SPLOSNA EKOLOšKA IN VEGETACIJSKA OZNAKA VIŠJIH PREDELOV POHORJA Dr. Ma-kIS vf rab e.r (Sežana) Pohorje je po svoji legi idealno- zaoiMožen in v sebi zaključen gorski sklop velike vodoravne in navpi.čne razs-ežnosti. Po geološko-petrografskih i'11 pedoloških razmerah je edinstven in v splošnem ;precej enoten masiv, vsekakor največji svoje vrlSte na Slovenskem. V gospodarskem pogledu !predočuje največji slovenski gozdni predel s svojevrstno gospodarsko preteklostjo in gozdarsko problematiko-. Izhodišče 'za' uspdno reševanje go,w.arske problematike in trden temelj za umno gospodarjenje z gozda-vi je proučevanje prirodnih pogojev gozdne rasti. O Pohorju, kjer so ti problemi posebno zamotani, se razmeroma malo govoTi in piše. Pogre- šamo predvsem razčlenitev (analizo) ekoloških pogojev in vegetacijskih ,razmer ' .pohorskega področja, kakršno nam podaja fitosociološko in pedološko proučevanje. Brez 'glohljega po·znaJvanja prirodnih pogojev ni možen us'pešen napredek prirodno vezanih biotehnri.čnih gospodarskih strok, kakršni sta go-zdarstvo in kmetijstvo. po- horje je .za ta!kšno' ko·mpleksno obdelavo zelo vabljivo in hvaležno podro-čje. Naša razprava ho-če :podat1 bio'lo&ko - ekološko in tipo1Gško !podlago za uspe- šen- razvoj .gozdnega gospoclarstva ua Poho'rju. Sloni na večletnem terenskem pro- učevanju, ki je zajelo p.redv.sem osrednji -del Pohorskega -PGgo-rja ter njegove .srednje in visoke predele, medtem ko so. njegGvi vzhodni iu zahodni ter nižji predeli še premalo raziskan?, da bi mogli naše ugo,tovitve v celoti raztegniti tudi nanje. V času, ko. so gGspodarska vprašanja v Gspredju zanimanja in v središču priza- devanja, da se ustvarijo. boljši življenjski pogoji, bo tudi naš prispevek koristen za napredek pohnrskega gozdarstva.1 Kratek topografski in ekološki opis Pohorja Gorski sklop Pohorja omejuje na severni strani reka Drava s svojim tokom od Dravograda do- Maribora, na vzhndni in južni strani državna cesta Ma;ribo'f- Slov. Bistrica-Konjice--SLran·ice in dalje o-krajna cesta Stranice---Vitanj~Dolič --št. Lenart, na jugo·zahodu in zahodu> reka Mislinja od St. Lenarta do- izliva v Dravo. pri Dravogradu. Največji del meje je pri roden, ker poteka po vodnih tOK()- vih, le južnGVlZhodna in whodna meja med Konjicami ,in Mariborom je b01j ali manj umetna, ker seka vodne tokove ter gričev ni ·in ravninski svet ob vznožju PohGrja. ki prehaja brez ostre geografsko-geo,lGške meje v Podravinsko nižavje in Dravsko polje. Mejna orta meri 143,5 km, površina ta,kG. omejenega sveta pa 979 km2 • Pohorski masiv se dvi.ga od nadmorske višine ok. 300-400 m ob vznožju (med Slovenj im Gradcem in Stranicami ok. 400 -600 m) do višine ak. 1.500 m, ki jo pre- 1 V »Bi.ološkem vestniku« št. 2 (Ljubl1ja:na 1953), k~ ga izdaja Pri.rodo·slovno društvo, je priobčil pisec razpravo »Ti.pološka podoba vegetacije višjih pre- delov P o hor j a«, ki je nadaljevanje tega sestavka !n tvori z njim organsko celoto. 