Številka 142 Trst, v sredo 24. maja 1905 Tečaj XXX. par Izhaja, va&kl dan. ~9m Tccl cb ner.t ah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 2. uri nutraj. P*samif Ef -terilke »e proaaiajo po 3 nove. (6 atotink) » mnotnh '■> "Rtarnah ▼ Trnu in okolici. ^Ljubljani. Gonci, Oelji. Krsr u. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nahrežini. Novemmestu itd. £fla»* le aaraehe srrejema uprava lista „Edinost", uiiea -»lorri" <>alatll it. 18. — I radne are «o od i. pop. da zvečer. — Cene oeiasom 16 at na vrelo petit; poslanice, Tsmmice. javDe zahvaie in domaČi oeiasi po pogodbi. TELEFON itev. 11*7. Edinost Glasila palitičaega iruitva „Etfaaat" za Primorsko. F edinosti Je moč I Naročnina zn&ia sa vse leto 24 K, pot leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Hefrancovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ca upravo ti^ta UREDNIŠTVO: nI. Gior*io Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-hranilniČni račun St. 652.S41. ■ "J 'Brzojavne vesti). Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 23. (Petngr. brz. agenture). General L nev;č je dce 21. t. m. brzojavi!: Doe 19. t. m. je en ruski oddelek E£sedei vas ."fahol^e ; ta^lednjega dne je cilelek prodiral dalje. Ltega dne je neka kolona prišla blizo postaje Ćantufu v boj s topništvom ; Japonci bo bili prisiljeni zapu-svit postajo ter so se dne 20. t. m. umaknili proti jugu. Kolona, ki se je istega dne približala Manhent=e, je ta kraj zsž^ala. Istega dce se je 1/izo vasi Armagan, štiri verste zapadno od Kinhuantše, ki je bil zaseden od modnega ;apcn«kega oddelka, vršil boj med pehoto. Poročilo is Tokija o bojih na fronti. TOKIO 23. (Opoludne.) Glasom uradnih podatkov so bila sovražni oddelki ko-njenistva, ki s_> od desnega brega reke L aoho po o? nkib prodrl; do Fakumena, od aponskih zadnj.h čet v številnih malih bojih poraženi. Ti oddelki so se, potem ko so se tudi blizo Tulangsena brezvspešno borili, dne 20. t. m. z glavno močjo utaborili pri Sian-tatru, m:lj od Fakumena. Dne 21. t. m. bo se umaknili na desni breg reke Ma lienho. Več stotnij, ki so ostale na levem bregu reke, bo bile od japonskih- čet poražene ter B) se v neredu umaknile proti severu. — V drugih delih fronte ni d š'o do nikake spremembe. Govorica o smrti Rozdestvenakega PARIZ 23. Tukajšnjemu ruskemu po-elamstvu ni došla nikaka vest glede ua govorico o 3mrti Roždestvenskega, ki je bila B:n;či tukrtj io v inozemstvu razširjena. Ogrska kriza. DUNAJ 23. Grof Andras?v je danes dospel eeaikaj in bo jutri vsprejet od cesarja v avdijenci. DUNA J 23. Gret Julij Andrassv je obiskal ministra vnanjih stvari grof .i Golu-ebcivjkega in skupnega finančnega ministra barona Buriana. Brzojavne vesti. NižcavstrJjski deželni zbor. DI NAJ 23. Nižeavstr jaki deželni zbor je s 37 cd 50 oddanih glasov — 15 glaecv-nlc je bilo praznih — izvolil Bielohlaveka deželnim odbornikom namesto Steinerja, ki je odložil mandat. Izvažanje krme. DUNAJ 23. »\V.ener Zeitung« je pri-! občila naredbo ministeritva za finance, trgovino in poljedelstvo od 22. maja 1005., s katero je preklicana prepoved glede izvažanja krme. Princ Tladar Luitpold na Dnnajn. DUNAJ 23. Bavarski princ-vladar Luitpold je danes zjutraj e hčerjo dospel semkaj obiskat svojo sestro vojvodinjo Adel-gundo Modensko. Princ-vladar ostane tukaj več dni. Srbska skupščina. BELIGRAD 23. Starostni predsednik Luklc je priobčil, da je vlada vsled včerajšnjega glasovanja podala ostavko. Nato se je Bkupščina do rešitve krize odgodila. Srbska mlnisterska kriza. BELIGRAD 23. Kralj ni dosedaj še vsprejel ostavke ministerstva Pašieavega , marveč hoče na predlog ministerskega predsednika prej o položaju zaslišati mnenja najodličnejih vod.tiljev vBth političnih skupin. V vladnih krogih smatrajo, da je možno na dva načina rešiti sedanjo krizo : ali kralj odkloni demiaijo, razpusti skupščino ter bo vlada razpisala nove volitve, ali pa minieter-stvo vstraja pri svoji demisiji. Primorski škofje pri papeža. RIM 23. Papež je danes vsprejel nadškofa goriškega, škofa tržašsega, poreškega, ljubljanskega, krškega in kotarakega ter poslanika pri s7. Stolici grofa Szecsena. t Opat Brugger. EINSIEDELN 23. Opat samostana Ensiedeln, Kolumban Bruggar, je danes v tukajšnji bolnišnici umrl. Franeozki senat. PARIZ 23. Senat se je danes zopet sešel ter sa odgodil na četrtek potem, ko je določil dnevni red. Štrajk redarjev. LVON 23 Shod, ki ga je obiBkalo kakih 7000 policistov, je včeraj sklenil nadaljevati štrajk ; istočasno je bilo sklenjeno, odposlati na prefekta novo odposlanstvo, ki naj mu predloži zahteve redarjev. Sodi se, da utegne še danes ponehati štrajk. Dunajski podžupani. DUNAJ 23. >R«thbaus korrespondanz« poroča, da je klub meščanov v današnji seji postavil kakor kandidata za drugo mesto podžupana občinskega svetovalca dra. Pov-zerja, za tretje mesto, ki se ima ustanoviti, pa občinskega svetovalca Hierhammerja. Pogodba radi Abesinije. PARIZ 23. L iet »Matinc poroča, da bc francozko angiežko italijanska pogodba glede Abesinije, bavi ludi z vprašanjem nevtral- nosti