vzgojitelj Biti 24 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 Poučevanje naravoslovnih predmetov popestrimo z utrinki o različnih pomembnih znanstvenikih iz domačih logov ali iz tujine. Posebej pomembno je, da učencem približamo slovenske znanstvenike – tukaj predstavljam tri – ker s tem pokažemo, da moramo biti ponosni na svojo zgodovino znanosti. Popestrimo poučevanje naravoslovja Boris Kham, prof. fizike in amaterski astronom, ima naziv svetnik. Na osnovni in srednji šoli je poučeval 40 let, sodeloval je v različnih komisijah in pri organizaciji medpredmetnih taborov. Je avtor radijskih oddaj, samostojnih razstav ter vrste strokovnih člankov. Prejel je Slomškovo priznanje za življenjsko delo (DKPS, 2011), priznanje za življenjsko delo na področju poučevanja matematike, fizike in astronomije (DMFA Slovenije, 2014) ter naziv Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2009 (Slovenska znanstvena fundacija). Učencem približajmo znanstvenike Jožef Stefan Pri obravnavi toplotnega sevanja lahko po- vemo nekaj zanimivosti o Jožefu Stefanu, pomembnem fiziku 19. stoletja in edinem Slovencu, po katerem se imenuje fizikalna konstanta. Odkril je zakon sevanja črnega telesa: toplotni tok je sorazmeren s tempe- raturo na četrto [j* = σ x T 4 ]; σ označuje stefanovo konstanto. S pomočjo tega zako- na je prvi pravilno ocenil temperaturo na površju Sonca. Na srednješolskih taborih sem večkrat izpeljal vajo Solarna konstanta in temperatura na površju Sonca, katere se- stavni del je zakon o sevanju črnega telesa. Zavedati se moramo, da je bilo slovensko ozemlje v avstro-ogrski monarhiji in da je Stefan uspel zgraditi kariero, čeprav je bil Slovenec. Poljudnoznanstvene članke in pe- smi je pisal v slovenščini. Bil je direktor fizi- kalnega inštituta na Dunaju, dve leti rektor univerze na Dunaju in še bi lahko naštevali. Za dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, a je ni izkoristil. Jurij Bartolomej Vega Pri obravnavi vodoravnega meta lahko v pouk vnesemo utrinek o baronu Juriju Bar- tolomeju Vegi, fiziku, matematiku, geode- tu, plemiču in topniškem častniku. Doma je bil iz Zagorice na Dolenjskem, živel je v 18. stoletju. Med drugim je zanimivo, da je dobro načrtoval, pod kakšnim kotom naj nastavijo možnarje, da bodo zadeli cilj. Njegovo najpomembnejše delo iz leta 1794 je Zakladnica vseh logaritmov – logaritmov- niki, ki so jih uporabljali širom po svetu. Pred vsesplošno uporabo kalkulatorjev so se uporabljale V egove tablice. Na Luni se po njem imenuje en krater. Ferdinand Avguštin Hallerstein Tretji znamenit znanstvenik slovenskega rodu je Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774), astronom, jezuitski misijo- nar, matematik, zgodovinar, kartograf, pa tudi diplomat, ki je 36 let živel na Kitajskem (tam so ga poimenovali Lui Songling). S svojim raziskovanjem, odkritji in pisanjem je bil eden največjih svetovnih učenjakov svojega časa. V okviru praznovanja stole- tnice Univerze v Ljubljani (UL) so 14. ok- tobra 2019 organizirali okroglo mizo o po- menu Hallersteinovega znanstvenega dela v zgodnjih stikih med Evropo in Kitajsko. Po besedah dekana Filozofske fakultete UL Romana Kuharja je astronom iz 18. stoletja dokaz, da je slovenski prostor omogočal te- melje za znanstveno delo že pred ustanovi- tvijo UL. Ob tem moramo poudariti, da si je dopisoval s sestro Marijo, ki je živela v Lju- bljani; v pismih je poročal o svojem delu in razmerah na Kitajskem. Ta pisma so potem brali v intelektualnih krožkih po Ljubljani, zato