St 11.
V Trsta, t soboto 6. februvarja 1886.
Tečaj XL
mg
^flBjHI
m
INOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
-4I>mM trn Mb
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako |r«|« ln aatote o poludne. Cena na we	) Vai dovui ae pošiljajo Uradalitva »vla Terreitte* »Nuova Tlpogra&a;. vsak mara biti
lato je « (rld., la polu leta 3 gld., za žetn leta 1 piti. KO kr. - Posamezna številk«	frankiran. Rokopiai o-ez poiebne vroduoati ae ne vračajo. - /*«rafi (razne vrite naana-
dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Trata po 8*'kr., v Barlol in v Ajdovičtal r>o	j niia in poslanice) ae zarafiunijo po pogodbi - prav cenb; pri kratkih oglasih z drobnimi kr. — reklamacije in knaeraie prejema Opravalitva, vla Tarraata, •Navatlakarnu«.
črkami ae pladnje za vsako bnsedo 2 kr
Po deželnih zborih.
i.
Najprej se nam je ozirati na istrski dež. zbor in posebno na njega .«ejo 1. decembra 1885.
G g. Spinčič in Laginja sta orisala v seji istrskega zbora 7. decembra 1885 stanje isterskih kmetov takovim, kakoršno je v resnici, brez obzira na jedno ali drugo stran, brez strahu, odločno. Rekla sta, da se na-Jim kmetom tako slabo godi, da se mej njimi sliši glas, da bi bilo boljše umreti naglo, nego umirati počasi, pa tega gotovo naš premilostivi cesar nežna, in da bi ona rada, da to izve, ter da zavoljo tega javno to govorita.
Ako tudi nista gg. govornika omenjala oblastnij, koje so največ krive sedanjemu slabemu stanju naših kmetov, vendar so se oglasili zastopniki teh oblastnij, čuteč v sebi, da so v resnici oni krivi, a pred vsem mož, koji se lehko zmatra samooblastnim gospodarjem vsega poČenjanja v Istri. Oglasil se je dr. Amoroso, podpredsednik zbora in podkapitan zemlje ter ves tresoč se, v skrajnej razburjenosti, zolčeč napadal na manjšino. To je oni Amoroso, koji je pred nekoliko leti namerjal s novim milostnim udarcem uničiti jedno hrvatsko občino v Istri; knji je leta 1883 prvi izšel iz zbora, ko se je hrvatski začelo govoriti; koji je leta 1884 izjavil, da večina se ne bode ozirala na hrvatske govore; koji je tudi leta 1885 besnil proti slovanskim zastopnikom tudi 2avoljo tega, ker so slovanski govorili.
Vzdignoli so se tudi trije drugi Slani večine, besnili so tudi oni proti manjšini, nazvavši jih Uskoki in izjavivši, da mrzijo hrvatski jezik ter da to mržnjo vcepijo tudi svojim otrokom. Za krono vsemu temu vz-dignol se je tudi jeden od petih slovanskih zastopnikov. Slovani Istre imajo zabilježiti novega uslcoka v svoje knjige.
Na to sejo s tolikimi prizori ni čuda, da so se ozrli talijanaški listi, hvaleč se ve da večino, posebno pa uskoka in metaje žolč na štiri slovanske poslance.
Želimo se ozreti malo na te list>», naj njihovi dotični članki pokažejo našim čitateljem, kaj naši protivniki pišejo o rečenej seji, naj pokažejo, kako odmevajo v protivniških taborih glasovi te seje.
Bodemo jih sledili kronologiškim redom, kakor so izišli. Prvi se je oglasil list »La Patria« izlazeČi v KopruJastništvo odvetnikadr. Gainbini.
V broju od 10. decembra lanskega leta piše ta list na ta le način : V deželnem zboru so nastali škandali, provzročeni bezobrazno perjidijo zastopnikov hrvatske stranke. Laghigna in Spiucich sta rigala psovke proti deželnemu odboru in večini. Indignacijo na takovo verolomnost (slealt^-beseda debelo tiskana) izkazalo se, ko je in-terpeloval g. Jenko, tretji v glasovitoj
četvorki fil terzo della famigerata qna-driglia). V imenu deželnega odbora je vstal žestoko dr. Amoroso. Podprl ga je Dr. Fragiacomo, im^nujoč hrvatske zastopnike verolomnijemi od barbarskih uskokov. Pozvali so jih tudi gg. Venier in Sbisa. Laghigna je odgovoril, da pošlje prevod svojega govora. Spincich ni rekel ni besede. Vstal je pa in spregovoril cenjeni gospod Crisanaz, ter izjavivši, da pripusti sedaj svoje j osodi štiri hrvatske zastopnike, h kojim se je bil začetkom v dobrej veri pridrulil, rekel, da ni prišel v Poreč, da dela propagando hrvatsko in da spremeni zbor v stolp babilonski. Hrvatski zastopniki, da imajo druge svrhe, on pa slogo vseh Istranov, Italijanov in Slovanov. Konča s Zeljo, da se ta sloga ne moti nera-zloritimi telnjami, koje on iivo oplakuje.
Mi mislimo, da ti in sliČoi primeri onih štirih, koji bi hoteli našo sveto zborsko dvorano obrnoti v pa-lestro agitacij za svrhe, koje niso naše, prepričajo volilce, da Spincich in Laghigna nemarata za njih interese.
Toliko »La Patria«. Mi pa hočemo prideti temu nekoliko besedi.
Stara je beseda, da resnica oči kolje. Resnica, kojo so izrekli slovanski zastopniki o žalostnem stanju isterskih Slovanov v svrhe, da se to stanje zboljša, peče dra. Amoroso, peče ! gospodo veČine, peče tudi omenjeni i list. Ker je v onih govorih vse sama živa resnica, ker nemorejo nič pobiti, zato se služijo z navadnim sredstvom krivcev, sredstvom, koje oni uže delj časa proti Slovanom rabijo, namreč s psovkami in klevetami. Sam pred* sodnik zbora je izjavil, da govorniki manjšine niso nobenega razžalili, z dragimi besedami, da so resnico govorili i tem rešil slovanske zastopnike odgovora na neopravičene napade. Ali tega nečejo povedati talijanski listi, ker bi drugač ne mogli napadati na štiri slovanske zastopnike, ne hvaliti izdajalca.
Patria, nje izdajatelj, Amoroso e tutti quanti, jezijo se na resnice, izrečene po slovanskih zastopnikih tem več, ker so do sedaj delali, kar so hoteli, ne da bi jim kdo kaj prigovoril, in besnijo posebno proti temu, da so te resnice izrečene v slovanskem jeziku, kojega se oni boj6 kakor hudič križa.
Ta jezik bi se po njihovej misli ne smel rabiti v »svetej zborskej dvorani« , kojo je leta 1884. jeden član zbora imenoval »dvorana italijanska« (aula italiana) kakor da bi zbor isterski bil zbor kake dežele italijanske.
Raba tega jezika v deželnem zboru Istre obljudjene po večini se Slovani, ona je po njihovem menenju škandal, brezobraznost, perfidija, verolomnost. Po menenju in prepričanju slovanskih zastopnikov je ta raba naravski nasledek svetega prava, kojega se bodo oni služili, dokler bodo živi. Oni niso zavolj tega brezobrazni, perfidni, ne verolomni. Oni se niso nikdar zaprisegli na uikakov program, na nika-
kovo zastavo, na nič italijanskega. Oni so to, kar jih je Bog dal: Slovani, in kar so uže davno njih predniki, kristijani in podložniki Habsburgo-Lorenov. Kakor takovi se nebodo oni nikdar učili vernosti od ljudi, koji so bili zavoljo svojih govorov, izrečenih v Italiji, odstavljeni od načelništva, in od lističa »La Patria*. Kakova načela ima ta list, kako on ume lojalnost in vernost, naj kažejo dve pesmici, zadržane prav v omenjenem broju. Naslov tem pesmicam je »Tempi dif— ficili«. Prve zadržaj je kratek: Ne poj, pravi vrednik lista pesniku, ker te drugač zaplenijo. V drugej mu ta odgovarja: Pravo imaš, ko mi praviš, naj ne pojem ; ali videč zemljo, koja me je rodila v gnjusnem in sramotnem boju, videč kako se žali moja ljubljena domovina, moje srce se je vspalilo opravičenim gnjevom proti plemenu, koje je ona sprejela prišedši iz jam. Ko bi bili prišli saj kakor brati I Ali kde so vdobili zaročnico, kruha in krov, vstajajo kakor buntovni ki. To zemljišče, ljubo in blagosloveno,
46983 gl.68'1, kr., kateri se ima pokriti is deželnega zaklada.
II.	Proračun blaznifinega taklada za leto 1886 ae potrdi a potrebam > 46499 gl. 02 kr. in zaklado 98)3 gl. 51 kr.; tek »j a primanjkljajem 36646 gl. 51 kr., kateri se ima pokrili iz deželnega zaklada.
III.	Proračun iiajdenišničnega zaklada za l*to 1886 se potrdi a potrebščino 4196 gl.44 kr. iu zaklado 333 gl. 20 kr., tedaj s p imanjkljajem 3863 gl. 24 kr., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada.
