VZGOJNI ZAVODI - STANJE IN PERSPEKTIVE * VINKO SKALAR in ALENKA SELIH ** Pričujoči zapis o problemih vzgojnih zavodov in vzgoje disoci- alnih mladostnikov v vzgojnih zavodih temelji na elaboratu "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladost- nikov z motnjami vedenja in osebnosti v SR Sloveniji". V prvem delu predstavljamo elaborat, njegov nastanek in okvirne vsebi- ne v njem, v drugem delu pa predloge in stališča, kako bi od- pravili pomanjkljivosti in izboljšali sedanje stanje. I. Priprava elaborata Ob predložitvi elaborata "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti v SR Sloveniji" se nam zdi umestno ha kratko razložiti, od kod in kako so nastale pobude zanj, pojasniti njegov namen ter opisati, kako je potekala njegova priprava. 1. Pobudo za pripravo takega poročila je dala Republiškemu komi- teju za zdravstveno in socialno varstvo SRS komisija za izvrše- vanje vzgojnih ukrepov, ki je bila ustanovljena pri tem komite- ju po nekajletnem premoru junija 1979. Ko so člani komisije 3o. 1.1980 razpravljali o aktualnih problemih zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti (MVO), so meni- li, da gre za področje, ki je bilo zlasti v zadnjih letih (pri- bližno 1972-1980) deležno izredno majhne družbene in strokovne pozornosti. * Povzetek elaborata "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnos- ti v SRS, Inštitut za kriminologijo, Ljubljana, 1983, A.šelih je avtorica besedila od strani 1-6, V. Skalar pa od strani 7-17- ** Vinko Skalar, diplomirani psiholog, doktor znanosti, izredni profesor obče pedagogike v okviru internatske vzgoje s peno- logijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Aškerčeva 12 Alenka Šelih, diplomirana pravnica, doktorica znanosti, red- na profesorica kazenskega prava, Pravna fakulteta,Ljubljana, Trg osvoboditve 11 - 2 - V zavodih in pri obravnavanju populacije z MVO pa se je med- tem nakopičilo mnogo odprtih vpraSanj, ki bi jih bilo treba vsaj začeti reševati. Člani komisije so menili, da bi bilo primerno predlagati Re- publiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo SRS, naj da pobudo in naj finančno omogoči delo posebne delovne skupine, ki bi proučila, kakšna so vsebinska izhodišča vzgoj- nega dela zavodov, ki obravnavajo mladino z MVO ter v kolik- šni meri so skladna s strokovnimi zahtevami in z družbenimi razmerami. Ista delovna skupina naj bi izdelala tudi predlog o usmeritvi tega dela v prihodnje (za približno 10 let). Na podlagi takšne usmeritve naj bi delovna skupina izdelala tu- di elaborat o morebitnih potrebah po spremembi, dopolnitvi ali razširitvi sedaj obstoječe mreže zavodov v Sloveniji. Us- trezni organi pa naj bi ta stališča primerno in v skladu z možnostmi vključili v srednjeročni in dolgoročni program raz- voja svojih dejavnosti. Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SRS je vzbudil zanimanje pri republiškem komiteju za vzgojo in izo- braževanje ter telesno kulturo SRS, tako da sta se oba komi- teja odločila podpreti pripravo poročila, katerega delovni naslov je bil "Vsebinska izhodišča za usmeritev vzgoje in izobraževanja vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mla- dostnikov v vzgojnih zavodih v SR Sloveniji". Izdelavo po- ročila sta zaupala Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fa- kulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.