Nova doba
6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ■ '(Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION
as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
5 24- - ST. 24.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 17 — SREDA, 17. JUNIJA, 1942
VOL. XVIII. — LETNIK XVIII.
ČUSTVENE IN DRUGE
SLOVENSKE vesti
■^^iško-slovanski dan, dolo-P° predsedniku Rooseveltu, tan° 0bhajal s shodi in povor-j 1 v različnih krajih dežele 21. junija. Mnogi go-*n mnoSi župani širom p 80 izdali še posebne pro:
* E?*. v svrho proslav ame-*** toza°^10VanskeSa dne. Velika
9 G v^13, ®arada> na Primer> se
v Clevelandu, Ohio, v ^j^kem mestu, ki ima slo--	župana.	Dalje se nam
w ,a 0 proslavi ameriško-slo* t J eSa dne v Elyu, Minn., in iJhntlyvvo°d Parku pri Pitts-jpjjji U’ ^a- Na omenjeni skup-^4vn'V Kennywood Parku bo lekes' g0V0rnik Hon. Harold ta ’ ZVezni tajnik notranjih
tl
C*!* ^an	proslavilo dru-
il0ntSt 43 ABZ v East Heleni, dj v ’’ z veselico, katero prire-J, g nectelj° Žl. junija zvečer v || ^1 ^°vi dvorani. Pri tej pri-0 društvo razvilo tudi svo-bo °v° zastavo. Glavni odbor ^ Prireditvi zastopala 6.
"	P0(^Predsednica, sestra
J redovich iz Butte, Mon-
V1	v
^kti 'ju
!J* iite r, v Proslavo zvezinega j drnst rire^i v nedeljo 21. junija % p.Št-.132 ABZ v Euclidu,
^ 8 St >ik se vr®^ na zna’ ■ uskovi farmi pri Wicliffu
K Cesti §t. 84. ,
J• Pechaver, ki je bil i PlMrf' Ure^n^ Nove Dobe sko* |apr . ruS° leto, je od 13. junija viffr Po V?"iak strica Sama. Služila m°žriega urednika bo vsled m ^ kratkem razpisana, da (‘‘m P°dlagi prijav glavni od-
I*vSUst ^°^e^nem zborovanju v u mogel nastaviti novo jWd, p, rn°^ na izpraznjeno me-j V UVn* urednik je v spora-^aShZ javnim predsednikom j '“toSe 0 Nastavil Miss Anne I ^ ^an*Co društva št. 173 ^ na Spraznjeno mesto po-K ga Urednika, da se more . Uredništvu nemoteno vr-s astavitev je le začasna, Prosen je dijakinja, jn Clevelandu na počitni-n 86 konci septembra vrne a univerzo v Kentu, Ohio.
k! ^	*
Piknik priredita dru-JlJW j [° in št. 170 ABZ v Chi-‘pl \\t ’’ v	27.	junija.
/JNtor-vf b° vršil na Keglovili v Willow Springsu,
f J SkTVni Pisnik, namreč za /' \	‘ julija in nedeljo 5
r l Cv aznanja društvo št. 149 , Vr§0,IlS^UrSu, Pa. Piknik se /a W 1 v znanem Drenikovem V ^rabane, Pa.
I	V	*
jfii Ni ^*dništvu Nove Dobe se je f	^nev*	oglasil korporal
/ S * J. Zalar, član ABZ in j A	ne družine Johna Zalar-
ji v ij^joče na 1038 E. 70th |i ^ Hlu,evelandu. Korporal Za-Sb ? Strica Sama v Jeffer-».	racks, Mo.
y	/0/|	*
K^nik, Jr., župan me Mštvi ®°lm, Minn., in član tam N6liffa ^ruštva'št. 30 Al N (jst P°vratku iz Washingto-a'vil tudi v Clevelandu, ;	drugimi	posetil tudi
■	v° Nove Dobe in cleve-
/ t	^uPana	Franka J.
< a’	tU^ slovenske-
(tialje na 4. strani)
L
SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED
NA DOMAČI FRONTI
UGODNA POROČILA Po preteku več tednov smo zadnje dni dobili iz Washingto-na uradna poročila o pomorskih bitkah, ki so se od srede marca do začetka maja v presledkih vršile med ameriškimi in japonskimi bojnimi silami na Pacific ku, posebno v tako zvanem Koralnem morju. V teh bitkah so bile izgubljene tri ameriške ladje, namreč matična ladja Lexington, rušilka Sims in tanker Neosho. Moštvo s teh ladij je bilo večinoma rešeno. Japonci pa so v teh bojih izgubili eno matično ladjo za letala, 4 križarke in 10 drugih bojnih ladij. Močno poškodovanih pa je bilo nadaljnih 20 japonskih bojnih ladij različnih tipov. Japonci so utrpeli torej neprimerno večje izgube kot Američani. Skoro vsi uspehi se pripisujejo ameriškim letalcem.
BITKA PRI MIDWAYU O pomorski bitki, ki se je vršila pri Midwayu na Pacifiku pred dobrim tednom, imamo do-sedaj samo nekaj konservativnih uradnih poročil. Vsekakor pa se da iz teh uradnih in nekaterih neuradnih poročil sklepati, da so bili Japonci tudi pri Midwayu pošteno tepeni in da so' bile ameriške izgube primeroma majhne. Tudi v teh bitkah so se ameriška letala sijajno izkazala.
ALEUTSKO OTOČJE
JAPONCI IN PODGANE lz Washingtona je bilo koncem preteklega tedna poročano, da se je mala skupina Japoncev polastila malega otoka Attu, ki spada v tako zvano “Podganjo skupino” (Rat group) Aleutske-ga otočja. Japoncem se je posrečilo priti na otok tekom sil-io meglenega vremena. Ameriški letalci pa so kmalu prepodili japonske vojnfe ladje iz otoškega zaliva. Attu je oddaljen 739 morskih milj zapadno od pristanišča Dutch Harbor, katerega so bili Japonci malo prej arez uspeha napadli. Zadnja poročila pravijo, da je še vedno nekaj v o j n i*h aktivnosti med Američani in Japonci pri Aleut-skem otočju.
ZBIRANJE GUMIJA Predsednik Roosevelt je pretekli teden apeliral na ljudstvo Zedinjenih držav, da med 15. in 30. junijem odda vse nerabne gumijaste predmete na najbližjih gasolinski,h postajah. Upravitelji gasoliriskih postaj bodo plačali za stari gumij cent za funt in bodo na isti način zanj odškodovani od vlade. Zbirka starega gumija, nabrana tekom določenih 15 dni, bo pokazala, koliko starega gumija irtiamo na rokah za ponovno porabo v zve zi z obstoječimi zalogami novega gumija ter sedanjo in bodo čo produkcijo ymetnega gumija. Predsednik je izjavil, da vojna industrija potrebuje gumij, da bodo mogli ameriški letalci bombardirati Tokio in Berlin in da Amerika zmaga v tej vojni. Vsi patriotični Američan bodo gotovo sledili apelu predsednika Roosevelta in oddali vse neporabne gumijaste predmete na gasolinskih postajah.
Vojskujemo se na treh frontah: bojni fronti, tovarniški fronti in na farmski fronti. Da porazimo osišče, moramo imeti armado vsaj 8,000,000 mož. Moramo imeti drugo vojsko 20,-000,000 ljudi, da izdelajo dovolj orožja za te bojevnike. In moramo imeti tretjo vojsko 12,-000,000 poljedelcev, da pridelajo dovolj živeža za vojake in za delavce. Vsaka teh treh vojsk je potrebna za zmago in niti ena ne bi mojfla obstojati brez drugih.
Kje pa naj dobimo delavce-vojake, ki jih potrebujemo? Paul V. McNutt, načelnik komisije za razpolaganje z ljudskimi silami za časa vojne (War Manpower Commission), ceni, da 7,000,000 do 8,000,000 jih pride iz civilnih industrij, ki se zaprejo za časa vojne, 4,000,000 do 6,000,000 se odtegne farmam, 400,000 iz vrst profesionalcev, 1,500,000 izmed začasno neuposlenih in 2,000,000 iz družinskih krogov—namreč izmed poročenih žensk brez malih otrok, fantov pod naborno starostjo in iz starejših ljudi.
Ako spadate v katerega teh razredov in hočete pomagati v tej vojni, stopite v dotiko z najbližjim uradom federalne posredovalnice dela (U. S. Employment Service) in vprašajte tam, da li imajo kako delo, za katero ste zmožni. Ostanite pa nadalje pri svojem dosedanjem delu, dokler vas ne pokličejo— nikar ne romajte širom dežele, da si delo poiščete. In bodite prav sigurni, da imate zares sposobnost za dotično delo. človeške sile se ne smejo raztrošati za čassP vojne—vsak mora biti na svojem mestu.
Ako nimate potrebne izurjenosti, so pač načini, da si odpo-morete. Imamo 2,400 strokovnih šol, 10,000 ljudskošolskih delavnic, ki vežbajo novince za vojne industrije. Ako že delate v kaki tovarni, morda je ista ena izmed 3,195 tovarn, ki nu-*-dijo notranje (“ip-plant”) vežr aalne tečaje in ki so že izvežba-e 3,750,000 delavcev v teku komaj dveh let. Po tem sistemu se delavci izučijo, ko že delajo v ovarni, za dela, ki zahtevajo večje izurjenosti, in tako prispevajo toliko več k borbi za svobodo.	'	*
AMERIKA IN RUSIJA
VOJNI BONDI Zvezni zakladniški department poroča, da počenši s julijem bodo mogle bratske pod porne organizacije in druge slič ne organizacije investirati do sto tisoč dolarjev letno v vojne (Dalje na 4. strani)
čim več moških, sil je upo-;rebljenih za vojni napor, tem sol j ženske sile pridejo v poštev. Poldrugi milijon žensk že dela v vojnih obrtih in mogoče je, da bo štiri milijone več žensk uposlenih v prihodnjih dveh letih. ženske so pokazale, da znajo izpolniti vsako industrialno^ nalogo ravno tako dobro—in ne-catere še boljše—kot moški.
Bilo je veliko nesporazuma glede vloge, ki naj jo igrajo ino-zemci v vojnem naporu. Ino-zemci morejo biti uposleni za vsako vrsto vojnega dela, razun tajnega dela za vojsko ali mornarico. Celo tako tajno delo je pristopno za nje, ako vojna oziroma mornarica izrecno dovoli —in tako dovoljenje se skoraj vedno dobi ,ako kdo prosi zanj. Državljani tujega rojstva, črnci in druge manjšinske skupine so že našli, da vrata, ki so jim bila poprej zaprta, so sedaj na stežaj odprta. Predsednikov odbor proti zapostavljanju ob uposlitvi (President’s Commit tee on Fair Employment Practice) dela noč in dan, da odpravi stare predsodke proti uposlo vanju ljudi, zapostavljenih iz fazloga plemena, vere, polti al: (Dalje na 8. etfani)
Nedavni napad japonskih letalcev na Dutch Harbor na Aleutskem otočju nas je opozoril na ameriški teritorij Alas-ko, kateremu teritoriju pripadajo omenjeni otoki. Alaska s svojimi otoki vred spada k ameriškemu kontinentu, toda je do leta 1867 pripadala Rusiji. Slednja se je želela iznebiti te svoje oddaljene posesti, ločene od azijske Rusije po Beringovem morju, in je Alasko prodala Zedinjenim državam za $7,-
200.000. Ta nakup je bil zelo ugoden, saj se je od takrat eks-portiralo iz Alaske v teritorialne Zedinjene države več kot za tisoč milijonov dolarjev vrednosti raznih surovin, posebno rud in lesa. Alaska je ogromna dežela. Meri namreč 586,400 kvadratnih miljj, torej je več kot dvakrat takp velika kot naša največja drživa, Texas. Prebivalstva pa štejje komaj okrog
73.000.
Proti zapadu;se Alaska končuje v dolg polotok in od istega naprej proti ruski Kamčatki na azijski strani se vleče veriga tako zvanih Aleutskih otokov, l$i jih je nad 150 po številu. Odkriti so bili leta 1741 po ruskem kapitanu Vitu Beringu, po katerem ,fe dobila ime Beringova morska ožina. Otoki so vulkanskega izvora in večinoma zelo gorati; nekateri ognjeniki na teh otokih so od časa do časa aktivni. Prebivalstva na vseh teh otokih je okoli dva tisoč, med temi komajjpar sto belcev; domačini so po mnenja znanstvenikov eskimovskega poko-lenja.
Amerika ima na teh otokih nekoliko obrambnih postojank, med katerimi je najvažnejša Dutch Harbor. Kako močne so te postojanke, je vojaška tajnost. Ni pa dvoma, da so se močno okrepile od 7. decembra naprej. Dutch Harbor je važna predstraža za obrambo Alaske in obenem teritorialnih Zedinjenih držav. Ako bi Dutch Harbor osvojila Japonska, bi imela pa od svoje strani važno bazo za napad na Zedinjene države. Od mesta Seattle v državi Washington do Dutch Harborja je okrog dva tisoč milj daljave; od San Francisca do Dutch Harborja 2345 milj, od Dutch Harborja do Havaja 2295 milj, na drugo stran od Dutch Harborja-do Tokija na Japonskem pa je 2835 milj. Iz navedenega je razvidno, da so Aleutski otoki in da je še posebno pristanišče Dutch Harbor v sedanji vojni z Japonsko za Zedinjene države izredno velike važnosti.
Ameriški državni department v Washingtonu je dne 12. junija naznanil, da je bila med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo podpisana pogodba medsebojne pomoči za uspešno izvojevanje vojne z državami osišča. Ta pogodba je v glavnih potezah slična pogodbi, ki jo ima naša republika z Veliko Britanijo in Kitajsko. Pogodba temelji na tako zvanefn “lend-lease” aktu, ki ga je ameriški kongres odobril 11. marca 1941 in ki daje predsedniku Zedinjenih držav pravico nuditi pomoč vsaki deželi, ki je v boju z državami osišča in katere boj je tudi v interesu obrambe Zedinjenih držav.
Amerika je že sedaj pošiljala velike množine vojnega materiala Rusiji, in sicer na podlagi svoječasno dovoljenega kredita. Nova pogodba potrjuje odločni namen te dežele pošiljati vedno večje in večje množine vojnega materiala Rusiji in postavlja vse to na širšo podlago. Obenem tudi pogodba določa, da Rusija od svoje strani nudi Zedinjenim državam tako pomoč, kakršno more dati. Ameriški državni department pa v svojem poročilu izrecno poudarja, da tudi največja možna pomoč od strani Zedinjenih držav bo majhna v primeri z veličastnim prispevkom Sovjetske Rusije zp. poraz našega skupnega sovražnika.
V besedilu pogodbe se tudi iz
POD NEMŠKO IN LAŠKO OKUPACIJO
Kot razlog za uvedbo obsednega stanja v Ljubljani so Italijani navedli, “da se dan za dnem vrste umori eksponiranih oseb” ... Eksponirane osebe pomenijo v italijanskem uradnem narečju tiste osebe, ki,so solelovale z italijanskimi zased-nimi oblastmi ali kazale pripravljenost za sodelovanje z njimi. *
Eksponirana oseba je bil Avgust Praprotnik.
Avgust Praprotnik je bil ve-leindustrijalec. Veleindustrijalci so veliki in majhni, on je spadal med največje. Kakor povsod, je veleindustrija tudi v Ljubljani bila internacionalna. Ljudje iz teh krogov so imeli najv stikov z zamejstvom in v njihova podjetja so bili vloženi milijoni tujega denarja. Zato se je kaj rado zgodilo, da so prav ti ljudje svoje stike s tujino poglabljali in utrjevali.
Tako se je zgodilo, da Praprotniku sovražnik, ki je vdrl v deželo, ni bil čisto tuj. Svoje zveze je mož, tako se pripoveduje, skušal izkoristiti za to, da bi Slovencem dopovedal, da se je v novi situaciji treba znajti in se ji prilagoditi. Da je treba sprejeti sovražnikovo ponudbo za sodelovanje. Da je treba pozabiti na tisto, kar je narod izgubil.
Ljudstvo ni pozabilo izgubljene svobode in ni hotelo sprejeti
recntt poudarja, da bosta *»■*?*	“L”u	f
J	sovražnik	ponujal.	Praprotnik
e bil ubit, 20. februarja. Zgodilo se je popoldne, pri belem dnevu, pred hišo, kjer se deli pravica, v Tavčarjevi ulici. Za njegovo krsto so korakali italijanski oblastniki.
Istega dne zvečer je bilo proglašeno obsedno stanje.
FARME IN VOJNA
V vojnem času nam je v prvi vrsti na mislih vojna industrija, ki je seveda prvovrstne važnosti. Pri tem pa pozabljamo, da z izjemo rudnin, dobivamo skoro vse druge za vojno aktivnost potrebne surovine s farm. Ameriško vojaštvo je danes nastanjeno v stoterih taboriščih v Ameriki irt' inozemstvu, in ti vojaki morajo biti hranjeni in oblečeni- Na en sam povprečni transportni parnik, ki vozi na primer živila za naše vojake na severnem Irskem, je naloženo toliko prekajenega in konzerviranega mesa, moke, masti, slanine, kondenziranega mleka, posušenih jajc in konzervirane ze lenjave ,kot se teh živil pridela na 3,800 povprečnih ameriških farmah. Vse to je enkratni to-vorn enega povprečnega transportnega parnika. In koliko ta kih parnikov pluje po svetov-, (Dalje na 4. strani)
Zedinjenih držav in Sovjetske Rusije sodelovali tudi v ekonomskih in drugih problemih, ki bodo sledili zaključeni vojni, da ne bodo oškodovani niti interesi Zedinjenih držav niti Rusije. Pogodba v glavnem temelji na tako zvanem “atlantskem čarterju”, ki je bil dogovorjen v avgustu preteklega leta med Veliko Britanijo in Ameriko. Pogodba ne predvideva točnih in podrobnih določb povojne u-reditve, ker za kaj takega razmere še niso zrele, in bi ozkosrčno določbe, začrtane že zdaj, mogle imeti porazen vpliv, na ameriško ljudstvo, na rusko ljudstvo in na prebivalstvo sveta v splošnem.
Državni department poroča med drugim, da se bodo razgovori med obema vladama, kako na najboljši način doseči zaže-ljene cilje, pričeli ob prvi ugodni priliki, in da se bo za tozadevne zaključke skušalo pridobi ti pristanek tudi vseh drugih, ki tvorijo skupino “združenih narodov.” Pogodbo je za Zedinjene države podpisal državni tajnik Cordell Hull, za Sovjetsko Rusijo pa Maksim Litvinov, ruski poslanik v Washing tonu. Pogodba ostane v veljavi do datuma, z% katerega se bo sta sporazumeli obe vladi.
S sklenitvijo omenjene pogodbe je Amerika uradno priznala, kar je bilo že večkrat neuradno povedano, da je Rusija dosedaj več prispevala za poraz Nemčije kot katera koli druga zavezniška dežela oziroma kot vse zavezniške dežele skupaj. Res je, da se Rusi borijo v prvi vrsti za Rusijo, kako^ se Američani borijo v prvi vrsti za Ameriko, toda, ker je Nemčija napovedala vojno tudi Zedinjenim državam, imamo močni Rusiji najboljšo zaveznico. Da si medsebojno pomagamo, je logično in pametno. In prav je, da se to tudi uradno in pred vsem svetom prizna. Za
(Dalje na 4. strani)
Nemci so slovenske duhovnike izgnali. Samo na Gorenjskem so ostali trije, vsi trije o-nemogli starčki, med njimi devetdesetletni župnik Lavtižar v Kranjski gori.
Zdaj so prišle vesti, da so tod začeli s svojim delom novi ljudje. Odkod so se vzeli, ni znano. Pridigujejo o Hitlerjevem božjem poslanstvu in mašujejo in dele zakramente v Hitlerjevem imenu, pa za drage denarje. Najbolj delavni so menda tisti v Kranju, potem nekdo na Bledu in tretji v Kamniku.
Med slovensko duhovščino se je našla skupina, ki obiskuje nemške zasedene kraje. Obiak takega duhovnika, ki se preoblečen in skrivaj prikrade čez mej<J, tvegajoč pri tem svoje življenje, pomeni za slovensko judstvo veliko uteho, kajti dokazuje mu, da v nesreči niso pozabljeni. V nevarnosti pa so duhovniki prav tako kot prebival stvo samo, kajti če jih Nemci zalotijo, jih zadene neusmiljeno maščevanje.
' *
Iz Ankare v Turčiji poročajo, da je deset hercegovskih pravo slavnih duhovnikov na čelu s znapim rodoljubom arhiman-dritom Mironom Nikičem poslalo srbskemu narodu apel z na svetom, da stopi v četniško voj sko generala Draže Mihajlovi-ča. Apel pravoslavne duhovščine je sprejelo srbsko prebivalstvo z velikim odobravanjem. V zadnjem času se je pridružilo četnikom tudi veliko število muslimanov, ki so s tem oprali sramoto, katero so jim povzročile nekatere izdajice.
(Dalje na 8. strani
VSAK PO SVOJE
Ena vojna več ali manj se Ameriki ne pozna dosti. Tu smo vajeni vsega na veliko. Ko so meseca decembra na Hitlerjev ukaz napovedale Zedinjenim državam vojno Madžarska, Rumu-nija, Bolgarija in Hrvatska, se Stric Sam niti ni zmenil zanje, kakor se lovec ne zmeni za sitno muho, če ima tolpo volkov pred seboj. In Stric Sam je posvetil prvo pozornost trem krvoločnim volkuljam, Nemčiji, Italiji in Japonski. Zdaj, ko jih ima prilično dobro na cilju, je pa še Hitlerjevim podrepnim muham, Madžarski, Rumuniji in Bolgariji oficielno napovedal vojno, da bodo rekordi v redu. “Neodvišni” Hrvatski vojna ni bila napovedana, ker v Washingtonu vedo, da take Hrvatske “nema.”
*
Včasih so trdili, da vsa pota vodijo v Rim, in morda je bilo res tako. Danes pa vsa svetovna pota vodijo v Washington, pa če je komu prav ali ne. In pota ameriških Slovencev vodijo v Cleveland, pa če je komu prav ali ne.
*
Zvezni kongres je zvišal plače ameriškim vojakom na 5046* larjev na mesec. To se pravi,14* bo tudi vojak najnižjega čirta plačan vsaj 50 dolarjev mesečno, sarži pa primeroma več. In hrana, ki jo dobivajo ameriški vojaki, je vredna tudi vsaj 50 dolarjev mesečno. Obleko in stanovanje dobe seveda vojaki tudi breapl*čno. Marsikateri rojak, ki’ fe P’ranceljna služil za šest krajcarjev na dan, za pol štruce kislega komisa, košček govedine .skodelico žalostne juhe in čašo skaljene mlačne vode, ki so jo zaradi lepšega imenovali tavo, si bo morda natihoma že-el, da bi bil še enkrat mlad in da bi bil mlad v Ameriki.
❖
Amerika nima namena osvajati tujega ozemlja, toda ame-iški general Doolittle je s svojimi bombniki vendar odkril Tokio.
*
Počitniškega potovanja bo letos malo, ker bodo avtomobili večinoma demobilizirani, železnice bodo pa preobložene s transportom vojne produkcije. Tako se bodo mnogi Američani privadili preživeti počitnice doma, kjer bodo imeli priliko, da se seznanijo s svojimi lastnimi hišami, z domačimi dvorišči, s sosedi preko plota in s salunar-ji okrog vogalov. In morda se jim bo kar dopadlo.
1 *
V mestu Albuquerque, New. Mexico, so stražniki zalotili jetnika Wilbura Soooaya pri kopanju tunela, po katerem bi mogel uiti iz ječe. Ko so ga vprašali, zakaj to dela, je odgovoril, dft ni imel kaj drugega početi. Saj res, kaj pa naj počne človek, če mu je dolgčas!	*
*
V neko samotno šolsko poslopje blizu Elbow Lake, Minnesota, je nedavno udarila strela, prevrtala strop in se obregnila ob spodaj stoječi globus tako nagajivo, da je s svetovnega zemljevida odtrgala samo zemljevid Japonske, vse drugo pa pustila nepoškodovano. Morda jfe bilo to znamenje z neba, ali pa spomin, kakor so včasih rekli.
*
V Prestonburgu, Kentucky, so bili aretirani štirje možje, ki so se na javni cesti grdo pretepali. Od štirih pretepačev je bil eden slep, eden je hodil z berglami,
(Dalje na 4. strani)
Zapisnik
zborovanja slovenske sekcije ^ Jugoslovanskega p o m ožnega ^ odbora, ki se je vršilo v nedeljo ^ 7. junija 1942 v prizidku Slo- ^ venskega narodnega doma v ^ Clevelandu, Ohio.