IV. Proračun porodišničnega zaklada za leto 1886 se potrdi b potrebščino 6085 gl. 72 kr. in zaklado 975 gi. 60 kr., tedaj s primanjkljajem 5110 gl. 13 kr., kateri se ima pokriti iz deželoega zaklada.
Finančni odsek predlaga koneČno pri bolničnem zakladu zi leto 1886 slavnemu deželnemu zboru sledečo resolucijo:
Z ozirom na vaakoletoe silne stroške za zdravila se naroča deželnemu odboru, da ukaŽ4 zdravniškemu osobju, da se ima pri svojih ordinacijah strogo posluževati cenejih zdravil in zapisavati jih v cenejših oblikah, kakor se to uspešno goli v vseh Dunajskih bolnišnicah, ne da bi zaradi tega trpeli škodo bolniki.
Po dalnej debati se odobri proračun teh zakladov.
Poslanec dr. Simec poroča o vzdrži-vanji Turjaške ceste in na«vetuje:
1. Turjaška cesta 03tane, kakor doslej v neposrednji oskrbi deželnega odbora tako dolgo, da se z novim dotičnim zakonom konečno uredi vzdržavanje tukaj-
ono je naša zemlja, Bog mu je dal\Nih javnih, neerar.ikih cest in potov. .. , K	.* ,.yl. i . j? .	2. Deželni odbor se pooblasti, do tja
italsko lice, a italishi je tudi njegov	- - - -
I jezik. (E terra nostra! Itala impronta
dielli Dio! Ed italico e pure il suo
j dialetto).
Hvale listov s takovimi načeli i ne potrebujejo slovanski zastopniki; oni jo r^di pripuščajo gosp. Krilancu, koji naj se svobodno ponosi s pohvalnim dekretom »Patrie«. Oni bi se sramovali takovih pohval. Da, v tem, da jih psujejo in klevetajo ljudi Patriji-nega kova, imajo oni najboljši dokaz, da so vršili svojo dolžnost, kakor poslanci slovanskih volilcev.
Pri svojem počenjanju ne bodo oni prašoli po odobrenju, ne Amorose, ne Fragiacomo, ne Patrije, kuji skupej se svojimi somišljeniki so vso sile napeli, Ja zabrani jo izvolitev slovanskih poslancev, koji so jih, mej njimi tudi g. Križanca, dokler se je še držal se Slovani in slovanskega programa, izvrgli iz zbora. Odobrenja bodo oni očekovali od svojih volilcev. Ko bi njim ti svoje povarjenje vskratili, potem : bi oni gotovo odstopili v zavesti in prepričanju, da so storili svojo dolž-'nost, kakor zastopniki Slovencev in ' Hrvatov Istre.
Zvrhe njihove niso zvrhe Patrije, ne njenih patronov, i ne dal Bog, da bi bile, ker tedaj bi še samo kakovo leto kakove prilike čakali, da Istra bode to, »za kar so jo uže pred nekoliko leti tudi v zboru proglaševali, namreč dežela italijanska (provincia italiana).
plaševati polovico vsakoletnih vz irževalnih stroškov te ceste, katera pa 1500 gld. ne sme presegati.
3.	Za ostali znesek vsakoletnih vzdrževalnih stroškov skladati ima okraj Ljubljanske okolice 24*1,. Velikolaški okraj 26*1, in Kočevski okraj 28*1, Še nepokrite ostale svote.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da potrebno preskrbi zarad NajviSega potr-jenja pod točko 3 navedenega sklepa o doneskih okrajev Ljubljanska okolica, Ve* likela&če, Ribnica in Kočevje.
Poslanec Pakiž pa nasvetuje:
Turjaška cesta se izroči v popolno vzdrlevanj'e in vplačevanje deželnemu od-boru do tistega časa, da se tolikanj željno pričakovana cestna postava uresniči in bode ta cesta uvrštena v deželne ceste, z istimi pogoji, kakor veljajo z i Grosupeljsko cesto. Okraji Ribnica, Velike Lašič^, Kočevje in Ljubljanska okolica se oproste procentnih doklad za to cesto.
Predlog poslanca Pakiža ne obvelja, odobre se pa vsi predlogi nasvetov^ni po poslancu dr. Samcu.
Poslanec dr. Samec poroča potem o dolgi vrsti priklad za okrajnocestne namene in o občinskih prikladab, katere se vse brez ugovora odobre. Potem so seja sklene.
Deželni zbori.
Kranjski.
(XIV. seja, 14. januvarlja.) (Konec).
Dr. vitez Bleiwei8-i'rsteni&ki poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje:
I. Proračun bolničneea zaklada za leto 1880 se petrdi s potrebščino v znesku 58 i 10 gl. —M, kr. in zaklado v znesku 11326 gl. 32 kr., tedaj s primanjkljajem
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarica se odpelje danes zvečer s posebnim vlakom z Dunaja v Miramart, kder ostane deset dni, potem pa naravnost v Buiimgest, kamor dospe dvor 16. t. m. ter ostane več tednov. V Miramari bo imela cesarica na razpolaganje vojno ladjo »Greif*, katerej bo poveljnik fregatni kapitan conte Cassni.
V poslanskej ikonici je 4. t. m. vlada predložila zakonsko osnovo, gleie sezi-danja, ali nakupa poslopij za po&tne in brzojavne urede v Krakavi, Levovu, Čr-novicah, Trstu, Bolzanu, Trldentu in Ro-veretu; za tako poslopje v Trstu je v račun postavljenih 555.000 gl. — Potem je bil za načelnika izvoljen Smolka z 279 glasovi proti 289, za prvega njegovega namestnika Kihard grof Clam-Martinic z 167 glasovi od 276 (105 listkov je bilo praznih), in vitez Cblumecky '/& družeča namestnika z 257 glasovi od 273 ("11 list-
/
E D I N O ST
kov j« bilo praznih). Nato so bile volitve v odsek« in so 89 zakonske osnove izročile olsekom. — Poslanec Kinderman je vtrjeval svoj predlog za vdržavljenje češke severne Železnice ter naglaSal dobrote, katera bi izvirale iz tega prostemu ljudstvu. — Poslanec Hutter je vtemeljeval svoj predlog zastran predrugačbe zakona o za-branjanji in dušenji kužnih živinskih bo-lezir. — Poslanci Schonerer, Turk in Fiegel so nasvetovali predloge glede resničnih poročil iz dr žavnega zbora in sodnih razprav, glede dolžnosti časnikov, sprejemati popravke, glede prepovedi, donašati nenravne i nesramne članke in podobe, potem glede vdržavljenja ir.seratov.
isolshi odsek poslanske zbornice se je 4. t. m. ustanovil, načelnikom je bil imenovan Czartoryski, njegovim namestnikom pa Suess.
Državnega ilora nemški klub je skleno!, posl iti adreso knezu Bismarku, ter mu v njej izreči svojo zahvalo in priznanje, ker se je toliko potezal za Nemce i za izganjanje Poljakov. Lepi liberalci to, sram jih bodi!
Proračunski odsek je sprejel prorafiuu-ska poglavja : cesarski dvor, kabinetna pisarnica, državni zbor, državno sodišče in ministerski svet.
Vnanje dežele.
O bolgarskem pralanji se poroča 3. t. in. iz Carigrada, da je sultan potrdil turSk o bolgarsko pogodbo, glede združenja Bolgarije in vshodnje Rumelije. Posebna okrožnici turške vlade to naznanja vele-vlastim ter sklicuje konferenco, da tudi ona pogodbo sprejme. V tej pogodbi f-o te le važniše točke: Berolinska pogodba se priznava od obeh strani, kakor veljavna, razen dogovorjenih predrugačb. Organska ustava se pretrese i nekatere čisto turške vasi ostanejo pod turško oblastjo. Knez Aleksa nder se bo imenoval za pet let gu* vernerjem vshodnje Rumelje. Njegovo ime novanje se po sultauovej volji ponovi, da iie bo treba o tem vprašati velevlasti. Km z pa se od svoje strani zavezuje, Turčijo vselej braniti.
O turško-bolgarskej pogodbi ima »Pol. Coiresp.« brzojav iz Carigrada od 4. t. m. iz katerega posnemamo to Je:
Dostojanstvo generalnega guvernerja vshodnje Rumelije se podeli bolgarskemu knezu Aleksandru in od pet d » pet let ponovi , dokler knez ostane Bultanu zvest in v-hodnjo Rutnelljo dobro vlada. Turška vlada nepesrednje vlada muhamedanske vasi v Kirdjali in Rodope. Ako hi na Bolgarskem ali v Rumeliji vstal nemir, obinen proti Turčiji, sme Turčija Bolgarijo zavesti. Ako bi katera tuja drživa napala otomausko zemljo na bolgarskih ali vshodnje rumeljskih mejah, pošlje turška vlada pomočno vojsko, ki se postavi pod vrhovno poveljništvo bolgarskega kneza. Ako pa bi katera tuja država turško zemljo na katerem drugem kraji napala. pošlje bolgarski knez pomočno vojsko, ki se postavi pod turško vrhovno poveljniStvo. Sicer pa se berolinska pogodba ne promeni. Turško-bolgarska ko-misija v štirih tednih pretrese vshodnje-rurneljsko ustavo. Naradnje prosi turška vlada, da se sn . .» koiferenca v Carigradu in pogodbo poti ii.