* Delovno skupino so sestavljali: Imperl Franc, dipl.psiholog, VZ Logatec, Ivanuša Ivo, sociolog, VZ Planina, Kobolt Alenka, dipl. psiholog, VZ Smlednik, Kociper Štefan, socialni delavec, VZ Lo- gatec, Kos-Mikuš dr. Anica, zdravnik-pedo-psihiater, Svetovalni center Ljubljana, Skalar dr. Vinko, izredni profesor, Pedagoško-znanstvena enota za pedagogiko Fi- lozofska fakulteta, Selih dr. Alenka, redna profesorica Pravne fakultete v Ljubljani in sodelavka Inštituta za kriminologije, Skoflek Ivan, dipl. defektolog, profesor Pedagoške akade-dje. Gradivo za K?D za mladoletnike je prispeval Branko Gartner, dipl. psih. upravnik tega doma. Delo delovne skupine sta vodila dr. Vinko Skalar in dr. Alenka Šelih. - 3 - Izdelava poročila je potekala v več fazah. V pripravljalni fazi snfo zbirali dokumentacijsko gradivo in ga študirali. Hkrati pa je Inštitut za kriminologijo začel pripravljati - ob vsestran- ski pomoči študijske skupine sekcije za MVO Društva defektolo- gov Slovenije - posvetovanje o vsebinskih izhodiščih zavodske vzgoje mladih z MVO v SR Sloveniji. Zasnovo poročila so člani delovne skupine začeli pripravljati jeseni 1981. V okviru tega dela so obiskali tudi vse vzgojne zavode v Sloveniji, poleg tega pa še Dom Malči Beličeve v Lju- bljani, Prevzgojni dom v Radečah, Prehodni mladinski dom v Ljubljani, Mladinski dom v Framu ter Sprejemališče v Mariboru. Zapisnike s teh obiskov so člani delovne skupine uporabili pri sestavi poročila. Prvo različico poročila je Inštitut za kriminologijo poslal vsem zainteresiranim organom, institucijam ter posameznikom s prošnjo, da v določenem roku izrazijo o poročilu svoja sta- lišča, pripombe in predloge. Delovna skupina je prejela dokaj številna mnenja, kritične pri- pombe in predloge.* Najbolj celovit pretres poročila pa je prav gotovo pomenilo posvetovanje o njem, ki ga je decembra 1982 or- ganizirala sekcija za MVO Društva defektologov Slovenije v Izo- li. Prispele pripombe in predloge so člani delovne skupine obravna- vali na dveh skupnih sejah ter ugotovili, da so te pripombe in predlogi opozorili na nekatere pomanjkljivosti poročila, zaradi česar so poročilo dopolnili. Večino pripomb in predlogov so čla- ni komisije sprejeli ter vključili v končno različico poročila. * Poslali so jih: VZ Logatec, VZ Smlednik, KPD za mladoletnike v Celju, Zavod SRS za šolstvo. Pedagoški inštitut. Javno to- žilstvo SRS, Višje sodišče v Kopru, prof. dr. Katja Vodopivec- Pravna fakulteta, dr. Franci Brine, Inštitut za kriminologijo, KoT.isija za izvrševanje vzgojnih ukrepov pri Republiškemu ko- miteju za zdravstveno in socialno varstvo SRS, Društvo defek- tologov, sekcija za MVO. - u - Redakcijo dokončne različice sta opravila V. Skalar in A. Selih. II. Povzetek vsebine elaborata Poročilo je razdeljeno na tri dele: prvi del obsega analizo se- danjega stanja, drugi del oceno sedanjega stanja, tretji del pa izhodišča in usmeritve za delo v prihodnje. Poročilo smo želeli vključiti v širši družbeni okvir, zato v prvem delu (analiza sedanjega stanja) obravnavamo najprej dru- žbena in pravna izhodišča za obravnavanje skupine mladostnikov z MVO, ki so oddani v zavod. Poročilo nato razčlenjuje življenj- ske in delovne pogoje v zavodih ter temeljne značilnosti popu- lacije gojencev (splošne in vedenjske značilnosti, rizični del populacije). Ker smo sestavljalci poročila izhajali iz dejstva, da ravnanja zavodov z otroki in mladostniki ni mogoče obravna- vati, ne da bi pri tem upoštevali tudi detekcijo, diagnozo in triažo, se eno izmed poglavij v prvem delu ukvarja s temi tre- mi vprašanji. Bistvenega pomena za prvi del poročila je poglav- je, ki se ukvarja z vsebinskimi izhodišči vzgojnega dela. Pri tem so avtorji obravnavali analizo vzgojnih konceptov, smotrfe vzgoje in prevzgoje, vsebinska področja vzgojnega dela v funk- ciji vzgojnih dejavnikov, metode vzgojnega dela, pedagoške di- menzije vzgojne skupine, odmaknjenost in vraščenost vsebin vzgojnega dela v realno življenjsko okolje in podružbljanje vzgoje (zaprtost in odprtost zavoda, razmerje med zavodom in družino gojenca, razmerja med zavodi in organi družbenega nad- zorstva ter širšo družbeno skupnostjo); v to poglavje pa smo vključili tudi vprašanja o delu in nalogah študijske