lahko rečemo, da je bila tedaj Kranjska seznanjena z najnovejšimi dogodki in Hal- lersteinovim znanstvenim delom. Kopernikova knjiga Ob razlagi heliocentričnega sistema lahko pripovedujemo o Kopernikovi knjigi O re- volucijah nebesnih sfer: da je knjiga prinesla nemir v družbeno dogajanje, saj da Zemlja nenadoma ni več središče sveta, ampak je le drobna frnikola, ki se giblje okoli Sonca; da sta v Sloveniji ohranjena dva originalna izvoda druge izdaje iz l. 1566; da je na svetu ohranjenih le okoli tisoč izvodov omenjene knjige obeh izdaj skupaj; da en izvod hrani NUK, drugega pa frančiškanska samostan- ska knjižnica na Tromostovju v Ljubljani; da smo lahko ponosni, da majhna Slove- nija hrani tako bogastvo. In poudarimo, da iz tega lahko sklepamo, da je bil ta konec Evrope, kjer živimo, seznanjen z najnovej- šimi spoznanji v znanosti. Odzivanje na aktualne dogodke Pri naravoslovnih predmetih je dobro, da se učitelj odzove na razne novice v dnev- nem tisku, da jih predstavi in/ali komen- tira. Take novice so npr. božji delec, ki so ga odkrili v Cernu, petdesetletnica prvega pristanka človeka na Luni, prehod Merkur- ja preko Sončeve ploskve, Lunini in Sončevi mrki. Smiselno je, da se učitelj odzove tudi na takole novico: danes zvečer bosta Mars in Luna na nebu enako velika. To seveda ni res. Samo pomislimo na Sončev mrk; tedaj Luna zakrije Sonce, ker imata isti zorni kot (zorni kot je kot, pod katerim vidimo ne- besno telo). To je možno zato, ker je Luna le 384 400 km oddaljena od Zemlje, Sonce pa je oddaljeno 150 milijonov km. Ob tem moramo povedati še, da je premer Sonca vzgojitelj Biti Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 25 približno 800-krat večji od Luninega. Če se- daj primerjamo Luno in Mars, povemo, da je Mars od Zemlje oddaljen približno 600- krat bolj kot Luna in da je njegov premer le dvakrat večji od Luninega. Iz teh podatkov sklepamo, da Mars ne more nikoli 'izgleda- ti' tako velik kot Luna na nebu. Na take in podobne novice (»super Luna«) je smiselno opozoriti v razredu ne glede na to, ali gre za osnovno ali srednjo šolo. S kritičnim komentarjem raznih člankov v medijih popestrimo in aktualiziramo re- dno učno snov. Tako učence navajamo na kritično gledanje okrog sebe in jim kaže- mo, kako v dnevnem tisku najti informaci- je, razbirati in preverjati njihovo resničnost, ustreznost in relevantnost. Naj predstavim osebno izkušnjo. Da bi učenci odnesli kar največ in da ne bi šla informacija v nič, sem jih pred predsta- vitvijo teme opozoril, da bom v preizkus znanja vključil nekaj osnovnih vprašanj iz obravnavanih člankov. Tako učna ura ni 'propadla'. Med podajanjem sem opazil, da se del dijakov ni trudil, da bi razumeli, zakaj obravnavamo posamezne članke. Rekel bi, da jih nisem mogel motivirati za debato o izbrani temi. Opazil sem, da si je približno 15 % učencev dodatno še kaj zabeležilo. Na vprašanja v testu je dobro odgovorilo pri- bližno 75 % učencev. Analiza odgovorov je pokazala, da se je približno 65 % učencev naučilo bistvene poudarke iz obravnavanih člankov, da pa poglobljene slike o snovi, ki jo prinašajo članki, nimajo. Ali je smiselno vztrajati? Mislim, da je, sploh če to delamo sistematično –tako učence počasi navaja- mo, da so pozorni na novice in zahtevnejše članke. To pa vodi do večje razgledanosti in kritičnosti učencev. V časih učenci postavijo težja vprašanja, npr. kako je z začetkom vesolja (prapok). Tu lahko korektno odgovorimo, da je teorija o prapoku sprejeta, da pa ne znamo odgovo- riti