Črnogorski kn«i je 3. t. m. prišel v Petershurg.
ll Belega grada se 4. t. m. poroča, da je bil general Horvatovig imenovan za višjega vojnega poveljnika in da je vsled tega stopil iz diplomatične službe.
li Bukreia s* 4. t. m. poroča: Danes je bila prva seja pooblaščencev za sklenitev miru v finančnem ministerstvu. Runi u uski minister zunanjih zadev je pooblaščence instaliral in pozdravil. Madjid paša je odgovoril s pomenljivimi beseiami, Mijatović se je Rumuncem dobrikal. Potem so pooblaščenci zamenili pooblastila in seje odložili do sobote.
Jz Bukrela se 4. t. m. poroča v »Polit. Corresp.. da je bolgarski pooblaščenec dobil ukaz, od Srbije zahtevati vojno odškodnino. To bo tudi zahteval turški pooblaščenec Madjid paša v imenu turške vlade. Temu pa se bo Srbija brez dvorna na vso moč upirala, ker neče nič vedeti o tem. da je bila zmagana.
Orika vlada je 3. t. m. odgovorila ▼elevlastina na njihovo skupno noto. Ona
pravi, da ni potreba velevlastim razlagati stanja, katero ja uže pojasnila; zavrača od sebe odgovornost za posledke vojne ter naglaša, da je vsaka ovira proste rabe grške vojske nasprotna državnej neodvisnosti, pravicam krone in političnim interesom dežele.
A Krete se poroč i, da se je 300 grških prostovoljcev hotelo izkrcati na otok. da hi napravili upor, a turška vojska jih je njela in razorožila.
Prvi prihodnji konsislorij v Vatikanu bede v prvej polovici meseca marcija in nadejati se je, da se ga udeleži mnogo zunanjih cerkvenih knezov. Papež bode neki v njem govoril tudi o pol tičnih zadevah.
Vnemliem državnem \lorn se pripravlja predloga, naj se državni kancler naprosi, da stopi v dogovor z druzimi državami v ta namen, da se uvede mejnarodna dvojna veljava (zlato i srebro). Gotovo važna, a težavna stvar.
Francoska poslanska zbornica se je 4. t. m, pečala s prodajo demantov francoske krone, da se iz skupila osnuje zalog za početni no delavcev. Pri tej priliki je poslanec Lanjuiuais rekel, da bo francoske republike k malu konec. Poklican je bil k redu in levici je zahtevala, naj se začasno izključi. Načelnik pa je temu ugovarjal, kazoč na to, da je v zboiu beseda svobodna. Nazadnje pa so nekateri r a d i -kalci predlagali, na| se princi iz dežele izženo.
Angleška kraljica bode na Gladstonov nasvet imenovala novega namestnega kralja za Irsko.
Novo anglelko ministerstvo je angleška kraljica potrdil .Pod Gladstonovim načel ništvom bode Roseberiy minister zunanjih zadev, Childers minister notranjih zadev, Harcourt finančni minister in Morley minister za Irsko.
DOPISI.
Z Nabrcžlne 31. januvarja. Prosim te draga Edinost, dovoli mi predalček v svojih prostorih, da spregovorim tudi jaz nekoliko. Ker se o i vseli krajev čitajo dopisi o enej reči ali drugej, z Nabrežine pa malokakšen krat. Opomniti hočem tu-kajšnega občinskega pismonošo, naj svoje reči bolj redno opravlja. Pna namreč navado, da liste, katere pošilja Edinost svojim naročnikom, po dva dni zadržuje, posebno tisti list, kateri izhaja v soboto, prejemam komaj v pondelek, namesto v nedeljo.
Meni se to čudno zdi, ker drugi naročniki dobivajo o pravem času svoj list. jaz pa ne. Jaz mislim, da opravništvo ne pošilja mojega lista en dan pozneje nego druge. Dragi pismonoša, ako hočete list Elinost čitati, naročite se, kakor Bom se jaz naročil, pa ne bode treba druzih 1 slov zadrževati in čitati. Saj veste dobro, da vsak hoče imeti svoje reči o pravem času.
Naročnik Edinosti.
12 KoparŠČIne, 1. februvarja 1836.
—	(Izv. dop.) — Po državnej postavi vsak c. kr. uradnik, kateri želi službovati v Istri iti sploh na Primorskem, mora po. znati jezike dežele. Uradnik, neznajoči jezika dotične stranke, nemore zvrševati vestno svoje dolžnosti uradnik". Nekateri c. kr. uradniki v Istri, kateri ne znajo razen laškega ali pa nemškega jezika, mislijo, in morda tudi zahtevajo, da b' slovanske stranke morale znati talij tnski, ali pa nemški jezik. To je pač preneumno i Ali ti modri kulturlregerji ne vedo, da jih tudi slovanski kmetje pomagajo plačevati.
—	Hlapec, če želi služiti gospodaija in ostati v njegovej hiši, mora biti zmožen v jeziku, katerega rabi gospodar in njegova družina. Bilo bi smešno, ako bi hlapec zahteval, da se gospodar in vsa njegova družina mora naučiti njugovega jezika. Nasproti gospodar, kateri plačuje svojega hlapca, ima pravo zahtevati od njega, da poznaje jezik njegove družine. — V tem slučaju bi rekel Nemec v gornjej Austriji, ali pakSalcburgu Slovencu: Pojdi si kruha iskat v Sloveniji, a Hrvatu: Ili v Hrvatsko, jaz in moja družina te ne umemo. Jaz mislim, da tudi slovanski kmet v Istri more zahtevati, da tudi vsak uradnik poznaje niegov jezik, ker on plačuje svoje davke in druge deželne in obč nske namete, tako da ne more več dihati od to-ških plačil.
Od vseh strani tužne nam Istre tože se Slovani, da če pridejo v ured, ne uinejo ^e z uradniki, ker uradniki so redki, kateri bi bili zmožni slovenskemu al pa hrvatskemu jeziku.
Je Ii dobro in v redu, da službuje pri c. kr. sndu pristav P. v Buzetu, K. v Pa zinu, L. v Matovunu itd.? Slovanske stranke tožijo se, da ti gospodje ne umejo ni slo-
venski ni hrvaški. C. kr. soduija v Pulju, da je enkrat pošiljala hrvatske spise prevajati na ministerstvo na Dunajlll?? Potem v Pulj ni nobenega uradnika pri c. k. soiniji, kateri bi bil zmožer/^rvat-skemu je2iku. To je žalostno!
Neverjetno, ali pač resnično, uradniki, kateri znajo vse deželne jezike, pode se iz Istre na Tirolsko ali pak v Salcbnrg. Tu le en sluč;.j: D.) prošloga leta je služboval v Kopru finančni nadzornik, gospod, zmožen talij mskega, nemškega hrvatskega in slovenskega jezika. Taj preodkritosrćni in pošteni gospod je bil premeščen na Tirolsko. Vsak njegov podložni uradnik in stražar, kakor tudi vse stranke le dobro o njem pripovedujejo. Z laj je na njegovem mestu Nemec, neki Z., kateri ne zna ni hrvatski ni slovenski, a tudi malo talijanski. Ta gospod odpravlja financere hrvatske, slovenske in talij inske narodnosti Iz službe, a imenuje na nj hovo mesto tujce . . . kakor neki govore, Nemce z Štajerske, Koroške in Bog ve od kod.
Zdaj pri dogani v Kopru ni nobenega uradnika, kateri bi znal p sati slovenski ali pa hrvatski. Pa vendar ima i tacih c. kr. uradnikov, kateri slovanskej stranski na hrvatski ali slovenski govor odgovarajo: »Parle per eristian I«
Prihodnjič dalje.
Koparščlne, 1. februvarja 1880. — Gospod Bodeči Povedati ti moram, da je bilo skrhano tvoje bodalo, katero si rabil v svojej mlačn°j satiri. Morda ga nisi imel časa nabrusiti, ker si se bavil z A. B. C. ali pa je uže mnogo časa, o i kar ga nisi rabil. Saj je mnogo brusačev po vseh ulicah. K tem si se mogel potruditi, da bi ti nabrusili skrhano orodje, da bi vsaj kožo načelo. A revež, nemaš časa I Premišljati moraš, kako bi se ti bolje po srečilo otroke slovenskih starišev mučiti z laščlno.
Res te je moj dopis v oči zbo lel, da si vse drugo videl, nego kar je bilo zapi. smo. Govoriš, da je moj dopis političen?!
Tu se vidi, kako ločiš politiko in narodnost. Poprej si poslal brzoj.iv, a temu je še le sledila tvoja suhorepa satira!
Ne misli, g. Bodeč, da se jaz pečam s politiko iu sploh z onim, kar mene ne zadeva. A pečam se s tem, kar je moja naloga, da bi se še ti tako, bilo bi bolje za te. A zgreš 1 si pravo stezo iu dirjaš po širokej stezi pogubi naproti.
(Da bi jaz ko) Koga varati, to mi niti v glavo padlo ni. A tebi se menda dopida, prekrŠčrvati naš narod, ter ga oblivati z laško neslano juho. Seveda — to biti bilo po volji, da bi se vsi slovenski narodnjaki spravili pod jarem tujega jezika, ter v njim na nedolžno mladino vplivali in s tem prazno slamo mlatili. Tega si ti vajen.