in teritorijalne zanesljivosti Abesinije. Pogodba ima namen preprečiti, da si katera si bodi država prilasti monopol glede že leznic. Anglija in Italija sta pa le privolili, da OBtane obrat železnice Džibuti-Adis Abeba v francozkih rokah. Turško romunski spor poravnan. CARIGRAD 23. Spor z Romunsko je poravnan. BUKAREŠTA 23. »Agence Rumaine« poroča: Turško romunski Bpor je konečno poravnan. Janinski vali je danes povodom romunskega narodnega praznika obiskal tamošnjega Konzula, je vso stvar pojasnil ter prosil, naj se nesporazumljenje pozabi. Izgnani romunski šolski nadzorniki se povrnejo v Janino ter prevzamejo zopet svoje službe. Irade (ukaz) sultanov je priznal vsem kuco-valaškim občinam vse državljanske pravice, ki jih uživajo tudi druge nemohamedanske občine, izlasti pravico, da smejo same imenovati svoje nadzornike. Romunska vlada je izjavila, da je s tem popolnoma zadovoljna ter je naložila romunskemu poslaniku v Carigradu, naj se sultanu zahvali za pravice podeljene kucovalaškemu narodu. Iz Srbije. BELIGRAD, 18. maja H>05. — lit. V živem spominu je še brezobzirna kampanja, ki jo je vodil proti vladi bivši šef tiskovnega biro a, Živojin Balugdžić in ki se je završila s tem, da je bil Balugdž'ć obsojen na zapor. Ko je pa prišal čas, da bi moral iti v zapor, jo je Balugdžic odpihal v Zemun in izjavil, da ni zbežal zato, ker sa boji zapora, ampak zato, da uredi svoje do- S tem je, seveda, popolnoma odigral, ker človeku, ki danes nekaj razglaša za falsifikat, a jutri priznava, da je ta stvar istinita, se ne veruje več ! Ht * Dopisnik dunajske >Die Zeit« je zopet izgnan in je odišel v Zemun. Vzroka temu ni težko uganiti. Židovska narava je taka, da vedno obrekuje in laže in tako je tudi on v svojem listu obrekoval Srbijo in t osil različne laži o njej. Šal sam bil v Zemun, da vidim Balugdžića in Steinhardta. Upal sero, da najdem vsaj Balugdžića ua donavskem nabrežju, kjer je pristanišče za parobrode, ker se (kakor pripovedujejo vBi, ki hol;jo v Zemun) navadno nahaja tam. Pa ga nis?m našel. Šel sem v kavarno, misleči, da ga tam najdem. Pa ga niti tukaj ni bilo; tako sem odišel proti pristanišču, . da se povrnem s parnikom v Beligrad. Pogledal sem po Donavi, da-li ne prihaja »Morava«, ki je vozila ta dan. A ker je še ni bilo, odločil sam, da se Bprehodim malo po promenadi na obrežju. Komaj pa sam napravil par korakov, pa sem zagledal na eni klopi Balugdžića in Steinhardta, ki sta sedela kakor dva grešnika in Be nekaj menila. »Dober dan, „Neue Freie Presse" in „Zait1^, sam pozdravil jaz. Balugdžić je vstal in mi glasno zaželel „dober dan" — »do^o bo že nisva videla«. Steinhardt je rekel isto, ali malo bolj kislo. »No, pa kako se kaj počutite, gosp. Balugdžić ? Ali Vam ni dolg čas v tem pustem Zemunu ?« »Absolutno nič dolg čas! Počutim Ee izborno !« »No, tako veselo in izborno menda ne bo, sicer ne bi tako hrepeneče gledali proti Befamgradu. Pa sedaj bo že bolje, ko imate mače etvari. Ko dovrši to, da se povrne v Beligrad, da prestane kazen. Temu se je, seveda,j družbo«. vse smejalo, ker Balugdž'ćav dom ni v Z«- j Steinhardt se je začel pritoževati nad munu, ampak v Belemgradu, a domačih stvari ' srbsko policijo, ki ga je zagnala čez mejo — ne more urejevat: iz tujega mesta ! , in Balugdžic mu je pomagal — — In tako živi Ž. Balugdžić v Zemunu. Ij3P Srb, sem si mislil, ki pomaga Ž du PODLISTEK. 210 Pred nekaj dnevi se je razširil po Belemgradu glas, da je Balugdžić prosil za pomi-lcščenje in ta glas je potrdila tudi vladina »Samouprava«. Vse se je čudilo Balugdžićevi inkonsekvenciji, ker je, čim je prišal v Zemun, izjavil, da ne bo prosil pomiloščenja. Šj večje začudenje je pa zavladalo, ko je izjavil, da on ni p ros 1 za pomiloščenje in (ako taka prošnja obstoji) da je to f a I z i f i -kat! Ljudje niso vedeli, komu bi verovali : ali vladini »Samoupravi« ali kategoričnim dementijem Ž. Bilugdž ća, dokler ni bil slednji — ko je »Samouprava« se na dalje odločno trdila, da prošnja faktično obstoji in da jo je Ž. Balugdžić pisil lastnoročno — primoran priznati, da je v resnici prošnjo. psovati lastno domovino — — 1 Parnik je prišel in odišel sem na pristaniško policijo, da udari pečat na potni list — znamenje, da smo v birokratski Avstro-Ogreki, ker v Srbiji nihče ne zahteva potnega lista. — Poslovil sem se na kratko in čez pol ure se je »Moravac ustavila v 'oeligraj-skem pristanišču. V nedeljo (11. t. m.) sestane se narodna Skupščina v izredno zasedanje, da se cdloči o novem posojilu, ki je sklenjeno pod zelo ugodnimi pogoji — pod ugodnejšimi pogoji, nego vsako dosedanje srbsko posojilo. Posebno je zanimivo dejstvo, da je srbsko popisal : Bojilo sklenjeno pod veliko ugodnejšimi pogoji, nego bolgarsko, čeprav je namenjeno za Prokletstvo. SCodoTUieki roman Avg^uU ftenoo. — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomlo. Prevel M. O—A. — Ti si človek, Živan, je rekel križar, udarši mešiana po rameni, če tudi nisi naš. Ako bi vsi naši mislili kakor ti, a vsi vaši kakor jaz, ne bi bilo toliko zla na zemlji. Ali pravim ti, da