnji bilo S stotink grošev, in	mogočnega hrastja z redivno žirovino bilo, se milo zdí zdaj jih je samo 700; kmet pa, da se dnarjev še do-	viditi, da kmalo ne bo nobenega sledu vec od nekdanjih taknil ni, temuč, da jih je tako prinesel, kakor jih je	gojzdov, v kterih so se redile velike čede prešičev, ki
9
■JI, ÏVIIIUV ,	J...	J/..MVUV. J "»nui JI« JVr	ftVjouw» , •	«« uw •	' v.tnv	vuivv. , nt
jím modri kadija, spoznavši, kaj da je in kako so s svinino in slanino previdovale ne le domaće, temuč
je
9
razsodi takole: Vi dva imata oba prav;
9
tergo
tudi daljne Rimljane, ki so ju dobro plačevali. Hrast za
vec, zgubil si osem sto grošev
9
in ti
>
kmet
9
našel si hrastom pada pod nemilo sekiro dobičkarije, tako, da
samo sedem sto; tedaj niso ti dnarji tega tergovca. am
9
nasledniki naši ne bojo
pak nekega
drugega. domů, in jih shrani,
Ti, kmet, vzemi tedaj te dnarje
kterih krajev
9
ki
uganili več: od kod imena nese zovejo Hrastje, Hrastovec
9
dokler ne pride tišti, ki je zgu- Logarovci itd. Pol ure zunaj Lutomera med Cvenom
9
bil samo sedem sto grošev;
čakaj, dokler se ne oglasi kdo, ki je našel osem sto
pa, tergovec, Pristavo in Strocavesjo stoji velik hrastov gojzd
>
Ci per
bajn imenovan.
Tega gojzda,
ki je lastnina Braneškega
prosev.
«
Br.
Dekleta in ure.
grada,
nekdaj za majhen denar obilo žirovine imela,
je bila cela okolica vesela, ker jo v njem od
al tega
vžitka bo kmalo konec. Mogočni velikanski hrasti
Nečimerne, nališpane dekleta so kakor ure v žive priče, kako varčni so naši stari oćaki z gojzdibili
I M	*	« .	•	VI	1 • V	• «1	_	__w	«	-	_ ____*
zvonikih, ozremo se scer včasih
nje ali v his
•h
nećemo
9
zale dekleta pa brez razuma
kakor glas
seka enega za drugem sebična špekulacija, da gré
lés v Terst za
bine ure, člověk se jih kmalo naveliča
9
jezične de- še stojí
ptuje barke. Komaj tretji del hrastja
kleta so kakor budeče ure, poslušamo jih, ker moramo
pa Bog vé, kako dolgo bo še te ostanek stal
r
9
(Konec sledí.)
pa vedno neradi
9
razumne dekleta so kakor
ponav
ljajoce ure, ker se takrat glasé, kadar sami želimo svojevoljne dekleta so kakor solnčne ure, doma v senci
lz Tersta 26. maja. Ker že
• v
dolgo niso „Novice"
9
nic omenile, kako se pocuti nas toliko cislani Ko s es k i
f
ne veljajo nič;
tih
9
marlj
pob
dekleta so
bo gotovo vsim bravcem ljubo o tem kaj zvediti.
Na
kakor zvezdarske ure
one grejo naj bolj prav
sledki bolezni, dolge in hude, ktera je slavnega moža
, pa se vé da
tako ljuto zadela, se od dné do dné bolj
9
Novičar iz austrianskih krajev
kar drugači ne more biti
9
počasi zgubljajo

da mu je

vedno bolje. Bistremu umu in krepkemu duhu njegovemu ni mogla nemila bolezen celó nič škodovati; njegove dušné
v	^
Xç. Iz Ormusša na Stajarskem. Davnej že se lastnosti niso celó nič omamljene, ampak
sicer pridni dopisnik iz južno-izhodnega Štajarja v naših kor so bile pred boleznijo;
krepke so, ka-z veselim upom zamoremo
55
Novícah" ni oglasil; častiti čitatelji ne bojo vedili
9
kaj
sedaj reći
9
da tudi telesna moč popred tako čverstega
je to. Ali deloma malo posebnih novic, deloma malo moža se bo sopet povernila. Cez nektere tedne se bo časa in marsikaka nezgoda, ki člověka zadene, overa zopet podal na Laško v Abbano v toplice. Da bi ga
Kdo bi bil mislil še
---.	------------"""fe"««} ».	"	9 v--»-	u«	*
včasih tudi pridnega pisatelja. Danes pa sem se vsedel nam kmali popolnoma okrepcale!
k daljšemu pisanju
pred dvema letoma, da bodemo mi Teržačani
9
V
sredi
Željno željno dočakujejo rođovitnega leta poljanci tako lepih in plodonosnih nogradov, vino
ne predobro
na spodnjem dravskem in murskem polju, kterim so tri slabe letine zaporedoma vse kište tako izpraznile, da tudi premožni kmetje morajo za živež žita kupovati; tudi zadnja zaloga žlahnega lutomerškega vina, ki je
po 56 krajc. bokal pili! Ia vendar nam se zdaj taka
g o d i.