Glavni predsednik JPO.SS, r Vincent Cainkar, otvori zboro- f vanje ob deseti uri dopoldan. V svojem nagovoru pojasnuje, da L smo se sešli kot Sl6venci, ki smo I obenem tudi ameriški državlja-|f ni. Zbrali smo se, nadaljuje, ko je naša rojstna domovina nesvo- g bodna, ko naš križani narod on-kraj morja trpi in ječi v veri- j gah grozodejstev in preganja- z nja. -Čeprav smo bili mi ameriški (Slovenci oddaljeni od svojih j bratov in sester, vendar smo se t vedno veselili, kadar so bili oni t veseli, tako danes tudi mi so- r čuvstvujemo ž njimi, ko so ne- j. srečni in osamljeni. Ko je v zad- ^ nji vojni predsednik Wilson iz-! r rekel toplo besede za male na-.K rode, bili smo vsi navdušeni in;c veseli ,ko smo bili gotovi, da je : a prišla tista ura, da bo naš slo- j venski narod zopet srečen in ( svoboden. Niso dolgo časa uživali to srečo in svobodo, prišla v je druga vojna, ki je hujša od i prve.	i	j
Lansko leto, ko je padla Ju-jj goslavija v roke sovražnika, so naše slovenske bratske organizacije v Ameriki organizirale ( pomožno akcijo. Takrat še ni- I smo bili poučeni, kaj bodo posledice te vojne. Zato nismo pri- j( če|i noben^ politične akcije. Pri- i šeVje atlanski čarter, ki je jasno povedal,’zakaj se vrši ta voj-oin- ,	. , j	...	J
na m kaj bodo zavezniki napra- j
vnrpo tej končani vojni. Toda j časi se spreminjajo. V začetku,^ tega meseca je ameriška revija ! Collier’s prinesla članek in zem- j ljevid, kako naj izgleda Evro- : pa po tej vojni. Napisal je ta j | članek (pro|esor George T. Renner, ki uči zemljepisje 'ha Columbia univerzi. Na tem HčM- ; ljevidu Slovenija več ne eksistira in se ne druži z Jugoslavijo. Profesocr Renner je napravil ( novi zemljevid tako, da države , osišča dobijo nadaljna ozemlja, a zavezniške države izgubijo še to, kar so imele pred drugo svetovno vojno. Meni je znano, da ima ta profesor Renner zveze z državnim tajništvom v Wash-ingtonu, in jim služi kot zemljepisni izvedenec.
Ta članek je izval pri odboru JPO.SS dovolj opravičljiv vzrok, da sem telegrafično sklical vse zastopnike bratskih organizacij k zborovanju v-Clevelandu. Z ozirom na sprejete sklepe zadnje seje JPO.SS sem povabil na to zborovanje tudi vse urednike slovenskih listov v Ameriki, zastopnika slovenskih župnij, zastopnika Slovenske socialistične stranke, zastopnika primorske organizacije Ame-riško-j ugoslovanskega udruže-nja, ministra Snoja, dr. Furlana, dr. Čoka in našega ameriškega pisatelja Louis Adamiča.
Sklicali srno to zborovanje, da odločimo danes, kaj nam je storiti v danih razmerah. V Ameriki imamo danes Slovanski kongres, na katerega se lahkoj obrnemo in pojasnimo naše slo-j vansko stališče.
Pozdravljam vas v imenuj JPO.SS ter se vam zahvaljujem za obilno udeležbo.
Glavni tajnik JPO.SS Joseph i Zalar stavi predlog, aa se za: današnje zborovanje, imenuje brata V, Cainkarja kot predsed- j nika te seje. Predlog je podpi-i ran in soglasno sprejet.
Istotako brat Jos. Zal;;r stavi predlog, da se imenuje brata. Janka N. Rogelja zapisnikar-j jem današnjega zborovanja. j Predlog podpiran in sprejet.
Zapisnikar kliče imena zbo-j rovalcev, ki so sledeči:
Slovensko narodno podporno■ jednoto zastopata:	Vincent;
Cainkar, glavni predsednik, in. Ivan Molek, glavni urednik Pro-Bvejte. Kranjsko slovensko katoliško jednoto zastopata: Joseph Zalar, glavni tajnik, in John * ozdirtz, glavni nadzor-i
nik. Ameriško bratsko zvezo zastopata: Janko N. Rogelj, glavni predsednik, in Anton J. Ter-bovec, urednik Nove Dobe. Slovensko žensko zvezo zastopa: Albina Novak, urednica Zarje. Slovensko dobrodelno zvezo zastopajo: John Gornik, glavni tajnik; Frank M. Surtz, glavni podpredsednik, in Louis Rozman, glavni zapisnikar in urednik glasila Glas. Progresivne Slovenke zastopar Josephine Zakrajšek, glavna tajnica.
Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije, ki so včlanjene v JPO.SS: Zapadna slovanska zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, družba sv. Družine in Slovenska moška zveza.
Dnevnik Ameriška Domovina je bila zastopana po njenem uredniku James Debevc-u/ Anton Šabec je zastopal kot urednik dnevnik Enakopravnost. Et-bin Kristan je zastopal Proletarca in Slovensko socialistično zvezo. Anton Grdina je zastopal dnevnik Amerikanski Slovenec, in Jože Grdina je zastopal mesečnik Novi Svet. Ivan Jcntez je kot urednik zastopal Cankarjev Glasnik.
Ameriško - j u g o s lovansko udruženje so zastopali kot opazovalci sledeči: Jože Penko, Marjan Urbančič in Joseph Durn.
župana mesta Clevelanda je zastopal njegov e k sekutivrii uradnik John Lokar.
Minister Franc Snoj je zastopal Jugoslavijo. Dr. Ivan M. Čok, predsednik jugoslovanskega odbora v Italiji, je zastopal Jugoslovane v Italiji, častni jugoslovanski konzul, dr. James Mally, je bil tudi navzoč na zborovanju. Povabilu so se odzvali tudi dr. Boris Furlan, profesor na ljubljanski univerzi, Louif; Adamič, ameriški pisatelj ir Vatro Grili, pomožni policijski prosekutor mesta Clevelanda.
In kot neoficijelni opazovalec je bil narodni delavec in zagovornik primorskih Slovencev—-Rude Trošt.
Urednik Glas Naroda, Ig. Hude, je poslal pismo, da se radi važnega opravila ne more udeležiti zborovanja. Toda zborovanju želi veliko dobrega uspeha.
Glavna predsednica Slovenske ženske zveze, Marie Pris-land, je obvestila predsednika JPO^SS, da ji je nemogoče pri-sostevati zborovanju, ampak da bo organizacijo zastopala urednica Zarje, Albina Novak.
Rado Staut, urednik Tista Ob-bor v Milwaukee, je sporočil, da se ne more udeležiti zborovanja, ker ima ob nedeljah slovensko radijsko uro.
Father Urankar je-brzojavno sporočil, da mu je nemogoče priti na sejo, toda se zahvaljuje Za povabilo ter obljubuje, da bo sodeloval z zaključki zborovanja, kateremu pošilja pozdrave in želi dosti dobre Sreče.
Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ se je oprostil,* ker ga je zadrževala bolezen.
Predsednik zborovanja pokliče k bepedi ministra Franc Snoja, da naj obrazloži sedanjo situacijo glede Jugoslavije z ozirom na; propagando, ki je škodljiva Jugoslovanom.
Minister Snoj se iskreno zahvaljuje vodstvu Jugoslovanskega pomožnega odbora, slivenske sekcije, ki je,sklicala to zborovanje. Pozdravi ja.vse zborovalce ter se ponovno' zahvaljuje vsem Slovencem v AmerU ki, ki mu nudijo pomoč, za ohranitev Jugoslavije, V svojem govoru se, takoj odtakne članka v reviji Collier’s, ki tako nepravično razdeluje našo jugoslovansko zemljo. On je mnenja, da .sovražniki demokratičnih držav že »videvajo, da z. vojno ne bodo mogli pridobiti, kar so hoteli imeti, zato so obrnili svoje moči in nakane'v drugo smer, to je, da pričnejo s propagando v Ameriki. Hitler je bil v letu 1939 gotov, da bo lahko z;vojno porazil vse njegove nasprotni t ke, toda danes, že vidi, da je,bitko izgubil. Zato se pričenja tukaj druga faza, kako bi pridobili mir, ki bo po volji sovražni-*
kom demokracije, če pogledamo na zemljevid, katerega je pripravil profesor Renner, potem vidimo, da je dal Renner Italiji vso Dalmacijo, črno goro in Julijsko Krajino, tako da bi imela Balkanska unija pot do morja samo v Grčiji. Profesor daje vse to Italiji zato, da bi se lahko zavaroval hrbet pred napadom pred Balkanci. To je smešno. Kaj se je potreba Italiji bati miroljubnih Jugoslovanov. Profesor Renner je s svojim zemljevidom samo nagradil sedanje sovražnike demokracij, a 'zavezniki, ki se danes borijo za svobodo vsega sveta, bi bili po tej vojni še boj zasužnjeni, kot so sedaj. Belgijo je dal Franciji, Portugalsko združi s Špansko, Švica bi se razdelila med Francijo, Nemčijo in Italijo. Madžarska bi se združila ■i Nemčijo; Češka, Poljska in Slovaška naj bi bile ena država. In to naj bi se kar zgodilo, ne da bi se vprašalo narode, kaj oni želijo in zahtevajo. Taka delitev ni pravična.
Reakcija je danes na delu tudi v Ameriki. Zato moramo biti previdni. Ta zemljevid nas je zbudil, sedaj je čas, da mi spregovorimo in informiramo ameriško javnost o pravični razdelitvi Evrope, tako, kakor ’si naredi žele, da bo za vse prav.
Zato je potreba, da se prične pisati v naših listih, da obvestimo ostale Slovane, za katere je Rennerjev zemljevid prav tako nepravičen, kakor je za nas Slovence, odnosno Jugoslovane. Dne 21. junija je slovanski dan v Ameriki. Vsi veste, da je bil Slovanski kongres v Detroitu sklican v sporazumu ameriške vlade v Washingtonu. Tu imamo priliko, da se oglasimo in povemo naše težnje in zahteye. Zato naj današnji odbor stopi v zvezo z glavnim odborom Slovanskega kongresa. Naj se jim pošlje rezolucijo. Saj bo nekaj zaleglo tudi v AnjerikU ako bo J 5. miljonov ShJv&.K^.-izprqgo* vorilo nekaj v ameriški javnosti Glede registriranja primorskih Slovencev izpove, da je bil gotov, da bo že te dni podpisana uredba v Washingtonu, da se jih ne bo smatralo za sovražne tujezemce. Zadeva je bila pred državnim tajništvom, katero jo je poslalo justičnemu depart-mentu, da naj on odloči. Kakor mu je znano sedaj, je zadeva prišla nazaj pred-državno tajništvo.,Pravi, da moramo pomniti to, da bi Amerika s tem priznanjem obenem tudi priznala, da primorski Slovenci ne spadajo v Italijo ampak v Jugoslavijo. Italijanska propaganda pa je močna v Washingtonu in se najbrže upira takemu odloku. Toda to delo se bo nadaljevalo še v bodoče.
Nato je bil poklican k besedi pisatelj in stari bojevnik za ljudske pravice, Etbin Kristan, ki ja takoj poudaril, da kakor hitro. je videl dotični članek v arm. riški reviji, da se je začudil, kako more taka revija priobčiti tako nepravičen zemljevid. Sedanji Italiji se odločuje toliko novih pokrajin, da bi bila več ja, kot je bil stari rimski impel.'j. Japonski je dal profesor kar pol Azije. Zakaj pa se vodi ta vojna? Da se nagradi osišče? To je pot nazaj v čase, ki go že za nami-, Predsednik Roosevelt na eni strani naglasa svobodo •?a vse narode, a državni department mu meče polena pod noge. Mi Slovenci smo tako.majhen narod, da Jbi človek skoro obupal, toda pravico, imamo do čivljenja prav tako, kakor veliki nar,odi, saj danes se borimo mi strani demokratičnih držav.
Prišla je živa potreba, da pričnemo močno gibanje med našimi ljudmi v Ameriki. Zbudili moramo naše ljudstvo, prav vse, da.se bodo zavedali resnega položaja. Jaz danes več ne vprašam, kdo je socialist, klerikalec, katoličan ali svobodo-jniselc, danes je. ,moje,vpraša,nje le to: Kdo je. Slovenec, da vsi skupno nastopimo kot ameriški Slovenci.
V Ameriki imamo danes Slovanski kongres, katerega se mo-
1"   - " — 1 1  -------------------
ramo poslužiti. Preko 15 milijonov nas je Slovanov v Ameriki. S. tem kongresom računa tudi ameriška vlada. To je dovolj jasno, če ne bi sodelovala, ne b: poslala na Slovanski kongm svoje govornike,) in med njim: tudi McNutta.
Treba je opozoriti vse naš( časopisje v Ameriki, da bo pisa lo našim Slovencem o tej velik nevarnosti, ki preti našemu narodu v domovini. Treba bo pošiljati resolucije iz vsake slovenske naselbine na merodajne osebe in urade, da bodo obveščeni, kaj mi zahtevamo kot državljani Združenih držav ameriških. • ;f’ 1
Nato Etbin Kristan predloži resolucijo, katero se pošlje j1 uredniku revije Collier’s in 1 društvu učiteljev na Columbija * univerzi..Resolucija se glasi:	(
Slovenski odbbr za politično 1 akcijo, ki zastopa Amerikance 1 slovenskega porekla, od katerih ; mnogo tisoč dela v obrambnih ^ industrijah in mnogo tisoč drugih služi v ameriški armadi in : mornarici, zasleduje pojave in izjave, ki se nartašajo na bodočo 1 ureditev sveta, kjer pričakuje J demokracijo, svobodo, pravič-j • nost in varnost ‘za vse. Našel je 1 že mnogo razveseljivih znamenj, med katerimi, gre seveda odlič- '• no mesto dokumentu z dne 8. j: maja, 1942, znanemu pod ime- j nom “The Atlantic Charter,” in j1 sijajnemu govoru podpredsedni-j’ ka Wallace-a, ki, je naslikal novi cvet v pravi luči pravičnosti. Ko je izšla številka Collierjeve-ga' tednika za šesti junij, kjer so na naslovni strani bile ogla-: šene mape “Svobodnega sveta,” smo pričakovali, da najdemo resen poizkus načrta za pravičnejšo geografijo kot je bila prejšnja, ki p.e.,moi;a prištevati raznim drugin),' vzrokom sedanje svetovne, k^astrofe. Na svoje največjezgfudejije smo našli čla#gk.,}n;,zei$ljeyid§».katerim bi bil prostgr. ^filjijjo v kakšnem reakcionarnem,, nacizmu in fašizmu naklonjenem listu, ne pa v tedniku, katerega smo vedno smatrali, ^a,-svobodoljubnega.
Ker je spis ibil, priobčen v tako uglednem j listu. kot je Collier’s in ker je' avtor profesor na tako odličnem zavodu kot je Columbijska univerza, nas ni mogel pustiti ravnodušne in ker naši bratje v stari domovini, zasužnjeni deloma od nemških nacistov, deloma od italijanskih fašistov, nimajo možnosti, da bi govorili, se čutimo dolžne, da povzamemo besedo zanje, vedoči, da čutijo in mislijo kakor mi.
Ne maramo se spuščati v kritiko drugih, v omenjenem članku zagovarjanih razmejitev in arbitrarnega 'ustanavljanja držav, oziroma državnih skupin,
; dasi se je težko vzdržati brid-, kih opazk vpričo lepih daril, ki jih profesor Renner predlaga za Nemčijo, Italijo in Japonsko. Tudi nam ni treba govoriti za interese Zedinjenih držav,, ki jih , bodo same znale varovati. Protestirati pa moramo z vso od-. ločnostjo v imenu Slovencev in ! Jugoslovanov ^ploh proti pred-’ i logom profesorja Rennerja, ki 1 bi, če bi se uveljavili, neopravi-; ceno okrnili Jugoslavijo, Slo-; vence pa skoraj popolnoma uni-i čili. Kolikor se mope soditi po
■ mapi in kolikor je jasno pove-, dano v spisu, bi Nemčija poseg-i la Se., bolj globoko v slovensko
• ozemlje, Italiji pa profesor Ren-' ner ne pušča le pretežno slo-
■ venskega Primorja, temveč ji » meče povrh še skoraj izključno
• hryasko, oziroma —vna jugu —
1 srlalco Dalmacijo v žrelo.
' j Avtor razlaga to nezaslišano ’ darilo — kakor tudi Tunezijo, Nico in Korziko — s potrebo i-
L -	.
_ I talijanske varnosti na Jadran-' j skein in Tirenškem morju. Tokia- Italiji ni žugala nevarnost ; j ne od ene, ne od druge strani, h nasprotno pa je ona, kar bi mo-[fralo.biti tudi gospodu profesorju ;snano, napadala in ropala in .'I grozila na: vse strani. In čemu . j »ploh govoriti o strategičnih
potrebah, če bo “Novi svet” res I nov, z uredbami, ki bodo lahko preprečile vsako agresivnost ?
Italija ni pokazala nobene sposobnosti za pravično ravnanje z državljani druge narodnosti. Tudi pred prihodom fašizma je šla njena politika za popolnim! iztrebljenjem Slovencev. Zatiranje njihovega jezika, uničevanje njihovih kulturnih in socijalnih organizacij v mestih in vaseh, v katerih prej ni živel ne en Italijan, je bilo tako barbarično, da se je treba v zgodovini vračati za čela dolga stoletja, preden se najde kakšno podobno uničevanje.
Slovencem, ki so ostali pod vladp Avstrije in pozneje avtomatično prišli pod nacijsko peto, se ni godilo nič bolje in se-, daj se žurijo Hitlerjevi krvniki na vso moč, da bi čim prej izgnali zadnjega Slovenca iz zasedenega ozemlja ali pa ga ubili.
Slovenci so majhen narod in zaradi tega potrebujejo za razvoj svojega narodnega in kulturnega življenja enotnosti še bolj kot veliki narodi. Tudi oni imajo pravico do življenja; pridobili so si jo s skoraj nadčloveškimi napori za obstanek v tisočletnem boju zoper materijal-no in kulturno zatiranje. V sedanji vojni dveh svetov stoje na strani svobode. Kakor se jugos. |yojsJta Draže Mihajloviča in njegovi četniki ob strmenju vsega 3veta bojujejo na vzhodu in jugu Jugoslavije, goneči nacije in fašiste v obup, tako pričajo neštete eksekucije Slovencev, da se tudi oni na severozapadu trdovratno in uspešno upirajo o-gromni premoči obeh evropskih diktatur.
• Ali naj bodo za to kaznovani z nevim zasužnenjem, roparji in ogroževalci pa naj dobe bogate nagrade, za katere ne dajejo de-janjske narodnostne razmere nobene podlage?	Ri'	''	'	’
IW navedenih razlogov iskreno obžalujemo, da je Collier’s dal prostora spisu, ki bije pravičnosti s pestmi v obraE in bi lahko povzročil razočaranje in nezaupanje med narodi, ki dopri-našajo največje žrtve za tako ureditev sveta, ki ne bo ustrezala nobenim imperialističnim takozvanim potrebam, temveč bo slonela na pravičnosti ne Je za velikane, temveč tudi za male narode.
Predsednik zborovanje pokliče pisatelja Louis Adamiča, ki pravi; da se strinja z govorom ministra Franc Snoja in prav tako z govorom pisatelja Etbina Kristana. Poudarja, da se mora protestirati in poslati resolucijo uredniku revije Collier’s in tako tudi učiteljem in; profesorjem Columbia univerze, da bodo poučeni o, zmoti profesorja Rennerja. Tako naj se pošlje, to resolucijo tudi Carnegie-Endowment for Peace instituciji, da bodo tudi ti ljudje obveščeni o naših pravicah. Pravi, da ima profesor Renner osebne ambicije, toda je nevaren, ako se mu ne zastavi pot. članek je imel en motiv, to je, da je izgledal lep, ko je bjl natisnen z barvanim zemljevidom. Tako pripoveduje. Adamič, da je bil v uredništvu večje ameriške revije, vpa mu je urecTnik pokazal dotični članek ter se izrazil, da članek izgleda lep in privlačen. Toda on je urednika opozoril, da naj ga tudi čita,,pa bo videl, da ni tako« lep. So pač Amerikanci ’naivni.
Zato pisatelj Adamič• priporoča, da se mora pričeti s , pošiljanjem brzojavk in resoluci j, v katerih naj se pove* kdo smo mi Slovenci, koliko nas je za-posljenib v obrambnem delu in koliko naših mladeničev je pri vojakih. Res je, pravi,, da v državnem oddelku y Washingtonu ni vse v redu, toda predsednik Roosevelt zelo perad odstavi koga, ki mu je napravil kdaj prej v življenju kako uslugo. Zato tudi priporoča, da naj se v Kristanovo resolucijo vključi tudi govor podpredsednika Wal-
slovenski odbor zboruje vsak teden, da sproti rešuje stala vprašanja. PriP^J j moramo biti vedno in vsep° -I da odgovarjamo na kriv,CI^^ j vajanja. Za to i^olitično a
pa bo potreba denarja,da ^ j bor mogel poslovati in	j
mogli oddaljeni člani iia sejo. če ni drugače,	j
bi bilo, da mi navzoči a ‘ par dolarjev v pomoč P ^ akcije.	. .J-.j ,F
Predsednik zborovanja i i stavi John Lokarja,	i
nega uradnika mestnega j| I Frank Lauscheta, ki se W ^ ikij udeležiti tega zborovanj®- J lo kar pozdravi zborovalce ^ J nu župana ter želi velikQ u ^ loii
zborovanju. Poudarja, a ?Ji
ne govori in sklepa sa«1^ ^ ^ dvorani, ampak naj se sji zanese tudi med druge ^ ce, da bomo vsi skupaj Besede, ki so bile izžD tukaj, naj ne bodo P°za^ k| ko pridete na svoje do©0', ^
Louis Adamič stavi P ^ da naj tudi župan Fran ^ sche pošlje resolucijo	to
ništvo revije Colliers. 3^ podpiran.	. e# »i
Marian Urbančič J® >^0 t da bi morebiti s teni^ ^ ^ župana napadom	jljHii
morebiti strinjajo s tis in ^
kom.	. lie
Za predlog glasuje ^ navzočih.	M	|
Zapisnikar pojasnuJe’ ^ , j na prošnjo predsednica ^ ^ SS osebno obiskal mest« ^ ^ pana ter ga povabil nje zborovanje, župan.& ^ gel udeležiti, ampak J® v > da se srcem in dušo s >• pomožno in politično	'
ter o zavzemajo danes a ,
Slovenci ter da je tudi,P e ljen pomagati, kadar bo j >
ba-	' . Ji ?
K besedi je poklican j f Grdina, ki pravi, da ria1’^Ji daj spi in čaka, da ga ^.«1 .pokličejo k delu. Treba mo, <?a voditel.fi ždrif*1 : rod <b6 že sledil in dfil*1- JI lje pravi, da. je odvisi10. (L, naših slovenskih uredm ^4 ko bodo pisali in učili , di. Pripomni in omeni z Trunka, kako vestno in piše zarnaš narod v A© skemu Slovencu. Treba sedaj premišljene tak gm prave propagande, da P nemo naš glas in da Se Aj slišalo vsepovsod. P.°n°v. .jjfc va voditelje, da se.zdi1 delajo skupaj, in g°t°v Je’ mL
narod sledil našemu de
Nato govori Rude
navdušenjem izpove;,
dušo in telesom strinja
stanovo rezolucijo. PraV|'
današnji dan nov mejoi^'^W
ljenju ameriških SloVellC Jfc
smo sedaj na pravi PotlJ®
tako nadaljujmo, prip0
kako je za časa zadnje
prišel v mesto PueblP1
kjer mu je takrat pove jjK
tija Pogorelc, da so taH1^*
Dalmatinci, ki se niso fr0
gistrirati. Obiskal jih le
dopovedal, da hočejo JR
pograbiti dalmatinsko
zakar jih je pridobil za
nike.	. jK
V - M
Podčrtava, da imam0 riki na tisoče naše s' ^ mladine, ki se danes Pe za jugoslovanske probl® Ml di nje moramo pridobi11^^ šem delu, Napravi naj ples, a sredi plesa naj pet minut za kratek naših vprašanjih, .pa J1 pridobili. Nadalje pr^ pripravljen stopiti na šili naselbinah ter s P1^ no besedo pridobiti	p
, ljence in mladino za ust'f^»j čo politično akcijo.	JR
Končno pravi, da greh, da ^mo danes 1 tako važna vprašanji’
. krive so bile prejšnje 1 vanske vlade, ki se nis°rj^p za naše izseljence v	m ^
smo bili mrtva emigraC'JjiijH, je pač težko danes	Mji
mrtvilo.