množica, ki se trie in luva, niti ni vaša, niti ni naša povsem svoja m samosvoja je. Dandanes ljudje ne poznajo več Boga, ne vprašujejo ca zdravje brata, ampak vsakdo prisega vsaki dan drugače, da je le njemu na korist. Na, puet.mo to, kolo naj se vrti, kakor se je zavrtelo, da vidimo, pride li do pravega ali krivega kraja. Pod tvojo streho naj ne bo prepira radi tega, doeti je, da vemo, da nosimo vsi isto breme. Ali, ee je ubrnil stari do Angelije, ki je med tem, p^greznena v veliko žalost in poveće::« glave ter solen:h očes razmišljala o nesreč: Bvojega rodu, tu ti prinašam tri darove. Blagoslov od Btrica škofa, mošnjiček zlata za potrebe tvoje in šepak cvetja od tvojega ti zaročnika. Uvel je sicrr res zbog daljnega pota, dolgega časa, ali njegova roka je ubrala to cvetje tam v drugem kraju, njegove oči so je gledale, njegova usta so je poljubila in tebi posvetila ; dal mi je je, ko Bem Be poslavljal od njega pred Sutjesko. Pospreuši me na zvestem konjiču dober kos pota pred mesto, rekel mi je ob ločitvi: »Oče križar ! Do Zagreba pojdeš ! Srečen si, tovariš moj ! Videl boš mojo miljenko, kakor mene gledaš, na svoje oči ; govoril jej boš na svoja usta, kakor govorim jaz tebi. Reci jej, da živim in dišem zanjo. Moje bdenje in moje spanje, moje čutstvovanje in moje mišljenje je njeno. Reci jej, da, čim veča je nesreča, k i nas tlači, tem veča je moja ljubezen do nje. Podaj jej to prijetno cvetje, naj si je dene za srce. Cvetje bo uvelo, ko jej je izročiš, ali moja ljubezen ne uvene, ampak je večen cvet, ki mu je koren globoko v srcu, ki še bujneje raste pod solzami našimi. Ob teh besedah je izvlekel križar iz nedrij velik zavitek od kože, ga razvil na mizi in pred deklico je zasijal kupček zlata. Ob enem je izvadil iz malega omota šopek uvelega cvetja. Diklica je željno slušala pripovedovanje o svojem zaročencu. Obraz jej je sedaj zažarel, sedaj pobledel, a ob tem je prihajala so'.za za solzo v oko. Ali ko je opazila šopek, posegnila je hitro po cvetju vskliknivša : — Daj ! Poda«, oče ! in križar jej je izročil uveli Bpomin. Pozabivša, da je tu druzih ljudij, stisnila je Angelija te blede rožice z rokama, pritisnila jih k Brcu ; hotela jih je pritisniti tudi k ustim, ali zavela se je, pordeče'a, privzdignila solzni očesi in ju zopet povesila. Srce jej je bilo polno tega, kar je križar pripovedoval, in vsaki ie meril po sebi. ko lika da mora biti žalost deklice, ki jo je nesreča zaplela v krvavo usodo vsega kraja. Slednjič, kakor da je našla misel, je zasukala Angelija glavo ter zaklicala križarju : — A jaz? Kaj naj jaz? Čemu bo meni to alato ? Reci, kaj ste določili glede mene ? Kedaj me vzames seboj, cče ? — Tebe, gospica ? je odvrnil križar. Ne morem, ne smem te odvesti od tu. Stric, ti zapoveduje, da ostaneš tu ! — Jaz, nikdar, nikdar ! je zaklicala Angelija, skoči vša po koncu. Jutri, danea se povrnem s teboj. Čuješ-li, oče ? To so pošteni, dobri ljudje, drže me za svojo hčer, ali — — — ali — — — je iztisnila deklica iz užaljenih prsi, pritiskajoča roki k srcu, jaz sem tu kakor Bužkinja, moram se skrivati pred svetom in Bolncem, moji dnevi ginevajo kakor kaplja za kapljo, neveselo, zastonj išče moje srce sorodnega si srca. Mojih solz ne umeje tu nikdo. — Motiš se, gospica, segel jej je Živan v beseđo, čuli smo, kaj te je doletelo in znamo tehtati vsako tvojo eolzo, koliko je težka. Priprosti smo sicer res, ali imamo Brca. — Oprostite, oprostite, moji dragi ! Nisem vas hotela žaliti v srce, dobri ste mi, kakor da sem vaša, ali ne morem dalje prenašati te verige, ne morem — — — Angelija je prislonila čalo k zidu in jela grenko jokati. — Mortš, gospica, je ponovil križar resno. Ša ni poalal škof polovice zlate verižice, a dotlej te ne smeti pustiti od sebe, pa če bi došel po-te tvoj zaročenec sam. Živan je to obljubil pod prisego. — Na svojo dušo, 3em, je potrdil Živan. (Pride še.) iste cilje — za ol>oroženje namreč. Interesantno je to dejstvo zato, ker se je do sedaj mislilo, da ima Bolgarska več kredita v tuje-zemstvu. Bolgarsko časopisje — posebno najuglednejši sofijski dnevnik »Dan« — mnogo govori o tem in krivi bolgarsko vlado, da ni mjgla skleniti posojila pod ugodnejšimi pogoj_ Rusko-japonska vojna. TR.-T, dne 23. maja 1905. Iskreno bi želeli danes, da bi naši čitatelji zopet prečitali nazore, ki jih je naš strokovajaški sotrudnik opetovano razvijal na tem mestu o bodočih dogodkih na morju, izlasti pa o taktiki, ki jej busta morala slediti oba nasprotna si admirala. Sosebno bi prosili, da bi čitatelji prečitali se enkrat članka priobčena v številki od zadnje nedelje in pa v včerajšnji. Potem ta naj bi izvolili tam rečeno primerjati z nastopnim: Parižki list »Matin« je dobil od svojega londonskega dopisnika te - le informacije: Rožiestveneki bo skušal izzvati veliko bitko. Admiral Togo pa bo skuša! kolikor le dolgo možno izogibati se bitki. Togo se bo omejal na to, da bo nadlegoval rusko brodovje, potapljal ruske transporte premega in pomožne ladije ter je absolutno odločil, da bo odklanjal redno bitko. Tcgo da noče vsprejeti