Dobro mi je znano, zakij te je oni nedolžni dopis iz Smarij tako zadel! Pri čitanji onega dopisa si bil kakor kuhan rok, kri ti je šinola v glavo, da nisi razumel, kaj si bral. Seveda — zakaj bi Šm irje napredovalo? To si se mislil!
Zakaj Imajo sedaj Šole —- in sicer v slovenskem jeziku — kaj pa čitalnica? To ti je trn v peti — to te boli, da ne moreš povsod vplivati na ubogo ljudstvo, kakor si vajen. Kaj si menil, da narediš z svojo neslano pesnijo? Da mar koga o kozji rog uženeš? A revež zabiti ! osmešil si se popolnoma. Kaj meniš, da bode tvoje bo ialo vplivalo na me, ter da se ustrašim in se vsemu odpovem! Prav nasprotno — zbudila se je v meni še veča pogumnost, da hočem živeti za domovje in narod, ne pa se pečati s politiko. Morda si se hotel maščevati nad mano? Pa tvoje maščevanje, kakor ti meniš, prav me je razveselilo, ker vidim, da beseie iz ženskega peresa so te do kosti pretresle, da si se moral 15 dni ubijati z svojo sekiro.
Za tvoje svete se jaz ne menim — le vtaknem jih v ž*p, ker niso vredni pol pi-Škovega oreha. Pa kaj bi se s tabo ukvarjala, ker nisi vreden še pomilovalne be sede ne, katera pride iz slovenskih ust I ker bil si in bodeŠ slovenski »Efialt«.
Primorka.
IZ O pa tj c fra sela dne 30. janu-varj i 1886. I/, našega sivega Krasa sn ničesar ne sliši ni dobrega ni slabega, če nrav so boinatije take, da bi marsikaterega čitatelja zanimivalo kaj pozvedet".
Kakor drugod, tako se tudi tukaj nahaja lulika mej p$en oo. Tukajšnjo županstvo ima glavni sedež v Opatjemselu in temu p-ipad.-jo še občina sv. Mlhel. Dol, Lokvica in Novavas M--j občinami se nahaja ena, katera je prizadela uže mnogo preglavice županstvu, čestitej duhovščini in drugim obi tstnij im.
Občina Novavas, kakor «e vidi uže iz nje imena, hoče biti kaj norega, zato se tuii nekateri prebivalci te občine ne vje-majo z nobeno posvetno deželsko niti duhovsko oblastnijo, tudi nobena postava ni povoljna onim ljudem.
Občina Novavas šteje 44 hiš. številk, posestniki imajo svojo stransko burno kapelico, v Opatjem selu je vikarjatna zelo obširna prav lepa cerkev. Ta cerkev se je pred 9. leti zdaljSala in razširila, da j« zdaj ena najlepših cerkev na Krasu. Zidanje cerkve je stalo nad 12000 gld., ta kratuo županstvo in duhovščina videč, da
je prejšnja cerkev zelo majhna n n arna, sklenoli so novo cerkev sezidati A prt
tem je vstal nek raz por.
Rado se zgodi, da pri maiiinej iskrici nastane velik požar, prav tako ^e m tukaj zgodilo. Njvovasci so se upr:i delu in plačilu in od tistega časi je r v m kavsr sovraštvi in tožbe.
ViŠrf oblastnlje so pripoznale už* na prvej ' t pinji. da so Novovasi i u -leženi pri delu In plačilu enako dru-Jm.
Ali za one ljudi v Nove vasi je to bilo strašanska, kar naravnr t s> začeli romati od lv<jfi do P lata, i kosili so vse najbolj zve lene odvetnik* Go-ici, v Kerrninu in Trstu, celo v PIhho ici so im"li sv jega zaupnika, oni ij idj so vselej ^voi* sklepe tajno kovali ii svojem načeln k i, ker njihjnačelnik j' posebno pre-bris n ni' 1 tudi je veliko sku»il; zaradi njegove zv «tobe Piu je svinčena krogli nogo prestr i h, ker na tretji klic ž n larmerij-ske str (ž" n j hotel slušati. Oni načelnik im i pos bno veljavno bese lo pri onih ljudeh. Neki dan se zmisli ta prebrisani mož in svetuje, da bi se vrvi od malih zvonov vzele, kar se je tudi vresničilo. Ko čestiti g, vikar|hoče sv. mašo opraviti, ni bil • vrv|, zato se ni moglo zvonit). Da bi pa ljudstvo vsaj zvedelo, da se v cerkvi sv. maša opravlja, splazi se mlad fmt v zvonik in prične s kamenom v rokah ob mile zvorirče tolči, daje bilo veselje slišati.
Nač-lnik ima tudi posebne skrbi, da se njih kipeliet kij žalega nezgoii, k'«!- pred nekoliko časom )e v hu iej zimi bos okoli cerkve Čuval, mej tem, ko je drugi cerkvene duri napenjal.
Pripetilo se je tudi, da je cerkveni organist moral stoje orplati, ker se je ploha usula in skozi strop voila udri i ker orgljarju no glavi in hrbtu uiila. Posebno za božj« poti so kaj uneti, lansko leto so na pli-kovsko gmajno hodili, tu ii nekaj važnega tam pobrali in naravnost v rnavho vtaknoli, domov prinesli, po/.neje pa so šli h gospodu županu v Dol in z veliko radostjo se napotili v Dobevdol in tam napravili tožbo proti čestitomu g. vikarju ter jo naravnost poslali poknejenemu vrhovnemu škofu v Gorico. Kaj so tam pobrali, to se je pozneje zvedelo iz nesramno tožue, zarad katere jih je ški fijstvo ostro posvarilo s prlstavkom, da ono obžaluje grdo n itolčevanje in ako ohčinarji Novo-vaSki ne nehajo od rogoviljet ja, zapre se jim pri prvej priliki cerkev.
Vprašam vas Novov.jsci.' ali niste še siti svojih neumnosti, ali v s niso Še spa-metile drage pravde? Letos pride ekseku-tor ter pobere vam He to, kar vam niso odvetniki še vzeli.	Pra ic ljub.
IU Kanala 1. februara, (Čitalnica, tejtm, Ženitev. pust). Naša č tilnica se je preselila v novo in krasno stanoval je vrlega narodnjaka g. Antona Sedala gostilničarja v Kanalu in s tem si pridobili več rioviii udov. Prav lako, vendar enkrat se nadejamo tu-Ji. da ta nova pn selitev bode stalna iu da čitalnica v prihoime bolje oživi in bo bjpše cv^tla, nego v prejšnjem starem stanovanji.
Splošno govorjenje j^ sed ij v Kanalu, ali bodemo imeli tu ii letos s-j^ni za blago in živino, kakor lani na 28 fenruvarja, ker letos pade ta dan na neiejo, ako bo, menim da bo ta trg na prihoinji pondelek, prav za gotovo pa mi ni z- ano, ali bo ali ne bo, ker ga nismo čitili v nobe-uej letošnjej pratiki.
Če tu ii imamo v Kanalu mnogo vrlih in prav poštenih ženitninskih kanui tatov, vendar ni še do sedaj ni sluha ni duha, da hi se ktkšen Kanalec ta pust (ženil, zato so nekatere stare device vse obupane.
Tuui jaz. draga mi E Ji mM, p av rad bi se oženil, če tudi nisem »č m.ad, pa tudi prestar ne; nisem l>*p, pi tudi grd ne, nisem bogatin, pa tuli berač še ne, nisem visoko omikan, pa tudi osel ne, nisem pijanec, pijem ga pa prav rad. želel bi dobiti devojko, ua bi imela prav t >ke lastnosti, da ne premlada no pr- stara, ru)i bolje lepa, nego grda, da no bi bila prebogata, pa tudi brez cvenka ne, da bi bil i raji manj nego pa več omikana in slednjič, da bi ^a tudi ona rada pila, da ne hi rm očitali, kadar bi karijolco nomu p* i peljal in k malo bi bil pozabil kar moram omenit!, <ia imam uže nekolikosivih las, pa brez velikih stroškov, 10 kr. barve in zadoščuje su ves mesec, sa| tudi jaz ne bi posebno gledi.l na to, ako bi moja prihodnja nosila mesio^lastnih las konj-ko žimo na glavi, ali na ponarejene konjske zobe, toraj, dekleta, katera želite v stan sv. Lukeža stopiti, na noge, dokler je še gorko železo.
Domače in razne vesti.
Imenovanja In premene* nja. Konceptni praktikant R bar i Malnig je bil imenovan konc pisto n pri deželnem narnestništvn v Trstu. — Koucipist pri tr» žtškem deželnem narue-tn Ši vu Karol Pichler pl. Deeben je bil imenovan začasnim okrajnim komisarjem pri c kr. na-m--stništvn. O i pravosodnega ministarstva sta bila imenovana: sodnim pristanom pri deželnem sodišči v Trstu okrajni sodni
E D
I NO S T
pristav Josip Milovčič v Kanalu; okrajnim sodnim pristavi m v Labinu avskultant Alojzij Quirantotto, in premeSČena: sodni pristav Štefan Vidulicb iz Rovinji k deželnemu soJIšČuv Trstu, in okrajni sodni pristav Demeter Degiovanni iz Labina v Pulj.
