STEViLKa 9. SETEMBER 1926 LETNIK IV. VSEBINA 9. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XXXVIi. - LJUDMILA POLJANČEVA. - (Milica Schaupova) Str. 257 POVEST MALE DORE, - (France Bevk.) - (Nadaljevanje.) ........ .260 IZ SPOMINOV SOFIE ANDREIEVNE. - (Priredil I. Vouk.) - (NadalJcTanje.) . 266 NA VOINO. - Pesem - (Pavel Golia.) ........ v . ..... .270 PiSMA. - Pesem. - (Anica Č.)................ -fSjv . ...... „270 INTERMEZZO. — (Marijana Kokaljeva.) ..... .. . i : .... 271 HONORAR. — Pesem. - (f Srečko Kosovel.) . . . h " . . ■t ; .i-':...... ,273 PREŠERNOVA SODBA O ŽENI. - (Manica Komanova.) Vi...... „273 Slovanske umetnice: IDA PREOARC-KAVČICEVA. ~ (E. Kralj.)...... „274 TUBERKULOZA DECE. (Dr. France Debevec.)............. 276 RODITELJSKA SLOGA. - (F. Demarin.) ................. ,278 GOSPODINJSTVO KOT POKLIC. - (Maca.) ............... ^ 279 GOSPODINJSTVO IN NJEGA UGLED. - (Salezija P.)........... „280 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje.......................Stran 283, 284, 285, 286, 287 in 288 ROČNO DELO. —- UREDNICA: PAVLA HOČEVAKJEVA. --- ŽENSKI SVET izhaja vsak mesec. — Za lUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s skrojno prilogo); polletna: Din. 32. - Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in glavna uprava : Trst, posta centrale, poštni predal štev. 364, Izdaja „Žensko dobrodelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39/1. Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d'Assisi 20. i^irrrrwirm-tfa!; «yiunjat i aj« i iijf u « jnii iwmvwi.^ NOV ZOBOZDRAVNIK Meduniv. LOJZ KRAIGHER SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPITOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN ZOBOTEHNISKA OPRAVILA v OORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20. 1. nad. ■15MHMM «w-psi-r ■BiaaMSBfl nobenega dvoma ni več, da se oblačila S't^idi^lz^n^oi^str'^- obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA & Cie., LJUBLJANA Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah. Ivan Kerze - Trst Piazza San Giovanni štev. 1 ima v zalogi najraznovrstnejše Knliinisfie m dnise hifne potretsiüne " Iz alnmlnlja, stekla, lesa in emalirane prsti. ŽENSKI SV Obrazi in duše. XXXVIIl. Ljudmila Poljančeva. že nehaj let vlada nad izmučenim modernim človekom nestrpna ner-uoznost- Nezadovoljen je z včerajšnji» umetnostjo. Išče nečesa čisto novega, ki ga ho moglo prevzeti z neodoljivo močjo. V to nemirno iskanje stopi nenadoma nekdo, ki trdi, da je našel nov vrelec. Z upanjem v očeh hite ljudje k vrelcu. Zajemajo, pijejo hlastno. Mrzlično radostnim se zdi prvi irenotek, da res pijejo iz zaželjenega, edino krepčilnega vrelca. Toda kmalu izražajo obrazi razočaranje. Nezadovoljni se povračajo v hrupno, pa vendar pusto življenje in pozabijo na prevaro- Pa zopet pride irenotek, ko mislijo, da so na cilju, in zopet pozabijo. Staro in nezanimivo jim postane vse, za kar so se še včeraj navduševali. Kaj čuda, če ne poznajo več lepot, ki so jih vživali — pred par leti? Če so takrat živeli med njimi veliki možje, se spominjajo njihovih del kot vrednot, ki se ne dajo zatajili, ki pa zanje nimajo več jjomena. O tistih, ki niso bili prav prvi, katerih del pa smo vendarle bili veseli, o tistih nihče več ničesar ne ve, razen če sami ne skrbijo zato, da jih mladi rod ne izgubi iz spomina. So pa drugi, ki se prav nič ne silijo v ospredje. Nikoli niso pisali iz častihlepja, zaradi sveta. Pisali so, ker jih je skrivna notranja sila vodila k mizi, jim dala pero v roke in narekovala — pesem. In tem prištevamo na&o vrlo Ljudmilo stran 258. ?.ensk1 svet letnik iv. Poljančevo — slovensko pesnico. Da je to res, nam pričuje že mala zbirka njenih «Poezij«. Lista dekle po knjižici, pa najde v nji del sebe, svoje hrepenenje in svojo bol. Čisto prevzamejo jo te skromne pesmi; v njih je jasno izraženega toliko onega, kar je ona sama čutila. Čudno se ji priljubi tisto neznano dekle, ki je pisalo te pesmi. Objela bi jo in ji zašepetala hvaležno: «Sestra — /» Zakaj prevzema njena pesem ravno dekleta? Zato, ker vstaja iz njene pesmi pred nas pasiava dekleta, ki sicer pozna vsa človeška stremljenja, katerim je tudi posvetila marsikateri trenotek, ki pa pri tem ni izgubila svoje pristno dekliške narave: najmočnejše in najlepše so njene — ljubezenske pesmi. In teh je največ- V rijih se zrcali vsa zgodovina njenega srca. Ljubilo dekle je fanta vroče, od srca. Samo k njemu je hrepenelo, samo a njem je sanjalo. Za vse drugo na svetu ji ni bilo mar. Vso svojo mladost, vso svojo srečo je zaupalo njemu. Res sta se srečala nekdaj na tisti lepi stezi, ki vodi srca v blaženi raj, a bilo je — na razpotju, pravi samu. Sla sta v svet. Pozabil je fant na svoje dekle, pozabilo ono ni nanj. Pregloboko Se ji je vtisnila njegova slika v srce, ni je mogla izbrisati več; samo obledeli je mogla. Kakor kaplje srčne krvi so pesmi, ki pojo' o njem — izgubljenem. Nekatere jokajo bridko, obupno; druge tiho, pritajeno. Zdaj kličejo prezgodaj izgubljeno mladost nazaj, potem se umirijo. Resignacija veje iz njih. Take so njene lirske, pa tudi epske pesmi. Njene ljubke romance pripovedujejo samo zgodbo njenega srca, dasi bolj prikrito kot v čisto lirskih pesmih. Pela je sicer že v tisti prvi dobi tudi o domovini, vroče ljubljeni, o Adriji sinji, o domu svojem, na višini kraljujočem. Vendar: celo tem pesmim se pozna, da jih je pisalo tisto resno, skoro žalostno dekle. Toda tudi ona doživi trenotek, ko dvigne oči k Bogu. Tedaj postane vsa mirna, utolažena. Zaželi si, da bi le kmalu dal zadnji spev o ljubezni tihi odmev. «Ugasne tedaj duši bol in gnev, pa bo vzlet duha višji in svobodnejši.« Ni sicer ona boriieljica za kako ohčečloveško idejo; saj vidimo, da so skoro vse pesmi posvečene ljubezni. Če pa se ji zazdi krivica le prevelika, potem najde tudi zanjo izraza. Iz takega doživetja je vzklil njen lepi ciklus «Carigrajske vizije^,. V več pesmih opisuje krivico, ki jo dela muslimanska vera ženi. Kristusa prosi, njega, ki sam ve, kaj je trpljenje, naj stopi zopet med blodni svet in odpre zasužnjeni Turkinji vrata harema. Vse njeno občutje je našloi v njeni pesmi tako ljubek, tako enostaven, neprisiljen izraz. To so res — pesmi. Bereš jih in se ti zdi, da slišiš melodijo. Nekatere so tudi res uglasbene. Izmed, teh jih je nekaj ponarodelo. Že kot dekletce je spesnila pesem na znan napev. Še sedaj jo pojo fantje v Ljutomerskih goricah. Malokdo ve, da je besedilo — njeno. Poljančeve pač ne bomo uvrstili med one pesnike, ki so razširjali visokoleteče ideje, nad katerimi pa smo bili tako razočarani, ko jih spoznamo v njihovem življenju, nagnjenem k vsem slabostim. Izza njenih pesmi stoji vsa njena ljuba, prikupna oseba, vse njeno resnično življenje. ' Rojena leta 1874. v Brežicah, je preživela tu samo štiri teta. Ker ji je umrl oče, učitelj, se je preselila mati s svojimi peterimi otroki na posestvo v Kapeli pri Radencih. Tu je preživela mladlost, tu je dobila prve pojme o svefski učenosti. Tako mlada, še ljudskošolska učenka, je že pesnila. Vaški učitelj ji je vzel poln zmzček pesmi. Bistro dekletce se je učilo zelo rado. Ker je vaška šola ni zadovoljila, je obiskovala tudi nemško šolo o Radgoni. i.ktnik iv.___ženski svet _stran 259. Nič se ji ni zdelo prenaporno hoditi ob vsakem vremenu dvakrat na dan v uro hoda oddaljeno mestece. Toda mati jo je namenila gospodinjstvu. Res se mu je posvetila, dasi nerada. Z 19. letom pa ni zdržala več. Šla je v samostan šolskih, sester v Mariboru. Vstopila je vanj celo z željo, da ostane v njem vse življenje. A bila je zelo razočarana. S težavo je vzdržala dve leti v tej preozkosrčni okolici. Preselila se je v Ljubljano. Leta 1898, je napravila maturo na učiteljišču. Po enem letu učiteljevanja v Marija-nišču je bila premeščena v tako ljubo ji Kapelo. Kakor vsa tri leta v Ljubljani, kjer se je zavzemal za njen pesniški talent urednik «Doma in Sveta» Lampe, tako je tudi v Kapeli pridno pisala. Lampe ji je dajal nasvete, on jo je vzpodbujal. Poleg «Slovenke» je tudi «Dom in Svet», že prinašal njene pesmi pod psevdonimom Posavska. Leta 1902. se je odvrnila od «Doma in Sveta» k «Zuonu». Užaljena je bila, da so ji pesmi izpreminjali. Tedaj je bila že znana pesnica, zato sta bila njenih pesmi vesela i Aškerc, urednik «Zvona», i Govekar, urednik «Slovana». Pisala je v oba lista pod imenom «Nataša». Nekaj pesmi je poslala tudi Bariolovi za «Slovenko» in Kvedrovi Za «Domačega prijatelja». Leta 1906. je izdala zbirko svojih poezij. — Dasi si je ves ta čas izpopolnjevala izobrazbo ter je znala že več jezikov, si je želela še na univerzo. Leta 1908. je vzela študijski dopust in šla na Dunaj. Poslušala je germanistična in slavistična predavanja. Zanimala pa se je za vse evorpske literature. Žal je morala študij prekiniti, ker bi ji bili sicer odpovedali službo. Imela je šest semestrov, ki bi zadostovali za licej. Toda ni vstopila V službo, ker je obolela. Naslednja leta je hodila na razna potovanja. Leta 1920. je napravila meščansko-šolski izpit. Ves ta čas je pisala, piše še danes. A drugačna je pesem njene zrelejše dobe. O naših razmerah govori, o domovini, o naših bratih. Toda priobčila ni od leta 1908. dalje nič več. Slišala je, kako nekritično obsojajo vsako žensko delo že zato, ker je žensko, pa je izgubila veselje do izdajanja. Poskusila je sama še enkrat. L. 1923. je izdala otroške božične slike z deklamacijami: «Pot k domu». Otroška literatura, ki jo posebno v tej obliki tako pogrešamo. In sicer — dobra otroška literatura. Vse doživetje v tisti burni dobi okrog leta 1918. je vlila v pesmi