Kristan stavi predlog. J doda v njegovo rezolllC 3 (.Dalje na 3. stra»P Jj
Jla‘ce-a, katerega je podal dne 8. maja.
Nadalje poudarja, da se mora ta skupina večkrat shajati, saj dvakrat na mesec, da bo lahko obdelavala dnevna vprašanja. Organizirati se mora vse I slovenske naselbine, če je potreba, da se v enem tednu pošlje po 500 telegramov na merodajna mesta.
Končno opiše tudi situacijo glede primorskih Slovencev, ki mu je prav dobro znana, ker pozna državne uradnike v Washingtonu. Poziva še enkrat vse, da skupaj delamo^ če hočemo, da bomo kaj dosegli.
Frank Suriz pravi, da se strinja z Adamičem in je zelo vesel, da se bo začelo delati z resnim delom za naše ljudi v
• domovini. Pravi pa, da bo treba tudi zainteresirati v Ameriki
I
rojeno mladino. Posebno poudarja, da na smemo prezreti naš1 slovanski dan dne 21. junija, kjer lahko pokažemo ameriški javnosti, kaj smo mi Slovani. Strinja se tudi s Kristanom, da obvestimo Slovanski kongres o tem članku, ker se tiče vseh Slovanov.
' Nato govori dr. Ivan M-. Čok. Pozdravlja vse navzoče, ko mu je dana prilika, da prvikrat v Ameriki more nagovoriti ameriške Slovence. Prihaja med nas kot predsednik jugoslovanskega odbora v Italiji, ki je imel svoj sedež v Beogradu, pozneje v Londonu in sedaj v New Yor-ku. Pripoveduje, da so sedaj v Evropi tri rase: Latinci, Ger-
L	. .	1
mani in Slovani. Prvi so že do-l živeli svoj vrhunec, ko so drugi baš sedaj na vrhuncu, pa se boje, da bi Slovani zavladali v Evropi. Zato sta se prVi dve ra-1 si spojili skupaj ter se pričeli vojevati proti Slovanom. Tako i pripoveduje, kakšno je danes 1 mnenje v Londonu, kjer hočejo, i da je Nemčija sedaj poražena,
■ toda bojijo se močne Rusije.
J Pravi, da mi moramo biti hvaležni, da je bil dotični, članek in. zemljevid priobč.en, ker to, nas bo družilo in zbudilo k pravemu delu. Po načrtu tistega članka, ki se moralo tudi preseliti okoli 50 milijonov ljudi. To je diletantovsko izraženo. Kje je volja naroda? Ali so ga kaj vprašali, če so to pripravljeni storiti.
Nadalje opisuje, kako je bilo na zadnji mirovni konferenci, leta 1918 in 1919, ko je bil tudi on član mirovne konference, oziroma jugoslovanske delegacije: Tudi tam so imeli geografe, ki so bili podobni profesorju Rennerju, ki so rezali karte. Da, tudi tam je bil geograf, ki je določeval mej<e za Poljsko in Jugoslavijo, kateri teh pokrajin niti videl ni. še le za časa mirovne konference je za par tednov obiskal te dežele, pa je bil “strokovnjak” zemljepisja na mirovni konferenci. Nekaj podobnega se lahko zgodi, če bi ameriška vlada vzela profesorja Rennerja za zemljepisnega strokovnjaka na prihodnji mirovni konferenci.
Toda to je tolitarna vojna, tukaj po mojih mislih ne bo mirovne konference, ampak diktatorji bodo morali sprejeti po-: geje od onega, ki bo zmagova-
■ lec. „
Jaz sem še le mesec dni v
■ Ameriki, zato pač ne morem staviti tukaj predloge. Prosil pa bi, da bi se mi dalo priliko v bo-
• *doče, da vam bi napravil preda--jvanjei o moji.misiji. Končno pa
j vam povem še to', da se strinjam s predlogom Etbin Kris-Jtana.
Louis Adamič naglašuje, da . ne smemo govoriti pred ameriš-, iko vlado in javnostjo kot Slo-1 venci, ampak kot ameriški državljani. V ameriškem držav-ijljanstvu imamo tisto pravico, 1 katero lahko porabimo, da nas . jbodo poslušali. Strinja se s Kri-i stanom, ki je podčrtaval močno J in živo gibanje med ameriškimi i i Slovenci. Pravi, da še ihora or-Iganizirati-sleherno društVo ali , skupino Slovenčev v Ameriki, da ; bc ob danih, časih pošiljala re-i K-olucije' *na> merodajna mesta.
■ Zelo potrebno je, da ta politični \ »
Zapisnik
^ ®*daljevanje z 2. strani)
2 Pred‘ ij.	411	m sprejet.
,jc	dostavlja, da naj se
* ikmen‘ tUdi jug0sl°'
$ Stavljpn • 6'
$ Noe J 36 ,po Jos- ZalarJu P* s;tEija ptf'.naj se rez°lucija pi-
Ff !iodatif	Kristana sprejme
K ^ejet 1 PredloS podpiran in
jjfl	zborovanja pravi,
s5 2a ail^nji dan zgodovinski 'j fk^^0Vence v Ameriki Iliča]?’* n;orja- Pravi, da je lilo * 8eJ° brzojavno,, ker ni
* bi ^ Hai ^i odlašali. Preje %	Fi P°možni akciji, Jlt|' ^ <. *5° Pač mogli. Pa se 5: hv. m 4ital°- da ne delamo J- ^ 8traaPadeni smo bili od ve-kli tolaži *’ «**» da bi se nam
S %Jt *»’.•*ak-
i#	najmanj dva člove-
' k a stalno zaposlena in
dlif ih*; ?lala in vodila Pro' 'Jpjjjj j *°hko člankov je že
i,ref 6 akcijo' N' RogelJ za P°mož-
0 ^dni n minul° Je več kot { D.0O vPa Smo obrali le $20,-
vec bi moralo
^ i 2aVefk,Skladu’ če bi se bili
ki^0boii ,m dali- SedaJ se čl# k in Se, giblje pomožna akci-
y ^ aj' Je od nas vseh od-
eč^ ^ 2=^ ^Orno napravili v bo-
■ f tepeP°mnimo si to’ da Hit'
fit «i,V8e Slovence v- domo-$ Tal(0 gleda> kdo je in kaj fj| li tU(j- S uPno moramo nasto-Pa bomo dosegali
c? r-
1 P' e t°n šabec vpra-«v l Pride jugoslovanski
'° ■a* Prih t*?er^°’ kako bi nje-lpftm ^ari° .VP^val na našo ak-“tfPnsb alj6 vPrašuje, kako bo P°j| ° ^opisje takrat pisa-
AI*Sn(fn°J' PraVi’ da je nje'
^ odgoden na pozno ^!®rj^^ravi> da je kralj sim-
fcfravilin ^P01^* in da Je
,;I, a + Ja pripoznana v Ame-
!v f°Uia moramo računati-
],e life o tf'damič je mnenja, da tPI’t amnof1 ne P°g°varjali da-
naj bo ta P^dmet 7 ?a seJe v bodočnosti.
anPju hf.ar Prav^’ da bi v tem ^snemali ameriško ča-
v?fSme e'mnenje Je’ da je
l3f^0 n’ da naš narod dobi )1jSo n" SVo^ lastni zemlji. ;>)W41 y !iko viade si bo narod i lr0ri ^ornovinii to je zade-.	Samega.	Mi jim ne
k'T Has Pr&v nič vsiljevati. Ako ) Sv6tb°^° vPra®ali> kaj jim ’ »°	^a^ra^	Pa jim
0	Ogovorili, kaj je
' *	10 SUgestiJa-
' b	Sabec dostav-
l ° slovenski uredniki t Jri5va>>-6r P‘sali tako, da do-'JF škodujejo.
0l‘a ta razprava kon-
'IS „
I°r^ ^°®ko Penko, ki b ^enemo iz naših im ^ jr.es°dke in da pomaga-'l So ^ U’ kajti nekateri lju-!*V j. daixes preobloženi z Sk Sltlemo biti sebični, 66 b U^n? moramo delati. 'A k a ljudi v starem do ^ako ležali, ka-mqj° Postlali.
; 4^ Qa ?.Van ^°ntez pravi,
' ^°jinio Adamičevo su-3? V Q,je 8e shajamo vsaki te-
Nt^elandu- kJer naJ bo ASn f,ne akcije.
■ rdina je mnenja, da .naloga’ da pobi' jpa . nerjevo propagando. VQ Vfj0 Potreba dela. Obve-^ud^ *n P°kaži > teP5ti naS je’ nas hoče
k ^ »vi ®tbin Kristan pravi, °'£q re^a’ da se organizi-^govern mnenju je odbora, ki naj ti ^ Sedanje zborovanje. L ^il . ;hi imel nalogo, da k ^ol-delo> da bi poši-Clie» brzojavke, dopi-večur°pagando ter se se-I r^t na mesec. Ta ožji
odbor bi bil odgovoren za svoje delo širšemu odboru, ki naj bi ’se shajal po potrebi vsak mesec, ako bi bilo potreba. Ti odbor naj*se obrne do vseh drugih slovenskih organizacij, društev, skupin in krožkov, ki še niso danes včlanjeni v politični akciji JPO,SS. Potem pa naj se prične veliko in živo gibanje med našimi Slovenci v Ameriki. Nato predloži še enkrat dodatke k njegovi rezoluciji.
Mnenje navzočih je, da bi bil urad politične akcije v Clevelandu.
Jos. Grdina sugestira, da naj bi se preneslo tudi Jugoslovanski informacijski center v Cleveland.
Jos. Zalar pravi, da ta odbor bo sestajal samo iz ameriških Slovencev in se nikakor ne bo mešal z Jugoslovanskim informacijskim centrom.
Minister Snoj pravi, da ima J u g o s 1 o vanski informacijski center vse druge posle na svojih rokah, in je mnenja, da naj ostane tam, kjer se nahaja sedaj. '
Jos. Zalar ponovno odgovarja Jos. Grdini, da moramo biti previdni, da bomo našo propagando vodili le mi sami, ki smo ameriški državljani.
Vatro Grili pravi, ko je Hiter napadel Jugoslavijo, organizirale so naše bratske organizacije slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Ko pa je profesor Renner napisal svoj članek in narisal povojno Evropo, nam je takorekoč vsiljena tudi politična akcija, ki pa stane dertar. Kje bomo dobili te finance? Tre-3a je aparata, ki bo deloval, toda za to morajo biti ljudje plačani. Iz fonda pomožne akcije ne moremo črpati, ker ta denar je nabran samo za naše trpeče arate in sestre po vojni. Treba
30	asesirati naše člane pri naših podpornih organizacijah, če bomo hoteli dobiti potrebni denar. Italijanska propaganda ima denar, da lahko priobčuje svoje članke v uglednih in naprednih ameriških revijah. Zato se ne varajmo, ampak se pripravimo pravilno in dobro.
Ivan Jontez urgira, da se sprejme sugestija ali predlog, da se napravi ožji odbor, ki bo imel seje večkrat na mesec.
Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski inform acijski center na razpolago dosti knjižic “The Slovenes Want To Live,” katere lahko izroči političnemu odboru, da jih prodaja po 25 centov ter izkupljeni denar lahko porabi za svoje delo.
Kristan stavi predlog, da naj se njegove prejšnje sugestije glede organiziranja %'žjega odbora, ki sklicuje seje širšega odbora, vrši potrebno delo in obvesti vse ostale slovenske skupine v Am&riki, da se pridružijo temu gibanju, sprejme.
Adamič sugestira, da naj ima ožji odbor vsaki teden sejo, a širši odbor naj ima sejo vsaki mesec. Mi vsi pa se zavežemo, da bomo sodelovali in pomagali. Ce pa bi ožji odbor mislil, da ni potrebno; da ima širši odbor sestanek, pa naj tako obvesti prizadete člane.
Jos. Zalar omenja, da naj to zborovanje potrdi sklep pomožne akcija, da je pravilno delovala, ki je sklicala to zborova nje.
Jos. Durn je mnenja, da naj bo politična akcija sama za se be in da se izvoli tozadevni odbor.
Urednik Debevec stavi predlog, je podpiran in sprejet, da se delo pomožne akcije odobri, ker je sklicala to zborovanje, Kristan pravi, da naj bi se ta odbor imenoval:	Slovenski
odbor za politično akcijo.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se izvoli ožji odbor, ki bi imel sedem članov, ki živijo v Clevelandu ali oko lici, a dva člana, ki živita izven Clevelanda. Glavni urad tega ožjega odbora bi bil v Clevelandu.
Urednica Albina Novak pravi, da bo ta odbor imel veliko nalogo in dosti dela. Izvoli naj se ljudi, ki so pripravljeni delati. Dobi naj se tudi sredstva, da bo mogel odbor delovati.
Nominirani v ožji odbor so sledeči:
James Debevec, Janko N. Rogelj, Joško Penko, Albina Novak, Anton Šabec, dr. Jas. W. Mally, Etbin Kristan, Anton Grdina, Frank M. Surtz, Ivan Jontez, Marian Urbančič, Vatro Grili, John Gornik, Rude Trošt in Ivan Molek.
Nominacijo so sprejeli ter so bili izvoljeni sledeči: Jas. De-oevec, Joško Penko, Anton Šabec, dr. Jas. W. Mally, Josephine Zakrajšek, Etbin Kristan, Frank M. Surtz, Vatro Grili in Ivan Molek.
Takoj po seji se ta odbor sestane in organizira, da izvoli potrebne uradnike.
Predsednik zborovanja vprašuje, kako bo sedaj s financo, da je sedaj to na dnevnem redu.
Louis Adamič pravi, da naj
3i	za prvo pomoč kar mi navzoči nekaj prispevali v ta sklad.
Vatro Grili sugestira, da se apelira na naše podporne bratske organizacije, ki naj obdavčijo svoje člane.
Josephine Zakrajšek stavi v tem smislu predlog, ki je podpiran in sprejet.
Janko N. Rogelj stavi pred-og, da se vpraša Slovensko narodno pddporno jednoto in Slovensko socialistično zvezo v Chicagu, ki sedaj upravljata sklad Jugoslovanskega republi-čanskega združenja, ako bi hoteli izročiti ta denar politični akciji JPO,SS. Ob enem apelira tudi na ministra Snoja, da naj najde sredstva in pota, s katerimi bi bilo mogoče nuditi denarno pomoč temu odboru.
Albina Novak se ne strinja, da bi vprašali za sklad Jugo-s 1 o v a nskega republikanskega združenja.
Predsednik Cainkar pojasni, kako je prišlo do tega, da preje omenjeni organizaciji upravljata ta sklad, v katerem je danes še okoli deset tisoč dolarjev gotovine.
Urednik Debevec se strinja s predlogom. PraVi, če se to zgodi, potem bo saj mir med nami, da ne bomo več govorili o tem denarju.
Jos. Zalar se ne strinja z Albino Novak, ampak podpira predlog, da se vpraša za denar. Predlog preide na glasovanje ter je s pretežno večino glasov sprejet.
Louis Adamič prečita v angleščini brzojavko, ki se glasi:
June 8, 1942 Telegram to
HON. CORDELL HULL SECRETARY OP STATE WASHINGTON, D. C.
PERSONAL THE UNDERSIGNED AMERICANS OF SLOVENIAN ORIGIN OR DESCENT GATHERED IN A CONFERENCE IN CLEVELAND TODAY REPRESENTING* VIRTUALLY ALL SLOVENIAN AMERICANS ARE DEEPLY PERTURBED OVER THE DELAY IN CHANGING THE ENEMY ALIEN SUBJECTSETAOIN ETAOIN N N N STATUS OF ALIENS WHO ARE SUBJECTS OF FASCIST ITALY BUT ARE SLOVENIANS BY NATIONALITY AND INEVITABLY ANTI-FASCIST. WE URGENTLY AND RESPECTFULLY REQUEST FAVORABLE DECISION OF THIS MATTER WHICH WE UNDERSTAND IS IN THE HANDS OF YOUR DEPARTMENT AND THE DEPARTMENT OF JUSTICE. WE UNDERSTAND THE LATTER DEPARTMENT FAVORS SUCH DECISION AND'WE BEG YOUR PERSONAL INTEREST IN THE PROBLEM AS FAR AS YOUR DEPARTMENT JS CONCERNED. DELAY IS AFFECTING THE MORALE OF THOUSANDS OF PEOPLE INVOLVED.
RESPECTFULLY.
Jožko Penko se zahvaljuje pisatelju Louis Adamiču za sestavljeno brzojavko, katero se pošlje državnemu tajniku Hull-u v Washingtonu ter v tem smislu stavi tudi predlog, ki je podpiran in sprejet.
Pisatelj Louis Adamič stavi predlog, da se povabi na sodelovanje vse člane naših podpornih organizacij, kakor tudi ministra Franc Snoja, dr. Boris Furlana in dr. čoka, da vsi so-
delujejo z nami. Predlog podpiran in sprejet.
Dr. čok ponovno pozdravlja vse ter prosi, da bi se dalo tudi njemu priliko, da bi imel referat pred tem odborom.
Minister Snoj se zahvali za složno in plemenito delovanje in delo, katerega smo završili na tem zborovanju. Izrazi veselo zadovoljstvo vsem, ki so zborovali. Pravi, da bo današnja seja mejnik novega dela za ofevo-bojienje Slovencev, odnosno Jugoslavije. Zahvali se v imenu Slovenije in Jugoslavije ter da naj tako ostane tudi v bodoče.
Dr. Boris Furlan pravi, da se strinja z vsemi zaključki, katere smo danes sprejeli na tem zborovanju. Nadalje naglaša, da je sedaj potreba sistematične kampanje, s katero bomo zahtevali za vse enako, pa naj bodo delavci v tej ali oni državi. Saj v Ameriki bomo to lahko zahtevali, ker smo v demokratični državi, ki se bori za svobodo vsega sveta. Zahvali se, da je bil povabljen na to zborovanje.
Urednik Anton J. Terbovec pravi, da je vedno delal in pisal v tem smislu,*kot smo danes zborovali ter bo isto storil tudi v bodočnosti.
Urednik Louis Rozman oblju-buje, da bo storil svojo narodno dolžnost ter po možnosti zagovarjal današnje sklepe.
Urednica Albina Novak pravi, da nima kaj posebnega, da bi povedala, toda obljubi njeno pomoč za izpeljavo našega dela.
Urednik Molek se izrazi, da vedno govori potom Prosvete ter da bo tudi v bodoče tako nadaljeval s svojim delom.
John Gornik izreka zadovoljstvo zborovanju ter da bo po svojih možnostih podpiral to gibanje.
Josephine Zakrajšek nastavlja stpodstotno podporo.
Rude Trošt obljuba je svojo pomoč ter je pripravljen podpreti to delo ter stopiti tudi na pot v naše naselbine, da se zbudi naš narod po Atneriki. Prav rad bi videl, če bi mogel enkrat vzeti se,seboj glavnega predsednika KSKJ v Washington, D. C., da bi tam pred Belo hišo zaigral na njegove harmonike Kje je moj mili dom in God Bless America. On čudovito lepo igra.
Vatro Grili opominja vse, da 21. junija je Slovanski dan v Ameriki, in da naj se v Clevelandu pokažemo z vso svojo mpčjo. Vabi vse na sodelovanje.
Janko N. Rogelj apelira na vse navzoče, da naj mu pomagajo kot direktorju publicitete za pomožno akcijo, da se bo kaj več denarja nabralo za naše reveže v domovini.
Pisatelj Louis Adamič se odzove na povabilo predsednika zborovanja, Vincent Cainkarja, da naj pove zaključne besede temu zborovanju. V svojem nagovoru je opozarjal navzoče, da se otresimo tistega strahu, ki na» zadržuje v Ameriki, da ne nastopamo javno ter zahtevamo svojk pravice. Saj mi smo ameriški državljani in imamo isto pravico. Omenja, da ima naša pomožna akcija sedaj samo $20,000.00., kar je tako mala vsota, da skoro ne pomeni nič. Pravi, mi bomo rabili po vojni miljone za naše ljudi, ki so danes oropani vsega. Treba bo našim kmetom v domovini kupiti kravico, katero so mu sedaj vzeli. Omenja nadalje, da se inteligentni krogi v Ameriki zelo zanimajo za njegovo knjigo Two-Way Passage, da bi uporabili njegove ideje.za rekonstrukcijo Evrope. V tem smislu bi morali tudi naši Slovenci v Ameriki nekaj storiti. Ponovno naglaša, da si niti predstavljati ne moremo, kaj vse bodo rabili naši ljudje onkrpj morja. In kdo jim bo v stanu dati, kot samcf"Amerika in pri ameriški Slovenci. Zato bodite pripravljeni na ta konec vojne, in pripravljajte se sedaj, ko je ie čas.
Jos. Zalar pravi, ker je bil naš shod sklican na nedeljo, naši slovenski duhovniki‘hiso imeli prilike, da bi sodelovali pri
tem delu. Zato apelira na zbornico, da naj jih naš širši odbor povabi na sodelovanje. Sugestija sprejeta.
Predsednik zborovanja, V. Cainkar, se zahvali vsem zborovalcem in jih opozarja, da vsi delamo za združeno Slovenijo.
Zaključek zborovanja 2:20 popoldne.
Janko N. Rogelj, zapisnikar.
Ameriški - slovanski dan v Elyu, Minn.
Govemer države Minnesote, Harold S. Stassen, je dan 21. junija proglasil za “Ameriški-slovanski dan” ali “American Slav Day” in enako je storil župan mesta Ely, John Kapsch.
Omenjeni dan je bil določen za “Ame*riški-slovanski dan” od vseslovanskega kongresa, ki se je meseca aprila vršil v Detroitu, Michigan, in kot je opaziti v časopisih, se bodo omenjenega dne vršile impozantne slavnosti po vseh velikih in malih mestih, kjer žive državljani slovanskega porekla.
“Ameriški-slovanski dan” bomo proslavili tudi v Elyu, Minnesoti. S kakšnim uspehom ga bomo proslavili, je pa odvisno od nas samih. Ako se zavedamo, da smo veja velikega in mogočnega slovanskega debla, da smo sinovi Slave, bratje Mihajlovi-ča in Timošenka ter njunih slavnih in junaških borcev proti nacizmu in fašizmu, tedaj bomo stopili na plan in pomagali, vsak po svoji moči, da se omenjeni dan na dostojen in efektiven način proslavi. Naj se nihče ne sramuje svoje narodnosti, pa če je rojen v Ameriki aH v starem kraju. Slovani uživamo danes priznanje in spoštovanje, kakoršnega še nismo uživali nikoli, in odvisno je od nas samih, kakb dolgo si bomo ta rešpekt ohranili. Omenjeni dan se bomo zbrali pred Jugoslovanskim narodnim domom takoj po šesti uri zvečer ter v povorki odkorakali v mestni park, kjer se bo vršila slavnost. Apeliramo na vsa slovanska društva v Elyu, da pridejo s svojimi zastavami in da se korporativno udeležijo parade. Pridite vsi, stari in mladi, moški in ženske, in tudi svoje otroke pripeljite s seboj. To bo NAŠ dan in to mora biti naš triumf. Pečat “slackerja” si bo pritisnil na čelo tisti, ki se nam bo na omenjeni dan brez opravičenega vzroka izneveril. Kdor se svoje narodnosti sramuje, sam sebe ne spoštuje, in kdor samega sebe ne spoštuje, ne zasluži spoštovanja od drugih.
Vstanite, vi mrliči, vsi! ,
Odprite se vi živi grobi;
Naš rod vodite k boljši dobi
Naj rod slovanski ’vijek živi!
Za pripravljalni odbor:
Župan John Kapsch, John Mehle, Frank Tomsich, Jr., Rev. Frank Mihelčič, Louis Champa, John Otrin, Ivan Tauzel, Andrew Pirtz, Jos. L. Champa, Dan Bohinc, Anton Zbašnik.
Ameriško - slovanski dan v zapadni Penna.
Ameriško-slovanski dan bomo v zapadni Pennsylvaniji proslavili z veliko skupščino zmage v Kennywood Parku v nedeljo 21. junija 1942. Ta dan je bil od predsednika Roosevelta prokla-miran za dan ameriških Slovanov, in ameriški Slovani širom te dežele pripravljajo slične skupščine, sledeči raznim resolucijam, ki so bile sprejete na Ameriško-slovanskem kongresu, ki je pretekli mesec vršil v Detroitu.