Vodilo cesarjevne flieftt
Bije. VĆeraj je novi i največji Lioydov parnik »Poseidon«, kateremu je bila ce*ar-jevna Štefanija kumica, odplul iz Trsta v daljne kraje; cesarjevna mu je brzojavuo voSčila vso srečo na prvo pot.
Upravnim svetovalcem pri parobrodskem društvu Lloyd je minister-stvo imenovalo znanega voditelja goričkih Slovencev g. dr. Josipa viteza Tonkli-ja, ter odstavilo od tega mesta znanega istrskega deželnega glavarja, dr. Vidulicha. moža nasprotnega Slovencem. Ministerstvo je s tem napravilo neko koncesijo tudi Slovencem, in akoprem so take službe piiLloydu poznane kot sinekure, pri vsem tem a« nadejamo, da g. dr. Tonkli stvari vender kuj bolj na dno pokuka.
Novačenje na Primorskem. Pri letošnje) stavi ima Piimorsko dati 1529 tnož za stoj no vojsko fvojno mornarico), 153 mož za nadomestno reservo. i najmanj '.282 mož za deželno hrambo. Stava bode v Trstu: 1., 2. 3., 4., 5., 6 in 10 marcja. Ni Goriškem in Gradiščanskem; v Ajdovščini 5. in 6. marcija; v Gorici (za mesto*8. in 9. marcija; v Gorici za (okolico^ 10., 11., 12., 13. in 15. marc ja; v Tržiču 12. in 13. marcija; v Gervinjanu 15, 16-in 17. mareija; v Kanalu 17. in 18. mar cija; v Tolminu 20., 22., 23, In 24 marcja: v Korminu 22,23. in 24. marcija; v Gradiški 26. in 27. marcija; v Bolcu 26. in 27. marcija; t Komnu 29., 30. in 31. marcija; v Gerknji 20. in 30. mavciia; v Sežani 2. in 3. aprila. V Istri: V Kopru 20., 22., 23.. 24., 26. In 27. marnlja; v Bujah 29. In 30. marcija; v Poreču 1 in 2. aprila; v Rovi nji 3. aprila; v Pulji 5., 6.,
7.	in 8. aprila; v Podgradu 5., 6. in 7. aprila; v Matavunu 12. in 13. aprila; v Labinu 10. in 12. aprila; v Đuzelu 9. in lO.apila; v Volovski 14., 15. in 16. aprila; v Pazinu 15., 16.in 17. aprila; v Krku 19., 20. in 21. aprila; v L-Sinu 27. in 28. aprila; v Čresu 30. aprila.
Veliki ples (letalskega pod pornega društva denes zvečer obeča biti res velikansk. Dd dene^ opoludne je bilo uže razprodanih veliko nad 1000 vstopnic; ali naznanili so svoj prihod gOBtje iz Sežane, Komna, Doline, iz R:-benberg.i pride celo pevski zbor 16 pevcev iii še kakih 30 drugih posestnikov, iz Kanala se je tudi naznanilo mnogo gostov, §e celo z Notranjskega pričakujemo nekoliko odličnih narodnjakov. Povabljeni so vsi prvi dostojanstveniki in drugi gospodje Tržaški, ki so večinoma obljubili svoj prihod. Po vsem soditi bode gotovo nad 2000 o-iob obiskalo prekrasno veselico. Gledišče je kaj lepo in bogato odičeno.
S kratka, vse priprave so take, da se je nadejati prekrasnega večera in veselice, katera hode delala čast Tržaškim in okoliškim Slovencem.
I*rl porotab, ki se prično v Trstu
8.	t. m., so iila se bodo ta le hudodelstva :
8.	feb'uva'ja uboj, zatoženec Anton Bandl;
9.	februvarja: tatvina, zatoženec Jakob Valenčič; 10. februvarja: teško telesno »oškodovanje, zatoženec Fr, Slapnik; 11. februvarja: telesno posilstvo, zatoženec Iv. Klun ; 12. februvarja: rop, zatoženec Angelico Gojardo; 13. februvarja: rop, za toženci Anton Slatič, Nikolaj Parevel in Iv. VVachner; 15. februvarja: tatvina, za-toženca Anton Đlascan in Iv. Ekhar i; 16. februvarja: rop, zatožeoca Fr. Mosetič in Anton Vldali; 17. februvarja: teško telesno poškOiiovanjH, zatoženec JoBip Kalkuš.
Tržilška pravica je nekaj posebnega, ona je surogat kakor cikorija, po katerej diši. Čujte, ako se je v Bosni pod Turki tako golilo.Nek kamnosek iz Kon-tovelja je na dan volitve dež. poslanca v Prošeku, p ) dovršenej volitvi javno izrekel, da cikorija naj se pobere in ker je to Blišal nov kapovila in šolski inšpektor ProgeŠki, je to hitro naznanil znanemu asesorju Pimniichii.
Pimpacli pa brez vsacega zaslišanja pošlje onemu kamnoseku preprost listič, uprav tak kakoršnjl ae rabijo za zavijanje sira; na tem liBtiču je bilo po italijansko zapsano, da omenjeni kamnosek mora 24 ur v z.i por, ker se je grdo vedel na dan volitve. Mož pride s tem lističem k Pim-pachu in mu razloži, da on ni nobenega škandala provocira!. A ker mi je to slovensko govoril, ga je grdo pogledal in r^kel, naj govori italijansko in ker je rekel, da mu ne zna, mu jezaŽugal, da ga precej zapre in da ga zapodi iz mestnega dela. Mož pa je odgovoril dr. Pimpachu, da ni res. da ne razume slovensko, saj je rojen v Komnu, da mu ni mar zk m igi-stratovo delo in da rajše lakot) trpi, nego pa prenaša tako krivico. Na to je nesel ojstro pritožbo nanamestništvo. V TrebČah so žiudarji prepovedovali agitacijo mej volil jI, na Prošeku je bilo prepovedano celo ni glas govoriti. Kde smo?
Nij poprašajo vendar naši drž. po stanci na Dunaji, ako so okoličani Tržaški v resnici izvzeti iz postave, ali pa se mislijo za okoličana morda vpeljati celo ba-tin*. — Oj vlada, vla la!
Državna nova palača se hode zidal a v Trstu. V tej palači bodo nastavljeni vsi poštni in telegrafski uradi. Ker je potreba tak« palače res velika, se je nadejati, da bode drž. zbor dorol 1 dot'Č.i trošek, ki j ^ preudat jen na 550 001) gld.
Nemške parnidke poštne vožnje iZ Truta se nekoliko zaltesnć, ker dotični parniki. ki se delajo v Štetimi, niso Še izdelani. Zi to vožnjo je namenjenih šest parnikov, trije večji se bodo imenovali »Preussen«, »Biiernu in »Sach-sen«, trije manjši pa »Lu.)eck«, »Stettin« in »Danzig«.
ftlrpeljska železnica. Na progi Hrpelje-Trst, kakor naznanjajo uredski poročila, začela so se dela 26. oktobra 1885 na dveh mestih mej Hrpeljami in sv. Andrejem, meseca novembra so se pričela na 12 drugih mest:h z 211 delavci v srednjem številu, meseca decembra pa na 24 mestih z 578 delavni v srednjem številu na dan. Nadalje se je v zadnjem mesecu začel delati podrnol pri Ključu in je dosegel 24.2 metra dolgo-ti. Odprli so se trije kamenolomi. Vse štor jeno delo znaša l.86°l9 vsega dela, ki s^ ima dovršiti.
Plača profesorjev srednjih Šol. Učitelji ljubljanske višje realke so poslali poalanskej zbornici prošnjo, n ij se plača prof-so rje v srednjih šol v provincijal, ki zna.&a zdaj 1000 gld., noviŠ i na 1200 gld. Kakoršna imajo profesorji na Dunaji in profesorji obrtniških šol, i na,; se vsi profesorji po dovršenem petnajstem službenem letu povišaj^ v VIII. razred. To prošnjo ji poslanec Šuklje izroč'1 državnemu zboru.
Tržaške novosti:
Lahonsko. V krčmi »Ali Rose« v ulici Via delle Acque so bili v nedeljo nekateri Furlani, ki so igrali moro in na ves ylas vpili. Pri drugej mizi pa so sedeli 3 Slo venci se svojimi ženskami. Ker ro videli da Furlani razsajajo, so začeli poluglasno peti, da jim ne bo »mora« tako šumela po ušesih. Ali ko zasliši krčmar slovensko petje, hitro pristopi k mizi In reče: »Ne pustim peti«. Ali nek Marusič je odgovoril, da kakor hitro ni prepovedana »mora«, tudi petje ne bi Brnelo biti prepovedano. Krčmar pa odgovori »m .... persciavi«. (Blato za ščave). Slovenci bo na to pro testovali, češ, da v krčmi so vsi enak« in da je grdo žaliti narodni Čut kojega gosta. Al gostilničar ne odgovori več, ampak vzame stol in ga zavrti na Maruši em sodatjem, ter ga udari po glavi, da se je krvaveč zgrudil na tla. Furl tni tudi precej priskočijo in ranijo še druzega Slovenca, mej tem ko so uboge žen-ke zbežale na ulico. Oba napadena sta bila močno ra* njena in se nahajata v bolnici. To je ita lijanska kultura v Trstu, katero njegujejo pod Mikcem in Jakcem. Stvar je zdaj pred sodnijo.