skupine sekcije za MVO Društva defektologov Slovenije. V prvi del poročila sodijo še vprašanja, ki se nanašajo na posebnosti kazensko-pobol j sevalnega doma za r.ladoletnike in zaporov v Celju. V teir. kazensko-pobol j ševalneiri zavodu se nam- reč izvršuje kazen mladoletniškega zapora, to pa je sankcija, - 5 - V okviru tretjega dela so posebej razčlenjena izhodišča za načrtovanje vzgojnega in prevzgojnega dela v vzgojnih zavo- dih. Poročilo govori o ciljih oddaje v vzgojni zavod ter načelih za oblikovanje vzgojnega in prevzgojnega dela in se opredeljuje glede trajanja vzgojnega ukrepa. Na podlagi teh splošnih izhodišč poročilo razčlenjuje vprašanja, povezana z vrstami ter velikostjo zavodov v Sloveniji ter opredelju- je njihove možne funkcije v prihodnosti. Na enak način je obdelano tudi vprašanje vloge KPD za mladoletnike v Celju. Poročilo daje tudi predloge za bolj sistematično in enotnej- še diagnosticiranje in triažiranje, posebej pa se ustavlja ob alternativnih oblikah zavodske vzgoje. Ob tem je treba poudariti, da gre za alternativnost vsebin vzgojnega dela in ne za alternativnost vzgojnih zavodov. Vsebine vzgojnega dela v teh oblikah pa so take, da lahko, pri določenem deležu za- vodske populacije dosežejo boljše ali vsaj take rezultate, kot jih dosegajo vzgojni zavodi, vendar brez negativnih posledic, ki so bolj ali manj nujen spremljevalec zavodskih tretmajev. V okviru alternativnih oblik poročilo obravnava stanovanjsko skupnost, dislocirano stanovanjsko skupino, stanovanje mla- dostnika s prostovoljnim sodelavcem, stanovanjsko skupino v zavodu, poldnevne in kratke tretmaje, tretmaje na domu vzgo- jitelja, oddajo v dom za učence, oddajo v dom za učence s posebej vodeno skupino ter rejo in posvojitev. Tako kot prvi in drugi del poročila govori tudi tretji o prob- lemih usposabljanja vzgojiteljev ter posebej o usposabljanju vzgojiteljev v prihodnje. Posebno pozornost posveča organizaciji posebne svetovalne in strokovne skupine. Zadnji dve vprašanji v tretjem delu se nanašata na vlogo štu- dijske skupine sekcije za MVO Društva defektologov Slovenije ter na raziskovalno in inovativno dejavnost na področju za- vodske vzgoje v Sloveniji. - 6 - ki je po marsikaterih značilnostih podobna vzgojnim ukrepom. Zato smo sestavljalci poročila sodili, da je prav, da vklju- čimo v poročilo tudi vprašanja, ki so v zvezi ziizvrsevanjem te kazenske sankcije. Drugi del poročila se nanaša na oceno sedanjega stanja. Pri tem smo sestavljalci najprej razčlenili pomanjkljivosti za- vodske vzgoje v svetu in pri nas. Poročilo pri tem najprej razčlenjuje posledice zavodske vzgoje za gojence (hospita- lizem, dvoličnost v značaju, prilagojenost na zavod, sovna- žen odnos in odnos nezaupanja do avtoritet, sprejemanje sub- kulturnega vrednostnega sistema, negativna podoba o samem sebi), nato pa razčlenjuje domnevne vzroke za takšno stanje (stigmatizacija, infekcija, gneča in pomanjkanje zasebnosti, avtoritativno-hierarhični odnosi med vzgojnim osebjem in go- jenci). Poročilo nato podaja oceno stanja na področju zavod- ske vzgoje v SR Sloveniji ter se v zvezi s tem dotika nas- lednjih vprašanj: lokacija zavodov, zgradbe in prostori, ka- pacitete, populacija gojencev in diferenciacija vzgojnih za- vodov, teoretične koncepcije vzgojnih zavodov, kadrovski problemi, družbeni položaj vzgojnih zavodov. Ta vprašanja so - podobno kot v prvem delu - tudi v drugem delu posebej opre- deljena za KPD za mladoletnike in zapore v Celju. Drugi del poročila ocenjuje tudi usposabljanje strokovnih delavcev v okviru podiplomskega študija ter v zvezi z izobraževanjem in. izpopolnjevanjem ob delu. V tretjem delu poročila so podana izhodišča ter usmeritve de- la v prihodnje. Poročilo najprej razčlenjuje domnevna druž- bena gibanja v Sloveniji do leta 2000, ki bodo