Dragina taka je následek tertje bolezni ; Bog nas obvari letosl Okoli Vidma se zopet kaže; v okolici
nasi še
9
hvala Bogu
9
nič nismo
čuli od nje
172
lz Ljubljane. Po naj višjem dovoljenju Njih ve
Tudi zaveza med aastriansko in prasko vlada ličanstva od 20* t. m. se bo ogenj v Ljubljani in bližnje je znana: ena vlada se proti dragi zaveže braniti dežele okolice vprihodnje spet s strelom na grada oznanoval. pred ptajim napadom; v vojsko se vtikale ne bote, ako
---- - r-------J~	- ----*---------- ------------------r---, .	.,,nu,v	«nu
Družba kmetijska je te dni od podružnic popise pri-	se njih deželam kaj žalega ne zgodi, in dokler rusovska
jela, kako tu in tam letina kaze. Iz teh popisov smo	vlada ne vzame v svojo last Moldave in Vlahije ali do-
zvedili, da smemo sploh precej dobre letine pričakovati,	kler se rusovska armada ne namerja čez balkanske gore ako bo prihodnje vreme polju vgodno.
Radi dostav- v Turčijo vdariti.
ljamo k undanjemu naznanila, da je tudi več učencov realne sole, ki letos poskašajo rejo koristnih svilnih
Izplačana prevzetnost

červičev.
Včeraj je přišel slovcči zdravnik UŠesnih Kravcarjeva kerčma tare od derhale se norosti,
bolezin dr. Edv. Schmalz, medicinální svetovavec v Draždani, v Lj ubija uo, kjer pa zamore le do l.junia ostati (stanuje v gostivnici gosp. Maliča); 3. in 4. junia pride v Zagreb, 5. v Maribor, 6. in 8. ostane v
*	^J *	11 ) tvujim ^uoiaui • i
Gradcu; kdor slabo slisi ali je gluh, najde pri njem y radost mladini zakroži kako
Krog pogernjenega stola *) jé in pije fantov dosti. Tudi, to se vé , ne manjka mladih Micek, Katric, Jelk, Kamnostarih bab in dedcov — bil je pusten ravn' ponedelek
V kotu slepec gosle guli in popéva rad družbini
gorje ti, tvojim goslam. ko bi cul te Paganini !
?
pomoč, ako je le ušesna bolezin še ozdravljiva.
55
Stajarsko" za ples
5
Novičar iz mnogih krajev