Detomor. — 22 letna dekla Katarina Frandolič iz Tržiča je predveČrajSnjem v kleti hiše Šr. 3 ulice st. Micbele porodila dečka, katerega je precej za>iuŠila z vrvico. Mrtvo truplice so našli prebivalci one hiše pod stopnicami ter stvar ovadili policiji vsled česar je policija presrČno mater odpeljeta v bolnico, oddelek za zločince.
Samomor. 39letni trgovski agent Karol Junc, rodoma Notranjec, se je predvčerajšnjem na svojem stanovanji v ulici del Toro št. 6 ustrelil. Neozdravljiva bolezen je bila nekda vzrok samomora.
Grka se boj 1 181etnega grškega kian-farja Elija Beiielija je zatožil oče nekega malega dečka zarad takozvanih grških činov. So lnija je dala nečloveškega raz-pašenca zapreti.
Iz Ktojana nam poročajo:
Znan je izid volitev V. okraja kder je bil z precejšno večino izvoljen g.Živic, kandidat društva Edinosti, proti g. Ivanu Da-nevu. Pri vsem tem se pa zadnji noče ukloniti volji večine volilcev ter sedaj z pretnjami in lovljenjem nabira volilcev, ki naj podpišejo protest proti volitvi g. Živca. Sinoči je prišel brat njegov in openski župan v vas Piščanci pod Opčine ter sta tam omenjeni protest podpisati silila rekoč, da je mnogo boljše, da se izvoli v poslanci kandidat domačinec, kakoršen je neki g. Danev, da se zadnjemu bolj pristoja poslanstvo, ker je bogat ter mnogim ljudem pomagal (?), da je bilo v zadnjej volitvi mnogo »pogreškov. itd. Res seje nekoliko Piščancev dalo pie^lepiti ter je oni protest podpisalo, drugi so pa trdni pri sklepu ostali. Vsi skupaj pa trde, Če so uprav protest podpisali, kojega sta jim župan in Danevov brat silila, da bodo, ako se prigodi, da bo g. Živic odvržen ter volitve vnovič razpisane, zopet prejŠnega kandidata Živca volili.
Žalostno je, da se nezavedno ljudstvo tako slepar! ter sili proti njegovej vest' proteste podpisovati, nič manj sramotno ni pa za istega župana in Danevovega brata, da ljudstvo k temu silita ter mu prah v oči mečeta.
Naj si g. Danev prizadeva, kolikor hoče, naj le ljudstvo lovi In podpisov berači, tu ti v prihodnjej volitvi, ako bi do tega prišlo, on ne bode v V. okraju izvoljen 1
Ponižno prašanje. Na Ončinah podpisujejo m k protest proti volitvi gosp.
Živca, magistratovi hlapci, kateri protest okolo nosijo, vsakemu pravijo, tla mor.» poipisati, ker je ukazal tako sam govrr nator. Ker to ne more biti resnica,pra&amo ponižno, kaj misli -tonti vis. dež. vlada, da se ne hoie ime Nj. ekscelence gospo la namestnika na tak način zlorabilo. Da se v resnici tako agituje, zato imamo več prič.
^ahllo k veselici, kojo prirete pevci v Lokn v nedeljo dne 17. februvarja 1886. v posiopji starega grada na »Tabru«. Spored: Naprej, godba. Pozdrav, tjovor. Avstrijska bimna, izvršuje g >dba i pevci. Pesem koroških Slovencev, poje domači zbor. Ljubici, deklamacija. Slovenec s«m, poje domači zbor. Mutec v enem dejanji. Slavjanka, poje domaČi mešani zbor. Ples.
Pri plesu in mej točkami svira godba, in nastopijo razni zunanji dcšli pevski zbori. Vstop: i ia k besedi i plesu 40 nove. za osebo.— Z.četek ob 7 i pol uri zvečer. K obilne) vdebžtd uljudno vabi
Veseličui odsek.
(•Soriške uovosti. Goriška čitalnica imela je 30. jan. zvečer svoj redni oiič ii zbor, v katerem s- je sprejelo taj-nikovo po-očiio in deiiarničaijev proračun za leto 1S8U btez ugovora. Piedi-ednik vitez Tonkli je odgovarjal na razne interpelacije prof. Erjavca, Jul. pl. Klnn-mayra in Fr. Poigornika o novih društvenih prostorih. Na predlog mons. A. M»ru-šiča izvolil se j^ dr. vitez Tonkli p > vskliku zopet za pre ise mika, Ivan Pirjevec po nasvetu prof. Erjavca pa za denarničaij:>. V olbor so seizvuMi naslednji gospodje : Iv. Mercina, dr. Fr. Kos, Jož, Kožuh, J .k. G-j-hular, Iv. Berbtič, Ant. Šantelj, Erti.Klav* žar; namestnika sta dr. Lisjak in dr. Stanič. Olbor se je kmalu potem konštituiral ter je izvoljen pudpredsednik prof. Berbuč, tajnik dr Kus. — Veselica bralnega in podpornega društva v pon ielek j * hiia tako obiskana, da ni bilo več prostora in vršila se je na Čast celega društva. — Deželni odbor goriški imenoval je Karola viteza Doliac.ii de Gipriani-ja kancelista ali vodjo deželne pisarnice, Ernesta Klavlar-ji pa asistenta v dež-dui pisarni.
Pobiranje doneskov 2a »lila rodni Dom« V Ljullljauft. Zabeležiti naui |e veselo vest, tla bo polovica prve stotine razprodanih krajcarskih knjižic kmalo gotova — krajcarskih pravimo, ker smo dobili razven tega še posebej na desetkrajcarske knjižice nabranih toliko svot, da bi, preračunjene na krajcarske knj žice, pomuož li njih število za 19.
Razprodanih imamo sedej 47 krajcer skih knj'ž c, Števelo so je tedaj v zadnjem ča«u pomnožilo za štiri. Dobili smo nam reč 44. knjižio pod št. 93 (poverjenik g. J. F,) iz Ljutomera, 45. knjižico po i št. 30,") (poverjenica gospica Fr. T.) iz Men giša, 40. knjižico ood št. 74 (poverjenieti gospica M. M.) Iz St. Jenerja in 47. knjižico pod št.22 (poverjenika gg. A. J. in J. P.) iz Podbrezja. Tedaj vnovič dve gospicl poverjenici; kot je videti, je b-lo izgledno postopanje naših vrlo zavednih Vrhničank jako v&podbudljivo. Sedaj ima/no vsega skuhaj, če ne jemljemo v poštev nabranih manjših svot, šest od ženstva razprodanih krajcarskih knjiž c.
Dosta ili nam je Se, da smo v zadnjem času dobili tudi več manjših svot, nabranih deloma na kraje irske, deloma na desetkrajcarske knjižice. Posebno znatna in om^nljiva je ona, ki jo je poverjenik g. K. P. v Ljubljani nabral na desetkrajcarsko knjižico pod št. XII. v znesku 57 for, 60 k'. Vsem gg. nabiralcem in nabiralkam za marljivi trud najtoplejšo zahvalo. Le tako naprej/
S ponrsom lahko rečemo: Nam ni treba nobene posebne reklame. N-jboljŠa reklama za naše domoljubno podjetje so f.ktični vspehi.
kolera se na Padovanskom širi; v Piove di Saco ste zboleli dve osebi za to boieznijo ter je ena uiurla, v Cirturi in v Padovi se je tudi uŽe prikazala.
Ponarelalcl bankovcev na JtaliJanskem.
V Palermi, Gigli.ri in Catamji so zaprli mnogo osob, ki »o ponarejill papirnati denar i našli so pri ojih tudi vse za to potrebne priprave ter za 18 milijonov ponarejenih, tu dva milijona lir dobrih bau-kovcev.
Umrl mej vstajo. Nekemu knezu je nekdo prorokova!, da bode umrl m^j vstajo. Ali knez je umrl za neko boleznim, ki ga je prlBil la dolgo časa na posteljo. Pri vsem tem se je trdilo, da je umrl mej vstajo, kajti okolo postelje, na kojej je umiral, stalo je dvanajst zdravnikov, ki so se, ko mu nobeden ni mogel pomoči, sleinjič sprli mej seboj. — Prorokovanje se je tedaj spolnilo!
Tržno poročilu
Kava — malo obrajtana, cene Šibke, a nespremenjene. Prodalo se je te dni 500 vreč Rio po f. 44 do f.6.—, 1M0 vreč Santos po f. 46 50 uo 57'—, J»*a Malango atane f. 57 .lo 63—, Moka f 95 do 105—, Poitorico f. 85 do 110 —, St. uomlDiro f. 50 do 60-—, Oylon plant f. 7O io 125'—.
Sladkor — zarad neugodnih poročil iz Ce«kega in sarad inočn* ponuibe, so cene postale Še slab-e. — Prodalo se je te dni 5(KX) vreč slaokorji v kosih po f. 21.50 do 25.