relavantna za deviantno ravnanje mladih. Poročilo se zavzema za enovit pris- top in enovito urejanje temeljnih pravnih vprašanj zavodske vzgoje ter za enako urejanje ne glede na to, ali gre za oddajo v zavod, o čemer odločajo sodišča. - 7 - III. Predlogi za dopolnila in spremembe Predloge v zvezi z zavodskim obravnavanjem disocialne mladine v prihodnje kot z odpravljanjem sedanjih pomanjklji- vosti zavodov za usposabljanje bomo podali v 7 točkah. Teme- ljijo na analizi naših vzgojnih zavodov, ki jo je opravila delovna skupina, pa tudi na emalizi domače in tuje strokovne literature. Tu smo bili pozorni predvsem na sodobne strokovne in organizacijske rešitve in trende pri obravnavanju disocial- ne mladine. Upoštevali smo tudi povratno informacijo strokov- nih delavcev in družbenopolitičnih dejavnikov na elaborat, pri čemer imamo v mislih številne pisne pripombe, ki so nam jih po- slali posamezniki in ustanove, in za zaključke in sklepe s pos- veta v Izoli, dne 9. - 11. decembra 1982, ki ga je organiziralo Društvo defektologov SR Slovenije, sekcija MVO. 1. Kakšne zavode potrebujemo oziroma za kakšne zavode bi se kazalo v prihodnje zavzemati? V nasprotju s prevladujočimi stališči v svetu pred leti,da so vzgojni zavodi tembolj ustrezni, čimbolj so kategorizirani in specializirani, se danes zavzemamo za čimmanj specializirane zavode in za čimmanj dosledno izpeljano kategorizacijo in kla- sifikacijo vzgojnih zavodov. Zavodi naj bi bili majhnih kapa- citet (največ do 5o mladostnikov), skupine znotraj zavoda naj bi bile heterogene in ne homogene, gojence naj bi pošiljali v zavode z upoštevanjem regionalnega načela, da bi bili kolikor mogoče blizu družini in svojemu naravnemu okolju. To so pogoji, s katerimi se želimo izogniti segregaciji in stigmatizaciji in ustvariti v ustanovah čimbolj ugodno vzdiiSje za realizacijo vzgojnih in prevzgojnih ciljev. - 8 - Zavodskih kapacitet v prihodnje ne bi kazalo povečevati, pa tudi ne zmanjševati, vendar pa bi morali v njih ustvariti, nor- malne pogoje za delo. Vzgojni zavodi so večji del v starih, neprimernih, dotrajanih zgradbah. Treba bi jih bilo temeljito prenoviti, v nekaterih primerih bi bile bolj gospodarne novo- gradnje kot pa adaptacije. Dobro bi bilo proučiti možnost prelitja sredstev, ki se zbirajo za gradnjo dijaških in štu- dentskih domov. Urediti bi bilo treba status mladinskega doma v Framu in Mla- dinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani. Oba sta sedaj občin- ski ustanovi, postala pa naj bi republiški, razen tega bi bi- lo potrebno v obeh uveljaviti normative, kot veljajo za vzgoj- ne zavode. Dogovoriti bi se bilo treba o namembnosti Prehodne- ga mladinskega doma v Ljubljani, ki že dolgo ni več samo diag- nostična triažna ustanova, in pa razmisliti, ali ne bi bilo bolje PD Radeče iz pravosodnega resorja prestaviti v resor zdravstva in socialnega uarstva, ki je ustanovitelj tudi vseh drugih vzgojnih zavodov. Različen status nekaterih ustanov za obravnavanje disocialne mladine, kot tudi različen način fi- nanciranja in drugačni normativi, vse to predstavlja oviro, da bi vzgojne in prevzgojne ustanove gradile svoje strokovno delo na enakih načelih in v enakih strokovnih okvirih. Enotna, uskla- jena, centralno vodena in v enoten sistem povezana politika vzgojnih zavodov bi prispevala k večji učinkovitosti in kvali- teti strokovnega dela v njih. 2. Problem diagnosticiranja in triažiranja Za učinkovito diagnosticiranje na področju MVO bi bilo treba izoblikovati merila, veljavna za vso republiko. Kazalo bi tu- di poenotiti in dodelati kriterije za oddajo otrok in mladost- nikov v prevzgojne ustanove. - 9 - Prav tako se kaže potreba po poenotenju diagnostičnih postop- kov v smislu večje celovitosti in temeljitosti. Strokovni de- lavci bi se morali sporazumeti