Med revijami. 127 Reprize so bile zadnji čas sledeče: na novega leta dan popoldne Meškova „Mati", zvečer ,,Faust"; na sv. Treh kraljev dan popoldne: ,,Grof Monte C h ris t o", 8. januarja zvečer in 10. januarja popoldne ,, V eleturi st", a dne 24. januarja popoldne Govekar-Parmovi ,, L egi jonarj i ". B. Opera in opereta. Tudi pri operi in opereti smo opažali v zadnjem času neko stagnacijo. Dne 6. januarja zvečer se je ponovil še enkrat ,,Zrinjski", dne 10. januarja se je pela tretjič v sezoni ,,Prodana nevesta", 22. januarja šestič ,,Madame Butterflv", a 24. januarja petič „Carmen". Edina operna noviteta zadnjega časa „ Girofle-Girof la ", ki se je pela 12. in 14. januarja, ni uspela kdovekaj. Dr, Fr. Zbašnik. o o reraaumniio »Planinski Vestnik". Z dejanjem in z besedo deluje »Slovensko planinsko društvo" ne le v prospeh slovenskege planinstva, ampak v pospeševanje zmisla za krasoto prirode sploh ter v dejansko spoznavanje, pripoznavanje in ščitenje lepote naše domovine. Stik med širšo .slovensko javnostjo in med »Planinskim društvom" posreduje društveno glasilo »Planinski Vestnik" že petnajsto leto. S tekočim letom je stopil pred naše občinstvo »Planinski Vestnik" povečan in polepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasote tudi s slikami, in sicer z umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Naj bi pristopilo »Planinskemu društvu" z novim letom mnogo novih članov in sicer pravočasno, da se jim bo moglo postreči s »Planinskim Vestnikom," ki ga dobivajo kot člani zastonj. Letna društvena članarina znaša 6 K, naročnina le na »Vestnik" 4 K na leto. Listu je oskrbljena kakor se nam poroča, bogata poučna in zabavna vsebina. »Slovenska antologija v poljskih prevodih" izide, kakor se nam poroča spomladi. Prevode preskrbi s sodelovanjem našega sotrudnika g. Moleta, ki napiše knjigi tudi literarno-historičen uvod, modern poljski pesnik. „Šwiat SIowiai'iski" je priobčil v prosinčevi številki med drugim simpatično pisan članek o Primožu Trubarju in oceno nedavno izišle brošure A. L. Szvmanskega »Med Slovenci," kateri očita premalo objektivnosti in sicer po vsej pravici. V. M-e. f Vela Nigrinova. Silvestrovega dne preteklega leta je v Belgradu po dolg mučni bolezni zatisnila oči v večno spanje umetnica po volji božji, ena najboljših glediških igralk, kar smo jih imeli Slovenci, Vela Nigrinova. Vela Nigri nova kot umetnica ni bila znana in čislana samo v Belgradu, kjer si je stekla v teku svojega več kot petindvajsetletnega delovanja osobito kot tragedinja za srbsko gledišče nevenljivih zaslug, temveč tudi med Čehi, Nemci, Lahi in Francozi, da ne omenjamo nas Slovencev, med katerimi je začela svojo karijero. Kako priljubljena je bila med brati Srbi, se je videlo zlasti ob njeni bolezni, ko je bila ves čas predmet najiskrenejših simpatij. Vest o njeni smrti pa se je sprejela z odkritosrčno žalostjo na vsem slovanskem jugu. Bodi ji časten spomin!