Sadje. — Po pomeranČah močno prašanje, po limonah ne (oliko: cene vsega sadja trdne in vzdržane. Pomeranče in limoni po f. 2 do 5.50, mandlji f. 80 do 88, rožiči f. 6.50, fige v vencih po f. 17.60, opaša f. 24 do 2^. cvebe navadne f. 18 do 23, Eleme f. 31 do 42, Sultanina f.32 do f. 45.
Olje — kupčija je nekoliko oživela, dobro prašanje je posebno za namizno olje, ki stane dene* f. 56 do 78, jedilno pa f. 38 do 45, bombažno f.25 do 35.
Petrolje — Še precej iskano; cena pa še veono stalna na ll) gld.
DomaČi pridelki — fižol rudeči fr. 10, bohinec fr. 11, koks fr. 12, maslo f. 82 do 94 po kakovosti.
Žito — malo kupčije, cene Šibk-*. Pšenica levantinska fr. 8. koruza levuntinuka f. 6, oves bosniški f. 7 do 7.25.
Les — nekoliko več kupčije, kranjske deske colarce se prodajajo po f. 41 do 08, Škure te fr. do 48.
Seno — fc-re še precej dobro in sicer po f. 1.50 do 1.80.
Borsao poročilo.
Zaupanje na borsi raste, zato se kurzi jako dobro drže in je stiuje borse sploh prav zdravo.
Dunajska llor*a
dne 5. februvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld	15	k".
Enotni drž. dolg v srebru 84 »	40	<•
Zlata renta......112 »	60	»
5°(a avst. r*n,a .... 101 .	30	»
Delnice narodne banke . . 872 •	—	•
Kreditne de'"'ce .... 298 .	50	•
i.ondon 10 lir sterlin . . 126 •	50	»
Napoleon....... — »	—■	»
G. kr. cekini......10 •	03	»
Kr. državnih mark ... 5 »	93	»
Poslano. *)
Gospod Viljem Grossmun je v 90. štev. Edinos i od leta 1835 v laž stavil dopis v Edinosti iz Lovran« dne .SO, avgusta, natisnen v listu Edinosti od 5 s ptembra ld83. Znano mi ju da jts tudi Vas tožil, g. urednik, kor mu nistu poslanega tiskali na pravom m ?stu, pa njegov advokat ni nič opravil in da niste hili Vi, g. iirtdnik, zadosti velikodušen, ne bi se bilo poslano uiti Več tiskalo, k«r poslano ni imulo postavne obliko in tudi čas jo bil nže minol, do katerega se je imel z ihte.vati popravek. To vse ste Vi gosp. urednik boljSe znali, nego g. G. in njegov odvetnik sam. Torej niente ven deta. Akose hoče g. Grosiman opr <ti pred svetom, gotovo se mu to ni posrečilo s poslanim; on ni dober narodnjak. Če se hoče oprati, naj stori pokoro In naj se za to leto vse drugače pripravi aa praznik avstrijske drŽave, potem ga pa jaz sam ope« rem pred vsem svetom. Za zdaj pa mu izrekam, da nemam nuvade lagati se 111 vse, kar pišem in sem pisal, vedno sem pripravljen dokazati tudi precl sodnijo z obilnimi -svedoki. Tudi ga pra§am, kedo je največ mešal, da smo dobili ni našo ljn.lsko šolo italijanski oddelek?	F\ O.
v svojem in v imenu več drugih.
*) Za takove članke je u red niš t v j toliko odgovorno, kolikor mu dotični aakon veleva.
Ured.
Trgovina A. Mayer-ja
Pivom v steklenicah
naprava na paro LJUBLJANA.
Cesarsko, Exportno in Bock-pivo
v zaboj b z 25 in 50 stekl. 16—52 Žele se zalogarji v večjih krajeh.
Kako je možno prorokovati vreme!
Samo z »higrometrom« namreč z nekako rasti nako uro. Taka ura namreč Kaže 24 ur preden točno vremensko spre-meno. Delajo se s cer v več krajih enake u e ali le one, katere prodaje
Vereins Centrale in Frauendorf
ao prave. Imajo obliko nizke stenske ur« in so iPtoČiisno pravo dičilo vsakej sobi. Prodajejo s« neobično v ceno kajti jedna stane le 2 M. Ista v elegantnem okviru iz lesa in kriti z steklom 4 M. 2—
Na mami pri Vipay' £nt.on
Ild Old|JU stekar, bivaječ v listu, prostovoljno svoje poseko, sploh, ah pa posamezne parcele. Plačuje seno pogodku. Natančneje «h zve pri Matiju Zidaniku na Slapu Št. 9-'l.
Tekuće Zil pozlatiti i popra- Tekuće ■ . viti okvire, orveno, 1
zlato	srebro
za posrebrniti sve kovane predmete.
Svatko može veoma bihko sam pozlatiti ili posrebrniti svak' predmet. Ciena stiklenic" «a zlatom ili srebrom for. 1 uz pouzeće ili gotov novac (primaju se i listov ne marke).	2—2 Leopold Epstein u Brnu (Moravska).
SD1NOST
Lekarna Trnkoczj
zraven ratovža na velikem mestnem trgu v LJubljani
priporota in razpošilja s postnim povzetjem
Nlarijaceljske kapljice
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vapeh pri vseh boleznihv Želoaci in so neprekosljlvo sredstvo zoper: pomanjkanje alaat pri Jedi, tlak želo-urak. vetrove, koliko, zlatenico, bjuvanje, glavobol, krg v Že odet. bitje srca, 2 abasanje, gliate. kolezni na vranici, na jetrih in *oper zlata 2i|o.
SVARILO! še jeden-krat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic in pod imenom „Marijaceljske kapljice" raapečavajo slednje kot ponarajene kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljice zaradi svoje brezvspeSnosti neso prave »Marijacelj-ske želodčne kapljice«. Kdor torej želi pravih »Marijaceljskih Želodčnih napljio, pazi naj pri kupovanji vedno na gorenjo podobo Mti-božje, ki je za varsteno znamko postavno za-januVna in mora biti na vsaki steklenčici.
Dobivajo se v lekarni Trnkoezjr zraven ro-tovža v Ljnbljani, so najboljše In, kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, najskušenejše in prospešnejše kaplice zoper vse Želodčne bo-leaniin njih nasledke.	1=
steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 tucatov samo 8
haria=zeller[
7R0PF™
NUR ECI
APOTHEKER ^IBACH j STUCK 20"/*
en<
■ni s
Naravno olje
iz jeter od polenovke (Biccala). najlzbornejSe kakovosti, kojega z dobrim vspehom zaukazujpj> najboljši mestni zdravniki. — Ii iste kakovosti nanravlja se tudi Železno ali jodofelezno (ferruto) olje. Zaloga v lekarni G. R. Rovisa Gorso ste v. 47.	6—10
Vrtnarske bukve za milijone.
(Gart«nbuch fur Millionen).
Tretja pomnožena in iboljšana izdaja.
Cena 1 marku.
Ako se poSlje 1 marku 10 pf. v poštnih znamkah vdobi s.* te bukve po pošti. Noben posestnik vrte niti prijafelj cvetic naj ne opusti prilike, si za prihodnjo spomlad to koristno vrtnarsko knjigo preskrbeti, ki se vedno vdobiva pri	3—
Vereins Centrale Frauendorf,
Post Viishofen in Bayern.
Najnrvejši frauendo-fski glavni katalog semena, rastlin iu dreves za šolske vrte pošlje se na lihtevanj brezplačno in franko.
Nič več zobobolov.
Voda za sobe lekarničarja G. B. Rovis ozdravi hipoma vsik največi zobobol, za brani narejenje tartara in gnjitja zob obrani bele, ojačt zabme in čisti ustni dih Na prodaj v lekarni ROVIS Gorso 47 po 50 kr. steklenici.	7 —
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKE! BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijući. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Većina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se obćinstvn kakor pravi čudeži pripo-roćajo, niso nič druzega, nego škodljiva imes.
Ed ini JeruznleniHk.i bal* zam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoča in Želodčne živce hitro krepčalriH m či pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sč vsakim dnevom veče praSanj* po njemu. Ta balaam bofat na delajoSib snovih kineškn robar-bare, katera korenika je pozi ann zarad njenemu ugodnega upliva na prebavljen]« ni čiščenje, j« zanesljivo sredstvo proti težavam v želod cu odvisnim od slabega preb 1 vijanja; zalo pa ga vsi strokovnjaki in zvtdenci priporočujejo proti neješenosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci iu vsakej bole/ni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	19—9
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GOKICI.
Skladišča v Trstu v lekan i G. B. Rovis, nu Reki v lekarni al Redentore. G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tnminu v leka-nl E Paliscn.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d'. Maliču,
Te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v kriti ter iiveih , «teklino. otrpnele ude in kite itd , malo fasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo *cretn toper trganje po dr. Mali&u* t traven stoječim znamenjem; (Varstv. znamka) 1 Stekl. 50 kr.
Zahval«.