in jih darovala mladini: «Evo ti, mladina, božičnih slik, v njih najdeš sebe, svoj narod in njegovo zgodovino!» Vseh petero slik veže ena misel: na sveti večer hrepeni k domu vsakdo, ki je pregnan od njega. Vprizorili so «Pot k domu» večkrat: v Mariboru, Ljutomeru, na Prekmurskem, v Mežiški dolini. Dosegla je, kar je hotela. Občinstvo je spremljalo predstavo s tiho žalostjo. Ko je zastor padel, je bilo marsikatero oko rosno. Ponosna srne biti na tiste večere. Ttda boleti jo je moralo, da se kljub očividnemu uspehu ni nihče lotil kritike, niti ne poročila o delu. No — ni ga napisal pesnik, temveč pesnica. Ni zaslužila takega omalovaženja. Ni zaslužila, da živi v svoji tihi sobici v Mariboru pozabljena. Ona sama ne išče družbe. Skoro ves svoj čas posveča svojim učenkam, gojenkam meščanske šole. Gotovo je prav, da se je spomnimo vsaj me, ki presojamo svet tudi s srcem in ne s hladnim razumom. Samo v čast nam je naša pesnica — Nataša! Milica Schaupova. ©OS®®® strafj 260. . ženski svet__________letnik iv. Povest male Dore (France Bevk.) (N.d<,i)e««nl=) ^a ieto ji je bilo vseeno žal. Razen nje ni imela sorodnikov, ki bi jo poznali. Tega se je nagonsko zavedala. Samia po sebi se je utrnila solza tudi nji. Položila je odgriznjeni piškot na mizo in ni hotela več jesti. «Ne morem več», je dejala Dorica, «Če opoldne ne bsm jedla, bom kregana», «Danes ne boš kregana», ^ Teta je zapazila Doričine solze, ki jih je skrivala. Te otrokove solze so jo ganile. Mislila je, da deklica joče za njo, To^ jo je raznežilo še biolj, da se ni mogla ubraniti, da je ni objela in poljubila. «Tiho bodi,» ji je dejala. «Uči se, pridna bodi! Kadar zrasteš, prideš za menoj. «Na Češko?» je vprašala Dorica. «Na Češko... » Tuj kraj jo je mikal. Glasbenik jo ni mikal. Rada bi bila povprašala po njem, a se ni upala. Zato je molčala. Ko se je teta dvignila in plačala, je šla norica molče poleg nje, Dorici je bilo težko, mešano čuvstvo novie simpatije in stare mržnje se je pretakalo v nji. «Pisala ti bom,» je dejala teta. «Kadar boš znala, piši mi tudi ti.-> Dorica je prikimala. «Kar je tvojega po materi, vse dobiš za menoj. Le pridna moraš biti,» Dorica je pogledala na materine dragulje, ki so se blesteli na tetinem vratu. Vprašanje, ki se je porodilo v nji med potjo, jo je mučilo; končno ga je izrekla; «Ali pridem k vam 10 počitnicah?» «V zavodu boš ostala.» In da popravi razočaranje, ki ga je zagledala v dekletovih očeh, je dejala; «Saj ti bom poslala kaj boljšega...» Dorica ni slišala tega, to je bila kapljica za grenkost. Niti ure svobode več... In ni videla več tetinega trpljenja in njenih solz ob slovesu, ko jo je poljubila. Jokala je tudi ona, toda te solze niso veljale teti, ampak nji sami... Ko je teta odšla, je obstala v veži in glasnlo zatulila. Tolažili so jo, a niso Vedeli, radi česa naj jo tolažijo... 15. Teto je Dorica kmalu pozabila. Prijela je pismo od nje, ki so ga ji morali drugi prebrati. Bilo je kratko pismo, ki ni dihalo ljubezni, izpolnjevalo ie dolžnost do Dorice, ki je razumela komaj par izmed napisanih beLd. Pismo ji je bilo drago le radi tega, ker je bilo prvo, ki ga je prejela v svojem življenjti, in ga je hranila. Na odgovor ni mislila. Ne bila bi odgovorila, da ni prišla Velika noč in je s par deklicami sama ostala V zavödu, V zatišju in v samoti so šle ure sila počasi, in v žalosti ki se je prepre-dala čez to samoto, so jo poklicali. Dali so ji čokolade, biškotofv in škatlo, v kateri je ležala punčka. Dorica je koprnela od veselja. Kakor da sije živ- i.kTNIK IV.___ ŽENSKI SVET _STRAN 261. ljenje iz črnih porcelanastih oči, kakor da bodo mala usteca zdaj pa zdaj izpregovorila. Niso izpregovorila. Dejala pa je sestra; «To ti pošilja teta,» Dorica je pogledala in ni verjela. «Ne; gospa Marija mi pošilja.» Sestra ni dejala, ničesar već. Lahek nasmeh je zganil njene ustnice, pogledala je proč, V Dorico je planila misel, «Če so mi oni poslali punčko, čemu mi je niso prinesli?» In je nadaljevala v svoji misli: «Čemu me ne obiščejo, ko so mi obljubili?» In še: «Bogve, če mi punčke res ni poslala teta?» Pa je vprašala: «Častita sestra! Ali mi je punčko v resnici teta poslala?» In je odgovorila sestra; «Nevernica! Kdo drugi naj se spomni nate?» Naglas v sestrini besedi ni bil tak, da bi zbudil vero, zdelo se ji je, da se izmika resnici. Vendar je molčala. Pozabila je na to, kdo ji je dal punčko, kot so ljudje pozabili nanjo. Udala se je raje čisti radosti punčkine posesti in ni marala za cel svet. Ta radost ji je posladila Veliko noč. Takrat ji je napisala sestra razglednico za teto, ona se je podpisala pod rdeče piruhe in zajčke,_Žal ji je bilo, da je morala odposlati dopisnico, najraje bi jo bila sama obdržala, tako lepa se ji je zdela. Razen tega dogodka je bilo vse življenje enakomarno in pusto, poljano le z neznatnimi dogodki in nagajivostmi, ki niso igrali vloge v življenju. Vedno isto vstajanje zjutraj, petje zvonca, prisostvovanje pri sveti maši, molitve, obedi, šola in učenje, igre in spravljanje v posteljo. Vedno isti obrazi, izklesani iz stoterih ljudi, ki so jih z vzgojo nagibali k dobroti in so v tihih kotičkih bruhala na dan zla nagnjenja, ki se pod strogim očesom niso mogla razpasti, Dorica je vzljubila nekatere sestre, ne vseh. Tiste, ki so ji bile prizanesljive in so se ji bližale z nasmehom modrosti, ki ve, da življenje ni šola in ne sklenjene roke, ampak da polje v slednjem človeku po svoje in se po svoje razodeva enakovredno drugim. Te je imela Dorica rada, drugih ni marala. Ljubila je sogojenke, ki so se bistrih oči smejale in njih nemirnost ni razodevala hudobije, ampak ljubezen in življenje. Imela je rada Poldo in Milo, katera se je smejala njeni brezg|lavi poredrtosti, s katero je naredila nertcidnost, ni pa mogla trpeti Daše, ki je jedla v klopi slive in jih ji ni hotela dati, — «Daj mi eno!» «Ne dam ti nel» In je jedla, da se je goltala in delala debele oči, «Požeruh, požeruh! Ali si zdaj bolj sita?» «Bom častiti sestri povedala,» «Le povej. Saj se bodeš tako zlagala,» In Daša je dvignila tenek glas, da se je pol gojenk ozrlo; «Častita sestra!» «Kaj je?» je bila opozorjena sestra. «Le povej, le povej!» jo je silila Dorica. «Gotovo si slive ukradla na vrtu.» «Moj Bog!» je položila Daša roko na srce, «Nisem jih,» STRAfj 262. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. «Pa povej!» «Če mi daš pri južini pol kosa kruha, pa ne povem,» «Ne dam ne, le povej!» Daša je povedala z mešano besedo in netočno. Sestra ni razumela, za kaj gre, in je odprla oči. Deklici sta pričeli dvoboj. Dorica je dejala zavzeta: «O, kako se je zlagala.» «Glejte jo, kakšna je; ona laže!» «Ti lažeš! Nič nisem rekla. Za nič te nisem prosila.» «Roko deni na srce!» je vzkliknila Daša v bojazni, da ne ostane poražena. Dorica je bila navajena takih priseg in hinavstva, zato )e z mirno kretnjo položila roko na srce, Daša pa je tedaj zavzeta zavila oči in dejala s piskajočim glasom: «Zlagala si se. Smrten greh imaš.» Sestra je razsodila; «Dorica! Danes si brez tretje jedil» Nato je bil mir. Dorica je položila glavo nizko na klop, da se je skrila za hrbet tovarišice, in dejala sika j oče: «Požeruh, požeruh! Še tretjo jed si mi pojedla!» Daša pa;«Povem še,.,» Ne, teh Dorica ni marala. Zapisala si jih je v srce in jih je zasledovala z besedo in nagajivostjo. Ne besed niti dejanja ni znala prikriti, bila je zapisana poleg njenega imena črna pika, postavljena je bila za zgled porednosti. In če so karali katero, so dejali; «Ne bodi taka kot Dorica!» 16, Dorica pa je rastla. Brez pisem, zakaj teta ji je pisala še parkrat in potem nič več. Brez znancev in prijateljev, zakaj ko je prišla na vrata zavoda Nela, so ji povedali, da je teta prepovedala tuje obiske. Morala se je vrniti. Se punčko, ki jo je prinesla s seboj, ni smela izročiti osebno. Za vse to Dorica ni vedela. Ona je poznala samo življenje in radost, ki sta plali iz nje in jo polnili. Vse, kar je napolnjevalo njen spomin, je v tem novem življenju, ki je bilo odrezano od stvari, ki bi jo mogle spominjati, kmalu obledelo. Nekega dne pred velikimi počitnicami je bilo, ko jo je poklicala prednica predse, Dorica se je prestrašila. Njena vest nikoli ni bila čista in je pomislila, kaj je naredila. Žogo je bila zagnala z dvorišča v kuhinjo, To' je bilo gotovo, da jo je katera ovadila; le katera je to bila? S počasnimi koraki in s pogledom v tla je stopila pred prednico. Pri prednici je bila tudi učiteljica, to je Dorico potrdilo v hudem. Vendar je bil pogled častite matere mil in celo pomilovalen, dasi zelo resen. Zdelo se ji je, da hoče spregovoriti, a ne more. Dorica je videla, da ima v roki papir in pogleduje vanj. «Morda je pisala teta,» je pomislila in je pogledala vanjo. j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAr 263. Takrat je prednica spregovorila: «Dorica, ujec ti piše.» Ujec? Ta beseda ji je bila neznana, Vendar je takoj pogodila pravi pojem-. Glasbenik. Ta z debelim vratom in debelimi prsti, na katerih je nosil po tri prstane. Čemu ne piše teta? Rekla pa Dorica ni ničesar. Kaj naj reče na to besedo? Častita mati je tipala dalje; «Piše, da je teta hudo zbolela,» Dorica ni premaknila ne oči ne ustnic. «In piše, da moraš moliti zanjo, Dorica... da moraš moliti zanjo...» je iskala častita v ginjenosti besedo in ponovila še enkrat: «...da moraš moliti zanjo... ker je umrla...» Obe ženski sta pogledali v Dorico. Ta je stala za vrati, še vedno majhna, neznatna, okrogla in rdečelična, nevedna in s topimi očmi, kot bi hotela reči: ,Čemu pripovedujete to meni? Kaj je smrt?' Počasi je