nikakega rizika in bo skušal ohraniti svoje brodovje intaktno. Ruska flota je v premoči glede oklopnjač, ali je ioferijorna glede torpedov k. Toda Togo eam je po dosedanjih skušnjah v tej vojni prišel do uverjenja, da torpedovke malo koristijo. Tako niso mogle japonske torpedovke pri Port Arturju — da-si so jim bile tam okolnosti veliko ugodneje nego na visokem morju in da-si so bile sovražne (ruske) ladije zasidrane brez vsa-cega zavarovanja — potopiti niti ene same okiopnjače in bo potopile le enega edinega kr:žarja. Togo je tega nazora, da njegove torpedovke ne morejo provzročiti velikih po-škodeb na velikih ruskih ladijah. Tudi če bi se mogle približati istim, bi jim sila, ki jo provzroča gibanje morja vsled vožnje velikih ladj, branila vršiti njih razdevalno delo. Tugo je določil, da ne upotrebi premoč bvo-jih torpedovk v to, da bi se vrgel na Ro-ždesivenskega. Posluževal se bo istih le za potapljanje ruskih transportov in pomožnih ladij ter se bo — ponovljeno bodi še enkrat — izogibal odločilni bitki, ker noče žrtvovati niti jedne ladije ter želi, da bi se rusko brodovje podalo v Vladivostok, ker se nadeja, da mu donese vspebov ista taktika, ki jo je upotreblja! pred Port Arturjem. Tu so torej v polni meri potrjeni nazori, ki jih je dosledno razvijal naš strokov-njaški sotrudnik glede taktike obeh admiralov v bodočih dogodkih na morju. Izlasti je potrjen njegov nazor: da Togo ne sme ničesar riskirati, da se mora torej držati defenzivne taktike, da je od Rož dest venskega odvisno, kedaj pride do velikih dogodkov in da je torej inicijativa prešla na stran ruskega admirala. Potrjen je dalje nazor našega so trudnika, da igrajo torpedovke le podrejene ulogo in da bi Roždestvenski storil Togi le uslugo, ako bi se podal v Vladivostok. Parižki >Matin« poroča tudi zanimivih stvari o stanju v Mandžuriji. Njegov dopisnik je imel pogovor z ruskim ministrom za železnice Hilkovom, iz katerega pogovora p osne ml jemo : Čete so se popolnoma okrepčale po praštanih naporih, so dobro preskrbljene in imajo popolno zaupanje v svoje voditelje. PriČakovaje veliko bitko, vtrjajo svoje pozicije. Ruska vojska j« danes veliko močneja nego je. bila na predvečer bitke pri Muk-denu. Do 20. jannvarja je došlo v Mandžurijo nad 300.CN K) mož in so spopolnjene vsa praznine. Skupne ruske izgube v vsej vojni na mrtvih in ranjenih presegajo 200.000 mož, toda mnogo bolnih in ranjenih se je že povrnilo zopet pod orožje. Bilo je n. pr. momentov, ko je bilo v Harbinu 45.000 ranjencev, sedaj pa jih je le 2500. ružina Terka je sestojala iz očet®, matere, sina Jurija in hčere Eme, ki je učiteljica. Sin Ivan, ki je najstarejs', je zdravnik in ^e nahaja v Ameriki. Jurij je bil pomorščak, a bil je že 3 mesece doma. Bil je jako nervozen in mej njim in materjo je pri-eio »kuro vsaki dan do hudega pričkanja. G avni vzrok tem vsakdanjim pričkanjem je } a ravno Jurijeva brezposelnost. Družina erka je živela namreč jako borno; sicer je : 1 oče nekdaj premožen trgovec, a njegova ;rgovina je propala in žnjo tudi premoženje. Sedaj so živeli vsi štirje ob zaslužku hčere Eme, učiteljice. Treba povedati, da so Terka grške narodnosti in turšk. podaniki. Mati je pa želela pridobiti vsaj hčeri Emi avstrijsko dr žavljanstvo. V to svrho je bila že storila potrebne korake. Predvčerajšnjim predpolu-•lne je bila šla ravno v to svrho na magistrat. Vrača vsa se z magistrata domov, je srečala s na Jurija, ki je takoj navalil nanjo z raznimi žaljivimi priimkami. Mati je šla domov, a s.n za njo. Doma je prepir mej njima nadaljeval. Slednjič je šla mati od doma. Ob 4. uri in pol popoludne sta bila doma sama oče — ki je Btar preko l»0 let — in Jurij. Tedaj je prišel nek redar z naznanilom. da »o na pok<»pal.š5u našli mrtvo ueko žensko, o kateri sedijo, da je Ema erka. ker so našli pri njej listine na to me. Terka — oče in sin — sta dejala, da ae more biti Ema, ker ona da je v soli. Vprašala sta, koliko da je stara približno na mrtva ženska. Ko jima je redar na to povedal, da je stara bržkone več kakor 50 lat, sta takoj razumela, da je najbrž njiju mati oziroma soproga. Najela sta takoj izvoščeka in sla na pokopališče. Tam sta videla kruto resnico. Sin Jurij je kakor blazen pal na materino truplo i a — polj ubo vaje nje mrzlo obličje — jo milo prosil odpuščanja. Potoki solz so mu drli iz očij. Slednjič js skočil od materinega trupla ter zdirjal kakor blazen domov. Mej tem je bila prišla domov t»di Ema. Ona ni vedela nič. Pridirjavši domov, je Jurij rekel sestri : »Z Bogom Ema, ne boš me videla več« in po teb besedah se je zaprl v sobo. Ema ni smatrala resnimi bratove besede, a par minut pozneje je začula dva etreia. Prestrašena je skočila v sobo in tam našla Jurija ležečega na postelji: v desni roki je tiščal revolver, a iz desnega senci mu je curljala kri. Ni se še dobro zavedla * d tega strahu, ko je, grozno potrt in ves objokan vstopil oče. Č tatelj naj si sam misli zmešnjavo, ki je vladala v hiši: vsi stanovalci iste so bili skupaj. Ko je slednjič Ema zvedela, da je tudi mati mrtva, in