Gost in glavni govornik na tej skupščini zmage bo Hon. Harold Ickes, zvezni tajnik notranjih zadev, ki bo sporočil poslanico predsednika Roosevelta vsem Slovanom v Zedinjenih državah. Njegov govor bo tudi oddaljan po radiju, in sicer po Mutual
Network, preko vse dežele; oddaja je določena za 6.15 popoldne po vzhodnem vojnem času. V govoru se bo poudarjalo, kaj morajo ameriški Slovani storiti, da zagotovijo zmago.
Razen glavnega govornika bodo na skupščini nastopili s kratkimi govori tudi konzuli Poljske, Jugoslavije in češkoslovaške. Vse različne slovanske skupine v zapadni Pennsylvaniji bodo nji skupščini zastopane po svojih kulturnih ustanovah z narodnim petjem, godbo in plesi.	\
Vpričo dejstva, da so razne naše bratske podporne organizacije odobrile in podprle Ameriško-slovanski kongres, je naša dolžnost kot Američanov in Slovanov, da se udeležimo raznih prireditev, ki se bodo 21. junija vršile v najrazličnejših krajih te dežele v proslavo ame-riško-slovanskega dne. Mi v zapadni Pennsylvaniji se moramo potruditi po najboljših močeh, da bo skupščina v Kennywood Parku v vseh ozirih uspešna. S tem bomo pokazali predsedniku naše republike, da je “svetbvna delavnica” soglasno z njim pri vsakem njegovem koraku v smeri za dosego zmage, ki naj zagotovi vsem ljudstvom sveta enako svobodo kot jo uživamo mi.
Dr. F. J. Arch.
čakajo na Soft Bali prostoru, da stopijo v parado ob drugi uri popoldne z drugimi vred.
Glavno je, da vsi Slovani, njih otroci in vnuki, pridejo na plan ter se udeleže tega velevažnega velikega javnega shoda in parade, da se skupno pokažemo, da smo člani velikega in miroljubnega slovanskega naroda.
Anthony Jeršin.
DOPISI
Vseslovanski dan v Denverju
Prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, je proglašen Vseslovanski dan po vseh Združenih državah ameriških. Na omenjeni dan se bo prvič v zgodovini ameriških Slovanov proslavil Slovanski dan v naši novi domovini. Z*a Colorado je gu-vernor Carr proglasil sledečo odredbo:
“EXECUTIVE ORDER! PROCLAMATION! SLAV-SUNDAY!”
“It is fitting that the effort and spirit of all people of Slav origin be recognized in this country when the fete of all freedom-loving people is in the balance.
“NOW, THEREFORE, in remembrance of the Slavs who have sacrificed their lives in recognition of those who are living and working for the proper solution of the world’s greatest issue, I .Ralph L. Carr, Governor of Colorado, do proclaim Sunday, June 21, 1942, as SLAV SUNDAY and do recommend that the people of other nationalities acquaint themselves with the activities and attitude of the people of Slav origin and that they join in honoring them,
“IN WITNESS WHEREOF,
I	have hereunto set my hand and caused the Executive Seal of the State of Colorado^to be hereunto affixed at Denver, this 11th day of June, A. D. 1942.
(Signed) Ralph L. Carr, Governor of Colorado."
Enako proklamacijo je izdal Ben F. Stapleton, župan den-verski. Omenjeni župan, guver-nor, kakor tudi Thomas J. Morrissey, United States District Attorney, bodo na programu po paradi, ki se bo pričela pri Globeville parku na 47th & Logan cestah, od koder bodo odpeljali avtomobilisti skupno z lepo okinčano floto ob poldrugi uri popoldne proti City Parku; od tam se bo pričela parada peš od Soft Bali prostora do pavili-ona, kjer se bo odprl kratek program; zastopani bodo vsi slovanski narodi in nekateri tudi v narodnih nošah.
Oni rojaki, ki lastujete avtomobile ste vabljeni, da ste pri globovillskem parku ob poldrugi uri popoldne ter povabite vaše prijatelje, ki nimajo svojih avtomobilov, da se z vami odpel ja j o v paradi v City Park, kjer se bodo lahko svobodno zabavali po kratkem programu. Oni, ki pa ne morejo tja priti drugače, pa lahko gredo malo poprejje v City Park in tam po-
Chisholm, Minn. — Proslava štiridesetletnice društva Sv. Jožefa, št. 30 ABZ, ki se je vršila 24. maja ,je prav lepo uspela. Avditorij, kjer se je proslava vršila, je bil primerno okrašen. Povabljeni glavni odborniki z glavnim predsednikom so prišli pred dvorano točno ob eni uri popoldne, čas otvoritve j,e bil določen za drugo uro popoldne, ker pa ni bilo v dvorani še mnogo ljudi, smo še malo počakali. Glavni odborniki so medtem šli malo po mestu pogledati. Brat Frank Tekautz, stolo-ravnatelj popoldanskega programa, bi bil rad otvoril program ,toda glavnih odbornikov ni bilo. Stokrat me je vprašal, kje da so, in stokrat sem odgovoril, da ne vem.
Ko sem stotič odgovoril kot omenjeno, se se pri vratih pokazali gl. predsednik J. N. Rogelj, gl. pomožni tajnik Frank Tomsich, glavni blagajnik Louis Champa in gl. nadzornik Matt Anzelc; par minut pozneje je vstopil tudi glavni tajnik Anton Zbašnik.
Stoloravnatelj je nato pozdravil glavne odbornike in oi>-. činstvo. Nato je Miss Olga Praz-" nik zapela slovansko himno‘( “Hej Slovani,” njen brat-voja|f jo je pa spremljal na klavirju. Potem je društveni predsednik Anton Hren oficielno pozdravil glavne odbornike, člane-pionir-je, ki so imeli dobiti častne znake, in ostalo občinstvo. V nadaljevanju je očrtal začetek in raz,Y(pj društva in pri tem večkrat omenil tudi Ribničane kot glavne stebre društva v prvih letih. Jaz sem mislil, da bo povedal tudi, kako so si včasih v lase segli, drugič pa zopet skupno prepevali, toda je menda smatral, da to ne spada na ta program. Ko je stoloravnatelj poklical k besedi mojo malenkost, sem že v naprej vedel, da se ne bom kaj prida odrezal, toda bal se nisem, ker sem vedel, da za menoj pride blagajnik John Lamuth, ld bo vse popravil. On je pozdravil navzoče, kot se za proslavo štiridesetletnice spodobi, nato pa se je izgovoril na mene, češ, da se je tudi on govora naučil, pa ga je prav tako pozabil kot društveni tajnik. Nato si je privoščil še navzoče glavne odbornike, ter jih obtožil, da niso prišli v dvorano do pike točno ob času, ko se je imel program pričeti.
} Za tem je bil poklican k besedi brat Louis Ambrozich, naš agilni član vseh prejšnjih kampanj. Dejal je, da je položil varščino za zapoznele gl- odbornike, ni ga povedal, kam jo je položil. Obenem se jim je lepo zahvalil, da so se prireditve udeležili.
Nato je cerkveni pevski zbor zapel tisto lepo pesem “Na tujem,” Koščakove sestre so zapele dve pesmi (Olga je Članica mladinskega oddelka), Vera Paglecitti, ki je tudi članica mladinskega oddelka, pa nam je zaigrala na harmoniko, Elyški kvartet: Frank Jenko s harmoniko, V. Rozman in J. Kobe (Dragovan ni mogel priti in ga je nadomestil Frank Laurich iz Chisholma), nam je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Potem so bili poklicani na oder odlikovanci: John Russ in John . Pahule (oba ustanovnika društva) ter Frank Gouze, John Kor-bai*, Joseph Lovshin, Joseph Globokar, Frank-Hren, Anton Vidmar, John Levstik in John Lovshin; zadnje imenovani je bil svoječasno drugi glavni tajnik JSKJ v Elyu.
(Dalje na 7. strani)
rr
NOVA DOBA"
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned, and Published by the American Fraternal Union, Inc.
'	Issued	every.	Wednesday
Subscription for^membtrs $.7Z per year; nonmembers fl,6>0 Advertising rates on agreement
NOVA DOBA
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. XVIII.
NO. 24
SLOVANSKI DAN
Nedelja 21. junija je proglašena v Zedinjenih državah za slovanski dan. Nekaj nečuvenega! Pobuda za to je prišla iz Washingtona in ideje so se poprijeli mnogi državni governerji in mestni župani. Nam Slovanom, ki smo skromni, se to čudno zdi. Pri tem pa pozabljamo, da na primer ameriški Irci, katerih je napram ameriškim Slovanom komaj peščica, vsako leto slovesno proslavljajo .dan svojega patrona svetega Patrika in da je ta dan kar nekak neoficielen praznik po vseh Zedinjenih državah.
Slovani smo skromni ljudje in poleg tega prilično mladi priseljenci v tej deželi. Največ se nas je priselilo tekom zadnjih 50 let. V Novem svetu smo iskali boljšo življenjsko eksistenci in več svobode, kot smo je bili deležni v naših rodnih deželah. Na splošno smo oboje našli in oboje vzljubili. Posebno svobodo, katera nam je bila odrekana v naših rodnih krajih. In nič ni čudnega, da smo vzljubili deželo, ki nam je to dala. Ne pade nam na um, da bi odrekali lojalnost napram Ameriki drugim skupinam ameriških priseljencev, toda prav gotovo nobena druga narodnostna skupina ni bolj lojalna Ameriki kot smo ji lojalni Slovani. In to ni nič čudnega. Tu smo našli svobodo, po kateri je mehka in dovzetna slovanska duša hrepenela dolga stoletja, in jo je našla šele tukaj. Tako smo se vživeli in zaljubili, v ameriško svobodo, ne da bi bili prav vedeli kdaj in kako. Bilo je pa čisto logično: dober Slovan je postal dober Američan enostavno zato, ker je ljubil svobodo, po kateri je slovanska duša hrepenela stoletja.
V Ameriki smo našli naš ideal: bili smo vsaj oficielno enaki med enakimi. Več pa nikdar nismo zahtevali, kajti Slovan je bil vedno tisti, ki je verjel v enako pravico ^a vse. Velika večina nas slovanskih priseljencev se je po kratkem bivanju tukaj odločila, da ostane tukaj za stalno. Gospodarske razmere starega kraja nas niso vlekle nazaj in še manj nas je mikal družabni sistem, ki je bil vsaj za Slovane vse prej kot svoboden. Tej, novi domovini smo dali na razpolago naše fizične in duševne moči in naša srca. Prinesli smo novi domovini mnogo kulturnih vrednot in obenem smo z našim fizičnem delom neizmerno pomagali pri njenem silnem industrijskem in splošnem gospodarskem razmahu tekqm zadnjega pol stoletja. Med nami, ako odštejemo nekaj redkih izjem, ni bilo omahljivcev, ki bi bili stali z eno nogo tu, z drugo pa onstran oceana. Bili smo tu in ostati smo hoteli tu, da vzporedno s starejšimi priseljenci in njihovimi potomci pomagamo tej deželi k še večjemu gospodarskemu in kulturnemu razmahu. Rojakov v starem kraju smo se spominjali kot dragih bratov in sester in smo jim želeli vsaj takih gospodarskih ugodnosti kot jih imamo mi tu in vsaj košček svobode, kakršno mi tu uživamo, in tu in tam smo se jih spomnili s kakšno finančno podporo. To je pa bilo tudi prilično vse, in kaj dosti več rojaki v starem kraju tudi pričakovali niso od nas.
Kot priseljenci v novi deželi smoi se izkazali za marljive, varčne in poštene ljudi, s katerimi so imele oblasti malo opravkov. Kot državljani smo se udejstvovali zmerno in inteligentno, ln naš naraščaj se je v tem uspešno meril s potomci vseh drugih priseljencev. Na splošno smo se izkazali kot zaželjiv del velikega in svobodnega ameriškega ljudstva. Seveda se s tem nismo ponašali, ker smo smatrali za samoumevno. Amerika nam je dala vse, kar je imela, in mi smo bili pripravljeni njej dati vse, ‘kar smo in kar imamo. Ko je tej deželi zapretila nevarnost, so stotisoči Američanov slovanskega pokolenja prostovoljno vstopili v ameriške vojne sile. šlo se je in gre se za ohranitev svobode, in svoboda je za Slovana važna, kot je voda za ribo.
Danes je ta dežela v gigantski borbi s temnimi silami tiranije, ki,jo predstavljajo Nemčija, Italija in Japonska. In značilno je, da so te sile tudi smrtne sovražnice slovanstva. Ako bi bila Amerika s svojimi zaveznicami premagana, bi bili potlačeni Slovani v Evropi za dolgo dobo, ako ne za vselej, in obenem bi bila premagana slovanska Rusija v Aziji. S par neznatnimi žalostnimi izjemami so danes vsi slovanski narodi na strani Zedinjenih držav v borbi za svobodo vseh. In Amerika ve, da ima v svojih državljanih slovanskega rodu pajzvestejše državljane. Oni ne škilijo niti v “nevtralno” Irsko, niti v veliko Nemčijo. Zanje šteje le svobodna Amerika, ki je v boju za svobodo vseh.
Slovanski dan v Ameriki naj bo dan, ko bomo vsi ponovno prisegli zvestoba idealu svobode. Svobode za Ameriko, za slovanstvo, za ves svet. In dan 22. junija, dan ruske vojne pomoči, naj bo tudi posvečen idealu svo-> bode, kajti slovanski ;ruski narod pra,v zdaj doprinaša največji' žrtve za svobodo in pravičen mir, to je za tisto, za kar se bori Amerika.
dva pa sta imela vsak po eno leseno nogo. Pa mislijo Nemci in Japonci, da so Američani slabi pretepači!
*
Amerika ima toliko olja in iz istega pridobivanega gasolina, da ne ve kam z njim. Kljub temu se ponekod deli gasolin v odmerkih in drugod pričakujemo iste usode. Varčujemo z ga-solinom zato, da hranimo gumi j. Ali nismo Američani čudni ljudje! Varčujemo z enim produktom, da prihranimo nekaj čisto drugega!
*
Med naj večje uganke sedanje vojne spada Finska. V zvezi z Nemci se bori proti Rusom in s tem indirektno tudi proti Ameriki. Z Ameriko je oficielno v prijateljskih odnošajih, vendar skupno s svojimi zavezniki Nemci ograža ameriške pošiljatve, namenjene Rusiji. V interesu Amerike je, da je Rusija zmagovita, Finska pa se bori proti temu. Naš državni tajnik Hull svari Finsko, pa dosedaj še ni nič izdalo. Nedavno je celo sam Hitler prišel osebno na Finsko, da je finskemu feldmaršalu Mannerheimu pripel častno medaljo baje za priliko njegove 75-letnice. Par dni potem je tudi Mussolini poslal Mannerheimu visoko italijansko odlikovanje savojskega križa. Nemčija, Italija in Finska so torej v bratskem zagrljaju. Pa se vpričo tega še nekateri tako zvani Američani kremžijo zaradi usode Finske! Bogovi naj jih razumejo.
V mestecu Rouses Point v državi New York je mestni odbor sklenil, da za leto 1942 ne naloži nikakih davkov. Zato pa je priporočil prebivalstvu, da za davke namenjeni, denar porabi za nakup vojnih bondov. Take patriotične mestne odbore bi morali imeti povsod.
malo več kot dva odstotka, to kljub temu, da yours truly še vedno vztraja pri petcentnih.
*
Petdeset parov lepih prosojnih ženskih nogavic samo za dva dolarja! “Pojd’ se farbat!” bo rekel kdo. Saj ravno to je. S posebno barvo si ženska pričara na noge “svilene” nogavice, in v steklenici za dva dolarja je za 50 parov barve. Take nogavice so jako ekonomične. Se ne raztrgajo, se ne gubančijo, jih ni treba prati in so jako zračne za poleti. Kaj pravite ali bi se sličen sistem obnesel tudi pri avtomobilih? Namreč, da bi se vozili z namalanimi obroči!
A. J. T.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
profesor v Ameriki, ki žrtvuje denar in kri za poraz Nemčije, Italije in Japonske! Pri načrtu je edino dobro to, da je tako nesmiseln in krivičen, da ga bodo obsodili vsi narodi, katere bi hotel profesor Renner pristriči ali likvidirati, in med katerimi so tudi Slovenci, in da ga bo z gnusom zavrgla tudi vsa demokratična Amerika.
Pred zaključkom lista smo od American Slav Congressa dobili poročilo, da se bo dne 21. junija s skupščinami in paradami proslavljal “dan ameriških Slovanov” v sledečih mestih: Pittsburgh, Pa.; Monessen, Farrell, Johnstown in Erie, Pa,; Cleveland, O.; Bellaire, Canton in Ohio Valley, O.; St. Paul, Minn.; New York City; Chicago, 111.; Bridgeport, Hartford in Stamford,. Conn.; Jersey City; Baltimore, Detroit, Mich., in Milwaukee, Wis.
Gumijasti obroči za avtomobile so postali taka dragocenost, da se danes spoštljivo omenjajo celo v oporokah in zapuščinah, poleg demantov in drugih družinskih svetinj. Najbrž se bo tudi pri novejših tožbah za zakonske ločitve šlo, kdo bp dobil avtbmobil in kdo obroče.
*
Vojna sreča niha sem in tja; včasih je na tej, včasih na oni strani. V tej vojni Američanom in drugim zavezniškim narodom dosedaj še ni bila kuj prida naklonjena. Šele zadnje čase jim je začela kazati nekoliko prijaznejše l^ce, in to je razveseljivo. Izkušeni vojaki namreč pravijo, da ni važno, čigava je prva zmaga, toda važno je, kdo zmaga zadnji.
*
Na zabavišču Coney Islandu je neki Peter Wishnitz stavil s prijateljem, da za deset dolarjev skoči popolnoma oblečen v morje. Ko je izkobacal iz vode in izkolektal stavo desetih dolarjev, je bil aretiran zaradi nedostojnega obnašanja in je plačal deset dolarjev kazni, čisti dobiček je bila samo kopelj v morju.
*
Vojna je zadušila marsikako industrijo, drugim pa je dala večji razmah. Med temi zadnjimi je tudi tobačna industrija. V preteklem aprilu je bilo v Zedinjenih državah izdelanih 17 milijard cigaret, to je deset odstotkov več kot v katerem koli mesecu prej. V prvih štirih mesecih, tega leta se je porabilo nad 15 milijonov funtov tobaka za nosljanje. V vojnih industrijah je namreč kajenje prepovedano, pa delavci tobak nosljajo. Ker ljudje na splošno več zaslužijo, se proda tudi več cigar, kakor kdaj prej. Prodaja cigar po 25 centov in več komad se je od letft 1941 dvignila za polnih 64 odstotkov. Prodaja petcent-Inih cigar pa se je dvignila le za
J
Na East Tech višji šoli v Clevelandu, Ohio, je graduiral Jack Vehar, član društva št. 173 ABZ, v katerem društvu je včlanjena tudi vsa ostala Veharjeva družina. Pri graduaciji so bili častno omenjeni trije Slovenci kot najboljši igralci basket balla, namreč: Jack Vehar, Intihar in Šu-belj.
*
Slovenski lovski klub v Lo-rainu, Ohio, znan pod imenom Loran Rifle and Hunting Club, priredi svoj letni piknik v nedeljo 28. junija.
*
V pokoj je stopil po 31 letih zvezne službe (U. S. Civil Service Department) Victor J. Valjavec, bivajoč v Paramusu, N. J. Pred tem je bil nekaj časa u-rednik dnevnika “Glasa Naroda” v New Yorku. Zmožen mnogih jezikov je najprej služil zvezni vladi kot prevajalec, potem pa je bil pošiljan po mnogih federalnih misijah v par ducatov držav naše Unije, pa tudi v Mehiko, Nemčijo, Avstrijo, Srbijo in Turčijo. Od leta 1930 do 1942 je bil nastavljen na E/ llis Ielandu v imigracijski in na-turalizacijski službi justičnega departmenta. Mr. Valjavca se gotovo spominjajo mnogi naši člani po številnih kratkih štorijah, ki jih je svoječasno napisal za Novo Dobo. Zasluženi pokoj bo užival na svoji prijazni mali farmi v Paramusu, kjer bo, tako vsaj urednik upa, še kaj zanimivega napisal za Novo l)o-bo.
*
Na Universalu, Pa., je dne 10. junija po daljšem bolehanju u-mrl Thomas Previc, star 66 let, član društva št. 33 ABZ, društva SNPJ 'in več drugih organizacij. Zapušča soprogo, štiri sinove, dve hčeri, Tirata in sestro. Doma je bil iz vasi Podgo-re, fara Stara Oselica nad Škofjo Loko na Gorenjskem. t
*
V Sartellu, Minn„ je dne 6. junija za kapjo nagloma umrl Frank Jaklič, star 56 let, član društva št. 117 ABZ. Pokojnik je bil rojqn na Dovjem na Gorenjskem in je bival v Ameriki okrog 33 let. Tu zapušča tri sestrične, v starem kraju pa dva brata in pet sester.
*
Tednik “News from Belgium”, ki izhaja v New Yorku in seznanja Američane z grozodejstvi, katera počenjajo Nemci v zasedeni Belgiji, si je v izdaji 6. junija ostro in sarkastično privoščil “geopolitika” Rennerja. Omenjeni Renner, ki je profesor na columbijski univerzi, je namreč nedavno v reviji “Collier’s” priobčil skrajno bedast in krivičen načrt za razdelitev sveta po vojni. Po nje-goven načrtu naj bi bili poleg slovanskih narodov razkosani tudi nekateri drugi narodi, mec njimi tudi Belgija. Okoristili pa naj bi se z razkosanji posebno Nemci, Italijani in Japonci. In kaj takega priporoča ameriški
SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
bonde Zedinjenih držav. Dosedaj so take organizacije smele investirati v vojne bonde le do 50 tisoč dolarjev letno.
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
IZVRŠEVALNI ODSEK:
a m
Predsednik: J. N. Rogelj ......... 6208 Schade Ave., Clevelan ■
1. podpredsednik: Frank Okoren.......... 4759 Pearl St., Denv j*.;
2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, Turtle w ^
3. podpredsednik: Joseph Kovach ...... 132 East White St,, Etf-
4. podpredsednik: Anton Krapenc .......... 1636	W. 21 Pl-
5. podpredsednik: Joseph Sneler ...5237 Carnegie Ave.,
6. podpredsednica: Mary Predovich  ......... 2300	Yew St,	Minn;
Tajnik: Anton Zbašnik .........................AFU Bldg,	^
Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr.............. AFU Bldg,	®
Blagajnik: Louis Champa  ..............................
Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch    618 Chestnut St, Pll^pW,a
Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec....6233 St. Clair Ave, Ciev ■
NADZORNI ODSEK:	LjjjJ I **]
Predsednik: John Kumse ................... 1735	E. 33 St,	W	.	T
1. nadzornik: F. E. Vranichar  ......... 1312	N.	Center St,*>	j	^
2. nadzornik: Matt Anzelc ..................... Box 12, Aurv“VP^ ji.
3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr............ Box 31, MeadoWia^T^^ . ills
4. nadzornik: F. J. Kress ................   218—57	St, PlttsB	' lll]y
FINANČNI ODSEK:
J. N. Rogelj ....................... 6208 Schade Ave., Cleveto" j*Ej |,gj,
Anton Zbašnik, tajnik..........................AFU Bldg,	jjjjj
John Kumše :...................r......... 1735	E. 33rd St, L°r® jjj.; S
Frank E. Vranichar....................... 1312	N. Center St, ' p* ,. 1
Andrew Milavec, Jr...........................Box 31, Meadow*	i	(Jj
GLAVNI POROTNI ODBOR:	M
j n Obe? I«
Predsednik: Anton Okolish ......... 1078 Liberty Ave, Barber op,.; k, '
1. porotnik: Frank Mikec........................Box 46,
2. porotnica: Rose Svetich .....................,......... nver.'^l
3. porotnik: Steve Mauser................. 4627 Logan s*i;’ kivn,J of
4. porotnik: Ignac Zajc............ 683 Onderdonk Ave, Btook«^^^j
=====f:^ M.