vstajal pomen besede v njo. Spomnila se je na materino smrt. Videla jo je v spominu, kakoi so jo odpeljali nezavestno v ambulančnem vozu. Nato, kako je ležala visoko med svečami in cveticami, slednjič pogreb pri Sv. Krištofu. Vse to je planilo v njeno zavest. Predstavljala si je, da je moral o; biti s teto tudi tako. In vendar ni moglo biti tako! Teta ni mati. Tedaj je nerazumljiva praznota napolnila njeno življenje, zdaj tega ni čutila. Vse smrti ne delujejo; enalio. Le nedoločno nuegodje jo je objelo, ko je slišala o smrti in je nehote obujala spomine, nič več. Vsaj za hip nič več. Ženski sta mislili, da bo otrok planil v jok. Pa je stal kot pribit na mestu in ni ganil ne z očmi in ne z ustnicami. «Moliti boš morala zanjo», je dejala častita mati. «Zdaj bo ona med vernimi dušami.» Vernih duš se je bala. Te so bile v zavodu v nočnih urah že po tradiciji tisti «bav-bav», ki je pripomogel do poslušnosti. Ob misli nanje se je Dorica stresla. «Saj je vsa zmešana. Peljite jo,» je dejala prednica učiteljici. Ta jo je prijela za roko. «Danes se ne smeš igrati. Danes se ne spodobi.» Sedela je in je gledala. Oči so sijale in gledale lopo, v glavo so prihajale misli in se podile nemirne. Premislila je tetino smrt in zadnje svidenje z njo. Spomnila se je besed, da se več ne povrne in da bo ona prišla za njo, kadar zraste... Kam naj gre zdaj? Kam naj stopi, kadar bo zrastla in ne bo nikogar, da bi jo poklical. Ali bo večno med temi zidovi? Občutila je praznoto. Videla je, da je ob tetini smrti njena osamljenost še večja in je ni mogoče utajiti. To jo je ganilo do solz. To jo je tudi ganilo do tihe molitve za teto, kakor da bi jo rada z molitvijo, ki je bila kratka in raztresena, zopet poklicala k življenju. STRAfj 264._. ŽENSKI SVET_LETNIK IV. Med molitvijo se je spomnila na sivolaso gospo in na gospodično Nelo. Ko je spomin brodil po lepih trenutkih, ki jih je preživela pri njih, je izgrešila molitev in misel na rajno teto. Našla je še eno oporo v duši, te se je oklenila. 17. Dorica je čakala nekaj dni in ko ni bilo nikogar od nobene strani, je sklenila, da bo pisala sivi gospe in Neli pismo. Gotovo nista vedeli, da je teta umrla. Kadar je zvečer vse utihnilo in je sestra Albertina ušla k molitvi, se je Dorica na tiho dvignila. Bilo jo je strah senc pod posteljami in v kotih ter ob vratih, kakor da čepe verne duše v teh sencah ter se vicajo za grehe. Trepetala je od strahu in groze. Planila je mimo par postelj, par obrazov se je dvignilo in je bila pri Poldi, «Čuj!» Ta se je prestrašila, «Jezus! Mislila sem, da je mrlič.» «Ali smem k tebi?» «Pride častita sestra.» «Samo malo, mene je strah,» Čutila je mrzlo po nogah, kakor da bi tipali ledeni prsti nevidnih bitij po njih. «Moja Polda!» «Kaj ti je?» «Jutri mi napišeš pismo!» «Povem, povem,» se je oglasilo s sosednje postelje, «Le povej, Povehi tudi jaz!» je odgovorila Dorica in se še bolj stisnila k Poldi, «Napisala boš pismo teti Mariji, Ali boš?» «Bom,» je dejala Polda, «Zdaj pa pojdi!» Dorica se je splazila do svoje postelje in dolgo ni mogla zaspati. Premišljevala je, kaj bo narekovala naslednji dan Poldi, V učilnici se je stisnila k nji in jo je zopet prosila, Polda se ni upala. Ob prostem času sta se skrili na vrt, kjer je stala pod drevjem lesena klop, «Kaj naj pišem?» je vprašala Polda. «Piši, da mi je teta umrla in da nimam nobene tete več. Če hoče biti ona moja teta. In zakaj mi nič ne piše. In zakaj me ne pride nič obiskat. In če so mi poslali punčko,» «Počakaj,» je dejala Polda, «Povej, kaj naj napišem prvo,,,» In je pisala s svinčnikom na papir, da so se poznale v potezah' žile, ki so bile v lesu lesene klopi. Ko je pozvonilo, sta skrili pisanje in sta ga nadaljevali pozneje. Pismo je bilo kratko, v kratkih stavkih napisano. Prebrali sta ga z muko še enkrat in sta bili zadovoljni. j^ETNIK IV._ŽENSKI SVET_STRAr 265. Tri dni ga je nosila Dorica v knjigi in ga ni mogla oddati. Četrti dan je bila sobota in je videla proti večeru Vido, ki se je napravljala ven. Njeiia mati jo je prišla iskat. «Vida», ji je dejala, «nesi mi pismo na pošto in ne povej nikomurli «Kakšno pismo?» «To», je dejala Dorica in vzela zmečkano pismci ter ga Vidi skrivaj potisnila y roko, Vidina mati je pogledala pismo «Kje je znamka?» Nato Vida ni mislila. Zdaj je vedela, da mora biti znamka, tudi ona. Brez besede in odprtih ust je stala pred Vido in njeno materjo. Zdelo se ji je, da je v hipu vse izgubljeno in ni več pomoči. Vidina mati je pogledala Dorico s smehljajočim obrazom, dela pismo v usnjato torbico in dejala; «Je že dobro,.. Jaz bom oddala pismo,» Naslednji dan je bila nedelja in lep solnčni dan, Popcldne so poklicali Dorico. V sprejemnici sta stali prednica in gospodična Nela. Dorica se je razveselila. Planila bi bila k Neli, a se je vzdržala, ko je zagledala oster izraz na cibrazu častite matere. Potuhnila se je vase. Le Nela jo je prijela za roko in jo je poljubila, «Vi ste tedaj prejeli pismo: od Dorice?« je vprašala prednica, «Da,» je odgovorila Nela, «Moja mati g'a je prejela,» «Dorica,» se je obrnila prednica k dekletu, «ali si ti pisala pismo?» Dorica se je čutila izgubljeno. S pogledom, ki je iskal rešitve, je pogledala prednico, natoi gospodično Nelo, Nela je razumela, a ni mogla več pomagati. Glas prednice je bil strog in oči nič manj.» Dorica, zakaj ne odgovoriš?» In je odgovorila pol v laži, pol v resnici: «Ne!» Prednica je počasi premislila: «Verjamem, Ti strašno grdo pišeš. Ne smeš pisati nikamor, če ne poveš. Pismo moraš pokazati.» Dorica je prikimala. Srce se je oddahnilo. Prednica je dejala Neli; «Vaši prošnji, da bi jo vzeli za par dni s seboj, ne morem ugoditi. Njena rajna teta je strogo naročila...» « Saj ona nima nikogar...» se je vmešala Nela. «...Mi je strogo naročila,» je zvišala prednica glas, «da ne smem pustiti k nji obiskov. To ne bom prekršila. Občina plačuje zanjo; volja ranjce naj se izvršuje, dckler ne doraste. Pojdita na vrt!» Na te besede je prednica zapustila sprejemnico, Dorica in Nela sta ostali sami... (Dalje prih.) O®®©®® Vsi moramo biti vzgojeni v lepem, dobrem, veselem. Otroke moramo učiti, da spada k nravstvenosti, če so okusno oblečeni, če v lepem stanujejo, lepo jedo, se lepo pogovarjajo in lepo vedejo. Ellen Key. STRAfj 266. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. Iz spominov Sofje Andrejevne. Priredil Ivan Vouk. (Nadaljevanje ) Nikolsk, 13. novembra 1896. ...Vprašuješ, če Te še ljubim? Moja čuvstva do Tebe so takšna, da mislim, da se ne morejo nikdar izpremeniti, ker je v njih vse to, kar more sploh dva človeka vezati, toda ne, ni vse. Nedostaje zunanje soglasje v veroizpovedanjih, zunanje pravim; ker jaz sem mnenja, da je najino nesogjasje samo zunanje in sem bil vselej mnenja, da bo prešlo. Tudi preteklost veže, ravno tako otroci in zaiifist lastne krivde ter sočutja in neko nedoločeno nagnjenje. z eno besedo, trdno sva med seboj zvezana in tega sem vesel. Jasnaja Poljana, 26. novembra 1897. ...Ne rečem, da bi me človeška hvala pustila hladnega, prijetna mi je, toda nikoli ni ona vzrok a:i povod mojega delovanja. To Ti pišem v glavnem zato, draga Sonja, ker Ti želim takega delovanja, o katerem bi vedela, da je najbolje, kar imaš, in istočasno bi imela zavest, da je Tvoja vest čista pred Bogom in ljudmi. Nekoč si imela tako delovanje — vzgojo otrok, ki si jo izvrševala tako dobro in nesebično, in torej poznaš zavest izpolnjene dolžnosti in veš, da Te k tema ni naganjal'o slavohlepje. Takšnega delovanja Ti želim tudi sedaj, želim Ti ga iz vse duše, in molil bi v ta nanlen, če bi mogel verjeli, da bo molitev pomagala. Kakšno naj bi bilo to delo, ne vem, in ne morem Ti nikakega imenovati, toda gotovo se dobi tako delo, U je Tebi primerno, je važno in Tebe vredno, in na katerem more vse življenje temeljiti, ker za vsakega človeka se mora najti tako delo; toda pri klavirju in v koncertni dvorani ga ne boš našta. . Iz Černjevskega okrožja, 1. dec. 1898. Sedim in se mučim zaradi Tvojega telesnega, še bolj pa zaradi Tvojega -dušnega stanja. Ti praviš, da hočem jaz prav imeti. Nasprotno, nikakor nočem utajiti svoje krivice in čutim se krivega pred Teboj, ker se nisem znal vzdržati, da Te ne bi užalil. Če trpiš, in sicer zaradi mene, tedaj sem pač jaz kriv. In obžalujem globoko to krivico. Če si bila razburjena in nervozna, tedaj sem tem bolj kriv, ker se nisem pravočasno vživel v Tvojo dušo in nisem imel sočutja do Tebe. Zdaj to obžalujem, dasi je prepozno. Če premišljujem takole zdaj vse za in proti glede življenja v Moskvi, tedaj vidim, da se izravnava popolnoma, zakaj res je, da mi od ene strani mestno življenje ni prijalo, toda od druge strani pa bi bil skupaj s Teboj, torej ni bilo vzroka, da sem odpotoval. Če sem včeraj rekel, da bi bilo zame bolje, če bi ostal, se je to zgodilo i'e zato, ker sem bil truden in sem se bal potnih nadlog. ' ! ■ Sicer pa je to postranska reč; toda kakorkoli bodi, nobenega povoda ni, da bi se žalostil in zdaj pridem iz srca rad, ker bi se sicer ne mogel zaradi Tebe pomiriti. i J^/'^ Težko Ti pišem, ko si me tako prestrašila, ker si si vse moje besede razlagala na način, da so Te morale užaliti. Sicer, kaj pa toliko govorim! Če sem Te 'vsled nesporazumljenja in nehote užalil, odpusti mi. Dodati moram še: nehote, ker je nemogoče, da bi Te namenoma žalil; kakor sem Ti rekel in Ti pisal, čutim nekaj časa sem vedno večjo in večjo ljubezen do Tebe... Iz teh piisem razvidimo, kako so polagoma naraščale težalv'e v skupnem žavljenju zakoncev, ki sta si po ljubezni bila tako blizu, toda ju je razlika v iskanju vedno bolj