sicer, da se je zastru-p Is, je prikipela njena žalost do vrhunca. Hotela je iti na pokopališče, a je niso pustili. V obupu je hotela skočiti z okna na jlieo, a ljudem se je posrečilo, da so jej to tabranili. Še nekaj : sin Ivan, ki je zdravnik v Ameriki, je bil pisal materi pred kakimi 10 dnevi, da pride bodoči teden v TrBt. Težko aretovanje. Včeraj popoludne je neki redar aretoval 32-le:nega Alojzija Sin gaglia, ker je sumil, da je isti ukral neko suknjo vredno 44 kron na škodo tvrdke f. S. Levi na borznem trgu, katera tatvina je bila njemu prijavljena malo prej. A Sin:-gagli« je začel redarja nabijati s pestmi. Prišla sta še dva redarja in še le po dolgi borbi so ukrotili aretovanca. Morali so ga pa zvezati na rokah in nogah, ga položiti na voz in ga peljati na policijo. afera bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. Prvi dan. Ta razprava zavzema tolike dimenzije, da je nam, ozirom na prestor, ki nam je na razpolago, absolutno nemežno. da bi priobče-vali dobesedna poroči ia o teku razprave. Omejevati se moramo torej na to, da beležimo važneje, markantneje momente, ki ec značilni ne le za politično strujo, kateri pripadajo obtoženci, ampak za tržaške razmere ▼ obče. S Tu ga imate n. pr. takoj glavnega obtoženca, magistratnega uradnika O*zarja Su-bana, čegar zaslišavanje je začelo v ponedeljek po preč tanju obtožnice. Ne da bi tajil to, kar mu p'še na rovaš obtožnica, vendar se izjavlja nekrivim! Njegovim izpovedbam na razpravi je očitno ta tendencija, da vali krivdo na druge, a sebe da predstavlja kakor nedolžno, cd druzih zapeljano siroto — žrtev. In kar je storil, je skušal pozneje popraviti in ee je sel celo — ker ga je vest pekla — izpovedati in je zaprosil, da ga vsprejmo v red karmelitancev . . . ! Človek res težko ostaja resen. Suban pripoveduje, da ga je — njega, magistratnega uradnika ! — soobtoženi trgovski agent Depaul zavel v življenje agitatorja. Depaul da mu je sugeriral misel, da bi povodom izvolitve župana razobesili italijansko zastavo na municipalnem poslopju. Določeno i da je bilo tudi, da bi v :sti hip igral v hotelu Delorme gramofon Garibaldijevo pesem. Istotako da ga je Depaul nagovarjal, da je pri sv. Jakobu, na Montucf, delil irredenti-stične proglase in da se je — da bi ga ne spoznali — našemil s krivo brado. Toda še le pozneje da je doznal, da je bila vsebina proglasov irredentiđtične naravi. Dalje je bil isti Depaul, ki je hotel ustanoviti neko društvo za mladino, v katerem naj bi se poučevala ta poslednja, kako jej je govoriti pred preiskovalnim sodnikom, ako bi prišlo do aretovanj povodom demonstracij. V Videm se je bil peljal z bivšim, pozneje pobeglim učiteljem telovadbe Fumissm, in v Vidmu še le da je spoznal najgorečneje irredentiste. Na to je predsednik sodišča izpraševal Subana o nekaterih letakih. Jeden teh spisov je imel naslov >18. avgust«, dan rojstnega dne avstrijskega cesarja. Drugi tak Bpis je imel raalov >20. september«. Zopet sta mu obtoženec Depaul in umrli obtoženec Giuliuzsi usilila 19 letake. Ali o? da jih je uniči). Pač pa da je razširjal neki drugi spis, ki je poživljal občinstvo, naj ne sluša koncertov vojaške godbe. Na vprašanje predsednike, kdo je bil vse na izletu v Vidmu, je podal Suban raz-eežnih pojasnil. Druzega dne je imel priti itaiijanssi kralj. Pokojni Giuliuzzi se je ponudil, da bo o prihodu kralja delil lističe. Tako se je tudi zgodilo, a vrhu tega so vihteli tudi tržaško zastavo, povito v črnino. Vihteli so tudi istotako zs^Lavi Gorice in Istre. Po nagovoru pri spomeniku Garibaldija, katerega nagovora obtoženec ni u m e 1, — že zopet ni vedel revež, kaj sa godi okolo njega — šel je z večo družbo v neko gostilno, kjer so govori: o irredentizmu. Jako zanimiva je postala razprava, ko so ugibali, je-li Suban dobil od magistrata dopust za potovanje v V idem, in če ga je dobil, da li so na magistratu vedeli, v katero svrho potuje Suban v Videm? »Piccolo« poroča le, da je bil obtoženec ves zmeden, ko so mu stavili to vprašanje, dočim brzojavna poročila, ki so na razpolago tudi nam, ne dado točnega pojasnila. Ali ravno opazka v »Piccolu« nas sili misliti, da je bil odgovor obtoženca »Piccolu« neljub in da ga je zato potaji1.. Sledila je zanimanja vredna tečka o nabiranju dobrovoljcev. Na nekem zborovanju je izjavil Fumis, da* je potrebno nabirati dobrovoljce, ker da je možno, da pride na spomlad, povodom nemirov v Makedoniji, do nemirov tudi v Trstu. Nu, na vprašanje predsednikovo, koliko dobrovoljcev se je zgla-silo, je dal Suban tolažljivi odgovor, da — 20 ! Ta odgovor je vzbudil občo veselost v sodni dvorani. Dalje je izjavil obtoženec, da je — kakor se spodobi grešniku, ki se kesa svojih grebcv —, predno je pohranil bombe v »Ginnastichi«, odstranil iz istih Bmodnik. In sel je, da si olajša vfst, v cerkev mel t. Spovedal da se je pri kapucinu Ange-lico, a ta da mu ni hotel dati odveze, dokler ae- ni obvezal, da se odpove zaroti. Tu je branite! Subanov iz.očil predsedniku neko izjavo patra Angelico, v kateri je obtoženec zaprosil, da bi ga — kakor smo omenili Že uvodoma — vsprejeli v red karmelistov. Dragi dan rasprave. Tudi drugi dan je nadaljevalo zaslišavanje obtoženca Subana. Ta je povedal dalje, da ko je zvedel o h-dni preiskavi v poslopju društva »Ginnastica«, ga je to jako vznemirilo. Šei da je k S liani j u in ga prosil, naj bi on — Si dani — poskrbel, da se vzamejo iz peči v dvorani za borenje one petarde, ki jih je bil ekril on — 8uban —, ker so bile namreč zavite v papir, na katerem ja bilo Tlom* poročila tae 23. maja Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.10—, anglažke lire K-- J do —.