Nagrade v gotoviM^ Z
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IN M^AgotU ODDELKA DAJE AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA NAGRADE v	,	;i
Za novopridobljene člane odraslega oddelka so predlagatelji de nagrad: .	JHjM
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$250.00	smrtnine,	$1.25	nagrade,
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$500.00	smrtnine,	$2.00	nagrade. J*. ■
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,000.00	smrtnine,	$4.00	nagrade,
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,500.00	smrtnine,	$5.00	nagrade,
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2,000.00	smrtnine,	$6.00	nagrade,
za člana, ki se zavaruje za $3.000.00 smrtnine,	$8.00	nagrade,	„
Te nagrade so izplačane šele potem, ko so bili	za	nove člane P	JKKi
mesečni asesmenti.	-	_k<	i	*28,	Q
*	*	* i.iška b rU
Za novopridobljene člane mladinskega oddelka plača An»er
zveza sledeče redne nagrade:	'
za člana načrta “JA” — $0.50;
za člana načrta “JB” — $2.00;	W((
za člana načrta	“JC,” s $500.00 zavarovalnine — $2.00;	i	q
za člana načrta	“JC,” s $1,000.00 zavarovalnine — $3.00;
za člana načrta	“JD” z $250.00 zavarovalnine — $1.00;	1»	Q]
za člana načrta “JD” s $500.00 zavarovalnine — $2.00; za člana načrta “JD” s $1,000.00 zavarovalnine — $3.00.	^	^	ysffitj.,
Tekom kampanje, ki bo trajala do konca leta 1942, plača Zve novopridobljemega člana mladinskega oddelka 50 centov več ko	• ‘jHL >
navedene redne nagt-ade.	<i'	. sicef
Poleg tega je določenih še pet posebnih nagrad v gotovini, <n 50, 25 in 10 dolarjev, katere bodo nakazane društvom, ki bodo panje pridobila največ novih mladinskih članov.	K
Vse nagrade, v zvezi s kampanjo mladinskega oddelka, bodo zaključku kampanje.
MOLOTOV NA OBISKU Zaključne dni maja*in prve dni junija se je mudil v Wash-ingtonu na obisku Vjačeslav Molotov, komisar zunanjih zadev Sovjetski Rusije. Razume se, da je bil ta poset Molotova velike važnosti z ozirom na tesnejše sodelovanje Zedinjenih držav, Sovjetske Rusije, Velike Britanije in Kitajske. Kaj se je Molotov dogovoril z Rooseveltom in drugimi vplivnimi osebnostmi v Washingtonu, bomo seveda le delno izvedeli, da se ne seznani sovražnika z vojnimi tajnostmi. •	•
AMERIŠKO-RUSKI PAKT Državni department v Wash-ingtonu je dne 12. junija naznanil, da je bil med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo podpisan dogovor, tikajoč se na-daljne ameriške pomoči Rusiji v njenem boju z Nemčijo in sodelovanja obeh držav po vojni.
DRUGA FRONTA Druga zavezniška fronta proti Hitlerju v-Evropi bo skoro gotovo otvorjena še to poletje. O tej novi fronti se je nedvomno tudi resno razpravljalo, ko je bil Molotov v Washingtonu. Nekak začetek te nove fronte je v masnih napadih angleških letalcev na nemško industrijo, toda resno se računa tudi z regularnim vojaškim napadom na kontinent. Kraj in čas tega napada mora seveda za enkrat ostati vojaška tajnost.
NEMŠKO BARBARSTVO Češko mestece Lidice, nedaleč od Prage, so Nemci dobesedno izbrisali s površja zemlje, in so to barbarstvo tudi sami razglasili v svet. Vse moške prebivalce mesta so'postrelili; vse ženske so bile odvedene v koncentracijska taborišča; vsi otroci so bili oddani v zavode; mesto pa je bilo do tal porušeno in požgano. To samo vsled sumnje, da so se tam skrivali napadalci, ki so smrtno ranili krvnika Reinherda Heydricha.- Nobene obravnave ni bilo. Kazen je zadela enako nedolžne in krive, če je bil sploh kak krivec med njimi, za kar niti Nemci sami ne navajajo dokazov. In take zverine naj bi vladale svetu!
besnijo nad slovanskim prebivalstvom v Jugoslaviji, na Polj-ltem, v Rusiji in na Češkem. Samo zaradi atentata na krvnika Heydricha je bilo na Češkem ustreljenih nad 600 popolnoma nedolžnih oseb, ki niso imele nikake zveze z atentatom.
POLETNA OFENZIVA
Ruska fronta je spet v ognju in posebno srditi boji se vršijo na Krimu in pri Harkovu. Zdi se, da Nemci napenjajo vse sile, da bi prišli do ruskih oljnih vrelcev na Kavkazu. Pristanišče Sevastopol na, Krimu napadajo Nemci s tako besnostjo, da baje izgubijo do 20,000 vojakov na dan.
V puščavah Libije še vedno( divjajo boji med mehaniziranimi nemškimi in britiškimi silami. Do kake resne odločitve še ni prišlo.
JEZ OTVORJEN
V začetku tega meseca je pričela padati voda reke Columbia preko ogromnega jeza, imenovanega Grand Coulee Dam, v državi Washington. Ta največji umetno zgrajeni jez je trikrat višji kot je naravni slap Niagara Falls in bo m°gel proizvajati skoro neizmerne količine e-lektrične energije, poleg tega. da bo služil za irigacijo suhih pokrajin in za preprečevanje poplav. Z gradnjo jeza se je pričelo tekqm velike depresije, ko so industrije in delavci najbolj potrebovali zaposlen ja, in elek- j trično silo jeza je, dobila dežela v času, ko jo najbolj potrebuje za pogonsko silo vojnih industrij. Ta jez je ponoven dokaz, ga., je imela in ima dežela dale-kovidno administracijo.
s katero je imela P*1' pogodbo. Nemci so up do v šestih tednih P°r jo, pa je še danes. »lS°' v teh naporih žrtvova če, morda milijone voj ^	^
vsi znaki kažejo, da Je nikoli porazili.	,	^
 c rclj^
AMERIKA IN
 str^ ^
(Nadaljevanje s *•	,	j
vojnozKusijom.^Cli^
menki se nikoli zrL ^ ^ enega vojaka in niti larja, Nemčija pa nas ri. nila' že v drugo v°Jn. naprtila težke milijal v znatne življenjske žr nji vojni in ne vem0 . sedanji. Važno je 1
Rusija pripravljena nami pri reševanju lež vojnih problemov. lCi zamoremo mi kot Sl° tff. ti, da bo Rusija P° vojne imela dobro bes
ševanju slovanskih P^ da se na primer za n ^ L ce spet ne ponovi	|
roška in Julijska jM |
Značilno je v zvezi s P^jj h l)j gori omenjene pogodb^ ^ ^ stvo, da se je mal° P . en teden v Washing*-0 j slav Molotov, ruski	>ti
nanjih zadev, ki je	■!
plomatskem oziru z^l,^^ najvažnejša oseba v	v	f | }
mo na uro gledat Pr9 ni prišel v
Washing^11'
S
FARME IN
 : str/ V,
(Nadaljevanje s *■
—~ ,	^
nih morjih, da so n3	t.
oddaljenih bazah	k
z vsem-! Koliko jih	iv
glijo! Koliko živil P	^
vojaki v ameriških^ .	[,
Tudi farmo so demokracije.
DEJANJA BLAZNEŽEV Hitler je v svoji .knjigi “Mein Kampf” izjavil, da če bi kazalo, da bo Nemčija v tej vojni poražena, morajo Nemci potegniti s seboj v prepad kar največ ostalega sveta. Zdi se, da Nemci slutijo, da bodo vojno izgubili, zato divjajo kot besni in v masah pobijajo nedolžno civilno prebivalstvo okupiranih dežel. Posebno
. OBLETNICA Dne 22. junija bo preteklo e-no leto, odkar je Nemčija brez napovedi vojne napadla Rusijo,
" AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS - ----------------------—	^
Campaign (7b{ears Halfway SMark; Lodge 190, Butte, zMontLeads
96 LODGES ACTIVE IN 1942 CAMPAIGN
Lodges 70 And 170 To Hold Picnic
Lodge 43 To Present New Flag Sunday
American Slav Day will be observed in many Slovene communities in the United States, Sunday, June 21st. President Franklin D. Roosevelt and several governors and mayors throughout the country have made this an official proclamation. /Colorful patriotic parades will be held in many of the largest cities. A parade, with over one hundred organizations participating, will be held in Cleveland.
East Helena, Montana. — Our lodge, No. 43, will celebrate “American Fraternal U n ion Day” on Sunday, June 21 with a program that will start at 7:00 p. m. at J. Smith’s Hall. The purpose of this celebration is to present our new lodge flag.
The supreme board will be represented by Mary Predovich from , Butte, Montana, sixth vice-president of the American Fraternal Union. Nick Maro-nick, the only charter member still living, will tell how the lodge was established and how it has progressed. He and his wife, Jennie, will be the sponsors of the new flag/
Members are asked to attend this celebration in large numbers. This is one of the best ways to show that they are interested in the activities of the lodge.
All the neighboring Montana lodges are cordially invited to join with us once again. Help us celebrate this happy occasion —the presentation of our new flag.
Greetings to the members of the AFU.
Louis Smith, Sec’y
American Slav Day In Western Penna.
i	------r
American Slav -Day in Western Pennsylvania \yill be manifested by a Victory Rally at Kennywood Park on Sunday, June 21,1942. This day was proclaimed by the President of The United States as American Slav Day and all American Slavs throughout the country are planning similar meetings following the various resolutions passed by the American Slav Congress held in Detroit last month.
The guest and main speaker at this Victory Rally will be the Hon. Harold Ickes, Secretary of the Interior who will deliver a message from President Roosevelt to all the Slavs in the United States. This message will be broadcast over the Mutual Network from* coast to coast at 6:15 p. m. Eastern War Time. The message will emphasize what, the American Slavs must do to insure Victory.
Besides the main speaker, Consuls of Poland, Jugoslavia and Czechoslovakia will deliver short addresses. All the various Slav groups in Western Pennsylvania will be represented by their cultural groups in folk singing, dancing and music. The program will begin at 3:00 p. m. with a band concert.
Since our Fraternal organizations have endoVsed the American Slav Congress, it is our duty as Americans ^nd as' Slavs to attend the various meetings throughout the country on this day. We in Western Pennsylvania should also make every effort to be at Kennywood Park on this day to help make this Victory Rally a success and to show the President of our country that the work-shop'of the worla'is unanimously with him in his every move to win this war so that all peoples will have the freedom we enjoy.
Dr. F. J. Arch
Let freedom ring on Uncle Sam’s cash register! Buy U. S. War Bonds and Stamps.
—For Victory: Buy Bonds—
Chicago, 111. — Members of Lodge Illini Stars, No. 170, AFU, are invited to attend the joint picnic of Lodges 170 and 70, Saturday, June 27 at Anton Kegel’s picnic grounds, in Willow Springs, Illinois.
It is the plan of Lodge 170 that each member pay a fifty cent assessment for the month of July. Members- attending the picnic will not have to pay it. For this reason, come to the picnic and enjoy yourselves.
The committee has planned entertainment for both the young and old members. Refreshments have been prepared for the hungry and thirsty. Everyone of our members should attend the picnic and become better acquainted with the others.
Remember to come to our picnic Saturday, June 27. The fun begins at 2:00 in the afternoon. Bring your families and your friends.
*
All members are urged to pay their dues before the end of the month. Dues will be collected at the monthly meeting of the lodge. They can also be paid every last Friday in the month at my home: 5614 W. 24 Street, Cicero, Illinois. If this is not convenient, mail them to the above address. Make it a point to pay your dues on tim%.
Best wishes to the Supreme Board members and to all the members of the American Fraternal Union from Lodge 170, Illini Stars.
Agnes Jurečič, Sec’y.
apredek Notes
think of all the fun you can have. The more the merrier and the tougher the competition for the grand prizes.
You boys and girls arethome for a nice long summer vacation. Set aside a little time each day to visit your friends and try to convince them that they can get many benefits by joining our union. If you get your little playmates all excited about joining, it will be easy to convince their parents to enroll them. It doesp’t cost much either, just fifteen cents a month. Just think of all the benefits they receive.
This is your campaign too, not only the secretary’s or that of yowl- parents and the adult members of your lodge. Beside getting new members and making our union much bigger, you can earn some extra spending money. Maybe you.wanted some little extras for a long time, now you can earn the money yourself. You may even be abl<5 to help your lQdge win the1 grand prize. Wouldn’t that tie1 fun?	\
We must? also remember that more and more of our boys are going to the army each day. We must do something to keep up the membership. We must replace them' with new members. This campaign is the best way to do it. So come' on enter the race today and bring home the prize mor^ey for your lodge. If all lodges cooperate one Hundred per cent, we can break all our previous, redoi'ds for new membership.
Lodge 132 Reports
Euclid, Ohio. — This coming Sunday, June 21, is the big day for Napredek Lodge. It is going to hold its annual picnic at gtusek’s Farm. There’ll be two baseball games between the first and second Napredek teams versus Barberton (still hoping) and the Napredek married men. There will be all sorts of refreshments, too, for your wants and dancing for your enjoyment. Be prepared for an enjoyable afternoon.
Frank Sesek, who is at Camp Perry, came home for a visit last Sunday. He certainly looks good in his uniform, Here’s hoping he can get another leave for this Sunday and come out to the picnic.
Last week the baseball teams didn’t have much luck. They played one game and lost 5 to 1 to the May Fran factory team. Well, so long folks. See you at the picnic Sunday at Stusek’s Farm.	Frank	Orazem.
In a few days, the 1942 Juvenile Campaign Drive will be six months old. Who is leading? That is the question. According to the most recent reports received from our Supreme Secretary, Anton Zbas-nik, Western Sisters, Lodge 190, Butte, Montana leads the race for new juvenile members with twenty-one new members enrolled. Very close behind we have Lodge 202, Rock Springs, Wyo., with a total of nineteen.
The campaign is just six months old, so most anything can happen yet. Our reports show that Lodge 70, Chicago, Illinois, is close behind with fourteen and just a hair’s breadth behind is Lodge 132, Euclid, Ohio with 13. Stf you can see at a glance that it will be a close race.
Several other lodges are doing quite well too. Lodge 28, Kem-merer, Wyo., is following close behind. Likewise we have Lodge 43, East Helena, Mont.; Lodge 232, Meadow Lands, Pa.; Lodge
1,	Ely, Minn.; Lodge 30, Chisholm, Mipn.; Lodge 55, Union-town, Pa.; Lodge 118, Bon Car-bo, Colo.; Lodge 142, Anaconda, Montana; Lodge 168, Helper, Utah; working quite hard for the grand prize.
But that’s not all, we have Lodge. 16, Johnstown, Pa.; Lodge 21, Denver, Colo.; Lodge 25, Eveleth, Minn.; Lodge 47, Aspen, Colo.; Lodge 88, Roundup, Mont.; Lodge 120, Ely, Minn., and Lodge 221. Center, Pa., off with a good start too. It seems to be a pretty close race, so we can expect the competition to be quite keen during the coming months.
Five grand prizes that would come handy in any lodge’s treasury are available for the winners. Just think how exciting it would be to add the first prize of $100 to your accounts or even one of the other prizes of $75, $50, $25 or $10.
That’s not all. Individual prizes to those who enroH new memhershave been increased by 50-cents over the regular award. Hard workers will be compensated for their efforts in helping their lodge win the top prize , by enrolling new members. Wouldn't that , jingle of money be music to your ears?
All this extra spending money is available to the lodges securing the most new juvenile members during the year 1942. Are you going to sit back and watch other lodges step up and walk off with those nice sums of money? Good! See your secretary today for the necessary blanks and 'let's see you go to town too., This is a wonderful opportunity. H .	.
You may be wondering where you can find people to approach. Just sit down for a little while; and think about it. Make a list of your friends. Visit them before som,eone from soipe other lodge beats you to it. Maybe your j-elatives aren’t enrolled yet. What better starting point could you ask for?
Reports show that all the lodges are not active. What is wrong? Why don’t you enter the race with other lodges of the American Fraternal Union. There are five wonderful prizes. You may be able to win one of them. It’s not too late. Start today. You have six months yet. It’s never too late to begin. Just
American Fraternal Union
Day will be observed by Lodge 43, AFU, of* East Helena, Montana on Sunday, June 21. The affair will take place at J. Smith’s Hajl at 7:00 p. m. Unveiling of a new flag will be one of the outstanding features. Sixth vice-president, Mary Predovich from Butte, Montana, is the representative of the Supreme Board.
Lodge 71 will hold its regular monthly meeting, Sunday June 21, in the Slovenian National Home, Holmes Avenue, at (Continued on page 6)
MILAN PEICH
Euclid, Ohio. — Members of the American Fraternal Union are reminded of the “AFU Day” celebration to be held Sunday Jun<^ 21 by Napredek Lodge, No. 132. A picnic with dancing, sports, and refreshments will be the highlight of the day.
The Napredek members worked very hard to present an enjoyable time for all. Music for both young and old will be provided by a two piece orchestra. There will be plenty of good refreshments too. For the members interested in sports, the committee has planned baseball and “balinca.’
Frank Sesek, vice-president, who worked awfully hard to make this picnic a success, had to leave us to help Uncle Sam win the war. We will all miss him and the other boys from our lodge in the service. Wish the boys could be with us at the picnic. To date our lodge has nine members serving in ^jis war. We wish them all the best of luck and we hope that they will return to us soon.
All Napredek members and their families are invited to make Sunday the biggest and best “AFU.DAY” ever to be held. Neighboring lodges are also welcome. Come out to Stusek’s Farm, Route 84, Wiek-liffe, Ohio for an afternoon and evening of fun.	<
John Tanko, Sec’y Lodge 132, AFU.
What y&ufiuy fWtiU
WAR BONDS
to Russia Day"
Ihi • ^°rk	‘
K pb8 ' ~~ P1*ns for a na-
feiverfv*nce of June 22n"d
°-$le invasi°n °f
sf^te t ^azis—as “a day Sn a 0 ^e courage of the £ 5^% and people and j. occasion for mo-y^veT f°r those peo-jMtteg ®en announced by a wW . ^aded by former
rsC d E- Sinith- c- c.
’ and former U. S. eileral, Thomas D.
X'
c°°Peration has been nC* govern°rs of 10 lb5 4beadmayors of 31 cities
/jptQclj,. ^ announced they iKSta 'J June 22 as “Aid-® and pro'motc Jjffik , smtion of the occa-^ Ik ^ a . I . ,
^"'I'o-Ruosi an D&y’ ’
4nAee aCting as a
of the Board of Di-°f USS*an ^ar Relief. c°°peration have
I 1 /tlariy other civic, ;	or> and fraternal
s> as well as public
issued a state* ?’• a Sai(i: “All of us who f (JN tk ° ^fihting for free-
II tjw right of peoples to I V^sio 6lVes without fear I	^ are debtors to the I ‘ WG_fe°ijle of the Soviet
t t-hat	is	apprb-
°n June 22, we
Ships of the Destroyer type comprise the bulk of our fighting ships in the American Navy. Their average displacement is about 1800 tons, and they are fast, powerful, and hard hitting. They have been particularly effective in convoy duty and gave a good account of themselves in the Coral Sea engagement. They cost approximately $3,600,000 each-
Every Navy shipyard is turning out Destroyers in record time. They are essential for our two-ocean Navy. Purchase of more and more War Bonds will assure all-out production of these vital units for the Navy. Buy every pay day. If everybody invests at least ten percent of his income in War Bonds we can do the job. U. S. Treasury Department
,     r 1	—•—  1-----------
Americans should pay tribute to
our great and brave Russian ally.”
Among mayors who have announced plans to sponsor an “Aid-To-Russia Daiy” are those of Minneapolis, Minn., Detroit, Mich., Harris burg, Pa., and Cleveland, O. , ✓
New York City’s Mayor Fio-rello H. LaGuardia announced he will designate the entire week of June 21st as “Russian War Relief Week.”
ON THE OFFENSIVE
AMERICA!
Witt are won by attacking, not by lifting in a fort!
And today America it taking tha offeniiva againit tha Axil With hard-lighting, non-itoppabla men and materialtl	, r
We're taking tha offensive, too, againit the enemy at heme—4he , inflationary 6th column that blow« pricei iky high.
You can help in both fight* by laving at leait 10°L of your money in U. S. War Bondi every pay day. Attack the Axil with your dollan today.
You can start with ai little •> a 10c War Stamp and you oan get a $25.00 War Bond (maturity value] {tit only $18.75—at your local pott office, bank or other convenient talei agency.
U. S. Treasury Department
It was at*a musical comedy. “Why are all the men in the front rows baldheaded?” she asked.	-
“Because they bought their tickets from scalpers,” he replied.
For two years already, Milan Peich, a delegate to two Juvenile Conventions, has been with Uncle Sam’s Fighting Marines. Pvt. Peich is now stationed at Hawaii. Like his dad, Joseph Peich, he has been very active in Lodge 225, Milwaukee, Wis. Smooth sailing, Milan!
HIS SISTER
Charming Marie Peich, is just four years oldi She, too, is a member of Lodge 225. Her mother, Mary Peich, former treasurer of the lodge and one of its most active members, died when ^larie was just a year old.
•* .i - * ’ .n . -	- >
Tribute to Dads
"* ! j ^	■~'4.
» W Ibe*1^ ^Unc^ay June the worried lines on dad’s face I : &88jonerased completely to be replaced by happy ex-3 paeleS aS ^am^tes gather around to place dad on a high fatWn they participate with the nation to observe
• tTh y-
t: pons^e are busy days for dad. With the cost of living £ fflsk ei since beginning of the war he has to roll Wiily ^V.es and dig a little hardei1 to provide for the jL; Majority of them are giving every ounce of ?!	increased	war production for victory, and
ni	work each passing day may deepen those
weai’iness and worry on his brow. iJetyjit ~°> Perhaps his sons have-entered the Army of fjbajVv States. Proud to have raised from childhood •)ns’ he is enthused in the realization that his »ilffiyvict play a prominent part in promoting an fr°nt ^nes to help make home a better M r of ug	live.	For Dad understands better than a
^Hepe f y®ungsters what it means to live in a Nation fe hg ®edom and liberty reign supreme. To protect pran sacrifice everything. He may have been a : the last war, and his experience lives again as ^ad1,S S°ns march to war.
^PesCe!f big breadwinner for the entire family. He r^Hal	his family is well protected with good
Pal tj durance such as offered by our American Fra-Moulders all the worry about how to fillip ^ayy taxes which have been levied to help ft, ^ e cost for victory. In fact, dad’s life is all uM^iateri°1 ry’ ancl in many cases his efforts are not ap-5 * Cvni as	as they should be.
°S tell you that Dad’s Day is just^ another F inci'1 ma^e the cash registers of big business clang ft Woi nSecl sales. They heartlessly forget how much abated aPPreciate being remembered on this day Treciat	Besides	there are ways to show your
1 One	other	than purchasing elaborate gifts?
alfo > may really appreciate the day is if you l 8 niomento from money you earned your-£cc°ou t^e 6aSy	somethin£	aiV^ charge it
best way to pay respects is. to show, him some - kind of attention he doesn’t get every day. Sh(/’ ^aybe, you could prepare a.special dish for kim that his efforts toward making home a ■J^est t 6	to	live	and his work to make you
jljfll. -to-goodness American family have not been in
p®t^'0l’ai'e away from home on this day, send dad iSW can * him up and exchange the regards of the day.
i-SUre	W01’k	on	Monday
v.lfjh Chj| ^eling better than'he ever did—feeling prouder P&l t i?n anc* family—and rejoicing that everyone is jjifety i? help keep our American homes free from the
* *'vill Europe today—and promote an America lit	race forever that freedom and liberty which
AMERICAN FRATERNAL UNION
Founded July 18, 1898 HOME OFFICE: ELY, MINNESOTA
SUPREME BOARD
EXECUTIVE COMMITTEE:
President: J. N. Rogelj............... 6208	Schade	Ave.,	Cleveland, Ohio;
1st Vice-Pres’t: Frank Okoren............... 4759	Pearl St., Denver, Colo.;
2nd Vice-Pres’t: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, Turtle Creek, Pa.;
3rd Vice-Pres’t: Joseph Kovach .......... 132	East White St., Ely, Minn.;
4th Vice-Pres’t: Anton Krapenc .............. 1636	W.	21	PI., Chicago, 111.;
5th Vice-Pres’t: Joseph Sneler ...... 5237	Carnegie	Ave.,	Pittsburgh, Pa.;
6th Vice-Pres’t: Mary Predovich ......... 2300 Yew St., Butte, Montana;
Secretary: Anton Zbašnik —.....................AFU	Bldg., Ely, Minnesota;
Assistant Secretary: Frank Tomsich, Jr..............AFU	Bldg., Ely, Minn.)
Treasurer: Louis Champa .................................. Ely, Minnesota;
Medical Examiner: Dr. F. J. Arch.........618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Editor-Mgr. of Off’l Organ: A. J. Terbovec.,6233 St. Clair Ave., Cleveland, O.