ian bolj ločevala. j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET_STRAr 267. Že ob času prvih srečnih let so se pojavili predznaki naraščajočega odtujevanja, in tedaj, ko je Tolsfo'j še iz globine srca mogel pisati Sofji Andrejevni; «Brez Tebe biti — je biti brez duše...», je poročal nekemu prijatelju o svogi ženi; «Mlada je, V mnogem me ne razume in marsikaj zatajuje, kar joi Vznemirja; nekoč pozneje pa bo brez dvoma vso krivdo name zvalila.» Ni dolgo trajaliđ, ko sta si morala oba priznati «medsebojno^ osamljenost. Tolstoj je pisal nekemu prijatelju; «Ne morete si predočevati, kako sem osamljen; vse, kar mi je drago, moja žena prezira.» In isto«asno je tudi Sofija Andrejevna pisala svoji sestri: «Ne moreš si predstavljati, kako strašno sem osamljena. Zdi se mi, kakor da nisem nikomur potrebna.» Tem spoSeitka potlačenim občutkom so kmalu sledili odkriti prepiri. Tolstoij je takrat pisal tajen dnevnik, v katerega je zapisoval vse svoje opombe in dvome o vsakokratnih nesoglasjih brez pridržkov. Že leta 1884, je zapisal; • 16. aprila 1884. Moskva. V družim se počutim žalosten, ker ne morem deliti občutkov s svojci. Vse, kar jih veseli, šolski izpiti, uspehi v svetuj glasba, življen-ske prilike, nakupovanja, vse to smatram jaz za nesrečo in zlo zanje, a jim ne smem tega povedati. Seveda smem in tudi delam, toda mojih besed nihče ne razume. Moji ne razumejo njih pomena, ampak mislijo, da govorim tako iz razvade. V trenotkih slabosti, kakršne imam na primer sedaj, me njih brezčutnost preseneča. Kako je mogoče, da ne zapazijo, kako že tri leta ne samo trpim, ampak sem kar oropan življenja. Odkazana mi je vloga sitnega starca in v očeh svojcev ne morem nikdar druge igrati. Če se udeležim njih življenja, se odpovem resnici, in oni bodo prvi, ki mi bodo zalučali v obraz zasmeMjive besede. Če gledam, kot zdajle, poln žalosti na njih blaznost, tedaj sem pač siten starec, kakor vsi stari ljudje. 23. aprila. Sram. Stud. Strašna potrtost. Slabost me je napadla. Podoben sem spečemu človeku, ki skuša, da ne bi v spanju pokvaril, kar rabi v bdečem stanju. Vedno bolj se pogrezam u blato in vse moje zgražanje je zaman. Če bi se to pogrezanje ne vršilo vsaj brez tujega ugovora; sovraštva nisent občutil 'nika-kega; tudi nečimernosti ne. Toda vsi ti dnevi so bili polni slabosti, smrtne slabosti. Želel sem si resnične smrti. Obupan nisem, toda rad bi živel in ne samo čul ob svojem življenja. 24. aprila. — Ista slabost in isto zmagovito blato, ki me vedno bolj. pokriva. 28. aprila. _ Treba je y nesreči srečo občutiti. To se mora, to mora biti smoter. To znam tudi jaz, če sem močan v duhu, 15. maja. Težko mi je pri duši. Ničvredna, revna, nekoristna stvar sem in poleg tega se pečam sam s seboj; samo eno je dobro, to, da si želim umreti 16. maja. — Gospod, reši me tega ostudnega življenja, ki me tlači in uničuje. Eno je dobro, to, da si želim umreti. Rajši umreti kakor tako živeti. n. maja. — Videl sem v snu, da me je žena ljubila. Kako lahko, kako jasno je bilo tedaj vse. Vse drugače kakor v čuječeni stanju. Tudi to uničuje moje STRAN 268.___ŽENSKI SVET_LfTNIK tV. življenje. Hiša je idaj kot prej splosna smrt Samo mali otroci so živi. Pri čaju zopet trpek razgovor. Vse življenje je ogroženo po strahu. 26. maja. Jasnaja Poljana. Hodim okrog kakor v sanjah^ v katerih se mi zdi, da vidim tigra, ki bo zdaj pa zdaj... 1. junija. — Otopelost, smrtna otrplost duše, to se še da prenašati, toda ta nesramnost, samozavest... Tudi to je treba znati potrpeti, če ne iz ljubezni pa iz globokega sočutja... Od zgodnjega jutra že sem razdražljiv, godrnjav. Postal sem hudoben... Kako naj tako živim, kako bi se otresel tega prahu, ki me je vsega obdal. Kopal bom. 2. junija. — Pri čajnem razgovoru z ženo. Zopet jeza. Skušal sem pisati, zaman... Kako hočeš svetiti kakor luč, če si sam poln slabosti, ki jih ne moreš obladovati? 4. junija. — Razmišljal sem mnogo o ženi. Treba je ljubiti in se ne jeziti, privesti jo je treba do tega, da bo sama sebe ljubila. 5. junija. — Če bi mogel vsaj v svoji notranjosti jasnost ustvariti, ker mi jo nemogoče nadaljevati to divje življenje. Tudi oni (družinski člani) bi imeli od tega koristi. Če imajo le atom srca, bi začeli razmišljati... Ne rečem nič, toda strašno težko mi je pri duši. 6. junija. — Po kosila potrtost... Zvečer sem nekoliko oživel. Nisem mogel biti ljubezniv, kakor sem hotel. Hudoben sem, zelo hudoben. T. junija. — Trudim se biti veder in srečen, toda to je težko, zelo težko.,. Vse, kar delam, je slabo, in zaradi tega silno trpim. Tako mi je, kakor da sem v norišnici edini, ki nisem blazen, a sem pod \erobstvom hlaznežev. 9. junija. — Mučen boj. Ne morem se premagovati. Iščem vzroke temu: v tobaku, nedostajanju vzdržnosti, pomanjkanju duševnega dela. Vse to je nezmisel. Kar mi nedostaje, je ljubljena, ljubeča žena. Začelo se je takrat pred štirinajstimi leti. Tedaj je počila struna in spoznal sem svojo osamljenost.*) To vse pa je nezmisel. Moram tudi v njej najti svojo ženo. Moram in jo bom našel. Gospod, pomagaj mi! 10. junija. — Strašno je to, da sem ta luksus, v katerem živim to pogubo življenja,sam ustvaril, da sem pokvarjen in nisem sposoben, poboljšati se. Sicer moram reči, da sem na tej poti, toda hodim le polagoma naprej^, Kajenjai ne morem pustiti in z ženo ne znam tako ravnati, rfu bi je ne užalil, khvztrajam na svojem stališču. Iščem, kako bi to napravil. Prizadevam si. 16. junija. — Hudo je bilo. Hotel sem takoj ubežati. Toda vse skupaj je le slabost. Ne pred ljudmi, ampak pred Bogom. Delaj, kakor veš, zaradi sebe, ne pa zato, da bi kaj dokazat. Le strašno bolestno je vse to. Seveda sem le sam kriv, če mi je tako hudo pri duši. Borim se, gasim vzplamtevajoči fOgenj, toda čutim, da bo tehtnica padla. Čemu me sploh potrebujejo? Čemu vse moje trpljenje? Kakor težka je usoda potepuhov (sicer pa je sladka), ni nič v 'primeri s trpljenjem v mojih prsih. *) Kaj je pravzaprav bilo tisto, ki je privedlo Tolstega v sedemdesetih letih do spoznanja, da je med njim in ženo «počila struna», ne morem s popolno gotovostjo dognati. Slišal sem samo od Tolstega, 'da se je njegovo razmerje do žene poslabšalo, ker se je Sofja Andrejevna proti prepričanju in željam svojega moža branila sama dojiti 1. 1870. rojeno drugo hčerko Marjo Lvovno, za katero je najela dojiljo in tako oropala njenega otroka. (Opomba G. V. Čertkova). j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET_STRAr 269. 23. julija. — Mirnejši sem, moj duh je močnejši. Včeraj krut pogovor o denarju iz Samare.") Prizadevam si delati tako, kakor bi stal pred\Bogom. In vendar ne morem ubežati jezi. To se mora končati. 29.-17. junija. — Zvečer sem kosil pred hišo, se nato kopal ter se vrnil domov svež in veseK ko me je žena nenadoma obsula s ploh^ nezmiselnik očitanj zaradi konj, ki jih ne rabim in ki se jih hočem iznebiti. Nič nisem odgovoril, toda bilo mi je strašno žalostno pri duši. Šel sem iz hiše in sem hotel za vedno od doma, toda njena nosečnost me je prisilila, da sem se v^rnil na pol poti v Tulo. Doma sta igrala karte moja mlada sinova, ki sta podobna dvema bradatima mužikoma. •iOna je na igrišču, ali je nisi videl», je rek.a sestra Tanja. «Nočem je videti». Nato sem se podal v svojo spalnico, da bi zadremal na divanu, toda od žalosti.-nisem mogel. Ah, kako žalostno je to! In vendar se mi smili. In vendar lie morem misliti, da je iz lesa. Komaj sem okrog treh zaspal, je prišla k meni, me zbudila in rekla: «Odpusti mi, rodila bom, morda umrjem.» Šlai sva gori. Porodniške bolečine so se pričele, torej se je bližal najveselejši, najsrečnejši družinski dogodek, pa je minil, kakor da se je zgodilo nekaj nepotrebnega, žalostnega. Poklicali smo dojiljo. Če je kdo, ki vlada nad zadevami našega življenja, tedaj me prime volja, da bi mu delal očitke. Vse je tako težko in brezsrčno proti njej. Vidim, kako se neprestano z naraščajočo naglico bliža prepadu in strašnim duševnim mukam. Zaspal sem ob osmih in se zbudil ob dvanajstih. Kolikor se spominjam, sem sedel k pisanju. Ko sem se vrnil iz Tule, sem našel tu brata ter mu prvič v svojem življenju razložili vso težino svojega položaja.''*"} 19. junija. — Prišla je k meni ter odigrala histeričen prizor, katerega zmisel je bil, da je nemogoče kaj izpremiti, da je nesreča in da pojde od doma. Smilila se mi je in spoznal sem, kako brezupno je vse to. Do smrti bo ona mlinski kamen -okrog mojega in mojih otrok vratu. Bržkone rriora tako biti. Moram se ^nivaditi hoditi okrog z mlinskim kamnom okoli vratu, ne da bi se pogreznjl. Toda otroci? Jasno je, tako mora biti. Trpim hudo, ker sem kratkoviden. 8. avgusta. — Razmišljal sem: Bogu očitamo in se grizemo, ker naletimo ovire, ako hočemo živeti po Kristusovem nauku. No, kaj, pa bi bilo, če bi mogli živeti brez družinskih sporov? Združili bi se. v sreči in živeli v veselja. Toda kaj pa drugi? Drugi bi tega ne razumeli. Tako je, kakor bi hoteli spraviti ogenj na kup, da bi lepše gorel; Bog pa ga je zakril v les. Drugi delajo, mi pa smo žalostni, ker jih ni ogenj objel. 12. avgusta. — Z ženo gre precej dobro. Poln strahu sem in napenjam' svoje moči. 14. avgusta. — Žeria je tiha in mirna, toda bojim se vsakega prihodnjega trenutka.. 