tudi o enotni klasifikaciji MVO. Potrebni sta tako stacionarna kot tudi ambulantna diagnostika. Prednost ambulantne je, da je cenejša in da jo lahko opravimo v mladostnikovem naravnem okolju, stacionarna pa pride v poš- tev, kadar zaradi hujše motenosti mladostnikov ambulantni na- čini niso možni. Zato bi bilo treba del kapacitet sedanjega PMD v Ljubljani še vedno nameniti za potrebe diagnosticiranja, Za ambulantno diagnosticiranje bi bila smotrna in najbolj gos- podarna regijska organizacija strokovnih timov, ki pa naj ne bi bila preveč razdrobijena i morda bi lahko to nalogo prev- zeli že formirani strokovni tirni (npr. v svetovalnih centrih) 3. Usposabljanje in usmerjeno izobraževanje Problemi usposabljanja mladostnikov v vzgojnih zavodih zade- vajo le zavode za adolescente, to je Vzgojni zavod v Logat- cu, Vzgojni zavod v Slivnici, Dekliško vzgajališče v Višnji gori in pa Prevzgojni dom v Radečah. Zmogljivost teh insti- tucij je čez 300 gojencev, trenutno pa jih je približno 200. Pred uveljavitvijo Zakona o usmerjenem izobraževanju so bi- le možnosti usposabljanja gojencev v teh zavodih dokaj ugo- dne. Večinoma so se usmerjali v poklicne šole, ki so imele dvakrat na leto štirimesečni tečaj, med ;enim in drugim te- čajem pa so bili gojenci vključeni v proizvodno delo. V pro- ces usposabljanja so se gojenci lahko vključili dvakrat na leto, in sicer ob začetku šolskega leta in ob začetku let- nega semestra. Poklicno šolo je bilo mogoče končati v šestih - lo - mesecih. Zahtevnost v teh šolah je bila relativno;.nizka. To po- meni, da je lahko gojenec končal poklicno šolo, ko je bil v za- vodu, kajti poprečna doba bivanja gojencev v njem je že celih 10 let, 18 mesecev. Glede na majhno zahtevnost so gojenci poklic- no šolo večinoma končali. Upoštevati je treba, da so mnogi med njimi intelektualno insuficientni, vzgojno in šolsko zanemarje- ni, brez minimalnih delovnih in učnih navad. V osnovni Soli so bili večinoma neuspešni tudi zaradi vedenjske motenosti, zaradi česar jih je izredno težko motivirati za delo v šoli, še zlasti, če je zahtevno. Pri gojencih v vzgojnih zavodih je bilo povsem običajno,da v času usposabljanja niso dolgo vzdržali pri izbra- nem poklicu, pač pa so ga zamenjali vsaj enkrat, včasih tudi dvakrat. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja so se pojavili številni prob- lemi, prej dokaj fleksibilen sistem usposabljanja, prilagojen zavodski populaciji, je bil porušen. Težava je že v tem, da mora gojenec, ki je bil napoten v zavod oktobra meseca, čakati do naslednjega septembra, da se l^iko vključi v program. Tako ne bi mogel v 18 mesecih, kot je poprečna doba bivanja gojencev v tascB^u, dokončati niti enega letnika. Seveda je Se ena težava: kaj početi vse te mesece z gojencem, ki ga ni mogoče nikamor usmeriti in vključiti. Polni program SUI so za populacijo mladine v vzgojnih zavodih prezahtevni. Tudi če bi v posameznih primerih mladostnik imel subjektivne pogoje, da se vključi v program, bi mu po odpustu iz zavoda le s težavo uredili nadaljnje ustrezno šolanje. Za zavodske gojence pridejo torej v poštev le skrajšani programi in pa usposabljanje ob delu, s čimer je seveda dodatno poudar- jena obrobnost in manjvrednost skupine. Zaprte so jim tudi možnosti za rehabilitacijo in vključitev v okolje. To velja Se zlasti za tiste, ki imajo drugačne sposobnosti in drugačne aspiracije. - 11 - Problem je tudi, da doslej še niso bili oblikovani skrajšani programi za vse poklice, za katere so se prej usposabljali gojenci v vzgojnih zavodih. S tem se je Število potencialnih poklicnih profilov zožilo, čeprav so bili že prej maloštevil- ni. Za dekleta v Višnji gori je nastal problem usposabljanja za gostinske poklice. Izražen je bil pomislek, češ da delin- kventnih in osebnostno neurejenih deklet ne