TRUSTEES:
President: John Kumse ......................   1735	E. 33 St., Lorain, Ohio;
1st Trustee: F. E. Vranichar................ 1312	N. Center St., Joliet, 111.;
2nd Trustee: Matt Anzelc ..................... Box	12, Aurora, Minnesota;
3rd Trustee: Andrew Milavec, Jr.............. Box 31, Meadowlands, Pa.;
4th Trustee: F. J. Kress  ......................218—57	St., Pittsburgh, Pa.
FINANCE COMMITTEE
J. N. Rogelj ........................   6208	Schade	Ave.,	Cleveland,	Ohio;
Anton Zbasnik, Secretary  ........................AFU Bldg., Ely, Minn.;
John Kumse ................................. 1735	E.	33rd	St., Lorain, Ohio;
Frank E. Vranichar  .......................   1312	N. Center St., Joliet, 111.;
Andrew Milavec, Jr.------------------------------Box	31,	Meadowlands, Pa.
SUPREME JUDICIARY COMMITTEE:
Chairman: Anton Okolish - 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio;
1st Judiciary: Frani: Mikec  .....................Box 46, Strabane, Pa.;
2nd Judiciary: Rose Svetich  ............................ Ely, Minnesota;
3rd Judiciary: Steve Mauser.................   4627	Logan St., Denver, Colo.
4th Judiciary: Ignac Zajc ----------  683	Onderdonk	Ave.,	Brooklyn, N. Y.
Army Physical Exam
In a Doc's Office
America is truly a remarks able place!
People can get together in a large metropolitan city, enjoy a splendid conversation, and disappear into the vast throng of people which is a large city. Perhaps they’ll never meet again as life swallows them in its chaotic turmoil.
An impressive incident took place several weeks ago in a doctor’s office where several young men were undergoing physical examinations prior to induction into the U. S. Army. Three men sat in the waiting room—waiting their turn.
Puffing on cigarettes, they sat silently medidating. One fellow was sort of a sleight-looking man. Not the athletic type, but just an ordinary citizen of medium height. Teeth on his upper jaw had all been extracted and he was waiting for his new plates.
The other fellow was a rugged looking individual. He bore a scar on his cheek, and just one studying look would convince you that he had tremendous experiences to relate. The third fellow was a tall serious-minded chap who apparently looked a lot older than he really was.
Conversation revealed many interesting things. It opened with an occasional remark here and their, then blossomed into a real friendship.
We’ll take the big raw-boned fellow with tjie scar first. His story was most interesting because he had seen real action. The kind of action that many would see and that many have already seen.
Back in 1918 this gentleman was a mere 17 years old. He enlisted in World War I—then termed the “War to End All Wars.” An excellent horseman, he joined the Cavalry. Tough before he joined, he was tougher during his training period. Primarily he was an American. We do not know where his parents came from, but judging from his disposition it was thought he may have been of Slavic ancestry.
Subtle questioning revealed more facts. This man was not bragging. What He said and how he related the experiences seemed to indicate that he was merely reviewing a course of events on the eve of again taking similar steps in World War
II.
He went across with his Cavalry unit. He saw actijan almost immediately. As he said: “We were just a bunch of crazy kids. We didn’t know the meaning of the word fear. If that’s what it was that made us brave,
we must have been plenty scared.”
He participated in four of the big battles in World War I. He received several decorations from the French government including the Croix DeGuiere. Two of his horses were shot from under him. He was wounded in several places, including his cheek where a scar shows to this day. But always he survived to get into the next big battle. He told of canhon being lined up from axle to axle as “far as the eye could reach.” They boomed all day and all night. He was gassed, , but not seriously.
When armistice was declared he came back to his United States. Prior to being honorably discharged, his doctors told him he had but 10 years to live because of his gassed lungs. They recommended plenty of outdoor work and exercise in order to prolong his life. Twenty-five years have passed and this man took another physical examination preparatory to again entering battle. Needless to say, he passed it with flying colors.
Discharged from the army with a Sergeant’s ranking, this soldier—and he looked all soldier—hoped he could continue at least in the same ranking instead of starting out again as a buck private. He commented on the rapid advancement of our new soldiers, but declared: “This is a different type of war —and no doubt every soldier has earned his promotion.”
The gentleman was a'Cleveland mounted policeman ever since the last war untif recently when he was promoted to a detective s e r g e a n t’s plain clothes rating—and we still do not know his name.
The other small fellow came out of the doctor’s office, a rather toothless smile on his face. Well, the Doc tells me I passed all right,” he said proudly. But what about his teeth? “The doc asked me if I had any trouble eating, and naturally I don’t have, so he tells me—you’ll do!” And this gentleman was plenty tickled. He looked forward to being called in soon and said he was ready any time.
The third interested party finished his exam, but when he came out there was no one to talk to. But hei had also passed the exam.
“They say Sergeant Banks has won every decoration the Army offers. He must be one of the bravest men on earth.
“Oh, I don’t know. Does he go to the dentist right away when he finds that a tooth needs filling?”
War Prisoners Held by Japan May Receive Mail From the U. S.
Washington. — Mail addressed to American prisoners of war and interned civilians in the Far East now may be sent by friends and families in this country through the International Red Cross in Geneva. This announcement was made by the American Red Cross as the Office of the Provost Marshal General of the War Department released new lists of 120 military and naval personnel taken prisoner by the Japanese at Wake Island. The lists were cleared through the International Red Cross Committee.
Mail must not be sent, however, on the mere assumption that persons have been taken prisoner. Until the names of individuals appear on official lists arrangements cannot be made to forward mail to them, Red Cross Chairman Norman H. Davis explained.
Letters sent to prisoners of war go post-free as provided by the Red Cross-sponsored Geneva Convention of 1929 and the Cairo Postal Convention of 1934. As yet no arrangements have been made for free postage on mail to interned civilians although regulations for this are expected shortly.
Until more complete information is received, mail to prisoners of war should be addressed as follows:
Name.
Rank or title and branch of service.
Formerly of (give place where taken prisoner)
American Prisoner of War in Japan.
c/o International Red Cross Committee.
Geneva, Switzerland.
(Sample)
John Doe	,
Private,'Infantry
Formerly of Wake (or Guam, etc.)
American Prisoner of War in Japan
International Red Cross Committee
Geneva, Switzerland
In the space usually reserved for postage stamps should be written: “Prisoner of War Mail, Postage Free.”
Similar procedure should be followed in addressing letters to interned civilians, but postage must be placed on such letters. No provision as yet has been made for sending packages to prisoners of war held by the Japanese and letters should not include any money.
Mrs. M..— “I got your letter yesterday, but I was surprised to see that it was dated next week.”
Mrs. R. — “Really? My husband must have mailed it the day I gave it to him.” — Pathfinder.
Amer. Slavs To Hold 'Win the War' Parade
Ten to twenty thousand Clevelanders, Americans of Slav descent together with all other nationalities and groups, are expected to turn out for the “Win the War” Parade on Sunday, June 21st, which was proclaimed by Mayor Frank J. Lausche the American Slav Day.
Nearly one hundred organizations will participate in this patriotic demonstration with their uniforms, nationality costumes, floats and music. The Yugoslav organizations will have a float featuring Draja Mihailovich, the guerrila fighter who has been daily defying Hitler in the hills of Yugoslavia.
Arrangements for the parade are being made by the United Slav Committee. Peoples of all the United Nations and all loyal Americans are urged to participate in the demonstration of American unity.
The parade will start at East 21 Street and Euclid Avenue promptly at 12:30 p. m. and will proceed to Public Square for a brief rally at 3 o’clock. In case of rain, the rally will be held in Public Auditorium, Music Hall. It is expected that booths will be set up on the Square for the sale of war bonds and stamps.
Mr. M. S. Szymczak, prominent Polish American, member of the Board of Governors, Federal Reserve System, will be the main speaker. W. F. Fitz-gibbons, War Bonds Staff, U. S. Treasury, and Mayor Lausche will be the other speakers.
From Public Square everyone is invited to attend a united celebration at the Sokol Gardens, 4314 Clark Avenue where there will be refreshments, dancing and the remainder of the speaking program.
War bonds and stamps, increasing production, and fight against fifth column and all ap-peasers ‘and defeatists constitute the main planks in the program of the Committee, which is affiliated with the American Slav Congress.
FARMERS...
Make every market-day BOND DAY!
For our fighting men, lor our country’s future and for freedom we must meet and beat our county War Bond quota an(J keep on doing it.
Pick up your War Bonds and Stamps on y°UT second stop in town... right after you’ve Bold your eggs, milk, poultry, stock or grain. No investment is too small and no investment is too large .. . the important, thing is to buy every time you sell!
XJ. S. Treasury Department
Johnnies Newscast
By Florence Poznilc
Cleveland, Ohio.—Home runs, balls, strikes— What does it remind you of? Baseball, of course! This seems to be the attraction at present. Johnnies have a great team, and are trying their best to play some great games. The boys practice every Tuesday and Thursday at Roosevelt School grounds. At the regular games, we have a nice cheering section, but what do you say more attend. Give the boys* something to play for. Each week, yours truly will write the time and the place of the game to be played so you can’t give the excuse that you didn’t hear about it. More information next week.
On June 7 there were some nice looking girls here from Barberton as guests. Frances Rogel of Barberton enjoyed herself very much. She is a pretty girl with blonde hair and blue eyes. Mirko Jama our handsome guitar player was present too. Jane Dolenc, who looked very charming in her orchard gown, seemed to be enjoying herself with “Esquire” Baraga, our ace bowler. Chuck, Johnny Kapel, Blackie Krall, Frances Zupančič, Alice Plevnik, Joe Kozar, Mary Laurich, Josephine Trcek, Zora Valenčič, Mamie Bokal, and many others were also seen by your, reporter.
Betsy Ross Lodge is giving three Barn Dances in July. Johnny Pecon’s orchestra is to play. So keep the 11th, 18th and 25th open. I will give you more information concerning it later.
So until next week, I’ll say goodbye.
Unit Serves 3,694 Hours, Makes 652 Articles
t St. Louis, Mo. — During the six-month period ending April
30 at the Yugoslav-Croatian unit of the St. Louis Red Cross Chapter gave 3,694 hours to volunteer work and produced a total of 652 garments and other articles. Of these, 56 were skirts, dresses, sweaters, and shawls for women, 63 were articles for men of the armed forces, and 533 were for the use of children.
Although some of the members of the Yugoslav-Croatian unit have already competed first aid training, the group as a whole 'is planning a class to begin early in June. After completing first aid instruction, members of the group who have not had Red Cross training in nutrition and home nursing are planning classes in these subjects.
There are no “rookie” dollars. Send yours to the front! Buy U. S. War Bonds and Stamps! —For Victory: Buy Bonds—
Your Dime’s In The Army Now!
/AND KfcMEWBtR, I Folks - AH I ARMY MARCHlS I ON ITS SloKMO!
WELL NOW Give A '
rni
A lO
STAMP UN-t-Buy three ROUNDS or ^MHUNffioN ■■ MAy B6 THE LUCK/ BULLET »«• HERB H
DEMONSTRATION OF
THE EFPICIEMCy OF
QREAT NEW HlCrt
EXPLOSIVE BEING AMNUFAC.TUMD BY •msCMLWHS’ OF -WeRlCA.
I
SMtaqf
Stamps
1A SOf st*iMp will Buy a
VAYS RATION* R)R A SotWER#
WILL SPRlN6FltU>
nine
/lOO-*K»IC>
SARANP/,
WHO'LL
LIHD
*J8W 1 m (M0AY
HOLLARS 10
Estimates
R* /*
CoMPiEff BUTi ON
\TJx0b cmmuf Furnished upon fle<?ubsT
00“BCND cwo t» youj
A'ttfT.
Briefs
(Continued from page 5)
nine o’clock in the morning. Important matters will be discussed. Members are asked to be present.
Stanley J. Pechauer, “Little Stan,” associate editor of the Nova Doba for almost two years, is now Private Stanley Pechaver. A truly fine editor has left us to serve in Uncle Sam’s army. Readers will remember him for his wonderful work as editor of the English Section. Few of us will forget his congenial smile and his fine work as Athletic Commissioner of our union. The juvenile members will ever remember and appreciate his “Magic Carpet” and his outstanding work at the Juvenile Conventions, in Ely. Best of luck to you, “Little Stan.” Miss Anne Prosen, member of Lodge 173, will fill the position of editor temporarily. She will return to Kent to resume her studies at Kent State University at the end of September. • By that time, a new editor will be chosen by the Supreme Board to replace her. In the near future, there will be a notice published regarding the applications for the position of editor.
Lodge 132, in Euclid, Ohio, will hold a picnic Sunday, June 21 at Stusek’s Farm, Route 84, Wickliffe, Ohio. Members are urged to attend and help make this picnit a success.
A joint picnic will be held Saturday, June 27,'by lodges No. 70, and No. 170 of Chicago,
111.	It will take place at the Kegel’s Grove in Willow Springs, Illinois.
A two-day picnic will be held
Saturday, July 4 and Sunday, July 5 by lodge 149, Canons-burg, Penna. The event will be at Drenik’s park in Strabane, Penna.
Visitor to the Nova Doba office this week was Corporal Edward J. Zalar, member of AFU. Corporal Zalar is serving Uncle Sam at Jefferson Barracks, Mo.
John Gornik Jr., Mayor of Chisholm, Minn, and member of Lodge 30, visited the Nova Doba office last week. He was returning from Washington, D. C. Mayor Gornik visited friends in Cleveland. He also paid a visit to our Slovene Mayor, Frank Lausche.
From East Tech High School, we receive news that Jack Vehar, member of Lodge 173, AFU, has graduated. All the members of his family belong to our union. Three Slovenian boys received honorable mention for their basketball playing, namely: Jack Vehar, Intihar, and Subel.
July 11, 18, and 25 are the
dates selected for barn-dances to be sponsored by Betsy Ross, Lodge 186, AFU. The lodge will celebrate its 15th anniversary with a dance Nov. 28th, 1942.
The 1942 Campaign for new
Juvenile Members is under way. You are urged to remind members of your lodge at every monthly meeting to go out and work for some of the valuable prizes being offered by our Union. You are urged to see that some new juvenile members are enrolled in your lodge each month.
\
Mrs.—“I want to drive downtown with you today to do a little shopping.”
Mr.—“I see your strategic plan. The drive is to be followed by a counterattack.”
Sailor’s Letter To Ilirska Vila Lodge
Hello! Long distance- IW* Vila? This is JO*jB. W ^
3/C calling from the JNa ) Chicago, Illinois.	jtt %
I know that most o y ,.;i[ be surprised and some e ^ feja, appointed. This is my 1 j ^ tide in the Nova D ^ i2r, joined Lodge 173 in ^ 011t ='ni knowing the members ^ ^ je lodge as I do, I know a forgiven.	^
I just had to Lue members for the	ite
cigarettes they sent ^ ly. It was very nice o ^ M bers to think of us y ^ Hi service. This goes to s ^ J we are gone, but not 0	^	'-I
ThereSis another thmg^i, J
to say at this time. jate . is a little late, but	jr.
than never.) I want ka # £ tulate the boys of ition i» _ in attaining sec0*4r? ^0 the Cleveland AFU ^	,
league. Keep it up ^ bers, you are bound ^ top in the near fu.u,,	forget	.
again, the boys *	d0|lsf	J
me. They sent me a^	^	(ji
bill. Thanks a lot. W*	$	^
certainly came m	^
was one headache t0 $ joyed (I am referring* M morning after)!	$	^
Coming back to the ^ spirit, I want to say ^ pleasure of dropp11* ^» iaSjj Lodge Liberty Bell, ^ |tl). Chicago, Illinois a	inj
ago. As soon as they e of- p0. that I belonged to the {f0* ^ ganization and that . ce ill (. a different town, the p p inj, mine. I really was r a king.	,e it * «s
I	met so many Pe ^1< limited time, that my ^ t# Da just couldn’t registe^t names. It may tie
Oblak just introduce ^ mdny people at one^ be that Bro. Golenk0 # z too strong for jne’y.° t. e',cr jjf11 bination of both. W Vef]L'. was, I can still remem	l
theless, that Bro.	^
certainly	can dish 0	.	(	'
dinner.	,„rd * l>.
I	am looking for,f of , 5 ’ mg all those mem e. ,. 1 AFU, thatlhadtWP	v«
meeting that evening’	^
picnic to be held t>y , ,gev^, .. and 170 on the tWe» Urn ^ of this month. You c ^ , eye-tooth	that I'H	cirC	iq	"
unless some unfoi^e	di-
stances arise. . W ft.
I’d also like to ta*e t„ cf J portunity	at this t	’ t„	^
vey my	best wis	$0	j,
brother Frank	*1
serving with the M	^
in Georgia, and & ^ Melan Ulyan, who 1	^
tioned at Hawaii- veJy^ vd we can get together ould# ‘ l,;
•	In conclusion, 1 w	i	^
say “hello” to all my	±	%
anpes of the vari° ^ t j !; the American	^
in Cleveland, and ^ j % the members of	,g
Thanks again and H.	^ Kj	- t
we can get together	^	,
Until then,—carry °0’ shoving off.
Fraternally	^
Tog R* .rtfi	:ii	<
gfo-s«* SH
NwPIVi
Chicago^	^
The American its way to Irelan	tj,
stormy Atlantic. ^ hurried below to ca	m	|
"Hey, Jeep, passing an Amer	jag	^
ship.”	, v,y » €:,?■ (>i
He was answered	i h,
“I don’t want	N,
Call me when we r tree.” — Pathfinder
—rX/
The Enemy * ''Jyoir , S wants to know wh®	•	1 ;
Keep it to yourself-.. -
A
—Courtesy, Richard Y*rdlex. and Baltimore Sun.
DOPISI
7	^^3.	stra*ii)
^An?^ glavni nadzornik #1 deseti!/ Cestital društvu k t 4a ! in želel društ-ir- :^ainT/r napredka- Glavni hvalil dr^U1S*Champa-se But i*® pri^U za povabil° nut	nnrH	e čestitke.
I Pje2lJmk Fl'a«k Tom-
i4Sf° Č6Stital društvu
1-fci n ? Zapovabil°- Tretji ,of ',!icl>i)a E}edSednik Joseph dane Ir' K™™
m-	> e bltl na
Glavni ta-i'
.j 4n ,asmk Je čestital ! Milnin ,6tnemu Jubileju, 'ielo 2.,Ulrje za njihovo do
It No AR7PrejŠnjo JSKJ in M\0v ■ ’ ln Pripomnil, da
* k V01'U na banketu.
S. ^»5Si;ert0 ’
M ^kotjeaf'1 ^'iraenTtnet
* Nel f ,g ava naj p6memb-
S 8&3R !ak0 ?■*
'rt,’ rWp , ,n za orgamza-2- 'iePokIiff° predstavlja. t HedrJ-i na oder Slavne-
5 CaJ-N- Ro^Ja>k;
S ^ v p0P]?Zdravil na odru
f *’ lato n sedeče Pi°-
m -‘Vto , f6 ostal° občin-
; ^ biti 6	J'a^’ da -si šteje
1 ^a n.a Pr°S'lavi takega ^ N	30>	nakar	je
t* ^tia2 -°	v rodovino,
* Kt ni ln °menjal požrt-'■°f isih ;'!mrjev- ki so v tis-$ Uštva ,anavt j ali podpor-
N,v,V. jih z velikimi ',<P Pon0(.5Zevali in vodili na-sde]0 j ^Predka. Pohva-4 e]„ n ‘°jalnost vseh deli*9 ^tih' ,°V’ tako pionirjev,
5 S° Za njimi nada-
M C	del°'
&iiki ^ s 10 P i1 i na oder dve t#WniCi’ ki Sta pripeli Aav! Vsem odlikovan-Btl -j* Predsednik pa je
B'/nikU‘tVenega Preds^d-
Bir ^g0’"da pripnejo n ^Oni r"avzočim 40-let-4 t0 - ’ vhivni predsednik *1 >j bS ,mu odlikovancu K(| feboj- ° stisnii desnico.
I (st0 Je Za zaključek za-
* Vilr,renljiV°: “Crna
*•” J °grezne tega, kdor
J \>4ammv ^ bil P0P01-
,f Mi L , m programu so 'A	P0Poldne: Pevski
4 Nga p a’ ''.'^ški kvartet, 4 ['I Va,„ 1 aznik( Koščakove Š Me vk' , aglecitti J dodan J Nofa '° ^ošolski orkester.
ti t f’)S6lja JG bil dol°-
A p L..ni; Gornik, katere-
$ Šiit dodeljena dva , j sltiij ln štirje so bili 4 J j6’ ; , 80 se vrata od-ik i Živii,0 °iRki orkester te P;val n° koračnico, je !• ^i	dvorano,	do-i
i ? ^’iavil,) pri mizah-
M [ Jv0railVene uradnike je i- A^omiadi č]an ,Ed.
^ d^enh	'aStne člane pa
* 6rant
¥	-,<i stoloravnatelj
|W	Predstavil mest-
'4 (kt' .Jobna Gornika, a I^Vim 38 njegov brat). i ^v20gU mesta Pozdra-t k °di}C, Posebno pa še | rn*ke in zunanje i pol n	napol po ribni-
1	lokran.isko po~
I r ifovn, Miv° dogodbico. Za -I	Wi»i«n, A. per.
1 L	Venec, ki ssasto-;
J j ^»otP X ^e&islaturi držali ItNbii,	vp0 se je zahva-
i t eju ; °’ čestital društvu
I k' ^ h;Z'iavil> da ni pri-\ j, 'Jl’us, nioglo kako s1q-
I	•kaj tako lePeKa'
1 i,*1'Wa\ ! nadzornik Matt 1	hia'g'ajnik	Louis
'	davila,	da »i
>. jNii»?>o1stvova‘i Ialv
i	.Glavni ta,nik
: V.^ico	?e imel daljši,
i • h ^*v p-«-, prirneren in zelo
d Sr l3«'0Sl°r’ katere«a Z °Zi-
I k °1 ne morem na-
t fe^kn° xvril glaVIli PVed''
, 'N. Iloge)j, ki sa
E,'“vil « društvenimi s svetovno situaci-
jo ,ter omenjal tudi naloge in dolžnosti, katere imamo vsi v teh izrednih časih. Njegov govor je napravil globok vtis.
Od glavnega predsednika J. N. Roglja sem po nekaj dneh prejel pismo sledeče vsebine: “Dragi mi sobrat in prijatelj :— Dolžnost in prijateljstvo me veže, da se Ti kot društvenemu tajniku bratsko in prijateljsko zahvalim za Vaše delo, katero ste imeli z društveno proslavo. Res je vse tako toplo učinkovalo na mene, ko sem videl tak vzoren red na koncertu in banketu. Prav lepo se tudi zahvalim društvu, ki me je povabilo na Vašo slavnost. Tega ne bom pozabil in bom skušal po svojih močeh vračati kot Vaš hvaležni sobrat in glavni predsednik. Z Vašo 40-letnico ste napravili veliko reklamo za našo organizacijo v Chisholmu in v državi Minnesoti.”
*• Glavni tajnik Anton Zbašnik pa mi je poslal pismo sledeče vsebine: “Cenjeni sobrat:— Ne morem si kaj kot da ponovno izjavim, da je bil« Vaša proslava naj lepša, najbolj svečana im najbolj impresivna, kar sem jih dosedaj videl širom Amerike. Prisostvoval sem že stoterim obletnicam, toda tako imenitne in uspešne obletnice, kot jo je Vaše društvo proslavilo 24. maja, še nisem doživel. Radi tega je moja dolžnost, da se zahvalim in dam priznanje vsem tistim članom in članicam, ki so sodelovali in sodelovale, pomagali in pomagale, da je bila slavnost tako uspešna. Dvignili ste s tem ugled ne samo društva št. 30, ampak tudi ugled celokupne Ameriške bratske zveze.”
Odbor za prireditev je bil sestavljen sledeče: Anton Hren, splošni predsednik; Joseph Bo-vitz za publiciteto; L. Ambro-zich in Anton Adam za tikete; Mrs. Margaret Janezich za banket; Mrs. Anne Trdan za ku-linjo; Mrs. Josephine Benchi-' na za‘:Pbedrtico; Frank L. Te-cautz za program; Frank Gornik za stoloravnatelja; Frank Gcuze in John Lamuth za oglase in program; *Ed\yard Janezich, Joseph Verant. in Frank Trdan za sprejemni odbor.
Kot društvenega tajnika me veže dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem, ki so na en ali drugi način pomagali k proslavi naše štiridesetletnice, na katere usp^h smo lahko vsi ponosni. Bratski pozdrav vsem!