20. avgusta. — Zjutraj se je razvil pogovor, oster, toda dober. Povedal sem, kar sem moral povedati... Prišel sem domov. Sonja se je pomirila. Bil sem tako vesel! Če bi hotela, kako dobra bf lahko bila. ") Takrat je v Tolstem vstajalo spoznanje, da je lastnina greh. Zato ni hotel uporabiti zase dohodkov iz samarskega posestva, ker se mu je zdelo krivično, da morajo kmetje delati zanj in za njegovo družino. Tudi dohodki družine iz posestma na Jasni Poljani in dohodki, ki jih je žena prejemala za njegova dela, so se mu zdeli nedopustni, dasi si v tem oziru ni bil na jasnem, kako naj se ravna glede svojih dolžnosti napram družini. (G. V. Čertkov). Tisto noč (18. junija) je prišla na svet najmlajša Tolstega hči Aleksandra. STRAfj 270. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. 7,septembra. — Šel sem iskat gob... Žena je šla za menoj, po svoji poti, ne! da hi vedela, kam jo pelje; da bi le moja pot ne bila. — Takšna je vse naše življenje! ' . 17, septembra. — Zjutraj razgovor. In nepričakovana jeza. Potem je stopila k meni ter me ioliko časa zbadala, dokler me ni spravila iz ravnovesja. Nič nisem rekel, ne napravil, toda težko mi je bilo pri srcu. Ona je odhitela ven v histeričnem razburjenju. Jaz za njo. Nepopisno potrt sem. ©©©©©© Na vojno. (Pavel GoI^.) Harmonika kroži pbskoSne bodimo veseli! Juhž! Zle slutnje, pošasti polnočne že plašijo hrabro srce. Harmonika kroži vesele, a fantje turobno pojo. Kaj, ljubicc, boste počele, kaj z vami, o mamice, bo? Harmonika gode turobno — Na svidenje, bratci? Bog ve-- Proklet, ki brezvestno in zlobno pogreznil je «vet v to gorje. ©©©©©© Pisma. (Anica Ć.) L Tebi, dragi, pišem pisma. Ti si vrgel iskro v mene, zdaj je plamen v duši moji... Daj mu,, dragi, daj mu hrane, da do neba k solncu plane, po njegove luči jasne... Ako ni bogastva v Tebi, ako ni toliko, dragi, da bi tja do soinca mogla, kar je v dusi zagorelo, daj mi morje, morje celo, da ta ogenj v meni vgasnel 11. V taki bogati minuti moja duša zasluti Tebe — in v Tebi začetek življenja! V solnčnih žarkih vzdrhti; samemu solncu luč in žarkom svetloba. — Z njimi hiti preko poljan v razkošni pomladni dan — in je še dan vesel, da je toliko bogastvo vjel, in je vesela na oknu roža, ko' jo svetlo razkošje poboža, in Go na beli poljani metulji življenja pijani, A moja duša. je solnce vsa in se sama več ne pozna. m. Davno je bilo, ko so se križala najina pota, S tajno silo se je vzbudilo življenje v meni tistega dne: tiho, da ga ni slišal zunaj nikdo, glasno, da je prevzelo mene vso. Strah me je —• — dragi — rcGnice, življenja, a srcu je pesem tvoja besedai In pesem je želja, je hrepenenje, molitev je, sreča in smeh, in pesem je jok in trpljenje brezup je in greh — in vendar je v duši pesem — življenje... Davno je bilo, ko so se srečale najine misli,,. A kakor v «an.'ah ves čas slišim Tvoj topli glas; pridi, zapoj pesem — življenje z menoj! i.kTNIK iv. ŽENSKI SVET stran 271. Intermezzo. (Marijana Kokaljeva.) I aliti te nisem hotel, oprosti mi,» je rekel Srdan, doktor filozofije, svoji prijateljici doktorici Zvoaimiri, Odkimala je, rekoč; «Ne žališ me... Trdi svoje! Ali moreš zato, da si drugih misli. Vsi vendar nismo eden in obratno». Govorila je mirno, vendar je občutil v vsem na-lahen drget. «Ona je močna», si je mislil. «S svojo voljo gre preko svoje strastne narave. In strastna je, ____ vidi se ji v nemirnih očeh, na črešnjevih ustnih». «Zakaj pa ravno tako mnogo žensk propade moralno?» je vprašal. «To me res zanima», «Propade, pade... toi so tako vodeni izrazi brezčutne in ozkosrčne inteligence. Ona izgubi samo voljo nad svojimi čuvstvi... in nesreča je tu!» «Kako je pa to, da izgubi voljo? Praviš, da je volja neupo^gljiva». Zardela je. «Ne pri vseh ženskah, le pri onih, ki so jo, negovale z zatajevanjem. In teh je malo, ker zahteva ta vzgc.ja veliko inteligenco in pa tudi popolno spoznanje dalekosežnih posledic...» «Ravno ženska naivnost je njen čar. Kaj bi si trla misli in solze za potem — živi enkrat in živi naj takrat, ko se nagne življenje k njej kakor skrivnostea cvet, ne da bi ga utrgala in raztrgala zato', da bi videla, ka, je v njem, ampak zato., da bi se ga veselila...» «Tvoj nazor. Ne pobijam ga. Glej, prijatelj, in če dekle zaide na tako solnčno pot lahkomiselnosti, katero si bil ravnokar očrtal - teda) se ml smili ker izgubi v enem trenutku sijaj nedotakljivosti! Ovela je roza, ce prehaja iz roke v roko-. Zadnji jo vrže prcč in potem zdihuje vsa blatna o preteklem, pa je prepozno. Bila je roža za svet, zdaj je roža samo za sebe... Če pa dekle premisli vsak korak - gre mirno in preračunl|ivo brez posebnih duševnih trpljenj mim« tolikih trenotaih sreč s pretresljivimi sencami. Ko^ se pa v starosti ozre nazaj, lahko reče s ponosom: «Mo) razum, moja volja, izklesala sta mi mimo in čisto starost, zdaj lahko umrem!» Žalostno je dejala zadnje besede. «Zvonimira, in to imenuješ življenje! Mimo sreče naj bežiš... Zašla si v sotesko prostovolinih bolesti!» - t «Bolesti, ne. Samozafajevanje je — in jaz hočem,, da sem trdna kakor jeklo. Čemu potem žalost nad neuresničenjem srčnih želja? Bol,e je, da jih tudi ni - in da je življenje - življenje razuma in volje, ne pa srca.» «Moderna žena, strašna si napram sebi! Zakaj naj zatreš poganke srčnih želja? V pomladi vse požene srčni sok v cvetenje. Samo ti, bodi STRAN 272.__ŽENSKI SVET LfTNIK tV. neplodna roža iz papirja. Nisi Ii vzrastla iz začaranega naročja matere? Menda te ni ustvarila roka tovarniškega delavca v mrtvem stroju!» Stopila sta v bukov gozdič. Same male zelene srčke je zibal jugec nad njima, okoli njiju. Spomladanski žafran je odtrgal kos neba in pckril z njim zemljo. Ščinkavčki so se oglašali radostno. Pomlad je bila, zgodnja in mila. «Ah, ko je pa življenje tako!» je rekla ona. «Vsak si ga dela sam!» «O ne... Ali sem jaz hotela, da ne verujem ne v Boga, ne v ljudi! Samo enkrat bi rada še pokleknila v tihotno cerkev in izmolila očenaš za svoijega ljubega! Pa ne morem, v meni je tako prazno!» Prijel jo je za roko in jo ustavil, Izzviti se mu je hotela. Stisnil jo je in primoral, da je obstala. Gledal jo je v oči. Izbegavala je njegovemu pogledu in šepetala: «Pusti me!» «Zvonimira, moje čudo! Na zunaj si trda, v besedah si trda, a v duši si ostala žena. Ne zastiraj sijaja solnca z zavesami svojeglavnih tesnoč in bledih principov... Bodi moja, solnčna luč... Zvonimira!» Oči so se ji napolnile s solzami; «Ne... ne...» «Nočeš?» in približal je svoja usia do njenih, da je čutila njegovo vročo, omamiljivo sapo. Poljubil jo je bil in izpustil. Trenutek je omahovala. Naslonila se je na drobno bukev in omahovala. «Zvonimira, moija sreča!» je dejal in stopil k njej, da bi jo poljubil .spet. Tedaj je pa zamahnila in ga udarila po licu. «Pardon, ne zamerite ta neprijetni iniermezzo, čisto pozabil sem bil, da ste emancipirana žena!» Počasi se je obrnil, da bi odšel. «Čeniu gostole ptice, čemu cvele pomlad, ko pa je duša oropana za najvišje stvarstvo na zemlji — ženo!» Jokal bi bil najraje kakor otrok. Šušteli so srčkasti listi na bukvah,.. «SrdanI» je bolestno zaihtela Zvonimira, Čul je. Toplo in bolestno mu je privrelo do srca. «Srdan, odpusti mi, nisem te vredna!» Obupno je vila roki. Videl jo je vso lepo in skesano. «Zvonimira...!» in poljubil jo je na drhteča usta, ®®®@®® Danes nima človek ne volje ne časa, da bi se poglobil vase. Tisoč stvari ima, pri katerih se mudi od jutra do večera; ali za svojo ženo, svoj'o deco, svojo dušo nima časa! Ellen Key. j^ETNIK IV.__ŽENSKI SVET_STRAr 307. Honorar. (t Srečko Kosovel.) Kaj, če je lep! Honorarji No, reci, ni lepa ločajka? so vendar poglavitna stvar! Kam, kam bi poet do višav? Hladno se nasmcješ prevari, Tvoje višave so bajka, pa zapraviš la bedni denar. in bajka je tvoja ljubav, Zdaj taka bo moja maksima: da več ne bom v bajkah lagal... Ni res li— kdor ima, ta ima!? — Točajko si bodem izbral. Prešernova sodba o ženi. (Manica Komanova.) S pokojno dr. Prešernovo hčerjo Ernestino Jelovškovo sva si bili dobri prijateljici. Zlasti zadnje mesece, ko je bila stalno priklenjena na posteljo, sem se čestokrat mudila pri njej. To je dalo raznim česlilcem Prešerna povod, da so se osebno in pismeno obračali name s prošnjo, naj jim dam kake tozadevne zanimive podatke, ki sem jih črpala iz pripovedovanja njegove hčere. Vsem tem cenjenim prosilcem nisem mogla ustreči bogvekaj, kajti skoro vse, kar sem čula od pokojnice, je ta svoj čas objavila v svojih «Spominih». Res je, da čimbolj je šlo njeno življenje h koncu, tembolj gostobesedna je postajala, toda uvidela sem, da s teiesom vzporedno hira tudi njen duh. Kar mi je n. pr. zaupala danes, to je jutri nevede in nehote zanikala ter se tako čestokrat zapletla v razna protislovja. Poznala sem jo dobro, zato sem skoro vedno uganila, kaj je istina in kaj le plod njene bolne domišljije. Dogodek pa, ki ga podajam v naslednjih vrsticah, je brez-dvomno resničen, kajti pravila mi ga je večkrat in vedno neizpremenjenega. V njem vidimo, kako visoko je cenil Prešeren ženo kot gospodinjo. •iVeste, to je bilo takole!» (ta stavek je bil običajni Ernestinin uvod) iMojo mater je vedno vznemirjala mise,', da je moj oče vsled tega ne bo poročil, ker je priprosta, neuka ženska in Prešerna v ničemer niti malo ne dosega. Pri neki priliki jo je pa radi tega tako lepo zavrnil, kakor je znal storiti to le on, moj oče. Spominjam se tako, kot bi bilo danes. Mati je šivala, oče je sedel njej nasproti, jaz, malo dekletce, pa sem imela glavo naslonjeno na njegovih kohnih. Oba sta bila dobro razpoložena. Govorila sta o njiju poroki. Oče je rekel, da radi heraških gmotnih razmer za enkrat žal še ni misliti na to. In tedaj je vzkliknila mati: «Poznam te! Saj vem, zakaj odlašaš.» «No, zakaj?» se je vznevoljil oče. «Zato, ker veš, da sem premalo učena zate.» «Že spet ta stara pesem. Nehaj enkrat o tisti učenosti! Sit sem že tega.» «Ha, ti bi torej ne maral učene