bi kazalo usmer- jati v gostinstvo, ker jim ni mogoče zaupati. To je prispe- vek k še večji stigmatizaciji in marginalnemu položaju deklet z MVO, čeprav za tak odnos v preteklih dvajsetletni praksi ni bilo nobenega argumenta. Usposabljanje ob delu je vprašanje, zase, ker v delovnih orga- nizacijah preprosto ni mogoče dobiti delovnih mest. Problem je prav nerešljiv za tiste mladoletnike, ki ne vzdržijo pri iz- branem poklicu in ga želijo zamenjati. Logatec, Višnja gora in Radeče delno rešujejo problem z internimi delavnicami, v prav katastrofalnem položaju pa je Vzgojni zavod v Slivnici, ki nima internih delavnic, pač pa se gojenci zaposlujejo v L 10 km oddaljenem Mariboru. »». Alternative zavodske vzgoje Pri preventivi mladinskega prestopništva, kot tudi pri obrav- navanju disocialnih mladostnikov, že ves povojni čas opažamo težnjo k večji diferenciaciji sankcij, k večjemu izboru nein- stitucionalnih ukrepov oziroma k iskanju alternativnih možnos-,^ ti zavodske vzgoje. Te premike bi lahko pripisovali deloma vplivu naprednih humanističnih gibanj v zvezi z obravnavanjem deviantnih osebnosti, deloma pa vse bolj glasni in prepričlji- vi kritiki na račun obravnavanja delinkventne mladine v zavo- dih. Zavodom in zavodski vzgoji se očita, da je draga in po- meni hudo finančno breme za vsako družbo ter da je neučinkovi- ta in da ne daje pričakovanih rezultatov. Ne glede na upravičen - 12 - kritičen odnos do zavodske vzgoje se zavodom tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, vendar pa kaže iskati in razvijati ce- nej Se in učinkovitejše rešitve. Se posebej zato, ker mladin- sko prestopniStvo naraSča in bi nas zavodska vzgoja, kot edi- na alternativa obravnavanja deviantov, privedla v slepo ulico. V svetu so se uveljavile Steviln« alternativne oblike, kot npr. stanovemjske skupnosti, dislocirane stanovanjske skupine, sta- novanja deviantnih mladostnikov skupaj s prostovoljnim delav- cem, poldnevni tretmaji, kratki tretmani in pa večja aplikaci- ja posvojitev, reje, poldnevnega in celodnevnega varstva. Vse navedene oblike bi bilo mogoče razvijati tudi pri nas, z neka- terimi imamo že nekaj izkuSenj, vendar pa bi kazalo še posebej razmišljati o tem, kako uporabiti proste kapacitete v dijaških domovih za neunestitev in obravnavanje disocialnih mladostnikov, morali pa bi razvijati tudi različne variante delovanja prosto- voljnih delavcev. Vključevanje prostovoljnih delavcev v obrav- navanje deviantnih in delinkventnih mladostnikov v njihovem na- ravnem okolju, posamično ali skupinsko, v okviru strožjega nad- zorstva in izvajanja vzgojnega ukrepa disciplinskega centra, v stanovanjskih dislociranih skupinah in v samih vzgojnih zavodih, se je že doslej izkazalo kot izjemno učinkovito, strokovno neo- porečno in ekonomično. Smotrno bi bilo tudi izvajati kratke in popoldnevne tretmaje v okviru nekaterih vzgojnih zavodov, v do- movih učencev, na centrih za socialno delo in morda tudi v šo- lah. Učinkovita in še zlasti dolgoročnejša naložba bi bila bol- je razvejana in strokovno vodena mreža rejništva in to ne le na vasi, pač pa tudi v mestih, pri posvojitvah pa bi -kazalo pos- tavljati manj ovir. 5. Usposabljanje kadrov za delo z disocialnimi mladostniki. Delo z disocialno mladino, bodisi na področju prevencije ali pa na področju obravnavanja v vzgojnih zavodih, je strokovno zahtevna in družbeno odgovorna naloga. Niti v svetu niti pri nas ni sporno, da bi bili leihko kos tem nalogajn ustrezno - 13 - usposobljeni specialni pedagogi ha visokbšolski-ravni. V SR Sloveniji je bilo mogoče doslej pridobiti ustrezno special- no pedagoško izobrazbo le na višji stopnji, čeprav pravilnik iz leta 1978 predvideva za delo na tem področju poleg višje tudi visoko specialno pedagoško izobrazbo. Anomalijo bi lah- ko odpravili s tem, da bi