Joseph Bovitz, tajnik.
Iter dolgoletni tajnik in zastopnik društva št. 3 ABZ, sobrat Anton Kastigar, st., ter pozove navzoče, da naj vstanejo v znak J sožalja, kar se zgodi.
Podpredsednik Gottlieb poroča, da je njegovo društvo ak-1 tivno v federaciji in v kampanji, ter da je imelo uspešno prireditev v prid svoje blagajne.
Podpredsednica Agnes Jurečič poroča, da se bosta društvi 170 in 211 združili; nadalje, da je njeno društvo zelo aktivno v lokalni organizaciji JPO,SS št. 8 v Chicagu, ki prireja koncert in veselico dne 24. maja v prid pomožne akcije za vojne žrtve v Sloveniji.
Poročilo tajnika-blagajnika: “Cenjeni bratje in sestre: Tukaj vam podam kratko poročilo o delovanju naše federa-jcije od 9. novembra 1941 do 26.
! aprila 1942. Federacijska seja in 35-letnica društva št. 66 v Jolietu dne 9. novembra 1941, !je bila zopet lep vzgled, kaj se vse lahko priredi in doseže, ako se deluje v bratski vzajemnosti. Naj bo na tem mestu izrečena prav iskrena zahvala v imenu federacije članom društva št. 66 in vsem ostalim, ki so pripomogli, da je seja in proslava tako imenitno izpadla. Kot boste lahko razyideli finančnega poročila, je bila nagrada za nove člane izplačana v vsoti $54.40, enako tudi $25.00 za Jugoslovansko pomožno akcijo. Zastopniki so pismenim potom odglasovali, da se kupi “Federal Permit” ,za 6 mesecev.to je od 1. jan. do 1. julija 1942 iz federacijske blagajne. Ta permit rabijo lahko j vsa društva v Illinoisu, Indiani lin Wisconsinu, ako spadajo v federacijo, kot je bilo to pojas-neno društvenim tajnikom.
, Kot lahko razvidite ,iz sedanjega in prejšnih poročil, smo vedno denar, ki smo ga prejeli od Zveze, tudi porabili v korist Zveze. Znano vam je, da po sklepu glavnega odbora, federacije ne bodo dobivale finančne po-1 moči od Zveze za nedoločen <jas, I ali mogoče ne toliko časa, dokler | ne bo konec vojne. Ako bomo j hoteli biti aktivni kot smo bi}i i do sedaj, si bomo morali pač i sami pomagati v finančnem oziru. Ker se nahajamo v vojni, apeliram na vse zastopnike, da delujejo pri društvih, da vsi člani pomagajo do zmage Ameriki. To lahko naredijo s kupovanjem obrambnih bondov, in na več drugih načinov. Govoriti j članom, da naj vedno in povsod i pokažejo, da so zavedni ameriški državljani.
Kot vam je vsem znano, ima- , mo celoletno kampanjo za mla- ' dinski oddelek. Torej časa je ' dovolj; ako imamo le nekoliko;' dobre volje, lahko dosežemo ' uspeh, na katerega bomo lahko ponosni. Kako bo kampanja izpadla, je odvisno od članov in članic, katerim je res pri srcu naša dobra Ameriška bratska zveza.
Blagajniško poročilo Dohodki:
Blagajna 9. nov. 1941.....$257.68
Obresti na banki „v.............99
! Od prireditve v Jolietu
9. novembra ............. 66.67	;
(S Skupaj ................. $325.34
j-Izdatki:
| Vožnja v Joliet 9. no-
vembra 1941 ............$	44.99
j Bond za tajnika-blagaj-
nika ......................3.75
j Nagrada za nov^člane	.. 54.50
Dar J ugoslovanskemu pomožnemu odboru,
slovenska sekcija  ...... 25.00
Za Federal Permit ......... 13.75
Za znamke in pisalne po-
1	trebščine .................. 2.48
, Plača tajnika-blagajnika zadeto 1941	  25.00	j
! Plača zapisnikarja za le-; to 1941 .............. 10.001
* -	t?—:— I
I Skupaj ...............  ..$179.47;
Dohodki .........-$325.-34
Izdatki ............179.47
Blaga jna 26. -; aprila 1942 ....$145.87
Anton Krapenc,
I	tajnik-blagajnik.”	I
Kochevar, Jennie Petrich, John Persich, Anton Zaitz, Valentine Dolhar, John Baraga, Frank Komidar, Ignatz Zamernik, Joe Bovitz, Louis Vidmar, Frank Gersich, Ludwig Adamic; po 75c: Joe Hren, Mrs. John Strle; po 50c: Albin Perhovnik, Raymond Garmekar, John Bevka, Frank Orešek; Anton Urbiha, Frank Gorshe' Rudolf Stornik, / nton Pluth, Mrs. Brisky, Mike Kochevar, Marko Bodin, John Ponikvar, Marko Sebolj, Louis Kochevar, Joe Petrich, Louis Ambrozich, Jery Marsich, Mary Novak, John Gazvoda, John Dolinar, Anton Žurga, Margaret Janezich, Frank Setina, John Nosan, Frank Arko, Fred Sush-nig, Joe Gazvoda, Anton Zerom, j Mary Knaus, Frances Andolsek, j Mrs. John Arko, Mrs. Dan Og-j nanovich, Mrs. Latkovich, Andrej Bičaj, Anton Vidmar, Matt Ruper, Frank Komidar, John Samsa, John Balontich, Ludwig Lampert, Jacob Petrich, Joe Zo-bitz, Joe Sustar, Frank Rupar-sich, Agnes Sevsek, Andrej Ekar, Frank Pirnat, Sr., Frances Repesh, Louis Nosan, Joe Pluth; po 25c: John Strle, Ann Ambrozich, John Mlachnik, Anton Fink, Agnes Gornik, John Ambrozich, Fran k Baraga, Louis Milanovich; 30c, Frank Wadnal, 20c Tony Hren.
Skupaj darovanega .......$189.50
Preostanek od prireditve 12. aprila............... 202.90
Skupaj v blagajni .......$392.40
Tem potom bi pa tudi prosil v imenu slovenskih revežev v stari domovini še vse tiste rojake in rojakinje, ki niso do zdaj nič dali v ta namen, da se tudi oni izkažejo z malim darom. Vsak dar, če tudi majhen, bo olajšal gorje. Tudi ne pozabite kupiti U. S. bonde. Zdaj pa še enkrat lepa hvala vsem!
V imenu odbora podružnice I št. 3 JPO,SS.:
John Komidor, tajnik.
Chisholm, Minn. — Iz urada podružnice št. 3 Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija. — Imena darovalcev, kateri so prispevali v ta sklad: Federacija ABZ, $25.00; društvo Slovan, št. 110 SNPJ, $10.00 ;%dr. Sv. Ane, št. 156 KS-KJ, $10.00; dr. Frid. Baraga, št. 93 KSKJ, $5.00,; dr. Sv. Jožefa, št. 30 ABZ, $5.00.
Po $5.0(f: Rev. John E. Schiffrer, Frank Govze. JoHn Koshak. Po $2.00: Joe Vadovmk, Ludwig Kordish, John Jenko, Frank Somhar, Ft'ed Rausel, Frank Govže, 6th St., S. W., Joseph Hren, Frank Tekautz, Frank Medved, Anton Slemsek, John Komishar, Frank Funtek, Louis Turk, Joe Verant, Matt Gersich; $1.50 Andrej Sustar; po $1.00: Anton Bambich, Matija Pogorelc, Jery Laurich,1 Frank Okoren, Frank Pirnat, Jr., Joe Mehle, John Tornsich, Andrew Brežan, Joe Dren, John Mramor, John Korbar, Gregor Pe-chovnik, Louis Strmole, Frank Cvar, Anton.Hren, Frank Cerar, John Znidarsich, Jennie Zobitz, Frank Furlan, Joe Mustar, John Paskvan,. Mr. in Mrs, Bu-tovatz, John Mehelich, Joe Gornik, Louis Udovieh, Frank Kne, John Mlakar, John Novak, Frank Jenko,'Joe, Arko, Silvestri Mrak, Joe Kochevar, Anton Diganc, Matt Vesel, Edward Jakše, John Dolinar, Matt Sto-nieh, Frank Laurich, Ignatz Klanehnilc, John Strle, Paul Bi-zal, Frank Trdan, Mrs. Tony Galovski, Gregor Rose, Frank Janezich, Mrs. John Strle, Joe
| pevskega društva “Rodoljub” krasno zapel več pesmi. Pevci so peli tako lepo, da bi jih bili j radi poslušali do večera. Bratje I Hrvatje so lahko ponosni na ta zbor, kakor je lahko ponosen nanj pevovodja Mr. Romei. Sploh fci se mi Slovenci v tem | okrožju lahko kaj naučili od bratov Hrvatov z ozirom na slogo. Mi Slovenci v tem okrožju imamo sedem dvoran, Hrvatje pa imajo lep Narodni dom,
; na katerega so lahko ponosni.
! Ne vem, če bomo kdaj prišli do j prepričanja, da bomo delali in vlekli skupno, ne pa kot štat-ljivi voli, ki vlečejo vsak v svojo plat. Vsekakor, upajmo na : najboljše.
! Vsem, ki so se naše prireditve udeležili, naj bo v imenu I društva izražena prisrčna zahvala. Ena oseba je hotela dru-jštvu nagajati, in se ji je tudi [posrečilo v toliko, da je bilo! društvo finančno oškodovano.' Upam, da se v bodoče ne bo yeč kaj takega pripetilo.
Društvo bo imelo na dan 4.; julija domačo zabavo, kot običajno vsako leto. Članstvo je vabljeno, da se udeleži društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. junija. Med drugimi zadevami bomo razmotrivali tudi o iniciativi, ki je bila nedavno priobčena! v našem glasilu. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 16 ABZ:
Jerry Gorentz, tajnik.
Center, Pa. — Na Univeršd-lu, Pa., je dne 10. junija preminil rojak in sobrat Thomasi Previc, star 66 let. P0 prihodu v Ameriko je nekaj časa bivali; na Centru, potem pa ves čas na Universal u, Pa. Doma je bil iz vasi Podgore, fa^a Stara Ose-lica nad Škofjo Loktf. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, štiri | sinove in dve hčeri ' ter enega brata in eno sestro. Pokojnik je bil ustanovitelj društva št. 33 i ABZ na Centru in ves čas dobgy [član istega. Ob času' smrti je j imel tudi urad društvenega podpredsednika in bil je kot 40-letni član upravičen do častner ga znaka ABZ. Usoda pa je določila, da je prej umrl. Spadal je tudi k društvu SNPJ na Universal trin k več drugim organizacijam. Pogreb pokojnika je bil v soboto 13. junija dopoldne. Več podrobnosti bom poročal enkrat pozneje. Naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin! — Za društvo št. 33 ABZ:
Frank Shifrar, tajnik.
Chicago, lil. — Zapisnik seje federacije društev ABZ za države Illinois, Indiana in Wiscon-jsin, ki se je vršila 26. aprila v i Indianapolisu, Ind.
| Predsednik br. Vranichar cd-pre sejo ob devetih zjutraj s | primernim nagovorom, nakar simenuje in pozove nadzorni od-! bor, v katerem so Frank Brenče, j John Zalar in John Zivetz, da J naj pregledajo knjige, j Nato zapisnikar prečita.ime-i na odbornikov, ki so vsi navzoči, r Tajnik prečita imena društ-ivenih zastopnikov. Navzoči so:! Za št. 66: F. E. Vranichar in John Zivetz; št. 45: Frank De-i želan; št. 70: Anton Krapenc,! Joseph Oblak, John Gottlieb, j 'Joseph Dremelj in Andrew Ba-: vetz; št. 94: Frank Brence in; John Zalar; št. 166: Louis Znj-j darsich in Louis Urbančič; št. j 170: John Jurečič in Agnes Ju-; rečič; št. 194: Frank Žonta. Pis-; meno so se oprostili: Ignatz! Benkše od št. 130, zaradi zapos- j lenosti; Pauline Vogrich od št. 225 zaradi bolezni v družini. Nadalje niso imela zastopstva sledeča društva: št. 3, 92, 124, 158 in-220.	'	!
Prečita se zapisnik prejšnje-seje, ki je soglasno sprejet.
Slede poročila izvršnega odseka :	,
Predsednik Vranichar obširneje, poroča o tekoči kampanji za nove člane, ter priporoča; vs^m,. zastopnikom, da naj po- ■ svetijo vse svpje aktivnosti v to; svrho. Nadalje sporoči, da je nedavno preminul ustanovnikl
Johnstown, Pa. — Proslava dvainštiridesetletnice našega društva Cirila in Metoda, št. 16 ABZ, ki se je vršila 30. maja, se je povoljno obnesla. Udeležba je bila precej lepa in celo iz Clevelanda smo imeli nekaj po-setnikov. Spodnji prostori naše dvorane so za tako prireditev dosti , premajhni. Upam, da ko bomo obhajali 45rletnico, bodo prostori povečani in prenovljeni, da bodo odgovarjali zahtevam.
Program je imel 7 točk, ki pa jih radi razmer ni bilo mogoče po vrsti , izvajati. Prvo nam je zapelo pevsko društvo “Rodoljub” nekaj, pesmi. Program je otvoril tajnik in prvi govornik je bil brat Mihael Rovanšek, ki nam je poveda^ marsikaj iz zgodovine našega društva.
Za njim je govoril četrti glavni nadzornik brat Frank Krass iz Pittsburgha, in sicer v ir^enu Ameriške bratske zveze. Brat Kress je govoril v slovenskem, in angleškem jeziku in v; obeh s.e je izkazal dobrega go- j vornika. Dasi je v Ameriki rojen, govori tako dobro slovenščino kot jaz, ali,pa še boljšo. Društvom ABZ v Pennsylvani-ji, ki, prirejajo kake slavnosti ali praznujejo kake obletnice, priporočam, da ni treba vabiti oddaljenih govornikov, ker ima-ipo dobrega govornika kar tu v bližnjem Pittsburghu. Brat Kross je tudi pripel častne znake štirim našim pionirjem, in mladinska članica Eldowin Selan jim je pripela nageljne na; prsi.
'Kratek, govor je imel tudi pionir Matt Pečjak, društveni us.tanovnik. Žal, da mladina ne-| če poslušati govorov domačih ljudi. Po mojem skromnem mnenju bi bilo boljše,, da kadar društva prirejajo take ali slične slavnosti, da govorniki nasto-j pijo popaldneiy.ko so navzoči tisti ljudje,, ki se zanimajo za govore. Mladina hoče plesati, ne; pa govore poslušati.
Potem nam je mešani zbor!
i Zapisnikar nima posebnega ! poročila.
; Vsa poročila izvršnega odse-;ka soglasno sprejeta, j Nato poroča nadzorni odbor, ;da so knjige v dobrem stanju in računi tajnika-blagajnika pra-jvilni. Poročilo soglasno spreje-11°*
; Za publicijski odbor poroča ; Joseph Oblak, da on vrši svoje posle, kakor tudi nekateri drugi člani tega odbora—ne pa vsi. želi ,da se v tej zadevi stvar v bodoče izboljša. Poročilo se sprejme.
Slede poročila zastopnikov: Od št. 45, br. Dezelan pozdravi goste v svoji naselbini, ter še posebno pohvali Chicažane' za veliko udeležbo, želi zbornici veliko uspeha v delovanju tako v federaciji kot v ABZ.
Br. živetz od št. 66 govori o tekoči kampanji, ter želi veliko uspeha indianapolišldm društvom.
V teni smislu govorita tudi zastopnika od št. 70, brata Dremelj in Bavetz.
Od št. 94 br. Bren^p poroča, da je v teh časih zelo lahko dobivati nove mladinske člane v društva. Nadalje, da bo njegovo društvo priredilo piknik za časa federacijske seje v Wauke-ganu dne 2. avgusta, ter vabi na obilno udeležbo. Br. Zalar od istega društva pripomni, da naj društva naše federacije pošljejo vse svoje zastopnike na fede-racijsko sejovter zraven privedejo kolikor mogoče veliko članov, kajti zabava na pikniku bo zares imenitna.
Brata žnidarich in Urbančič od št. 166 govorita o kampanji in delovanju njih društva, ter da so skupna društva imela prireditev za v pomoč po vojni prizadetim rojakom v Sloveniji.
Poročila vseh zastopnikov soglasno sprejeta.
Prihodnja seja federacije, kot je bilo sklenjeno že na prejšnji seji, se bo vršila dne 2. avgusta jv Waukeganu, III.
I Nato zbornica preide na [splošne zadeve.
Predsednik Vranichar predlo-jži seji sledečo brzojavko, ki je j bi'la soglasno sprejeta:
Indianapolis, Ind., April 26, 1942. Franklin D. Roosevelt,
President of the United States,
%
White House, Washington, D. C.
The representatives of the many thousands of members of [the American Fraternal Union, mostly of Yugoslav descent, attending a special meeting in Indianapolis, Indiana, of the Federation of Illinois, Wisconsin and Indiana Lodges, extend to you their most sincere greetings and pledges of unfailing loyalty, and support as our Com-mander-in-Chief to attain an early and decisive victory over the enemies of Democracy and human liberty.
Frank E. Vraničar, President, 1312 N. Center St., Joliet, 111. Par dni pozneje je br. Vranichar prejel iz državnega de-partmenta sledeče pismo: Department of State Washintgon
April 29, 1942 Dear Mr. Vraničar:
By reference from the Presi-: dent your telegram of April 26,; 1942 on behalf of the American! Fraternal Union, has been given to me-for acknowledgment and! thanks.
You may be assured that y&ur \ pledges of wholehearted sup-1 port to the Government have been carefully noted and are1 deeply appreciated. Unity of purpose in our war effort is a primary objective which depends upon the active participation of all Americans, and it is! gratifying to be told that your organization may be counted upen.
Sincerely yours,
Harold B. Hoskins, Executive Assistant. Br. žnidarsich priporoča, da naj se ne le pridobiva mladino,’ pač pa jo moramo tudi stalno obdržati v organizaciji. Soh. Jurečič je istega mnenja in doda,1
| da bi naj se dala kaka podpora iz gl. urada za športe in v po-; meč tajnikom manjših društev,
I katere društva sama ne more-! jo zadostno plačati. To br. Gott-| lieb odobrava, ter svetuje, da naj se v smislu napravi prošnja na gl. urad.
Brata Vranicharfin Krapenc obširno pojasnjujeta vse te nasvete, nakar br. Žnidarsich predlaga, da naj federacija v tem smislu pošlje prošnjo na gl. urad. Br. Zalar podpira predlog, ki je soglasno sprejet.
Br. Brence vpraša glede ledenici jske poslovnice, kar tajnik Krapenc pojasni v zadovoljstvo vseh.
Preide se na volitev federacij-skega odbora. Izvoljeni so:
Frank E. Vranichar, predsednik; John Gottlieb, podpredsednik; Agnes Jurečič, podpredsednica; Anton Krapenc, taj-nik-blaga j nik; J ojc-h Obl ak, zapisnikar. Nadzorni odbor: Frank Brence, Louis Žnidaršič in John Zivetz.
Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, predsednik zaključi zborovanje ter se zahvali za povoljno udeležbo in povabi vse navzoče in nenavzoče zastopnike, da naj se prihodnje federacijske seje udeleže v polnem številu.
Za federacijo društev Ameriške bratske zveze v državah Illinois, Indiana in Wisconsin:
Frank E. Vranichar, predsednik; Joseph Oblak, zapisnikar.
Chisholm, Minn. — Društvo Sv. Jožefa, št. 30 ABZ. bo v prijetnem času zborovalo ob sobo tah pred tretjo nedeljo v mesecu. To velja za mesece junij, julij, avgust in september. Seje v teh mesecih se bodo vršile: v soboto 20. junija, v soboto 18. julija, v soboto 15. avgusta in v soboto 19. septembra; vsakikrat ob pol osmih (7.30) zvečer. Po-čenši z oktobrom.pa bomo začeli spet zborovati ob nedeljah popoldne. Ne pozabite seje v soboto 2jP-„ junija ob pol osmih zvečer. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 30 ABZ:
Jo§eph Bovitz, tajnik.
East Helena, Mont. — Naše društvo Sv. Alojzija, št. 43 ABZ, bo proslavilo zvezin dan z veselico, ki jo priredi v nedeljo 21. junija. Veselica ce bo vršila v dvorani J. Smitha in se bo pričela olv7. uri zvečer. Glavna pomenljivost te prireditve bo razvitje naše nove društvene zar-tave. Glavni urad bo na prireditvi zastopala sestra Mary Prodovich iz Butte, Mont., šesta glavna podpredsednica ABZ. Brat Nisk Maronich, edini še j živeči ustanovnik našega društ-jva, nam bo povedal to in ono [glede ustanovitve društva in i razvoju istega. On in njegova | sopi oga Ivana bosta tudi kumo-ivala naši novi zastavi.
Vsa bližnja društva v Montani in vsi posamezni r-ojaki in rojakinje, ki žive v primerni bližini, so prijazno vabljeni na po-fcct te prireditve. Vsi se lahko zanesejo, da bodo deležni dobre postrežbe in dobre zabave. Torej, na svidenje v nedeljo 21. junija v Smithovi dvorani v East Heleni! — Za društvo št. 43 ABZ;
Louis Smith, tajnik.
Chicago, lil, — Prošnja na slovenska društva. Dvomimo, da je še kateri rojak, ki ne bi vedel, kako gigantsko borbo proti fašizmu vodi Sovjeska Rusija, v kakih razmerah živijo naši bratje in sestre, starši, znsnci in prijatelji v stari domovini. Upoštevajoč vse to, je slovenski moški pevski zbor “France Prešeren” na svoji zadnji seji soglaino zaključil, i d<> priredi v soboto zvečer 19. septembra, _ plesno vesQlieo, katere čisti prebitek bo oddan Ruskemu pomožnemu skladu in Jugoslovanskemu pomožnemu skla-cuJslovenska sekcija. Vge na-d?.l;;ne podrobnosti o tej veselici bodo priobčene v slovenskih listih pravočasno. Ker smo prepričani, da bodo slovenska društva v Chicagu prirejala veseli-(Dalje na 8. strani)
Janko N. Rogelj:
Pismo iz New Yorka
Plemenita ideja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki prihaja iz navideznega mrtvila v močno in vsestransko oživljen j e. Iz širne Amerike dobivam bodrilna pisma, da naj vstrajam pri mojem delu kot direktor publicitete, ker naš slovenski narod v Ameriki se je pričel zavedati resnega položaja v naši rojstni domovini. Hvala vam vsem za tople besede in priznanje, ki je za mene visoko čislano plačilo. Dajmo in pomagajmo vsi in vsak, vsepovsod in vsak čas;-večje hvaležnosti še ni dobil naš narod v Ameriki, kot jo bo dobil takrat, ko bo naš trpeči narod v domovini s solzami v «
očeh užival usmiljenje dobrosrčnih in dobrodelnih slovenskih src v daljni Ameriki .
Proč z vsemi izgovori, pahnite v pozabi j enost vso našo preteklost, kajti naš narod v domovini leži na tleh, poln krvavečih ran, iz katerih odteka sok našega slovenstva, kri naše krvi. Sedaj ni čas, da bi se midva prepirala ,če je potreben resnične pomoči, če so oni v domovini združeni v bolesti in boju, bodimo tudi mi združeni v usmiljenju in pomoči, če so bile storjene napake ,to je človeško, sedaj naj pamet sledi usmiljenemu človeškemu srcu. Jaz v imenu desetih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki prožim roko na sodelovanje z vsemi, ki •imajo blagohotno voljo in plemeniti namen za blagovestno pomoč krvavečemu narodu onkraj morja.
Pretekli teden sem dobil pismo iz New Yorka, pošilja ga mi sobrat Leo Zakrajšek. V pismu mi je poslal spremljive sugestije, katere bom upošteval v bodoče. A najbolj tople pa so njegove besede, s katerimi se pridružuje naši pomožni žHunji, ko pravi, da moramo nabrati najmanj $250,000.00 ,to je: Samo en dolar od vsakega Slovenca v Ameriki.
S pismom mi je poslal tudi njegovo pesnitev o bolesti naše poteptane domovine. Čitajte in mislite, poglobite se v globoko zamišljene besede, ki vam s)i-kajo rane in trpljenje naših bratov in sester v domovini. Če vas ta bolestna in turobna izpoved ne gane, potem nimate več srca v svojih prsih, ampak— mrzel kamen.
Pesnitev se glasi: SLOVENIJA TOŽI ...
Kaj 6a,kaš, sinko moj? .