na to, kaj se je dogajalo v prvih trenutkih (v prvih milisekundah) in zakaj je prapok sploh nastal. (Opomba: idejo o prapoku je postavil belgijski jezuit, astronom in ma- tematik Georges Lemaître, 1894–1966.) Učenci lahko 'vrtajo' naprej in načnejo vprašanje Boga. Izkušnje so me naučile, da je najbolje jasno povedati, da je vesolje smotrno, lepo in da v njem vladajo naravni zakoni, da ni naključnosti. Seveda povejmo svoje prepričanje o stvarjenju sveta, vendar tako, da si lahko vsak ustvari svoje mnenje. Naj navedem nekaj misli velikih … Pri Nikolaju Koperniku v njegovi teoriji o sončnem sistemu beremo: »V tej ureditvi najdemo torej občudovanja vredno somer- nost sveta in trdo harmonično povezavo med gibanjem in velikostjo sfer, kakršno je na drug način nemogoče odkriti.« Filozof Janez Janžekovič v knjigi Smisel ži- vljenja piše: »Tudi preprost človek, ne šolan človek, ki ima bistre oči, uvidi, da narava Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 25 Foto: arhiv Boris Kham vzgojitelj Biti 26 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 ni slepo mešanje snovi, marveč, da je v njej marsikaj tako pametno in duhovito zasno- vanega, da daleč prekaša vse, kar je zmožen ustvariti človeški razum.« Zanimiv je tudi pogled v Sveto pismo, zlasti v Knjigo modrosti (npr. Mdr 13,1–9.7,15– 21), kjer najdemo veliko misli o naravi in stvarstvu. Včasih se pojavi vprašanje, kaj pa astrolo- gija. Treba je potegniti jasno ločnico med astronomijo in astrologijo, nujna je te- meljita razlaga. Astrologija ni znanstvena veda, ki bi odkrivala naravne zakonitosti v vesolju, temveč poskuša glede na konfigu- racijo planetov, Lune in zvezd napovedati dogodke v bodočnosti. Astrologi pišejo horoskope. Astronomija pa je veda, ki od- kriva naravne zakonitosti v vesolju. Pre- voljnih misli, zmot in prevar o naravi zvezd, ktera – zvezdarija (astrologija) imenovana – je več stoletij človeku temnila um in okó in ga varala, mesti da bi ga bila razsvetljevala in bistrila, tako da je bila vednost, v ktero se je bila vrinila vraža in sleparija, zaniče- vana in preganjana, da so se stavile razvitku te vednosti ovire dotle, dokler ni človeški um, opiraje se na opazovanje, storjeno brez predsodkov, raztrgal zadušilnih in tesnih oklepov in spoznal, da je zemlja samo pi- čica v prostoru, pa ne njegovo središče, da so zvezde svetovi za-se, ne pa mejniki in znamenja osode ljudi in rodov naše majh- ne zemlje.« Zaključi se z besedami: »Tako si bodemo pridobili pravi vgled v napravo in red svetov in bodemo po njem popravili krive misli preteklih časov.« bi priporočil. Če naloga ne dosega želene ravni, bi učenca pohvalil za trud in se z njim pogovoril. Če bi bil ta učenec potem pri zaključevanju ocene pri predmetu med ocenama, bi zaokrožil navzgor. Korak na- prej so potem raziskovalne naloge učencev, ki jih izdelajo za razna tekmovanja in sre- čanja (npr. Zaupaj v lastno ustvarjalnost). Te so zahtevnejše in tudi od učitelja zahte- vajo večjo angažiranost, ker mora poiskati primerno temo in po potrebi še zunanjega mentorja. Učitelj lahko učenca ob dobri nalogi nagradi pri končni oceni. Svoj potencial učitelj razvija, izraža tudi v krožkih ali raznih projektih, ki razvijajo nje- govo ustvarjalnost, npr. verižni eksperiment – taki so Srečko gre v vesolje (Gimnazija Se- žana), visoka greda na terasi šole (Gimnazi- ja Jožeta Plečnika Ljubljana) ali observatorij na strehi (Gimnazija Nova Gorica). Vse to poživlja učitelja in nanj deluje pozitivno, ker se ukvarja z učenci, ki so bolj