žene?» «Takšne že ne, kakor si jo zamišljaš ti!» «Kakšno pa?» Tedaj se je oče dvignil s stola, stopii k materi, prijel jo za ramo in dejal svečano in s povdarkom: «Ana, največja in najpotrebnejša ženska učenost je: biti dobra, razumna in varčna gospodinja. Čemu mi bo žena, ki je študirala magari več kakor jaz, ko pa niti nesiimega močnika skuhati ne zna. Sicer pa žene, ki nimajo zmisla za gospodinjstvo, navadno tudi niso dobre žene, niti dobre matere, torej nesreča za vso družino!» «Odslej je bila moja mati v tem oziru popolnoma pomirjena. Jaz pa sem še danes trdno prepričana», — tako je vedno končala Ernestina — «da bi jo bil moj oče brez oklevanja poročil, da mu niso tega onemogočale mizerne gmotne razmere.» strafj 274._. ženski svet_letnik iv. SLOVANSKE UMETNICE. IDA PREGARC-KAVČIČEVA. Vzrastla /e takorekoč v prečudni deželi. V tisti večni deželi, kjer rastejo in se rušijo sproti vsi raiiični svetom; kjer z roko objameš obenem zemljo in nebo, kjer gredo mimo tebe, ko hip, vekovi; kjer večno, v letu in zimi, cveto rože, nageljni, vijolice in hijacinte. In v tej bizarni deželi je njeno življenje: v gradovih in bajtah, v vodi in na nebu, v začaranih rupah, v zakletih votlinah in čarobnih vrtovih; v vseh svetovih bogastva in blagostanja, revščine in bede. Ta je vzrastla. V deželi lanfastičnih bajk in najbolj krute realnosti. Vzrastla je v teatru. Že kot majčkeno kratkokrilo dekletce je posečala z mamico otroške igre. In še kot tako, majčkeno kratkokrilo dekletce, se je leta devetstotrinajstega pogumno vpisala v Dragutinovičevo dramatično šolo v Trstu. Pokojni Leon Dragutinovič, pravi, pristni teaterski človek in dobra duša, sedi sključen in vpisuje po vrsti v notes celo armado mladih teaterskih kandidatov. — ^Kako ti je ime?« — «Ida Kavčič!» . ' — , so vprašale druge j^o daljšem bajk in pravljic. Žena je zrla nanj z brez- odmoru. «Moz Je prišel pred kadija m je bil mejnim občudovanjem in z neskončno lju- o°s.oien, da mora dati očetu umrle zene -beznijo mu je bila udana. Imela je otroka, s''" velblode kot odškodnino.» ki pa ji je umrl v nežni mladosti. Živela Drzen polet ameriške letalke. Pred sta sama in dobro jima je uspevalo gospo- kratkim so v Newyorku imeli priliko opa-darstvo in vinoreja. Nekega dne pa je zovati nastopni zanimivi prizor: prišel mož po krajši odsotnosti domov in ji Majhen, rumeno pobarvan dvokrovnik, ki je sporočil svoj sklep, da se znova poroči, je krožil okoli kipa «Svobode» na Bedloes t. i. da pripelje v hišo še drugo ženo. Island, se je drzno vzpel kvišku, se spustil STRAfj 284. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. v globino in smuknil skozi srednji lok to še danes, ko islišijo ljudje toliko svaril, brooklynskega mosta; nato se je zopet dvig- čitajo jih po listih, po cerkvah, po vlakih-nil in ponovil svojo umetnijo pod manha- Vse nič ne pomaga! thanskim mostom, odkoder je izginil proti Navadno je pljuvanje le grda navada. Kdor Mineoli. pa res mora pljuniti, naj napravi to v plju- Tam se je izkazalo, kdo je bil smeli le- valnik; če. ga ni, pa v svoj robec, čeprav je talec. Letalo je vodila Viola Gentry, o ka- tudi to neokusno. Pljuvalniki naj bodo por-teri govore, da je dobila že pred sedmimi celanasti ali pločevinasti in emajlirani, ker leti kot šestnajstletno dekle letalsko licenco se najlepše čistijo, V njih naj bo voda, a ne na pacifični obali. S tem poletom je kot pesek ali žaganje, kakor je skoro povsod na-prva dokazala, kaj zmore tudi ženski sgol vada. Pljunek je namreč nevaren tudi, če na tem polju. je suh. S prahom in peskom pride posušen Po uspeli vožnji je prišla na dan vsa izmeček v zrak in drugi ga vdihavajo. Vodo zgodovina pogumne «Vijolice». Viola Gentry je treba premeniti vsak dan ali celo več kof je služila v Newyorku najprej za blagajni- enkrat. Vsakokrat se mora razkužiti, to je čarko v neki restavraciji, kjer je sicer mar- priliti par kapljic kake razkuževalne teko-Ijivo delala, a se veselila le, kadar se je čine, na pr. lizola. ljubek gost zagledal v njene zasanjane oči. Oni, ki so bolni na pljučih, ki imajo od-Nekoč pa je prišel v restavracijo pilot prto tuberkulozo, morajo pa nositi pri sebi A. L. Capperton v svoji letalski uniformi, zaprte pl)uvalnike v obliki posebne istekle-Seveda se je zgodilo samo po sebi, da sta niCke, v kateri je voda. Edino na ta način letalec in blagajničarka jela govoriti o le- ni njih pljuvanje in izkašljevanje nevarno talstvu. Mladi letalec je povabil gocpo- okolici. dično na svoje letalo. Rada mu je sledila, in Dekleta po kmetih, morda ve najlažje pre-omenjeni polet gospodične je dokazal, da prečite pljuvanje! Ali se vam ne studi, ko • mu ni sledila zaman. Viola Gentry je sedaj komaj poribate tla, pa že pridejo moški in izvežbana letalka, koje polete spremlja ob- vam popljujejo. Ribajte tla vsako soboto in čiiistvo z velikim zanimanjem. prepovejte domačim in sosedom, naj ne plju- Skoro gotovo ne bodo hotele za njo za- jejo. Če boste to večkrat zahtevale in se je-ostajati evropske tovarišice, ki doslej temu žile, bo gotovo pomagalo. Naj se vam le po-sportu niso bile posebno naklonjene. smehujejo ispočetka, saj ne zahtevate nič ne- Odvetnice in šminka. V Parizu je že okoli spametnega ali nečimernega. Sčasoma boste 140 odvetnic, ki so vpisane v odvetniški re- že zmagale in imele boste čedno hišo in gister in ki imajo nad glavo posla, da ustre- zdravo. žejo občinstvu, predvsem seveda ženskemu. Čc teče kri iz nosa, je treba devati na til-Pravtako zaposlen je predstojnik odvetniške nik mrzle obkladkc, držati glavo pokonci in zbornice, ki mora vedno nastopati proti mirno dihati z odprtimi usti. Biti «lahkomiselnim toaletam» odvetnic, ki po moraš popolnoma mirna. V težjem slučaju njegovem mnenju^ niso v «nikakem razmerju je dobro noslanje z galunom. Ako je treba z dostojanstvom justice». Tako je n. pr. od- zdravnika, vbrizga navadno kako snov, ki vetniška zbornica pooblastila posebno stiska žile. nravno čuUčega in nepodkupljivega odvet- Večkratno krvavenje iz nosa je znamenje mka Canchy)aj da dame, ki pozabl]a)o na slabokrvnosti, obistnih ali srčnih bolezni, na-sv0)0i cast, primerno opominja m tudi ka- pake v žilah. Najrajše teče kri otrokom v znuie, ce se mu zdi potrebno. Zato vidimo Jobi pubertete, to je med 12 in 16 letom, v panski lusticm palači često če,3titega- sta- ko se otrok razvija v lanta ali dekle, rejsega go«poda v odvetniški kuti, ki ustav- Ija mlado damo, hiteČo v razpravno dvo- I/flHTNlA rano,, in jo nagovarja, naj mu sledi v toa- iMJnilNJrt letne prostore, da si zmije z obraza puder in Prav dober jabolčni štrudelj. Ugneti testo šminko, — Prepoved nošnje kratkih las pa iz moke, 1 rumenjaka. 1 žlice masti, malo je senatni svet zavrgel. soli in mleka in nekoliko sladkorja. Vmea ------ugneti še nekaj ocvirkov, katere moraš pa HIGIJENA. P^^^ drobno sesekljati. Hitro ugnetaj, nato pa razvaljaj srednje debelo. Pri valjanju daj Pljuvalmki. Pljunki imajo v sebi vedno testu obliko Četverokotnika, ki naj bo še bolezenßke kali. Zato nikoli ne priporočimo enkrat tako velik kakor dno pekača, v ka-dovolj opreznosti pri pljuvanju zlasti onim, terem boš pekla štrudelj. Ta mlinec položi v ki so bolni, ^ namazan pekač tako, da ga gleda še polovi- Po deželi imajo še vedno zlo navado, da ca ven. Na njega potresi jabolka, ki morajo pljuvajo vsevprek: po veži, po sobi, okoli biti že prej zrezana na lističe in oslajena. hiše, okoli klopi, kjer se po tleh igrajo Prav okusno bo, če potreseš med jabolka otroci. Nekateri pljujejo kakor za stavo, po- malo rozin, cimeta in limonove lupine. Posebno oni, ki čika;o!'Žalostno je, da se godi tem pa pokrij z ootalo polovico testa tako, j^etnik IV. ženski svet strar 285. kakor bi zaprla knjigo. Ob robovih stisni telečjega) in istotako sesekljano srednje de- testo, da ne bo uhajal sok. Po vrhu pomaži belo čebulo. Za to vzemi 1 žlico masti in z jajcem. Ko je pečeno, ga še s sladkorjem 1 žlico masla. Ko je meso zarumenelo, in potresi. Meni je ta štrudelj bolj všeČ kakor seveda tudi čebula, osoli, prideni malo po- z drobtinami. Ker je testo krhko, se kar pra, malo nastrganega muškatovega oreha drobi v ustih, ocvirki pa dajo še posebno ter sesekljano vejico majarona. Prilij nato dober okus. Z maslom pa ni dober, je boljši nekoliko juhe ali vode, v kateri isi raztopila z mastjo. Pečen pa naj bo pol ure pred žličico paradižnikove mezge, in vlij na vse obedom, da se jabolka ohlade. Razreži ga to še srednje velik kozarec vina in kozarec na velike podolgaste kose. mleka ter prideni, ako imaš še dobro žlico Buče kot kompot. Olupi mlade zrele bu- "^f^trganega sira (parmezana) Vse skupaj ee. Zrele so takrat, ko iih lahko z nohtom pokuhaj, potem P«tlac, sok skoz: zarežeš. Odstrani seme in vse, kar je meh- «dilo da ostane na n,em_ sama gosea kega v sredi, pa jih razreži na rezine, tako ■>; enakomerno za 1 prst debele. Iz teh pa izreži različne P° s. ga prel ze razvd)ala m po- eblike. srSke, zvezdiee, hlebčke, trikotni- sula z drobtmami Nato zvi, testo v strukel,. kc. Lahko režeš s tistimi obročki, ki jih pnvzd.gu, polagoma testo ter imaš za kekse in piškote. Tako narezane s. pomag^ pri tem z nožem, ako se le testo buče operi, jih deni v lončeno posodo in spn|elo. Ko ,e vse lepo zvito, zvrni pola- polii s kisom in vodo. V tem naj bodo 3 dni, žoma v podloženi m trikotno upognjeni ostati morajo lepo bele. Vsak dan daj dru- Prt'c. da pnde testo na daljšo stranico, go vodo in kis (pol jesiha, pol vode). Četrti ter počasi obračal štrukelj, da se ovije z dan si zopet napravi tako svežo zmes iz zgornjo polovico prtlča, potem pa oviješ jesiha in vode, prevri jo in kuhaj v njej okoh še spodnjo poWlco. Oba konca zvezi buče toliko časa, da bodo lepo kristalno skupaj ter položi zaokroženo v vrelo m prozorne. Potem jih polahko jemlji ven in osoljeno vodo. Pazi, da je koza dovolj ve- odccdi na rešetu. Nato jih naloži v kozarec, lika, Vreti mora dobre 'A ure. Ko je ku- deni vmes koščke celega cimeta, klinčka, hano, zvrni štrukelj na ploh, najlažje je, ako limonovih olupkov in soka, polij nazadnje odcediš vodo, ko je še štrukelj v kozi. Ko- z gosto sladkorno vodo in zaveži. (Sladkor žica mora biti pri tem pokrita. Ko si odlila kuhaj prej na vodi tako dolgo, da se lepo vodo, odvezi konca prtiča, primi ju, vzemi gosto povleče od žlice). štrukelj s prtičem polagoma ven ter ga po- c,- „ , 1 , • 1 1 D stavi na ploh. Polagoma odviješ prtič in 'ranr'slivi^kf :lralrhöl£'v'zfmi ^azbeli 1-2 žlici masla z, drobtinami ter cele češolje, dobro jih obriši in jim poreži Pohj s tem strukel,, dobro je, da ga pre, peclje globoko pri kožici in jih polagaj v POJfJ^^f f parmezanskim sirom, vreli sladkornino z veliko penarico (l^nji- kose, katere pustis do často zajemačo), da prevro. Ko se napno, jih servlran|a skupaj. Odcejeni sok serviraj po-vzemi ven s penarico, da odtaka sladkor- f®"?!). \ ^ nj™ vsak polije posamezne nina, ter jih naloži v velik kozarec. Pazi, koscke, Pn iservlranju nudi se nastrganega da se ne prekuhajo, samo prevri jih, ker (nanbanega) parmezana da si |a vsak se morajo priti v kozarec še cele in trde. Ko posebej nasuje na svoj krožnik. Jed je prav tako -Bse češpije zaporedoma pokuhaš in okusna m tečna. ^ razložiš v kozarec, jih poli, nazadnje še z Gresovi cmoki kot mesna priloga. Skuhaj ohlajeno sladkornino ter nalij navrh še za iz dveh decilitrov mleka in enega decilitra 2 prsta alkohola ali slivovke. Alkohol osta- pšeničnega gresa ter malo soli mešanico in ne povrhu tudi še potem, ko boš sad je- jo ohladi. Premešaj dobro 7 dek surovega mala iz kozarca, in varuje kompot, da se ne masla, dve celi jajci in dve zemlji, kojima si pokvari, čeprav je načeto. Pozimi lahko skorjo zribala, sredico pa zrezala v male naoraviš češpljeve cmoke, ki so prav tako kocke. Vse to zmešaj zopet z gresovim moč-dobri, kakor če bi bili iz svežih sliv. nikom. Osoli še enkrat. Zdaj namaži Krompiriev štrukelj z mesnim nadevom, snažno belo cunjo z maslom, daj testo v cu-Sliuhaj t kg odbranega krompirja, olupi ga njo in zaveži cmok, Kuba; ga eno uro v ter zvaljaj ali steri kakor za krompirjeve vreli, malo osoljeni vodi, Skuhanega odvezi, cmoke, Umesi krompir s V, k^ moke, 1 jaj- z drobtinicami in toplim maslom zabeli in i-üin, 7ii oreh velikim koščkom maisla ter serviraj posebej na krožniku k mesu, Po-prideni nekoliko soH, Razvaljaj zmes za me- sebno fino k mesu in omaki s smetano. Za zin.-c debelo, V ponvici zarumeni v razbe- večjo množino 'judi večjo količino, vsak liencm maslu 2—3 žlici krušnih drobtinic in cmok pa posebej v cunjo, jih enakomerno potresi po razvaljanem testu. Pikantni makaroni. 5 dkg surovega masla, Še ko se krompir kuha, zarumeni v kozi 3 rumenjaki, 3 osnažene sardele, malo ma-M kg dobro sesekljanega mesa (govejega ali jarona, popra, Ys 1 sladke smetane, od 5 be- strafj 286. . ženski svet letnik IV. Iiakov sneg 14 dek nasekljane šunke ali ženo na deskah. Nagnito sadje nameči v sod suhega mesa, vse dobro premešano, k temu za iesih. Ako hočeš dali sadju prav fin duh, kuhane makarone, potrošene s parmeza- ga naloži pred rabo par dni v skalijo in vmes nom_ y,3e_ to premešano speci v namazani nastelji bezgovega cvetja, posodi. Namazi posodo z mastjo. Ne peci v ' • .. i- , dolgo, a spodaj se mora narediti skorja, ki K-romp.r m repa se najboljše ohrani na je malo zarumenela. P e s k u. Zemlja namreč preveč vsrkava vla- - 1 1 • ( --1 ,1 ir . X . 1 sadeža, zato repa puhne in ni več užit- r „ f i- ■ M boliäi pesek tudi za krompir, lajca m ,im primeša, pecivm prašek. Nato j.h z^jj^ „j spravljati v klet pred koncem U fr'-""-'*®-'^''''', '"i ' '"'■"T "ktobra. Rado greni Pazi, da ne b^kle" maslom (10 dek, ce :mas pa kuhano maslo, __-i j • • i ■ , ,'V lahko malo manj) in pol palčiće vanilije. Te- I'" P^koduje m kvan vsak sadež, mu dodaj še pol kilograma lepo presejane U Perju, puhu m pernicah. Najfinejše perje suhe moke in žlico sladke smetane. Dobro pcrnice je labudji puh. Ni pa dobro mc- ugnetaj, potem pa razreži razne oblike, in Perje od več ptičev, zlajli ne peci na namazanem plohu. Pecivni prašek Sosjega m račjega. Račje perje se mora, je dobro umešati takoj med jajca, drugače '' svaljka v pernici, popariti in ima testo rado mehurčke. nekohko prekuhati v vodi, v kateri je malo GiaUttini (rumenčki). 10 dkg fine (najdrob- apna. Potem se z mrzlo vodo izpere. nejše) koruzne moke, 5 dkg bele moke, 5 dkg ^ako se posuši m je posebno lahko, elastic- svežega masla, 2 jajci, "i 1 mleka, 10 dkg zaje,nanje sladkorne sipe ter K pecivnega praška dobrS ""I''';. , ■■ . ■ zmešaj, raztegni na namazan pekač in peci , i""" ''/j notranji strani z mi- dobre pol ure Ko je pečeno, razreži v ena- ■ prodiranje komerne rezine, katere razvrstiš na pod- P,"'^ N^lboljse sredstvo ,e, stavek in dobro posuješ s sladkorno sip"^. " raztopiš vosek v natronovem ali kal,je- ^ ^ vem lugu ali v milnlcnem lugu, doliješ vrele vode in v tem prekuhaš pernico, jo počasi GOSPODINT^TUO ohladiš in obesiš, da se presuši. Ko visi, jo wi-'liljo I vv/. pridno obračaj, da se voščena milnica ena- Enolen kruh v Kaliji komerno po vsej tkanini usuši. Suho Kralj Vikior Emanuel je podpisal dekret P°l. v mrzlo vodo, v ka- ministrskega predsednika Mussolinija o iz- f.^fopJ^l Prav malo zveplene kisline delovanju kruha. Nova naredba slopi v ve- ^„j;" " M "i'"' >!"' Ijavo s I. septembrom. Od tega dne dalje se ° " ' - sme prodajati le kruh v hlebčkih po 200 gra- P^lt '' P ' mov. Pečen mora biti iz moke, ki je po ,spe- K J navoddu bo permea cifični teži žita zmleta 80 do 85%. Strogo "1 neprodirna. prepovedana je peka belega kruha in porL P"" P'' T ba bele moke zk slaščice Dovoljeno je le - '^P"*' izdelovanje suhih biSkotov iz krušne moke. "'ff Z"'''- S»? vosek pa na- c J. . C J. 1 • . , redi pernico trdo, sumeco m perje še pro- Sadje za zimo. Sadje obira, z dreves po dira. Perje diši le v slučaju, da je preveč solncnem vzhodu, nikdar pa opoldne a i še skopa gospodinja zmešala mastno perje z poznele. Vsak sad mora imeti pecel). Polaga, dobrim in je s tem povzročila v pernici za-sadje v košaro m ne v vrečo. Če je sadje lego moljev tako visoko, da ga ne dosežeš s škarjami, Pa tudi ' če živim ptičem perje puliš, ime, pod drevesom kupe slame, da se pri smrdi rado, posebno gosje, če nisi perja klateniu , ne otolce. Obrano sad,e (,aboIka, preje dobro presušila, preden si nabasala hruške) imej 4 do 6 dni v kaki sobi lepo pernico. Vlažnost stanovanja, potenje bol-zlozeno na kupu m pokrito s plahtami. Tako nika, nezadostno zračenje so vzroki, ki tudi se izloči vsa rosa in ne bodo gmli. Tudi dajo duh perju in puhu, ki ima lastnost, da začne ze v teh dneh vsako jabolko gmti, ki vlažnost nase potega. Zato le mnogo zrači m dobro za zimo.^ Ostalo sadje lepo obriši, ,sobo in posteljo, pernico pa pridno suši na zavij v svilen papir ah v mehek papir, na- peči ali na solncu trosi v sod peska, in med pesek nalagaj Blazine in pernice, v katerih je perje od posamič jabolka. Zadnja plast ,e pesek. Sod kuretine, snažimo tako, da perje namočimo ali zabo, postavi v suho klet in se bo sadje v čisti apneni vodi. S tem perje razkužimo ohranilo vse leto sveze Sod na, bo post.iv- in mu vzamemo tudi ves duh. To je najte-l,en_na^ visocini. Na,bol,ša klet le ona, kjer meljitejše snaženje. Perje mora biti tri dni v imas vino, pivo, mošt, sploh suha, zračna vodi, treba ga je obračati in potem izplak-klet, Ce sad a ne naložiš tako, ga imej par niti in na zelo vročem solncu presušiti. Iz-tednov, preden ga preneseš v klet, v kaki plakne se tako, da se voda odcedi in do-sobi ali shrambi ali vezi, a ne čez 4 tedne, liva druga. Apnena voda pa tudi smrdi bol-sicer se preveč izsuši. \ kleti naj bo polo- ham da beže na vse kraje. LETNIK iv. ženski svet_^_STRAN 287, Astralian je rusko mesto ob Kaspiškcra Srebro snažiš; Žlico aH kar je že operi naj- morju ob izlivu Volge- Astralian se pa ime- prej v topli vodi, da se mast in nesnaga od- nuje tudi koža, ki se prodaja za našitke pri lepi. Malo milnice lepo očisti srebro, pote-m ovratnikih, zapestnicah, pa tudi ze cele ko- pa še usnje, mokra goba, kol prašek za žuhe. Seveda je pravi aslrahan silno drag, blesk pa alabastrova moka. Alabaster pre- in kar vidimo na cesti sličnega, je povečini žgi na žerjavici ali na plošči, da se zdrobi le ponarejeno. Astrahanski koži' je podoben v prah. Prah uporabiš suh ali moker. Naj- tudi karakul; iz ponarejenega karaküla so boljše to delaš s prstom, ker so žličke m bile včasih v modi otroške zimiske suknjice, podobne stvari zelo občutljive, Ščetka je Pravi astrahan in karakul se dobivata od preostra. Naposled še naredi blesk z usnjato mladih jagnjet, katera goje Kirgizi po Buhaf- krpo, in z belo platneno cunjo, ki povzame ski stepi vzhodno od Kaspiškega jezera. Pa- še vse do praška; tako je žlička osnažena, stirji ubijejo ovco par dni prej, predno bi se ," obravila. Se nerojenemu jančku oderejo J2 NASE SKRIDIE. kožo, katero ustroje in dobe tako dragoceni , , . ^^t j , , \ astrahan. Starejše ovce dajo seveda tudi ko- Makedonci. (Nadaljevanje.) žuh, ali ta ima debelejšo volno in se rabi T o p i I i n j a. Prvega marca po pravo- večinoma za preproge pri posteljah, pri mi- slavnem koledarju, po našem 14. marca, se