161 segajo le najv,išji vrho.vi (Črni vrh 1543 m, Vel. KOlpa 1542 m, Jezerski vrh 15:3.5 Jn Rog-lja 1517 m). Glav-ni greben Pohorja se vleče od zahoda proti vzhodu v obLki loka, !kj je lahnO' usločen proti jugu. Dolžina grebena je približno 60 km, naj- večja širina gorskega slklo1pa pa 25-28 km. Srednji ,del g.re·bena .( od Vel. Kope do Žigartovega vrha) ·se razšini v širok hrbet, gradeč razsežno, valovito gorsko planoto v višini 1800-1500 'm, ki se vgreza v'zložna sedla in široke kotanje ter dviga v sp]Q- ščene, ko.paste v.rhove. Glavni greben se ce.pi v ,stranske, ki potekajo v glavnem proti severu in jugu in se vedno bolj razčlenjajo v grebenčke, rebra in odrastke z ozki- mi slemeni in strmimi ,pobočji, ra:zhrazdanimi s številnimi žlebovi, jalJki in sote- skami, 'po kat'erih šume bisiJre vode, spreminjajoč se često vrazbesnele hudournik.e. Zelo strma in mestoma celo prepadna, zlasti oh glob01cih soteskah divj'ih gorskih potoko'v, so v splošnem severna, jugozahodna in južna. pobočja, medtem ko se vzhodna in jugovzhodna pobočja ·bolj zložno spuš·čajo ter so zato v nižjih in sred- njih logah (do 1000m in vj~e) gosto posejana s :kmečkimi naselji in lpokri;ta s kme- tijskimi 'kulturami. Pohorje je v &plošnem ,z vodo· ~zredno bogato področje. Vsepovsod po' po-boč­ jih izvirajo hladni, čisti studenci, žubo're potlQčki in buče vodnati poto·ki. Glavni vodni tokovi prejemajo iz številnih stranskih dolin, zar-ez in žlebov mnogo vode in hitro naraščajo v 'Po.toke cin rečice (Mislinja, Hudinja, Dravinja, Oplotnica, Bi- strica, Pohkava, Lobnica, Radoljna, Velka, Vuhreščica, Cerkvenica i. dr.). Ogromna večina ·pohorskih voda pripada po·rečju Drave, le področje Tolstega vrha nad Tur- jakom in Ra:kovca nad Vitanjem oddaja vo.do Savinji preko Pake in Hudinje. V ge oo 1 o š ke.m oziru ,tvGri P;ohorje (skupaj s Kozjakom in Strojno) s·krajni jugo.vzhodni odrastek Osre.clnjih Alp (Golice) in predočuje naš največji masiv pre- težno Ikislih (silikatnih) kamenin, ki .pa glede starosti in petrografske sestave niso enotne. Osnma niso obdelani. V zho-dni in jugovzhodni rob Pohorja seka letna izoterma 9, zahodnega pa zadeva izoterma 8° C. - Srednje letne padavine za dobo 1919-1989 znašajo za Maribor (270 m) 1038 mm, za Dra.vograd (365 m) 975 mm, za Slovenj Gradec (409 m) 1211 milimetrov, za Rihnico na Poh. (715 m) 113'2.mm, za Sv. Lovrenc na Pob . (4 L12 m) 1268 mm, za Sv. Primož na Poh. (671 m) 1 J.!32 mm, za št. Ilj pod Turjakom (593 m) 1243 mm, za Ruše (309 m) 1162 mm, za Čadram (402 ro) 1141 mm , .za Črešnjevec pri Sl ika 1. Vrb Roglje (1517 m), porasel s slabo,rodnim pašnikom baloha ali volka (Nad. ::·lum strictae) in z redkimi smrekami Slov. Bistrici (310 ro) 774 'mm, za Tinje (667 m) 1179 mm: za Hudi vrh na Poh. (1200 m) 1627 mm, za Staro Glažuto (tasS m) 1627 mm in za Vitanje (478 m) 1155 I!~m . Pohorje O'hkro,žajo letne izohiete 1000-1600. Z najvišjih leg, kjer je največ padavin, ni podatkov. Po splošnem opazovanju je · količina padavin največja v osrednjem .delu pohorske visoke planote, kjer Je tudi največ zamočv: rjenih pqvr- šin. Tople in vlažne zračne mase, -ki jih prinaša veter z juga, se v teh višinah ohlajajo in zračna vlaga se zgošča v padavine. K visoki zračni Yla~no.sti prispevajo seveda tudi obsežna močvirja. - V,kljub Q:elo skromnim meteorološkim podatkom moremo razbrati , da so jugovzhodni, vzhodni in severovzhodni predeli Pohorja močno pod vplivom celinskega panonskega klimatičnega tipa, ki ·se kaže v pada- vinah in zračni temperaturi in :ki sega po Dravski dolini v Šentlo-vrensko ko tl-i!J].o. ~o vplivno območje naznačuje vsaj približno tudi razširjenost domačega kostanja in vi~ske trte. Severozahodni ·del Pohorja ima v splošnem bolj surovo podnebje. J. Prvo število pomeni srednjo najnižjo, drugo srednjo najvišjo , tretje sred:1jo Idno temperatur·o. 165 Neug(}dne podnebne razmere imajo.· zlasti velike kot.line o·b pohorskem vznožju, ki so mrazišča s toplob1Jlm obrat·om (S1ovenjeg.raš'ka kotli na, Dravska dolina med D.ravogradom in Falo, Vitanijska kotlina), in globoke doline, ki se zajedajo v osrčje pohorskega ma;siva (doh-na LQhnice, - Rad(}ljne, Velke, Vuhreščice, Cerkve- nice , Mislinje, Oplotnice). Višje lege na sončnih pobočjih imajo zato ugodnejše podnebje, ki se r,:lZo-deva ponekod tudi v vegetaciji. Najvišji predeli imajo· v splošnem hladno podnebje, ker niso zavarovani pro·ti mrzlim severnim vetrovom. Zato za·ostaja spomladi njiho,va vegetacija za 6-8 tednov v razvoju za nižino. Splo,šna vegetacijska oznaka Pohorja Vegetacija do·l,očenega področja je iilraz ekološ:k.jh pogojev -rastišča in proiz- vod človeškega gospodarstva. Pohorje ima 'po svojih geološko-petl'ografskih in ped·oloških razmerah svojevrstna rastišča, ki so vtisn-ila pečat vegetaciji, prav po- seqne življenjske pog.oje pa so ustvarili vegetaciji gozdnogo·spodarski ukrepi. Le v malokaterem večjem gozdnem ma'sivu se ·vpliv človeškega go·spodarjenja tako močno očituje kakor na Pohorju, kjer so bili gospodarski ukrepi v pretekLi in pol- pretekli d<>:bi zelo ~ntenZiVD\i in so naravno",t nasi.].no usmerjali razvoj vegetacije, zapuščajoč na velikih 'pDv:rš-inah ogromno' g-otS·podarsko škodo· in skoraj nepoprav- lj·ivo stanje. Po· obširnih pohorskih planotah sta degradacija .tal in degeneracija vegetacije tako daleč napredovali, da so obsežni predeli izgubljeni za sleherno go·spodarsko izko,riš-čanje (močno zamočvirjene površine), nekateri pa bi se dab izboljšati le z velikimi -tehničnimi napo-r~ in denarnimi s red.sbvi (izboljšanje slabih g'o·zdnih sestojev, pogozditev neustre~nih travnih površ,i-n, melio-racija slabo dono.snih pašnikov in seno-žeti). V zrO!ki ta·kšnega nezadovoljivega stanja segaj-o· daleč nazaj v preteklost in se njeg.o'Vli začetki ne daj.o' ug1o.toviti, največ škode pa je napravilo v pretek1em sto,letju roparsko izkorišča>nje gozdov po' veleposestnikih, ·ki se je do neke mere nadaljevalo- ~e 'v tem stoletju in se ohranil-o v nekaterih oblikah (sečnja na Igolo, požiganje sečnih ostankov, poljedelsko in pašno izkoriščanje gozdnega zemljišča, umetno· pogo·z.dovanje