priznali oddelku za pedagogiko - domska smer, status kadrovske šole, pred tem pa bi bilo treba študij na tem oddelku programsko izpopolniti in kadrovsko okre- piti. To bi bila najkrajša in najbolj gospodarna pot. Tako bi začeli tudi v SR Sloveniji usposabljati kadre za delo z diso- cialno mladino na visokošolski ravni. Sicer bomo čalali do leta 1990 in Se dalje. Odpreti v Sloveniji možnost visokošol- skega študija ortopedagogike bi ne bilo pomembno le zaradi ustvarjanja ustreznih kadrovskih potencialov, pač pa tudi za- radi razvoja stroke. Glede na heterogenost populacije mladostnikov v vzgojnih za- vodih se zdi neupravičena zahteva, da je ustrezna izobrazba za vzgojitelje v vzgojnih zavodih le specialna pedagogika. V praksi so se kot strokovni delavci na tem področju obnes- li tudi psihologi, socialni delavci in sociologi. Tem profi- lom tudi v prihodnje ne bi bilo smiselno zapirati poti v vzgojne zavode, prav pa bi bilo, da bi jim predpisali obvez- no dopolnilno izobrazbo iz specialne pedagogike. Za starejše pedagoške delavce v vzgojnih zavodih, ki nimajo ustrezne specialno pedagoške izobrazbe, bi morale kadrovske šole organizirati dopolnilno izobraževanje. Vsi pedagoški delavci v vzgojnih zavodih bi se morali vključe- vati tudi v permanentno izobražev^mje. Programi permanentnega izobraževanja bi morali obsegati specialna znanja za obravna- vanje otrok in mladostnikov z MCD, organikov, nevrotikov. - 11* - psihotikov in drugih t.i. rizičnih primerov. V ta namen naj bi Društvo defektologov (Sekcija za MVO) predložilo posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev ustrezen pro- gram za financiranje dodatnega in permanentnega izobraževan- ja. To naj bi bila prehodna oblika izobraževanja, dokler ne bi bil dokončno organiziran študij na drugi stopnji. Pri usposabljanju pedagoških delavcev za delo z ailadino z MVO bi bilo treba zasnovati Širok profil pedagoga - vzgoji- telja, ki bi lahko uspešno deloval tako v vzgojnem zavodu kot tudi v doaovih srednjega usmerjenega izobraževanja, do- movih oziroma zavodih za posebne kategorije motenih in pri- zadetih, kazenskih ustanovah, v študentskih domovih, mladin- skih klubih, jKjdaljšanem'bivanju in celodnevnem varstvu in podobno. Tako je bil zamišljen profil mladinskega vzgojitelja pri snovanju študija pedagogike na Filozofski fakulteti. Tak koncept usposabljanja bi bil smotrn iz mentalno higienskih razlogov. Specialni pedagogi naj ne bi bili prisiljeni vse življenje delovati le na ožjem strokovnem področju, ki je psihično izjemno obremenjujoče. S takim konceptom bi pre- segli tudi umetno delitev na pedagoge, ki se usposabljajo za delo z motenimi in prizadetimi, in pa na pedagoge, ki se usposabljajo sa delo z "normalnimi" otroki in mladost- niki. 6. Potreba po ustanovitvi republiškega svetovalno-nadzor- nega organa za vzgojne zavode Družbena skrb, ki jo posvečamo zavodski vzgoji otrok in mla- dine z motnjami vedenja in osebnosti, je premalo sistematič- na, razni poskusi nudenja strokovne pomoči vzgojnim zavodom pa so premalo usklajeni. Posledice takega stanja se kažejo v neenotnih teoretično-konceptualnih izhodiščih vzgojnega - 15 - in prevzgojnega dela v vzgojnih zavodih, pomanjkljivi samo- upravni ureditvi tega področja in nenazadnje tudi v raznih ekscesnih dogodkih v posameznih vzgojnih zavodih z-neprijet- nimi: zapleti in odmevi v strokovnih krogih ter širši javnos- ti. Zato predlagajno ustanovitev posebnega centralnega svetovalno- nadzornega organa (skupine) za področje dela vzgojnih zavodov pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter teles- no kulturo ali pri Zavodu SRS za šolstvo, ki naj v prihodnje usklajuje delo slovenskih vzgojnih zavodov, pomaga pri na- daljnjem snovanju dela v vzgojnih zavodih v skladu s sodob- nimi strokovno-tehničnimi dognanji