—, London kratek termin K 2*0 20—240 70 Francija K 95^5-95.55. Italija K 9530-9550 j italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K ! 117.20—117.50, nemški bankovci a--•-- I avstrijska ednotna rent* K 100 50 100 83, opaka j kronska renta K 96.10 98.20, italijanska ren** K I —.— —kreditne akcije K 669.--«»71 — 1 državne železnice K 668.-- 670 —. Lombardi K 69.— 91.—, Llovdove akdie v 660.--665 — Srečke: Tisa K 342.--346 —, kredit K 486 — do 496.—, Bodenkradh 1880 K 307.— 3U —, Bc- denkredit 1889 K 3u7.— 314 —, Tarfka K 142.50 do 144.50 Srbaka —.— do —.—. zapisano njegove ime. Na to da je šel v ka- j varno >A1 municipio«, kjer je našel Boniciol* lija z Viezzollijem. Boniciollija da je vprašal, če je kaj zvedel o hišni preiskavi. Ko mu je Boniciolli povedal, da je zvedel, se je on hotel takoj podati na kolodvor in z vlakom pobegniti v Italijo. A vsled zatrdila Boniciollija, da je že prepozno, je šel na psrnik >Manin«, kjer mu je kapitan Lieecovick obljubil, da bo govoril s Sillanijem, naj ta ( poslednji odstrani petarde iz peči. Se le poz- * neje da je zvedel, da se je bilo Sillaniju po- | srečilo to storiti. Drugi dan je bil pa v uradu j aretovan. ! Za t9m je pripovedoval o listku, ki mu i ga je pisal Cozzi v zaporu. Neki dan da mu je postrežnik, ki mu je navadno nosil jed, prinesel Ii6t9k, s katerega pa ni mogel ničesar čitati, ker je bil ves zdrgnjen. Ker je potem postrežnik, po narečilu Cozzija, vsaki dan' zahteval odgovora na oni listek, je slednjič poBial Cozziju listek, s katerim mu je javil, da ni razumel, kar mu je bil on pisal. Tedaj da je dobil od Cozzija drugi listek. Ravno tedaj je bil pa jako vznemirjen, ker mu je bil preiskovalni sodnik povedal, da vsi ostali soobtoženci mečejo vso krivdo nanj. Vsled tega je dal pozvati preiskovalnega sodnika, kateremu je izročil Cozzijev listek, ne da bi ga bil niti čital, rekši mu : >Tu imate dokaz moje nedolžnosti«. Na vprašanje, stavljeno mu od branitelja odv. dr. Neuda, da-li je on dal pozvati preiskovalnega sodnika, ali če je sodnik prišel k njemu spontanno, je Suban še enkrat zatrdil, da ga je dal pozvati on sam. Tu je obtoženec Cozzi prosil za besedo, da je pojasnil, zakaj da je pisal Subanu oni listek. Domneval da je, da Suban ne ve, katerim se je pcsrečilo pobegniti v Italijo. Pisal mu je torej, da ga o tem informira zato, da bi Suban potem vedel, kakšno stališče da mu je zavzeti. Storil je to tudi v svrho, da Subana potolaži, ker je bil zvedel, da je jako potrt. Sicer pa daja razumeti, kakor da je bil nekako naveden v to, da bi kaj napisal : imel da je na razpolago knjigo, v kateri je bila za vsako tiskano stranjo ena stran Čistega papirja. Dovolilo da se mu je Čitati >Piccolo« in »Piccolo della Sera«, kar je absolutno prepovedano za one, ki so v preiskovalnem zaporu. Tu je branitelj dr. Breitner zahteval, naj bi se prečitali v*i spisi, tičoči se osebe pokojnega Boniciollija. PreČitane so bile torej policijske informac.jske listine, v katerih je Boniciolli opisan kakor irredentlst, ki je bil vedno v dotiki z nevarnimi elementi. Za temi listinami je bili prečitana Boniciollijeva izjava od nekaj dni po najdenju bomb, v kateri je Boniciolli trdil, da mu je vsa etvar popolnoma neznana. Za tem je pa d". Breitner začel dokazovati, kako da iz reznih okolnosti izhaja, da je bil Boniciolli ne samo zaupnik policije, ampak celo izzivajoči agent iste. Predlagal je, da se v to svrho zaBlišijo kakor priče ravnatelj tržaške policije Busich, njegov namestnik Lusciak, g. Spadoni in neka gospa. Zastopnik drž. pravdništva se je temu predlogu prot:vil. Dejal je, da je v vsaki ze-roti in pri vsakih bombah kaka oseba, ki izda sozarotnike ; ako ni te o?ebe, pa bombe eksplodirajo. Naravno da je torej, da je bila taka oseba tudi pri taj zaroti in da ie policija tem potom izveriela za bomba. Zagovarjal je Boniciollija, reki', da je bil Bklep častnega razsodišča v Vidmu uprizorjen uprav malo dni pred razpravo po neki družbi videmskih fra-masonov in irredentistov. Dr. Breitner je repliciral in ob enem protestiral proti insinuvaoiji zastopnika državnega pravdništva, da bi hotel on — dr. Breitner — napraviti vtis na porotnike vpri-zorivši senzacijo. Na to ss ja razprava prekinila in je nadaljevala popoludne. Poročilo c popolu-danskem nadaljevanju razprava pa prinesemo jutri. Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju n n arebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4 °/„ Avst. investicijska renta 3'/,°, OgrHka renta v zlatu 4°/0 „ ^ „ kronah 4•/• „ » 3 V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini včfraj danes 101.05 101.