zah itd. začenja pomlad, V tem času vale kokoši, Pred vojno so bili največji sejmi za ko- z^'o ga imenujejo Makedonci topilinja. žuhe v Nižnjem Novgorodu, kamor so pri- Polodrasli otroci gredo s trskami v žepu m hajali prekupovalci iz vsega sveta. Vsled v predpasnikih od hiše do hiše vosclt dober sovjetskega preobrata je seveda tudi ta trgo- začetek porajajoče se pomladi. V vsaki hisi vina močno trpela; pomanjkanje kožuhov vržejo na ognjišče nekoliko trsak, kar znaci pa so občutili posebno v Leipzigu na Nem- dober rod perutnini, S seboj nosijo otroci škem, kjer je tudi znano tržišče za kožuhe, sito ter ga po prvem pozdravu zakotrl|ajo Zato so Nemci poizkušali, da bi doma redili po sobi. Pade li sito na hrbet, znači, da bode take ovce in so v ta namen napravili veli- več kokoši. Ako pade z doom navzgor, kansko ovčarno v vzhodni Prusiji Toda do- znači, da bode več petelinov, ta poset vel)a sedanji uspehi so bili še nepovoljni. Tudi v v prvi vrsti mladim zaročencem m novopo- Belgiji so poizkusili z rejo kirgiških ovac, ročenim parom. Tu se nanaša voscilo tudi V to svrho ISO pripeljali čredo buharske ka- na dober porod. Otrokom dajo slaščic, jabolk, rakülske drobnice v neko peščeno in malo kostanja in orehov. rodovitno pokrajino, ki je nekako podobna Lazarjev dan pri Makedoncih, pri stepam. Toda tudi tu se jim ni posrečilo, ker Srbih Vrbica, a po našem bi se reklo je drugačno podnebje. Buharski stepni mraz Cvetna nedelja. Ta dan se otroci oblečejo v je res hud, toda suh, po Belgiji in Prusiji belo. dekletca predstavljajo neveste, hodijo pa je mnogo vlage, zato tudi drobnica tu od hiše do hiše prepevajoč pesmi. Ako je v drugače uspeva kakor po stepah. l"ši več deklet ali sinov, pojejo to pesem: Okvirji pri oknih sčasoma razpadejo, Ima majka mila sina, ker jim škodujeta solnce in dež. Mizarski " Ža pustat u sveta gora, strokovnjaki trdijo, da se okvirji ohranijo da ucl bela knjiga, nepoškodovani, če jih namažemo vsako leto Bela knjiga, crno pismo, ■s kuhanim lanenim oljem. Pri tem pa je (Mati je poslala enega izmed sinov v Sveto treba paziti, da ne kane kaka kapljica na goro, da se nauči pisati in čitati. Sveta gora šipo. Najbolje je, da namažemo okvir s prav se imenuje Hilendarski samostan, sedaj v malo ozko ščetko, potem pa dobro drgnemo grški Makedoniji. Imenuje se po planinskem s flanelasto krpico. vrhu nad ogromnim samostanom. Samostan r,.,, J . . ,.,.1 , 1 , 1' 1 . Ä je bil nekdaj celo mesto z osem tisoč nie- Clhndri pn svetiljkah kaj radi pokajo Če ^^ pa vselej, predno prižgemo, prav na ahno j „ajslikovitejšo stavbo med vsemi, Hi- dihnemo v ci inder, se nekako utrdi m lahko jjilendar je velikega pomena od za- traja leta m leta. srednjega veka dalje, ker se je od tu Steklenice čisti z lugom, s sodo, z žaga- gj^ia kultura po vsem Balkanu. Koncem njem, s pepelom, jajčnimi lupinami, nežga- sedemnajstega veka so imeli Srbi v Hilen- nim apnom, peskom, s pivnikom, ki popije j^ju „ajživahnejše književno središče. Poleg mastno olje, s soljo, s salmijakom, s suho j^gj je tudi mnogo drugih samostanov, ka- zemljo, z jesihom in tudi s kislim zeljem, jeri so dali srbski in bolgarski književnosti Medene (mesingaste) posode lepo očistiš več starih cerkvenih in posvetnih zgodovi- z mešanico krede, žvepla in jesiha. Pa tudi narjev in pisateljev. Pisali so v starosloven- razpadlo apno, prežgane ovčje kosti, opeka, skem jeziku skoro po vseh samostanih, kajti vse stolčeno v prah in z oljem zmešano, takrat ni bilo ne srbske ne bolgarske Ma- lepo osuši medenino. Dobro je tudi zmleto kedonije. — O tem bom govorila obširneje brezovo oglje z vodo zmešano. na drugem mestu.) strafj 288. . ŽENSKI SVET letnik iv. Fantu pojejo šej Za junaka srailjanice, ismilj ti na oko podgore, nad očite, nad vešdite, Lazare, Lazare. Dosta stojiš neženato, smisli kogo, oženi se, Lazare, Lazare. Na Velik den svrši se, (na Veliko noč zaroči se), na Djurdjev den oženi se, Lazare, Lazare. Dekletu pa; Devojka mi dvore metit, sa metla čebriliova, sa lopata borova, če ni dojdet strojnici. Lazare, Lazare, Lazare, Lazare. Lazare, Lazare. Lazare, Lazare. (Pometa z metlo iz dišeče mete, z borovo lopato odnaša smeti, ker pridejo isnubaČi.) Druga varijacija: Stani, Stanke, stani, dušo, dvorove da metis, dvorove da metis, će ti dojdet strojnici, če ti dojdet strojnici, stro'nici - Skopljanci (ali: Ohridčani i. p.) (Smiljanice so rumene drobne cvetke. Imajo zelo lep duh, podobne so žvenikel-cam, katere rastejo ob stenah pri morju, a najlepše sem našla v Orliški dragi pri Sežani. Smiljanice se razlikujejo od naših žve-nikelc v tem, da se ne suše.) Ako sreča povorka ženo, ki je brez otrok, ii pojo: Rod rodila jabuka, lešnika, tri crvena jabuka. Tuk ne bila jabuka, bila tri zlatna detinja, V Makedoniji sc smatra za veliko nesrečo, ako nima žena otrok, zato tudi ta pesem posmehljivo želi nerodovitni ženi poroda. Kakor leska in jablana čudežno roditi dober sad, tako naj se tudi nje Bog usmili ter ji podari plodnost. Mislijo, da se je kdo v hiši hudo pregrešil in zato pa Bog kaznuje hišo s tem, da je vzel plodovitnost eni njihovih žen. Otročaji z vrbovimi vejami pojo to pesem malo iz porogljivosti, malo iz usmiljenja, tako da jim ne ubeži dober dar, (Taka žena roma po v.seh mogočih samostanih in išče zdravila svoji nesreči ter izpolnjuje včasih najsurovejša navodila različnih bab, vedežcvalk in zdravnic. Strogo se drži posta, in ob vsaki priliki ter kjer le more, dela dobra dela, da bi preprosila Boga). Post in Velika noč; Na pepel-nično sredo gredo Makedonci drug drugega prosit oproščenja za vse zamere med letom. Tu ise poravna marsikak spor. Nikjer se ne drži svet posta tako natančno in strogo kakor v Makedoniji. Ves veliki post ne pokusi makedonski kmetič in sploh cela družina, pa bilo to v mestu ali na deželi, nikake maščobe: ne masti, ne olja, mleka, jajca, rib, mesa ter nobene jedi, katera bi mogla imeti i3amo malo masti. Ves post jedo samo ližol, slan in na vodi kuhan, papriko , in kruh. Na veliki petek mlado in staro nič ne je razen požirka črne kave Sploh je ves veliki teden silno strogo glede posta, Na veliko soboto kuhajo in barvajo jajca, tu pa tam delajo stare okraske. Na Veliki den (na Veliko noč) zjutraj blagoslovi duhovnik vioe jedi. V navadi je, da si prijatelji, fantje in dekleta darujejo pirhe, Popoldne nosijo lupine po njivah in vinograd h, ; po livadah in gozdičih, da bo dobro obrodilo, Imajo vero, da lupine varujejo pred kačami in drugimi škodljivci. Lupine potrosijo tudi ob vseh gospodarskih poslopjih, Rusa sreda je krajevni običaj v Strugi in okolici. Ta sreda je kmalu po Veliki noči sredi maja. Eno najlepših deklic, štirinajst ali petnajst let staro, oblečejo v belo obleko in jo okitijo s cvetjem in mladim zelenjem, Z njo gre še nekoliko deklet od hiše do hiše z godbo ali bobnom. Hišna gospodinja jo hiti kropit z vodo, kar znači, da bo pomladi in poleti dovolj dežja. Dekle se imenuje O j 1 u 1 i, kar bi se po našem reklo: Tralala, Dekle predstavlja pomlad, njeno mlado spremstvo pa znači njene mlade dneve. Kadar gre Ojluli skozi vas, jo vsak škropi. Lepo je videti, kako teče star kmetic v hišo ali k potoku po vode, da ne zamudi poškropiti pomlad. Sploh pravijo, da je treba škropiti vsako dekle, ker mladenka .predstavlja pomlad, Djurdjev dan, po naše Zeleni Jurij, nima tako bogatih običajev kot pri Srbih, V Makedoniji je navada, da se ta dan ljudje merijo, a otroci se zibljejo-na zelenih vejah, mlado in staro sezuje opanke in hodijo bosi. (Dalje prih.) Mara Husova. Kolektivno umetnostno razstavo priredita v Jakopičevem paviljoiui v Ljubljani v dneh od 29. avgusta do äl. septembra 1926. Srečka MagoliCa st. in mL (oče in sin). Kakor posnamemo iz elegantno opremljenega seznama slik, bo obsegala razstava 'ZVt pokrajinskih oljnatih slik iz Slovenije, zlasti iz okolice ljubljanske. Magolič starejši nam je že davno znan in občinstvu priljubljen pokra-jinar. Tudi mlajšega poznamo iz pr edvojnih razstav v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure neprekinjeno. g □ □ □ □ "OTROŠKO PERILO" Navodila za krojenje, šivanje vezenje, vsakovrstnega perila, za otroke od dojenčka - do 14. leta. Knjižica je bogato Ilustrirana, ima 2 prilogi z 26 različnimi kroji in mnogimi risbami za vezenje. Naroča se pri Upravi „ -en Tsalie koo- T L hurence t. pristen istrski tropinovec, hraiki bri- ^ ^ njevec, in kranjski slivovec. — Lastni izdelki: ^ ^ Sumeča vin«, iampanjec, Bume^ iatrski retosk, ▼ L Lacrima Gristi in druga. — Spccialiteta; Jajčji ^ k bonjok in Creraa maršala ter raznovratnt likerji. ^ UNDERWOOD PORTABLE Gospodinje! .^^o^roTeS-U lonijal, Tin likerjev V ULICI GIULIA 29. Postrežba točna. — Priporoča se udani VEKOSLAV PLESNie&R. Neobhodno potreben v vsaki hiši. Najboljši spremljevalec na potovanju, zelo praktiJen v vlak« in na parniku. Opremljen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrtino In stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vršuie isto delo. —'Zaktevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajšave. C. a. MOHOVICH, Trst VIA MAZZINI 17 Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10/11. UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENJE MILENA ZOR-JEŽEK LfUBLJANA, STRITARIEVA ULICA 7/111. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOGRAMI, AŽURIRANJE.- ZASTORI POSTEUNI PRTI. — LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. ^ ZOBOZDRAVNIK ^ D. SARDOC ipecüalial za ualse in zobce botesoi, pertcbc. na dnaiislii kliniki ima svoj ambulaiorij v TRSTU, Via M. R Imbriani št. 16/1 [Frei via S. Giovanni]