navdušeni nad naravoslovjem. Učiteljeva ustvarjalnost na teh področjih potem pozitivno vpliva na redni pouk njegovega predmeta. Nekateri učitelji imajo talent in veselje za poglabljanje znanja in gredo na pot doktorata, a vseeno še naprej delujejo v osnovni ali srednji šoli. Tudi tako dvigujejo kakovost pouka. Vse to je lepo in prav, vendar se moramo zavedati, da učitelj ne more delati vsega. Redni pouk, razredništvo, pripravljanje učencev na različna tekmovanja, mentor- stvo raziskovalnim nalogam, sodelovanje v mednarodnih projektih (in še bi se nabralo) – vse to zahteva svoj čas in vložek energije. Preveč angažiranosti izven rednega pouka škoduje kakovostnemu poučevanju redne snovi. Na prvem mestu je kvaliteten pouk, nato pa pridejo na vrsto druga področja. Učitelj si mora sam odgovoriti, kaj ga poleg rednega pouka spodbuja k ustvarjalnosti in njegovi notranji rasti. Literatura • Janžekovič, Janez (1966): Smisel življenja. Celje: Mohorjeva družba. • Kham, Boris (2002): Viški tabor. V: Fizika v šoli, 8 (2002), št. 1, str. 30–35. • Kopernik, Nikolaj (2003): O revolucijah nebesnih sfer. Ljubljana: ZRC SAZU. • Schoedler, Friedrich (1869): Schödlerjeva knjiga prirode. Ljublja- na: Matica slovenska. • Strnad, Janez (2006). O poučevanju fizike. Ljubljana: DFMA založništvo. • Vega, Jurij (1794): Vollständige Sammlung grösserer logarithmi- sch-trigonometrischer Tafeln.  Leipzig: in der Weidmannischen Buchhandlung. • Verižni eksperiment. Spletni vir, dostopno na: http://www.veri- zni.si/arhiv/. mislimo: kako npr. konfiguracija planetov lahko vpliva na našega duha (notranjost) in napoveduje prihodnost, ki ni snovna? Planeti, Luna in Sonce vplivajo na našo Zemljo z gravitacijo, ki deluje med snovmi, ki imajo maso. Res je, da lahko točno na- povemo, kdaj bo Merkur prečkal Sončevo ploskev, ker poznamo naravne zakone, po katerih deluje celotno osončje. Še en premi- slek ... Kako naj bi mogle vplivati na nas in napovedati našo bodočnost zvezde nekega ozvezdja, če so posamezne zvezde v danem ozvezdju različno oddaljene od nas? Razlago podkrepimo z mislijo astronoma Johannesa Kepplerja: »Lisička astrologija preži skrivoma v hiši, v spalnici, v postelji in navdahne včasih misli, ki jih zapeljejo, ne da bi povedala, od kod so prišle.« V knjigi Knjiga prirode, astronomija (izšla je pred 150 leti) na str. 232 najdemo zelo zanimivo razpravo, ki ostro napade astrolo- gijo (že tedaj so imeli spoznanje!): »Tako je sčasoma nastala ona čudovitna zmes samo- Učiteljeva dodatna angažiranost Pri poučevanju naravoslovnih predmetov se večkrat znajdemo pred vprašanjem, ali v pouk vpeljati seminarske naloge. Takoj se postavita še najmanj dve podvprašanji: Koliko seminarskih nalog naj bo v enem šolskem letu v enem razredu? Kako jih oceniti? Poleg teh ključnih vprašanj je pred nami še vprašanje angažiranosti učitelja pri posamezni nalogi. Za dobro nalogo je ve- liko dela, učitelj pa ima omejeno količino časa in energije. Sam menim takole. Če ima učitelj veselje do mentoriranja takih nalog in če oceni, da bo lahko kakovostno izpeljal učni načrt, predlagam dve ali tri seminar- ske naloge na razred. Učitelj naj oceni dvo- je – pisni izdelek in zagovor. Predlagam, da se seminarske naloge, če že so, oceni s prav dobro ali odlično in da je ta ocena enakovredna ostalim. Razumeti jo mora- mo kot motivacijsko oceno. Nižjih ocen ne Znamka, Jožef Stefan. Foto: arhiv Boris Kham Naslovnica Kopernikove knjige. Foto: arhiv Boris Kham Znamka, Ferdinand Avguštin Hallerstein. Foto: arhiv Boris Kham