Mar res ne čutiš, mar res ne slutiš , da Triglav sivi in mogočni, naš varuh zvesti tisočletni,( vkovan v verige je železne, kot bil bi zlodej bogokletni; da sestre—Drava .Sava, Soča, vse tužne .solzne in krvave, ti nosijo čez morja širna obupne klice in pozdrave?
Kaj je s teboj?
Kaj čakaš, sinko moj?
Mar res r)e vidiš,	i
mar res ne slišiš, da narod tvoj tiran brezčutni barbarsko bije in zatira s pestjo, jekleno okovano, ga z lastne grude besno tira: da majka, brat in sestra tvoja od groze, smrtne bolečine trepeče, stoče, obupuje, v prihodnjost črno zre in gine?
Kaj je s teboj?
Kaj čakaš, sinko moj?
Kaj še miruješ, . , mar res ne čuješ , da v robstvo naši so pregnani sinovi ,močni in junaški, da hčere, zdrave in cvetoče, podvržene pohoti so divjaški; da mladež naša, nadebudna, prisiljena je zdaj teptati najdražje narodne svetinje,
—na lastno mater je pljuvati?
Kaj je s teboj?
Kaj čakaš, sinko moj?
Da se ne zganeš, da se ne vnameš, i ko pekel vlada zdaj na$ nami, ko v vas in tiišo tvojo rodno se tujec nam sovražni seli, lasti si grudo našo plodno; da govorica naša materina je hud zločin za nas postala, da zvon utihnil nam je v linah, 'nam pesem v grlih je zastala? llCaj je s teboj?
Kaj čakaš, sinko moj?
Mar moja kri po žilah tvojih
se res že vsa je zvodenila, se v srcu tvojem vsa ljubezen do rodne grude že je posušila?
Mar je svoboda (,polna skleda , ti mozek ves že otopila in zlobna laž in tuja vera razum je zdravi zastrupila?
Govori, sinko moj!
In ako res nič več ne zmoreš mi biti krvni sijj^in brat, in ako res ne čutiš, in ako res ne slutiš vseh mnogih mojih težkih ran, mi bodi vsaj so-človek, vsaj bodi mi—samaritan!
POD NEMŠKO IN LAŠKO OKUPACIJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Direktna poročila iz Slovenije vsebujejo vest, da sta bivši ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, Franc Hrastelj, in bivši poslanec in podžupan že-bot zaprta v nekem koncentracijskem taboru v Nemčiji.
Nemci izvajajo nadaljna izseljevanja slovenskega prebivalstva. Iz Celja in okolice so Nemci v nekaj dneh odpeljali 7,500 oseb. Iz Gorenjske so samo v enem dnevu odpeljali proti Dunaju 2,000 mož. Iz občine Šent Jurij ob Južni železnici so pregnali vse^Slovence in tja naselili Nemce iz rajha.
Gauleiter Reined je imel ob otvoritvi glasbene šole v Kranju govor, v katerem je med drugim dejal: “Nemška pesem in veliki nemški geniji morajo pritegniti prebivalstvo “Gornje Kranjske” k nemški kulturi.” Gauleitfer je nadalje obsojal dela sabotažnikov, ki da so samo kriminalni komunisti, in je priporočal “Kranjcem,” da ohranijo v deželi mir in red.
*
švicarski tisk poroča, \da se je veliko število Hrvatov pridružilo vojski generala Draže Mihajloviča. V “neodvisni” Hr-vatski se širi sabotaža in uporniško gibanje. “Poglavnik” Pavelič je odredil, da se pri vseh važnih tovarnah namestijo oborožene straže. Sabotaža pa kljub temu ni prenehala. Največji odpor vzbuja med prebivalstvom nasilno odvzemanje živeža in drugih pridelkov; pri tem so se kmetje na raznih krajih z orožjem uprli Paveličevcem, ki so jih hoteli oropati živeža.
DOPISI
(Nadaljevanje s 7. strani)
NA DOMAČI FRONTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvora. Naj vas bivši nesporazumi ne motijo, ko iščete službo.
Ves problem mobilizacije naših ljudskih sil je nekaj, kar naj dokaže vrednost demokracije. Mi znamo, da svobodni ljudje Združenih držav morejo premagati v produkciji “zasužnjeno delavstvo” Evrope in Japonske, ako se jim pokaže, kaj naj storijo. Treba pa je storiti takoj.
Pozdravili smo kontrolo cen kot naš “čarter sigurnosti” proti nebrzdanemu poraščanju živ-ljenskih stroškov. Naprava za cene je poostrila staro odredbo z novo, ki bo držala cene ženskih, dekliških in otroških oblačil. Odredba pravi, da suknje, obleke in razna druga oblačila za sezono 1942 se ne smejo prodajati dražje kot so se prodajala minulo jesen.
“živež prinese zmago.” War Production Board je odredil vsem izdelovalcem ribjih kon-serv, da morajo rezervirati ves letošnji pridelek lososa, sardin, atlantskih slanikov in makrol za naše in zavezniške vojske. Ri-barski strokovnjaki cenijo, da bosta vojska in mornarica potrebovali le približno polovico letošnjega ribolova, ne marajo pa riskirati.
Celo krave mlekarice morajo prispevati k vejnemu naporu. Bureau of Industrial Conservation, WPB, poudarja, da razredčeno mleko je bogato na kasejinu, katera snov se more rabiti za izdelovanje oblačil, pohištva, barvil, plastikov in mnogih drugih stvari. Amerikanci utegnejo še nositi oblačila mlečnega izvora in spati pod odejami iste snovi. — (War Production Board, Washington, D. C.)
cp v isti namen, prosimo vljudno vsa slovenska društva in organizacije, da ne prirede na isti dan, t. j. 19. septembra, zabave ali veselice, za kar se moški pevski zbor “France Prešeren” že v naprej zahvaljuje. —1 Za publicijski odbor:
Paul Berger
Euclid, O. — Kakor sem že v mojem zadnjem dopisu omenil, bo naše društvo Napredek, št. 132 ABZ, praznovalo zvezin dan v nedeljo 21. junija s piknikom, ki ga priredi na Stuškovi farmi. Naj bo to še enkrat poudar-jano in naj bodo tem potom ponovno vabljeni člani in drugi rojaki, da nas posetijo na našem pikniku na Stuškovi farmi. Posebno se spodobi, da se udeležijo piknika vsi naši člani in članice, katerim je le mogoče.
Seveda, tistih 9 naših članov, ki so bili poklicani v vojno službo Zedinjenih držav, ne bo na piknik, ker imajo druge opravke. Med temi je tudi naš doh.ro poznani in priljubljeni društveni podpredsednik Frank Sesek, ki se je zelo veselil na ta piknik in navdušeno pripravljal program za piknik, toda udeležiti se ga ne bo mogel, ker ga je že pred tem Stric Sam poklical k obrambi domovine. Seveda se bomo njega in vseh ostalih naših članov-vojakov spominjali kot dobrih članov in dobrih družabnikov, v upanju, da se kmalu gpet zdravi in veseli vrnejo med nas.	A
Upam, da nas posetijo tudi v bližini bivajoči glavni uradniki, ker oni vedno radi pridejo na naše prireditve. (Kdo pa ne bi šel na piknik takega prijaznega in vedno aktivnega društva kot je naš Napredek! Op. ured.) Seveda prijazno vabimo v poset tudi vse druge člane in članice ABZ in vse druge rojake in rojakinje, bivajoče v Clevelandu in okolici. Piknik se bo vršil na znani Stuškovi farmi pri Wic-kliffu, ob cesti št. 84. Avtomobilisti naj pazijo na napis “Na-predek’s picnic” ob omenjeni cesti na kraju, kjer se pot zavije vstran. Sicer pa je večini naših clevelandskih rojakov itak znana Stuškova farma, ki je v vseh ozirih pripravna za piknike. Razume se, da bomo poskrbeli za zabavo plesaželjnih in za postrežbo lačnih in žejnih. Poleg tega se bo mladina lahko zabavala z žogometom, starejši posetniki pa z balincanjem.
Torej, na svidenje v nedeljo 21. junija na našem pikniku! — Za društvo Napredek, št. 132 A. B. Z.:
John Tanko, tajnik.
Sartel, Minn. — Dne 6. junija je naše društvo št. 117 ABZ nenadoma izgubilo enega svojih dolgoletnih članov. Zadet od kapi je namreč nagloma umrl rojak in sobrat Frank Jaklič. Pokojnik je bil rojen na Dovjem na Gorenjskem 20. avgusta 1886 in je bival v Ameriki okoli 33 let. Zaposlen je bil v tukajšnji papirnici. • Tekom zadnje svetovne vojne je bil 6 mesecev na Francoskem. Tukaj zapušča tri sestrične, v starem kraju pa dva brata in pet sester. Pogreb se je ob yelikem številu znancev in prijateljev vršil 9. junija. Naj bo pokojnemu sobratu lahka svobodna ameriška gruda in naj mu bo ohranjen blag spo
Matt Razinger, preds. dr. št. 117 ABZ,
Chicago, lil. — Tem potom naznanjam članom in članicam društva Illini Stars, št. 170 ABZ, da priredi naše društvo, skupno z bratskim društvom Liberty Bell, št. 70 ABZ, piknik v soboto 27. junija, in sicer na prostorih rojaka Antona Kegla v Willow Springsu, 111. Sklep društva' je, da člani in članice našega družtva plačajo po 50
Magic Carpet Juvenile Page
were there, a prisoner vf death but they -saved ‘	^	«
showed us the gas c ®Mtaf	I
got to sit in the chairs. it gives you. Then w t	stayst1^	f
prisoners but we had	^ #	V
three fee’t away from	^ jt	j!
top of the building .pjjidsH
colored people, then t e	^__
on the bottom the w ^ 3 have very small cells.	>	—
them up as they wish-	NO,;
After we saw the roe” y j[«	"—
went to see the women.,	^	.
in another buUdl«?	11
There are just twe“5 bo* *** prisoners. It is a pity dQ theii ^ the prisoners are. T - ^ey )»* y cooking and	tW	,
large ward to do anyt ^ to do in it. We saw the	»
too.	.,^0 !tVlS
We had more time to'1	Cag^
visitors. The visitors *e I ^ hour and fifteen	^
three hours and a [(ir #
Mrs. Skrbeče for arr .	9 His
go though. We then ^ ^ t hall and went ljome. ^	p
pleasant trip and we ^	^
Jennie arande.	;^	j.
. (Age: 12)J7 •-
_serec0,nl ’ Chisholm, Minn.	t	Portu
thy from Chishiolffl. I ^ (0 thJj* prised. First of ail I w APU for sending me _
I’m saving 10-cent rtgj '
I was happy to get	j *js	lij^
Boy, do my feet jL #e. I* | to Girl Scout cookies i Y - p>
Scout now. I like to	,	bo
is one I wrote.	^	0!)	'ttti	j
THE PICTURE oN ^
There’s a picture on t!-	K
wall,	<rton tl16 ari<
Of George Washing	tjw
He looks so	oUgn	gra	,
His eyes are kind	g.
nxvr len
Yesterday when 1	bt at1';'	Nift
He looked right l,lld &
I covered here behWw ^
But still he seem	,	^	Is
Has some one a	&
I’ll welcome them	_
Tell me a way to a . ^0»^ .	'
The look of that P*	No
1e write to ^ \ I hope more people	u
Doba. I miss the let e ^J, ^ Lodge3,1 ^ •—"—"	^
Ely, Minn.	bye
been “on the go” ev„ ju^Jj of school. How about >	^«1
Senior Girl Scout tr gg(
I am a member si*	gVi
Sunday in Duluth, of the trip was fu«1-	at '
roller skating to ‘ 01Js Minnesota’s most	thrlll
spot. It was also Qu‘	jjttf
some of the big boa s	e[1jo 
Our troop had such	*• ■
one which we wont	~	I*
time, I’m sure.	r„ed	,
The same day I 1 ,	for9 .	«f	iljQ
luth, I had to get r recital at Virginia-	ji
girls on the prof?r , sP J 1fy] Three girls and I P	,0t	\]
pianos. I think it >	aCtice- ’ ^	^
it certainly requires pr ts, f « recital, we had refresh® jdj % sic teacher’s studio. thank Mr. and Mrs.	er ^	^
Ely for driving my	.fif	s«
Virginia.	eSs I’ye M k
Well, Juveniles, I 8 ^10»\ an idea of how my ^ y0u-> \ What about the res e. ,1 like to hear abouL
this summer, whether ,	^	^
trip or just stayat ^ j So I’ll be looking Page. 
Invest Mour	Jn !$
lapfm
W' vtej
zavarovane do	^j I ^
Savings Si Loan * «,0. JjT 11\
Sprejemamo oseoge •
Plačane obret «
St. Clair Saving 6235 St. Clair	I	I
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVN# J I
ameriki je Enakopravna
Narnrnin« * a rpln l*tn izven Cleveland® *	.
centov izrednega asesmenta vj mesecu juliju; tisti, ki se bodo piknika udeležili, da bodo prosti tega izrednega asesmenta.
Vsled tega je priporočljivo, da se piknika udeležijo vsi člani in članice, katerim je le mo-j goče. Pravilno je, da se posluži-; mo te ugodne prilike za boljše medsebojno spoznanje, in nekoliko razvedrila v prosti naravi nam tudi ne bo škodovalo. Razume se, da bo poskrbljeno za vsakovrstna okrepčila. Piknik se bo začel v soboto 27. junija ob dveh popoldne, in nekateri pravijo, da se bo končal v nedeljo zjutraj, ko se bo v hribih delal dan. (Ali so tisti nekdanji grički okoli Willow Springsa res zrast-li toliko, da spadajo v odrasli oddelek hribov? Op. ured.) Torej, vsi člani in članice in vsi drugi dobre zabave željni rojaki tega okrožja so vabljeni na poset našega piknika v soboto 27. junija.
Tiste člane, ki se niso udeležili seje, pozivam, da plačajo svoje asesmente točno do zadnjega dne,v mesecu. Kakor sem poročala že zadnji mesec, bom pobirala asesmente na mesečni seji in pa vsak zadnji petek v mesecu na mojem domu: 5614 W. 24th St., Cicero, 111. Tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, naj se poslužujejo navedenega naslova. Kar radovedna sem, kako bi se počutila, ako bi bil enkrat ves asesment res pravočasno plačan od vseh članov! Dosedaj še nisem imela take sreče, čudno, da nekateri lahko plačajo pravočasno, drugi pa ne. Prosim malo več točnosti v bodoče, tiste, katerih se tiče. Sestrski pozdrav vsem! — Za društvo št. 170 ABZ:
Agnes Jurečič, tajnica.
Detroit, 'Mich. — V mojem zadnjem dopisu, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 10. junija, se je v poročilu o dohodkih in izdatkih Slovanskega kongresa v Detroitu pripetila napaka v'številkah. Glasiti bi se moralo, da je bilo okrog 10 tisoč dolarjev dbhodkov in nekaj nad 9 tisoč dolarjev stroškov, torej znaša čisti preostanek nekaj nad $700 dolarjev.
:,»>* <JOi '
Rojakom priporočam, da se v nedeljo 21. junija kar mogoče številno udeležijo proslave “Slovanskega dneva” v Belle Island Parku v Detroitu, ženske naj bi po možnosti prišle v narodnih nošah. Pobiralo se bo prostovoljne prispevke, in en del nabranega denarja se bo porabil za stroške vzdrževanja tega pokreta v državi Michigan, en del za ameriške vojake in mornarje, en del pa za rusko vojno pomoč. Pozdrav!
Katie Kranz.
Cleveland, O. — člani društva Sv. Janeza Krstnika, št. 71 ABZ, smo razpravljali na zadnji sej^meseca maja, glede vabil gl/ odbornikov ob prilikah praznovanja raznih obletnic društev, da bi člani istih, pred-no pošljejo vabilo za takozva-nega častnega govornika, preračunali tudi finančno stran, namreč koliko stane vožnja in zamuda časa dotičnega gl. odbornika. Taki računi so plačani iz stroškovnega sklada, v katerega prispevamo vsi člani Zveze enako, in zato ni na mestu, če se zmisli pol ducata sobratov pri enem ali drugem društvu, in si zaželi gl. odbornika, tisoč milj oddaljenega, da njih pri reditev poseti.
Mnenje članstva našega društva je, da ako katerokoli društvo želi takega gosta izmed gl. odbornikov, naj naprosijo ta-bližnjega, ko ga vendar bolj poznajo in on njih, in če ga ne, je pač njih bratska dolžnost, da to store, da se ne bo čutil zapostavljenega, ali manj vrednega od oddaljenega kolege.
Kam pride naš upravni sklad, ako pričnemo pri vseh društvih križem kražem vabiti gl. odbornike! Na primer, iz države Ohio si ga zaželimo iz Colorada ali iz še bolj oddaljenega kraj*, oni iz zapada pa hočejo enega iz
mm.
vzhoda, dva tisoč milj oddalje-j nosti. člani našega društva se j zavedajo, da gl. odbornikom tako romanje ni posebno pogodu, saj nimajo nobene koristi, kveč-^ jemu glavobol ali “mačka” na dan proslave in še en dan potem.
Zato naše društvo apelira na vsa ostala društva, naj vzamejo to stvar v pretres, in naj povedo v glasilu ali so zato, da se romanje nadaljuje in plačuje z našim denarjem, za en sam tak “časten” poset stotak in še več, ali gremo v tekmo katera društva bo povabilo ta najbolj oddaljenega gl. odbornika.
Imamo glasilo, da povemo v njem svoje mnenje, da potem se vedo gl. uradniki ravnati, kako večini prija, in prepričani smo, da tega mnenja je celokupen gl. odbor in tudi članstvo. — Z bratskim pozdravam.
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 ABZ.
Goivanda, N. Y. — članom društva Sv. Jožefa, št. 89 ABZ, kateri se niso udeležili izredne seje 10. junija, naj bo tem potom sporočeno, da je bila seja sklicana zaradi premenitve redne mesečne seje iz tretje na četrto nedeljo v mesecu, čitali smo v listih, da je predsednik Roosevelt določil nedeljo 21. junija za “dan ameriških Slovanov,” in smo o tem na izredni seji razpravljali ter sklenili, da ta dan praznujemo skupno z drugimi društvi kot dan ameriških Slovanov. Koliko drugih društev bo sodelovalo, za enkrat še ne vem. N3 prireditev bomo skušali dobiti nekaj govornikov, društvenih in zunanjih, če bo mogoče.
čital sem mnogo o vseslovanskem kongresu, ki se je vršil meseca maja v Detroitu, in iz poročil razvidim, da je bila velika reč, kajti navzoči so bili poslanci in senatorji in celo zastopniki administracije v Washingtonu. Dobro bi bilo, če bi vsaj nekateri člani Čitali svoja društvena glasila, da bi imeli nekoliko pojma, kako se naši ljudje drugod zanimajo za usodo svojih bratov in sester, katere davijo in ubijajo nazifa-šistične pošasti. Toda nekateri naši ljudje so taki, da mislijo, eh, kaj me brigajo oni v starem kraju, saj jaz sem daleč preč! Ne smilijo se jim ljudje naše krvi, ki umirajo od gladu, in tudi ne pomislijo, kako bi se počutili, če bi začele sovražne bombe padati na njihova lastna bivališča. To vse se še lahko zgodi. Sicer se pa zdi, da bi bilo za nekatere ljudi res treba bombe, da bi jih zbudila iz spanja, da bi pogledali in videli, kaj se godi z našimi slovenskimi in slovanskimi brati v Evropi, in da bi se tudi zavedli, da je Amerika v vojni.
Naj omenim, da sem čital dopis sosfstre Krainz iz Detroita in nekatere druge slične dopise, ki jasno kažejo, da smo Slovani začeli dobivati zasluženo priznanje v tej, deželi, da ne bo-tno vedno zasenčeni od peščice drugih priseljencev, ki so nas Slovane vedno' predstavljali Američanom kot manjvredne. Ta ugled pa si bomo ohranili, če se bomo sami zanimali zanj.
Pridite torej, bratje in sestre, rojaki in rojakinje v nedeljo 21. junija v Slovenski dom v Go-wandi ob dveh popoldne, da bomo tudi mi dostojno proslavili naš praznik, slovanski praznik. Direktorji Doma bodo preskrbeli vse potrebno za prireditev, čisti dobiček prireditve je namenjen v pomoč rojakom v starem kraju, kadar jim bo tako pomoč možno poslati. Na svidenje v nedeljo 21. junija! — Za društvo št. 89 ABZ:
Martin Matekovich, tajnik.
Ely, Minn. — Private Barney Banks was shown on Irish soil in a Pathe News Reel picture here in Ely. Barney has been in Ireland for quite a while now. Joseph Gornick of Soudan is also in Ireland. The two boys often see each other there, said Gornick “and does it ever do a man good to see a pal here from the home town.” Gor-nick’s: address is:
Pvt. Joseph M. Gornick Co. B. 133rd Infantry c/o Postmaster New York, New York Memorial Day was observed here with a very fine parade. Appearing in the parade were many units of long standing, also Ely’s defense council, air raid wardens, Victory aides, auxiliary firemen, and policemen, and our own Northland Cadets—they looked very handsome in their new uniforms.
Mrs. John Golobich, daughter Virginia, and Miss Marie Shekula went to Minneapolis Saturday for a few days visit with Lieutenant Lawrence Golobich and family.
I wjsh to congratulate all the Ely high school and Junior College students that are graduating. I have three cousins in the group, Virginia Golobich, and David and Plavid Gawlet.
Last time I wrote that my sister Florence has received a 60 word Gregg shorthand Speed Certificate. Since then she has received an 80 word a minute shorthand certificate. Florence has received some time ago a Blue Seal Certificate for taking over 60 words a minute.
Six Elyites are in Australia. Tony L. Gregorich is believed to be the first Elyite to set foot or), Australian soil. Yes, our boys are scattered all over the world.
Just two more days of school then we shall be free like a bird and all would be well if it were not for the War going on, but let us hope our summer vacation will be happy and pleasant anyway. If any unpleasant things come up, let us just remember our boys in arms and what they are doing for our country and it will be easy to be cheerful, kind, and pleasant to everyone with chins up. I am sure we can sit tight until all is well and America wins the war.
Margaret Mary Startz (Age: 13) No. 1, AFU.
Amerika mora v tej vojni zmagati, ker le z zmago Amerike in njenih zaveznikov bo ohranjena naša svoboda in bo zažarelo sonce svobod'e zasužnjenim narodom. Boj Amerike je boj nas vseh.
Dear members:
My sister and I joined St. Joseph’s lodge, No. 21, of the American Fraternal Union, a week before the1 union had its federation meeting itl C&non City, so I decided to write about the trip in the Nova Doba. We went to Canon City because my father was a delegate to the Federation meeting. Brother Frank Okoren, First Supreme Vice-President, his son, Johnnie, and daughter, Steffie, went with us. We left early in the morning of May 24, at 4 a. m. and reached home at 11 p. m.
When we reached Canon City we were looking for the Community Hall. We asked the sherriff if he knew where it was. He said he didn't so we went to the Administration Hall. Then the sheriff told us he remembered that it was in South Canon City. There we found the Community Hall and went to Mr. and Mrs. Skrbece’s hoiise. When we went back to the hall, we met people from Canon City, Denver, Trinidad, Walsenburg, Colorado Springs, and Pueblo.
At ten o’clock, Steffie, my mother, sister, and I went to the skyline drive. We could see the scenery well from there. At two o'clock we went to visit the prison. We had to step on a platform before we went in. A bell rang if we had any metal on^A man had a back support on so they let lfim go. We had to take off our watches because it would break it. Then a woman ma tron and guard searched the men.
We saw the grounds fi^st. When we walked through the yardsor buildings, the prisoners would go on the side so they wouldn’t frighten us. The prisoners played a Pueblo baseball team when we were there. The prisoners won. We saw the dirting room, the cups, plates, chairs, and tables that were made by prisoners. They make everything except the lights.
*
When we went through the kitchen, we took a taste of bread and cake. (It sure was good.) They make as much as three to four hundred loaves of bread, weighing two and one-half pounds, each day. They eat as much as they want but just one helping of meat. They never have beans more than twice a day. They raise all the food. They have several acres of land to plant the crops.
They make jewelry, clothing for 'guards, and themselves, rugs, canes and useful things for state homes and hospitals. The prisoners jnake the soap, do their laundry, repairing and other things.
The guard showed us the operating room, and hospital wards. While we
Naročnina za celo leto izven Cleveland*
Društvom in posameznikom se priporoči
atf0
tiskovine. Unijsko delo—zmerne ce^ 6231 ST. CLAIR AVE.	CLEVELA^