— 1C105 101 — 1 i9 70 119.75 lG0.5il 10050 93.45 93.if» 11S.30 118.35 98.20 98.20 89.50 89.50 1647.— 1650.— 668-- 668 75 '340.27% 240.27 Va 117.30 117.32 l/t -23.47 "* 23 48 19.09 19.09 95.40 9?».A0 IL30 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.55, italijanska renta lOo.FO, španski exterieur 913b, akcije otomanske banke 607—. Menjice na London 251.85. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne želer- -723.— Lombardi —.— nnificirana tnrgka renta 88 87 avstrij. riata reir» 101—, ogrska 4% zia.*. rant* 1C0 85 LSnderCan 4*4.— turške sreč** 134.50 parižks banka 13.77, italijanske maridi-jonalne akcije 770.—. akci e Kio Tinto 15.06. Mlačni. London. (Sklepi Konsolidiran dolg 90.l/4 Lombardi 3.3/t srebro 271 1(J, Španska renta 9 l.\'H is* lijanska renta 105.5/„, tržni diskont, 2", menjice Dunaju 24.26 dohodki banke —.— izplačila bani« —.—. Mirna. Tržna poročila 23. maja. Bndimpefits. Pšenica za maj K 18 16 dr« K 18 IS; rž sa maj K —.— do K —— ; oves z* maj od K —.— do---; koruza za maj K 15 44 do K 15 46. Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje zbolj-šsno, tendenca trdna. Prodaja 20.000 met. stot., za 10 do 15 st. višje. Korura za o st. znižanja. Rž mrtvo. Druga Žita nespremenjeno. Vreme : oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava dantoa gouu n -ragf za tek. mesec po 50 kg 4i.3/4 frk, *a julij 44-74- New-York. (Otvor'% Kava Rio za bod«>i'e dobave, stalno, nespremenjeno. Hamburs. (Sklej >op.) Kava ^antoa gno't aver&ge t.h .nai 361/« ** Heptennber 37l/t za dec. 378/4, za marec 38. V4 Mimo.--Kavs Bio nfivadr* loco 38—40 navadna reelna 41—42 navade«1 dr^** .. 43—45. Sladkor tuzemaki. Oentrifntra1 nil« proa? K 74.50 do 75.50, za maj-avgust K 71.50 do 75.50 Concasr* ♦*» Me"*"* »iromutno K 7f».50, za maj-avgust K 75.50 do 7fi.—. London. Sladkor iz repe surov 12l/ls S*. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.25 r* junij 16.25. za julij avgust 15.50, za septeaaber-de-cember 15.40 (trJno.) — Plenica za tekoči mesec 24.75, za junij 24 85 za, julij - avg iat 24.05 za aept.-december 21 90 (stalao). Moka za te koči mesec 31.50, za junij 31.75. r.<\ julij-avguv. 31.80, za s pt. - december i9 50 (stalna). Repiči»<> olje za tekoči mesec 50.V*, z* junij 50.3 % za julij - avguat 51.— za september - december 51.3/. .stalno . Špirit *a tekoči meneč 533/4. za i unij 53 l/4 za julij-avgust 52.— za september- december 44 1 , (napeto). Sladkor surov 88a nso nov 30'/s-303/, (st lno be) za tekoči me»"C 348/, za julij-avgust 35l/a, zx oktober-janu?ar 317/„, za januvar-spril 32*/«» (trdno> rafinira? fi7'/t—68. Vreme: hladno. louni nloc kaLerega so imeli prirediti JaVIII p I DO mladeniči preteklo nedeljo v Dolu pod Repentabroru se je odnesel zaradi slabega vremena na dan 8. maja. Kolo v dobrem stanju se proda pod nizko ceno. — Več se izve v upravništvu > Edinosti." SVOJI K SVOJIM! |i—V i Prva klet dalmatinskih vin BtllškoT & Arambašin. T TRSTU, ulica Sanila 22. ! mm- TRANSITNA ZALOGA ■ Lastni vinogradi in nasadi oljk v B Kaštelu v Dalmaciji. Ka zahtev se poSilja na dom t steklenicah ali sođćelcih. Alojzij Galkrti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga ti- in iuozetta Ha za moške oblete = Perilo. Flatenina. Zefir. • Perkal. : Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. -lOMOliOliOllOl IO"OIIOIIO"OIIQI o ww Tovarna pohištva Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiSa). v- ZALOGA: PIAZZA R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. ^ccccccccc= Iluatrovan oenik brezplačno ln franko "T lOHOiiOiiOHOiiOiiOliOiiOil O ■ i o I ■n jfanitfakiurna trgovina ^ | 4 jlmhvasic.h & JW©dr5cky | \ TRST - ul. Belvede-v - T-ST f TRST - Fušfanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. ^ Fuštanj veietir cd 27 rovč. dalje. bel. siv in ^ aiquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlaji P In rcte. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala fc preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za 7 a 02Ve in ženske. Krila, uogovice. čioke u> zamet. P kakor tuni raznovrstne drobnarije. ^ Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre hianca 45. Kis, milo. sveče in soda. = = Jedilno olje po -*s nove. Tržaška posojilnica in hranilnica —== -registrcvana zadruga z omejenim poroštvom. t*i;izz:i Ca ser mu Štev. I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 052. Vhcci po grlavnih stopnicah, Hranilne uloge sprejema od vsakega. če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"„. Rentni davek od hranilnih, vlog piačuje zavod sani. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružuikoin in sicer na uknjižbo po 5x/,uJn, na nienjice po 6°'0J na zastave po o1',®;,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno eeiico za shrainljo vrednostnih papirjev, listin itd. ---------P o Stii o hranilnica! račun 816.004. -- n izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) ===== pive ===== v sodcekih in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeid pri Gradcu. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst. Zastopnik: tovarne koles in motokoles „Poeti". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofooov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. lastna mehanična delavnica za poprav ianje -ivalmh strojev, koles, motokoles itd. Velik.« ulofB prip&dkov po to v«.rai»kili cenub TELEFON štev. 1734. i Dragotin Vekjet - zlatar j H v Trstu, Corso št v. 47 ~priporoča vsakovrstne »r zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. PV Sprejema jx>prave ter kupuje ziato. — Cene zmerne. — Na milijone dam in gospodov vporablja „FEEOLIN". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ,-Fesolin-4 najboljše lepotilo za polt. lase in zobe ! Najbolj nesnažen obraz in najtrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeolina*. ..Feeolin*' je angleško milo. obstoječe i/. 42 nujbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi t^ube in vraske na obra/.u. ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi .,Feeollna'' brez sledu izginejo. — Feeolin ' je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las. plešavost in bolezni glave. ?.FeeoIin'' je tuili najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor vporablja redno ..Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo Lako] povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ..Feeolinom •. — Cena za 1 komad K 3 komad. K 2 50, 6 komacov K 4—. 12 komadov K 7-—. Poštnina pri enem komadu 20 st.. od .'{ komadov naprej G<> st. — Po poštnem povzetju 40 stot. več. Razpošilja glavno skladišče M. FF2ITH, Dunaj VI., Mariahilferstr. štev. 4-5. ——Nadalje se udobiva tudi v mnogih drog-orijah, parfumerijali in lekarnah. U yi zaloga JVCattonijeve §icsshiibkr £ vedno sveže kisle vode * po zmernih cenah ^ pn ANTONU DEJAK junior | TRST Via degli Artisti štev. 10. mi — ■mi« W3T Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste :z=rz prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 flarodni kolek je vdobiti pri upravi „Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIC 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. 71 S AN IT S ££ novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMISI, Trst Barriera 28 Gostilna T. MAJCEN ul. Sicolo Macchiairelli 34 (ex Forni). Toči istrska in aalmaiinska Tina. teli opolo, posebna lirsista Tina. Prve vrste pivo. "•s Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. N J Zi družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34. E*ROGERIJA~JosiD ZigOnirčašerial • o c c i _ W e o o e Izbor drog, barv . čopiče v, pokostl . parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega ■irnpa tamarindo, malinovca itd. itd. Pekarna in stadčičarna z lastno tovarno biškotov Jratt £ampe TRST - vliva Malin Grande št. 32 - TRST 4 krat u dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ; wrr-kili mliaev. flne vina v buteljkah, sladčiee itd. j Sprejema narorbe za sladfiee. Velika zaloga z lastno tovarno O. MATER GRE&O Trst — Oddelek za obleko ul. Riborgo 12 Veliki izbor izgot ovij enih moških oblek, specijaliteta: kostumi za dečke in otroke. Trst Oddelek za obuvala ul. Riborgo 15 Moška obuvala, črna ali rumena angl. od gld. 3*— dalje; za gospe, črna ali lakirane od gld 1-86 dalje. Izbor obuvala za dečke. Obuvala od platna od 70 nč. dalje. — —« izvoz. »—- Sprejema naročbe po meri. UVOZ. Svetko Hanibal SkerI;! = trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobroznauo i^* prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno ===== izdelane biškote. = Vedno sveže blago. Cene zmerne. ZMF- Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezpiaćno na dom. ! ! 11 t 11 11 i! naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela :ia lafu Goldoni^. T .111 vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vr-te kakor tudi blagr> vseh vr->t in najposlednejše novosti. — Xdor se hoće dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchiaS kjer se maki dan irdelnje obleka _ t lastni krojačnici. . Hočete li dolgo živeti in se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpomoč z Germanovo življensko esenco koje uporablja z najbelj-im v^pehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodca, napenjanju, riganju, rezavicl, sabosti, gavob u, omotici, trganj n, zapiranju, mar oj dam (zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta csenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti la esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova žlvljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hisi, ker večkrat ž njo — ko ni pii roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le ..Germanovo življensko esenco iz lekarne pri Črnem orlu* iz Belovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na veaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu a polnim imenom tvrdke: L>ekarna pri r Črnem orlu* X. German, Bel o var (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naročne. Cena steklenici K 1 4