s smreJko) vse do za'dnjih let. Dandanašnja go.zdnatost Pohorja 'Se ceni na 60 %. V nižj,ih in !Srednj~h legah (nekako· do 1000 m) se .i2lkori1šča negofbdna .površina za razne bolj ali manj donosne kmetijske kulture, v višjih in najvišjih .legah pa za malo d·onosn·e pašnike in seno- žeti , zamočvirjeni ,predeli .pa so 'Siploh nei.zkoristljivi. Zgodo,vinski podwbk.Ji pričajo jn tu-d'i tipolo'ško .proučevanje 'go,vori za to, da so bile današnje travne in zamoč­ Vli.rjene površine, ki polcrivaj.o .obširne predele poho-rskega višav ja, nekoč porasle z goz.dom in da ru 'poteklo odtlej nibi 'sto let. Najhujše pustošenje in uničevanje gozdov -so povzročile mnoge steklarne .(glažute) in topilnice (fužine), ki so· delo.- vale na področju Pohorja v .preteklem stoletju in h so požirale (}gromne količine drv, oglja.in pepeli!ke. Nj'ihovQ. uničevalno del-o so nadaljevale velike parne žage v osrčju Pohorja . Mnogo· lesa v obliki ·raznih gozdnih sorti-mentov jn izdelkov se je izv.oz;ilo v razne kraje in celo v. tujinO'. Največ škode so· trpeli velep(}sestnišk1. gozdovi na O'srednjih poho'rskih planotah, kjer je .glavno področje pašnih oziroma ko,šnih in zamočv-irjenih površin. Tudi najvišje pohorske v,rhove ('kope), ki so dandanes goli ali polgoE, je pokr ival nekoč go·zd. Najvišja vzpetli.na Pohorskega pogorja, Črni vrh (1543 m), se pred našimi očmi spreminja v brezgo·~dno goljavo zaradi roparskih sečenj v naj- bližji preteklo'Siti .. P'oho.PSlki masiv nikakor 'Ile presega danda:našnje gOfonje~ozdne meje, umetno znižane zarad~ nesmotrnega planinskega g,o,s'podarstva, potekajoče v naš-ih apnenčastih Alpah po'vprečno v višini 1600-1700 m, mestoma 'Pa še više. Vprakameninskih masivih z zelo ugodnimi reliefnimi in dovolj ugodnimi tal nimi 166 p'ogoji, ·kClikršne nudi Pohorje, 'pa se dv.iga prirodila (klimcvtična) gozdna meja še znatno vjše kakor na strm~h pobočjih in ·ostrih grebenih aprnenčastih go,ro·vij. Brez gozda so bile o-d vsega začetka le ba,rske poyršine, porasle z močvirs'kim borom, v koliko.r se niso še te o-b robovih razširile zaracli p-retiranega izsekavam ja gozda, in mor:da še nekateri, zaradi nepre.pustne podlage in slahega o.atcrka vode že po naravi zam.očvirjeni predeli. Vse ostale brezgozdne površine so· nastale po.d vplivom nespametnega uničevanja 'go.z,da, Jki ima v tej višini zaradi neugodnih podnebnih (hudi viha,rji in mrazovi, kratka vegetaoijska doba) in talnih pogojev (težnja po zamočvirjenju -in .zabarjenju) že po· naTavi manjšo življenjsko si'10 ter se 5ilno . po,časi [n s težavo pomlaja . Ogoljene ali polo'g,oljene gozdne površine, ki so z divj ,irn.i sečnjami ·izgubile varovaln.o gozdno' odej:Q:, so v kratkem ča\')u podivjale ter se bohotno zarasle z gr111~ovnim in zeliščnim ·plevelom. Na neprepustni podlagi z nezados'tmim v.o:dnim 'odtokom se je močneje u.veljaV'ila zamočvirjevaln.a težnja ter ustvarila dandanašnje zamočvirjene ,in polzamočvirjene predele, ki se .ne dajo' več izkofliščati, ali pa nudij.o le skrajno· 'slabo