C. k. ministerstvo dnarstva je naznanilo, da nem-ške papirnate d ese ti ce -pridejo 1. dan julija (mal.
serpana) ob veljavo; naj se jih tedaj do tistega časa Kličeta poliček vina prav s prederznim zaničvanjem
In med šale veseljakov vtika svoje šale vmes. Zdaj odpró se hišne vrata, v sobo stopita dva škrica,
Ozeraje se po osebah, ko prekanjena lesica ; Kar se znajde jih v kercmi, ju nobeden ne pozná, In nobeden ju ne čisla, — v prosti kerčmi cast nehá!
Vsedeta se k majhni mizi škrica z groznim ropotanjem
»ri • v i t ^ it • i m	t	*	#	# v	m
y
vsakznebí; o gerske papirnate desetice in šestice pa ostanejo še veljavne. — 29. dan t. m. se je na Dunaji spet za 20 milionov deržavnozakladnih listov (Reichs-
Berke , brada Na ni u sm
modre zalšajo
glave
V $
nju snegbbelih rokah zlati perstani blišé S tim orožjem eden vstane, se po rožicah ozira
i
echatzscheine), ki so bili za bankanote zamenjani, oeitno sožgalo. — Tudi na Horvaškem in Slavonskom so zdaj gruntne bukve vpeljane.
To
zaverže , drugo gleda, nic ne reče, dolgo zbira,
Kar se gizdelin zamakne
m
pred Minko obstoji.
Seminišče učencov na
Dunaji, enako našemu Alojzjevišu, se bo odperlo že pri- Pravi
V njo zabada prav prederzno oborožene oči. Sladkoberbež se priklanja, nje Ijubezni se zročuje
„-7 ------- --------- — ----7 -- -- -r------ r - navi, da dekline mestne po lepoti osramuje ,
hodnje leto; 12 mladenčev se bo izperva va-nj vzelo; Dalje: daje cio pripravljen za ženko svojo jo vzeť
vodstvo stov.
9
semenišča
bo izročeno menihom iz reda L&zari
Teh in tacih šal ovraca Mine ojster ga pogled.
Nasa vlada je prepovedala, da se ne smejo Fantj e vsi, posebno Toncek, so ga gledali po strani:
kose v Valahijo in Moldavo prodajati.— Od rusovsko
55
turske vojske bi imeli danes spet veliko
praznih
novic povedati, ce bi hotíi vse račice vloviti, ki so plavalo te dni po mlakužah časnikarjev ; verjetno je le edino to , da so Rusi en preden kos Silistriške terdnjave
Turkom vzeli; da pa so Rusi S u m lo vzeli, Omer-pašata
Križembavta in matika! proc, deklicem sneg od lani!44 Gizdelin si berke suce , z zobmi škriplje in na to Se k tovaršu tiho vsede , kakor da bi nič ne bio.
Slep
gode
ples se vname, da vse križem kražem peha
Alj v naj veči plesozlobi modri godec gosti neha
9
55
55
Stojt
pi
vi od ples
as ze vam
V • . •
se spociti, men
5
da
od godbe medlim, r gosli kaj dobim44
vjeli, je pa ravno tako prazna, kakor da se je car Nikolaj „če poberal milodare naj poprej bom pri gospodi.
Zato , blaga družba moja, zaprotivna mi ne bodi44
y
odpovedal vladařstvu. Še to ni verjetno, da so Angleži luko Gusta vsvàrn razdjali, kakor se je unidan slišalo ker pozneje novice iz Stokholma nič od tega ne omenijo. Gotovo pa je, ako se smé ministru Grahamu ver jeti, da
55 55 55
Ri go
so angležko-francozke barke izhodnjega in černega morja zaperle. Sliši se od strani, da je rusovsko brodovje 9. dan t. m. se iz
in vse rusovske luke
druge
Pravo tako!44 družba vpije, to se tudi spodobi!44 In zdaj godec gizdelinu svoj kriljak pod nos derži,
Naš gospodiček počasi z žepa vleče zdaj mošnjico. Ko bi Al
55 55 55
pravi
imel drobiža, dal bi, slepec , ti petico če Minka pa poljubi, te , beraške mavhe sin,
y
Ti, mož beseda! koj veržem pri prici ti terd cekin!44 Zdaj se slepec Minki bliža — Minka izza mize vstane,
Kronstadt a na morje podalo. Francozke barke v iz- In gre starčiku naproti — nihčer v sobi se ne gane
hodnjem morju imajo 1200 topov in 14.000 vojakov.
55
Rada
praví
čem poljubit tebe, siromaštva sin.
Na aziatskem bojišču se še zmiraj ni
nič
vaznega
„Bog te sprimi, vbogi slepec !
in zdaj pojdi po cekin44.
primirilo; malo po malem se sprimejo in okrešejo, potem
pa spet nehajo; vreme ondi
v
se
ni za vecjo vojsko dosto
Cela družba v roke ploska, in zamaknjena je v škrica Tukaj ni nobene šale, spraznit mora se mošnjica;
y
7
• r
vgodno bilo.
Princ Napoleon je zdaj glavar v Ca
rigradu; brez njegovega dovoljenja ne počne sultan nič.
Tudi
angležki poročnik v Carigradu
5
lord R e d cl i ffe,
Joj! kak barva ga spreminja, kadar družbi obstojí, Da ne krajcarja v mošnjici razun — desetice ni.
fantalina sta zbežala
Kakor blisk
osramotena
ki je bil dosihmal
glava
Brez da bi bia polič vina kerčmarju popřej plačala.
5
sultanove vlade, bo zavolj raz- Slepců pak po milodaru zbranih fantov in deklin,
pertja z francozkim poročnikom, ki je že Carigrad za- Bab in dedcov v gosli pade — cez namenjeni cekin.
Bernard Tomšič
pustil
5
tudi domů poklican.
Gerškemu kralju ste
pisale angležka in francozka vlada, da mu ne napo-veste vojske, ampak da ga hoćete le obvarovati pogub e, v ktero bi gotovo zašel, če bi poslušal svete gerških rogoviležev. — Tudi španjsko, portugal-
Stol
pri nas miza.
Zastavice

sko in sardinsko vlado
hoćete angležka in
francozka
1. Imamgermeč; ako mi kdo vsega vzame, ne po
na svojo stran dobiti. — Zdaj je zaveza turske vlade z angležko-fra ncozko znana; te vladi se zavežete braniti turško carstvo v Europi in v Azii pred rusovsko silo
znam; ako mi vzame eno zemice,
pa poznam. Kaj je to?
2. Imam škatlico bisera, na večer se raztrese
y
V
y
sklep
y
kako naj se sploh vojskuje, mora poterjen
biti od vojskovodov vsih 3 armad; mir skleniti ne smé
jutro se pobere. Kaj je to?	'f
3. 100 perstov, 100 uohtov, 4 duše
Kaj je to?
y
pa 5
or
lav.
nobena stran brez vednosîjo in dovoljenja druge
y
po do
Današnjemu listu
končani vojski zapustí vsa angl.-francozka armada Turčijo.
J

pridjana 17. póla 5,občne zgodovinec;
Odgovorni vrednik: I)r. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.