na področju vzgoje in prevzgoje otrok z MVO ter v skladu s splošnimi humanitarnimi načeli naše družbe, pomaga pri realizaciji teh konceptov, nu- di svetovalno in človeško pomoč v vodstvu in osebju vzgojnih zavodov, skrbi za ustrezno pravno-upravno ureditev področja dela vzgojnih zavodov in končno izvaja tudi vse oblike uprav- no-pravnega nadzora nad njihovim delom. Svetovalna vloga takega organa se ne bi smela ločevati od nadzorne, poudarek pa bi moral biti predvsem na njegovi sve- tovalni funkciji. Nujna je pravzaprav vzpostavitev čim bolj- še komunikacije med svetovalno-nadzornim organom in vzgojni- mi zavodi. Komunikacija nikakor ne bi smela biti administra- tivno-birokratska, ampak bi se morala odvijati predvsem v obliki neposrednih osebnih stikov in po principih kar se da horizontalnega odnosa demokratičnega načina reševanja vseh tekočih problemov. Skupino bi morali sestavljati ugledni strokovnjčiki na področju zavodske vzgoje, ki naj bi si med • zavodskimi delavci ustvarili avtoriteto s kvalitetnim stro- kovnim delom, vendar pa bi morala imeti skupina tudi pooblas- tila za administrativne posege. Glede na obseg dela bi bilo smotrno, da bi bila to profesionalna skupina, v kateri naj bi - 16 - imeli sodelavci polni delovni čas, sestavljena pa naj bi i.: bila iz različnih strokovnih profilov, in sicer: pedagoga, psihologa, socialnega delavca in pravnika. 7. Raziskovanje in inovativna dejavnost Raziskovalnemu delu naj se v prihodnje posveti ustrezna pozornost. Dosedanja praksa je pokazala, da zavodi sami niso sposobni prevzeti večjih raziskovalnih projektov. Do sedaj je na tem področju delal le Inštitut za kriminologi- jo (Eksperiment v Logatcu), Pedagoški inštitut, ki bi bil primeren nosilec tovrstnih raziskav, pa se v to delo dos- lej ni vključeval. Treba je razmisliti o tem, da naj bi raziskovalno delo vodila neka institucija ali strokovna skupina. Prav tako bi bilo primerno vključiti v posamezne raziskave strokovne delavce vzgojnih zavodov. Zavodi še posebej pogrešajo katamnestične raziskave odpuš- čenih otrok in mladostnikov, saj vidijo v tem osnovo za analizo vzgojnega dela v zavodih. . V tem trenutku uvrščajo vzgojni zavodi med inovacije pred- vsem nove oblike (razne dopolnitve ali alternative) vzgoj- nega dela. Vsak zavod bi moral razmišljati, katere nove ob- like bi bile možne pri njihovem nadalnjem delu. Za uvajan- je novih oblik so odgovorni tudi republiški organi. Prehodni mladinski dom v Jaršah naj bi prevzel organizacijo in izvajanje kratkotrajnih tretmajev. Razen stanovanjskih skupin naj bi vzgojni zavodi v prihodnje še posebno proučili možnosti posebnih skupin v domovih za učence. - 17 - Predpogoj za ustrezno delovanje novih oblik je pravilna diagnostična in prognostična ocena. Zato je treba vzpo- redno z novimi oblikami vzgojnega dela s populacijo MVO oblikovati tudi kriterije na vključevanje v te oblike. Proučiti je treba možnosti razvijanja dopolnilnih oblik za obravnavo zasvojenih (alkohol, mamila) mladostnikov. Pri tem je pomembno vprašanje, v kolikšni meri naj bi se pove- zovali z zdravstvom. Tudi formalno je treba zagotoviti usklajeno delovanje vseh oblik vzgojnega dela. Tako uskla- jenost bi lahko zagotovila stalna strokovna skupina. Razvijajo naj se alternativne oblike za tiste, ki jim za- vodska vzgoja ni potrebna in pri katerih bi se lahko izog- nili oddaji v zavod. Pri delu z vedenjsko in osebnostno moteno mladino naj se še bolj uvaja sodelovanje prostovoljcev (študentov). Prostovolj- no delo ima svoje mesto v procesu obravnave, predvsem na pod- ročju prostega časa, omogočanja vključevanja v različna oko- lja in pridobivanje pozitivnejših socialnih izkušenj. Z delom prostovoljcev naj se seznani širšo javnost. Prostovoljno delo pa je lahko tudi oblika prakse študentov na kadrovskih šolah.