Ipašo in košnjo, na bolj -p',z-epus1mih tLeh pa so ·se razvila borna travišča, porasla rv .glavnem z volkom ali balohom (Nardus stricta), ki se sicer ,gospodarsko izkoriščajo za pašo -in košnjo, ali .se prav nič ne negujejo- ter dajejo zato zelo skromen donos. PTav !la teh travišč,ih pa se zaradi neprepustnega sloja koloi.dnih delcev v humoznem delu tal pojavlja pov.ršinsko za- močvirjanje, ki grozeče naprod·uje. . Za ;pohorske .planGte, bolj ali manj o·ropane .go:z;dne odeje, i:okori,ščevalci v splošnem niso imdi več s:knbi. Zato je prej al·i slej ,propadlo, še preo·stalo go·zdno rastje, gOl'zdni pomladek pa se je dušil v buj·nem Iplevelu. Požiganje gozdnih posek (fTat) za 'namene ·začasnega poljedelskega izkoriščanja (pridelovanje krom- pirja, repe in žitaric) je žalosbno stan'je še poslcvbšaJlo·. Uničilo· je gozdni pomladek iIr povzročilo strahovito zaplevelj enj e. V kolikoopolrno 'razvita. Glav.n·e ·gorske do'line so preveč s tis nj ene med ·strma ;pobočja, kjer je nekaj več IpT·Os.tora ,za Ifazvoj 'te združbe, :pa je gOlzd jzkrčen za .kmetijske kulture. Po gozdnatih pobDčjih utesnjujejo to IZidruž·bD drugi vegetacijski tipi, prodirajoč vaJ1Jjo s svojimi elementi. . Č Ir on aJe 1 š a (Alnus glutinosa) rada spremLja sivo ob večjih vodnih tokovih in po 'P0bočj.ih ter jo mestoma nadomdča, sega pa le do višine oko 900-l000 m. Ima podobne biološke,- okološke ·in .gozUnD:gojitvene las.tnosti kak~r s.iva jelša. Obema V,J\'ita'111a Ijelše 'se radi prjd'ružujejo veliki jesen (Fraxinus excelsior), gors.kj brest ali dam (Ulmus montana) in gorski javDr (Acer t)seudoplatanus); prva dva imata v glavnem isto višinsko razširjenost ,kakor Čtrna jelša, t'fe.tji pa ·spremlja razne goz-dne ·zd.ružbe -prav do vrh.a Pohorja. . .z ele na ali 'p.l a nir n s kaj e l,š a (AlnuJ viridis) je 2-4 m visok grm, zelo značiJlen za IpohD.rska pobočja v ,srednjih in visokih legah, kjer tVQri mestoma skupine .jn gDsta grrnišča (Alnel21m viridis) .precejšnjega obsega (zlasti na severni 172 strani Pohorja) . Porašča zla\Sti goljave, frate in zanemarjene kmetijske kulture na dobro humoznih, do,volj rahlih, gloho-kih ,in vlažnih tleh ter p'O svolj1ih gotZdnih pionirskih lastnostih ne zaostaja mnogo ,za sivo jelšo. - Za vse jelše in zlasti še za sivo je značilno, da so po.gori.ščnice (pirofiti), .to se pravi rastlirne, ki se močno ra,zmahnejo na p.ogorriščih, kakršna p-redočujejo do neke mere tudi požgane pahor- _~ke poseke (novine). Lahko seme raznaša veter na daleč in ·taUco hi.t·ro· osvajajo praznine z ustreznimi ekološkimi pogoji, da jih ne zaTaste plevel, ki bi ovnral pro- g.resivni razvoj .go'z.dne vegetacije. ]elše zaslužijo po svojih biolo~kih, ekoloških in gozdnogojitvenih lastnostih vso go·zdarjevo pozornost. Njihove odlične me1iora- Slika 3. Ribni~ko jezero (1522 m) p.od Jezerskim vrhom, obdano s planinskim bO'rom in slabo uspevajočim smrekovim gozdom cijske sIposobnosti je treba v polni ,ineri izkoriščati za po'p'favljanje degraodiranih zemljišč širom poho'rskih planot