Gosp pl. Trnk6ciy-)u, lekariu v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nopi silno trpeli in rasna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko Ja pa bolezen čedalje hujš« prihajala in uže več dnij niso mogli stopit na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličuv protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naroČim. In res imel j • čudovit vapeh, da so se po kratkej rabi •prostili mučnih boleči«. S popolnim prepriča-1 jem priznavam torel dr. Mallčev protinski cvet kot Izvrstne zdravilo in ga vsakemu bolniku v j-nlnakej bolezni priporočam, Vaftej hlagorodnostl pa izrekam najprlarS-nejao zahvalo z vsem spoštovanjem udani Frano Jug, posestnik v Šmarji pri Celjl.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavont, vratobol,
Krsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. ioristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči sokl In siropi.	2—
Kričistilne krogijice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v ni jed nem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škitljami 1 pld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj oe o poštom ne razpošilja.
Naročila iz deiele izvrše ?e takoj
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu m v Ljubljani.
Novi inštrument staron^mški Ariston za otroke
preseza vse enake instrumente po eleganci, lepemu glasu in trajnosti Za komad z 6 sekiricami 16 gld , kedor hoče več sekire, plača za vsako 60 novcev. Razuu tega priporočam svoji harmonike 7 — in druge muzikalne instrumente.
Ceniki brezplačno in franko. J.N.Trlmmel,Wien,Kaiaeratraaae 74
|>OM«»l»no*l
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlnerua 00 munia in diš čih željišč napravljeni liker je pr jetnega okusa.
Jako pospeinje pribavljanje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trotu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijiih.
Nepokvarjeni pravi liker s« pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po aamahi 1 grbom 111 po malem ovitku z autografovano firmo XI o m a 11 o Vlahov.	29 - 48—15
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnojrih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če ae le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—41
Prodajejo se v vseh glavrdh lekarnicah na svetu ; za naročbo »n pošiljatve pa edino v le-karmci Cristnfoletti v Gnrict, v Trxtu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovu, 0. B. Faraboschi in bi Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči ln vrednosti.
C. kr. poveljena tovamlca hrvatskih ovoč-nih destilatov
Frana Pokorny-a u Zagrebu
mejitelja 3 r»dov in zlatih medalj iz Pariza,
Londre, Moskva, Trsta priporoča pravi slivovic najboljših l*tin.kakor druge imenitne ovočne demtd »t« iz lastnih žgalnie na Hrvatskem in Slavonskem. Ta pijača je čisti proiukt najboljšega duha in okusa, prepečena it zdravega pod miljm hrvatskim hrvatskim nebom rastočega sadju. Cenik na prašanje.	3-3
Trgovina z hrvatskimi vini.
Zmaga obrtnije!
Vsled sprejetja popolne zaloge ene najboljših tovarn, ki j« konci preteklega leta prenehala, sem v stanu prodavati naslednjo robo tako v cen6, da se še nikoli kaj enakega ni slišalo. Jaz dam za sramežljivo ceno, ki skoraj niti za delo ni zadontna. namreč samo za
M* 2 for. 25 kr.
jedno neobično gorko, dobro narejeno gost > in lepo
OBLEKO ZA GOSPODE
(takozvano tigrovo suknjo), m obhodno potrebno vsakemu možkeinu, ubozemu in bogatemu, kajti podaje se vsakemu stanu Ta dobra trpežna obleka se dobiva pri naB v vaaki velikosti, za vsak stas, ter zadostuje povedati dolgost koraka in širokost života da se vdobi dobra suknja. Kdor se hoče tedaj ohraniti tdravega ter Iju' i svojo denarstveno mošnjico ter hoče imeti dobro in gorko obleko, naj si jo pred mogoče naroČi kajti zaloga bode kmalu pokupljena.
Samo for. 3*50
Nar. jena obleka za gotye
Na tisoče najnovejših in najlepših obrasce v koji eden druzega v lepoti presegajo, lepe fantaiije in cvetice,na-bockanl ali nakockani, tr-ežr.i. močni kalmuk in modni barhanti, v najlepših najmodernejših barvan, sivi, modri, čmkastl, v razno-iičnih temnili nuancah, narejeni so po zimskih krojih, in stane — jedna enaka oni kojo predstavlja podoba,
dobro narejena lepo okrašena gorka, moderna, lepa zflmwk.a obleka za gospe
dokler ju še kaj zaloge «tan« le for. 3*50, ali pa enako opravljena samo Iz flnejše robe narejena for. 4'50. Ta noša obstaji Iz široke haljjne in temu prileiaj'če, lepo urezane sttisne janke.
Rizpošilja z poštnim povoetjem Feketova zaloga robe v notranjih deželah narejene Be6, H m letiimerstras*« Nr. 18 26 Svarim pred enakimi posameznimi ponudbami.	3-6
w-'<mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
/IOOMOOOOO«
a-> p-% ^
a> jo
»r—4
CD
r-4 . H-3
co iu»—1 cu

« J3 "3
ii m f.
o. « S S N -Si,
S J S. "S 5 ® 3 O	S s .
JE - O ^ « S
> fc •» fl ^ C
II»si >«5
N E B *S* o. • — .J
o?l fS®
ilzžš* 12 ^
a
ca «
s^Ul
n, — £L	(O
« Q
*
« »S m a
> ~ Z * z JI i ^ S
O o rt O » 2 2 •
« -Q
S^f'.s^oss g. d
i 11 i
o
CJ
o ^
It S * m ■S m ^
6.3 ^Im
E
"O	ja J- io
Ji § S H
jj£n t
•S a— 3 ^ a M
oo -o a «
> 9
aa O M M a at Z
h j ae ču
lan cve
Josp t Oabr. Picoli-ju, lekarnlčarju v Liublj
Na sahtevanje potrjujem, da aem Vaš o.« za želodac, kojega deli ao trd dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	21—50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. SttSckl, o. k. vladni svetovalec in delalno-sanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarmčaijaxPlccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in aoaedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, kt me proai ta ledno ateklenlco želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassiih, župnik-kan. Plomlnj, Primorako. Antlrrheuman najboljše zdravilo proti pre<
hlajenji, koatobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paatilje santonlnake ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 koSČ. 5 gld. 2000 6 gld. Salloilne pastile proti prehlajenju najboljši
nmrkAulr npnli	/.1; r. _:.t_!..*_!*
pripomoček proti davici (difteritis), plnčnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper k hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prani sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani hirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za« aliženju, kašlju, hripavoati, dušljivemu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vta druga zdravila aa imlraj friana dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angelu»
v Ljubljani
na Dunajskej cesti, kder ae naročila tako po pošti proti povzetji Izvršujejo.
F^FUSTIMI
Rabljiv za zdravljenje
v
VMUkoj
letin j dćbi.
WILCHELM-OV
pro iartritijskl protireumitlčen
Ra>djiv za zdravljenje
v
VMakoj
letn.j dObi.
Hričistilzii tta-3
(ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.)
Spoznan za jedino, gotovo -uspešno kri6ist.ilno
sredstvo.
tf	Z doavolenjum	k M
ces kralj dvorn- i)isarne poleff w ^
Potrjeno za odloSua^a k fl Prudpomtrejenjem tovljen fc — UDD »i«.J MTurir tna.-ii'	^ ^	iivr.Htno delujoft	f j z pattintum iire^v.uesuia W
■ ndloka Ht-e 7. decembra I8i5. ■■ prtivvapefiea ■ ■ II
patuntum pre^v. oehHjft ^ e, 1?. uiuju leta 1870. B
Vsakovr«tne bolezni, osobito boleZni v nrvihe. božjast. želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanle v uSe siti m slabeCutJe,glavoboli, migrena, bledica, hromott ozurave se gotovo po nafiei Rvetovnozn mi, racijonalnej metodi. Pri pljučnih bolezni in naduhi zadobili »o po štiritednem zdravenju mijboljSe vspebe. Prosimo da nam točno popiSete bolezen in n»rn pismu zaupljivo pismo pofiljete prilnlivij mu znumko za odgovor. —10 Priatna klinika »Freisal« u Solnogradu (Astrija).
Ta i?aj čisti ves o-ganizem; prodi a več kot vsuko drugo sredstvo v vse dele našega telesa in odpravi ako »-e ga uživa vsako nečistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor ludi od vseh sp davnih In kožnih srabnih bolezni, I rhnncev po životu in obrazu, hšajev. sifilističnih uics.
Pos bno ugodni uspeh poka/al je ta čaj pri vredu jetr ni vran'cl, pri liem .-rojdih, zlatenici, f'utniŠkth, mišičnih iu bolih členov, tiŠčanju v Želodcu, zaprtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, možkej slabosti itd.
Boli, kakor škro ulu, žlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo.
Pristno ga napravlja le Fran Wllo!aelm, lekarničar v Neunkirohen.
leden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po Zdravniškem predpisu, navodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izvt-n tega je treba priložiti 10 kr. za znamko i u zavoj.
Mvna-ilo. Nuj vsakdo paz1, da ne vkupi ponarejeni čaj, tirja nuj se le Wll-chelmov protiprotritijski in protireumatični kriČistilni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protiatritijski in protlreum t čni čuji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi.
Nalii>j i se pristni Wllohelmov protiatritijski protireumatični č.ij tudi v Trstu: Jakob Sera val lo, lek., Eil. L it nburg, lck.; v Korminu: H. Condolini lek., v Gorici: G. Cristofoletti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wussermann lek.	5—12
Lm* i m k druAtvu. •KiilNON k • — ia<1mimij i;, odvovoriii urminu VIKTOR DOLENC
Nu v a tiskarn* V. DOLENC v irsn.