in pobočij. To je najboljša priprava za obnovo kolrko·r mogo·če mešanih gozdov, ki jim je že opisani zastareli in protiprirodni način goz.darjenja v veli:ki meri uničil naravne pogoje us-pcvanja. Po {em pregledu glavnih drevesnjh V'rst ter njihovi kratki ekololŠ,ko-sociološki ozna!ki 'Si poglejmo na kraJtko· še važnejše grmovne vrste. Treba je ~oudariti kot značiJnost :p'ohnr5lkih gozdorv .njihovo- veL i k 'o ·r ev š čin o v gr .m o: v nem. s loj 'U . Posebno -revni ·50 v tem pogledu višinski go'Zdo'vi. To gr-moyno- siromaštvo je delno p-ri.ro,den poj'av delno pa posledica že opi,sanega načina ša,blonskega go- spodarjenja z gozdovi, lci je z~tiralo drevesne in grmovne' listavee in z gojenjero enodobnega smrekovega gOnda stalno sla'bšalo pogoje za 'njihovo- uspevanje. Redke grmovne vrste je treba zato- varovati in pospeševati, kjer koli se pojavljajo, tvoreč s.kupaj .z drevesnirrn Ipomladkom blagodejen varovalni in po:lnilni go.zdni sloj, ki ima prevažno, bio·loŠJko funkcijo v harmoni-čni j'zgrMnji gozdnega občestva. Dragoceni so- zlasti .grmov.i z ja:godastimi plodo,vi, ki so .dohra hrana za ptice, naj·boljše varuhe go . zdov pred žuželčjimi škodljivci. Takšne grmovne vrste 50-: Lt:nic{,7"a "-"ylostem:? L. a!/Jigena, L. mgra, Dap/mc mezereum, Samblu;us nigra, 17.3 S. racellUJsa, Sorbus aucutJaria, JunipeTus communis. Od ostalih grmovnih vrst srečujemo v s-rednJih in višjih legah Pohorja čcšče še Gorylus avellcma, Salix caprea, S. grandifolia, S. am'ita, S. cinerea, Rhamnlts frangula, Alnlls viridis. Peli i.k o vin a (Lonicera xylosteum) je v s-plošnem redka in ostaja v ob- močju bukovih gozdov (Fagion), segajO'Č le nekako do 1000 m, redkeje više , na's:protno -pa se spušča č·r n o k o·s ten i ·č ev j e (L. nigra), -ki je element sub- a1pskega' gozda, v vlažnih in hladnih -do·l,inah celo ,do višine ak. 800 m. Presenet- ljiva je prisotnost alp s.k ega k o ·s ten i čev j a (L. alpigena), ki je značilen spremljevalec bazifilnega bukovega gozda v vseh Jcgah, ·na Poho'l'ju pa se pojav- lja precej raztreseno na sihkatnih, moono zakisanih tleh. - L es k a (Corylus avellarw), zanesljiva napovedoval'ka -dobrega talnega .stanja i.n odlična gradite- ljica (pionir.ka) gozda, ' se .dv:i.ga kot zmerno termofilen element na južnih pohar ... skih pobočjih 'precej vi·sO'ko; zadnje leSlkove gr.me najdemo 'še v višiini do 1100 m. Vrb e so močno r.atzširjene po vsem Pohorju do najvišjih leg. Dr.užijo, se večinoma z jelšami, nakazujoč obilno zračno in talno vlago. Zaradi lahkega raz- širja-nja 'semena po VeJtr-u jn hitre rasti imaj·o veliko konkurenčno silo po goljavah, f.ra-tah in slabo zaraslih go·zdo'Vih, toda: vedno le -v ,posameznih primerkih ali manj- ših .skL1ipinah, ne .pa v sklonjenih g-rmiščih ali. sestojih ka;kor delše. Posebno raz- širjena je po gozdnih po,sekah :in zanemarrjenih (neprečiščenih in nepreredčenih) na:sadih iva (Salix caprert) , ki dosega celo ·drevesno vzra·st (S- lO m), se silno razkošati i'n -postane nadležna gozdna vsiljivka, kakor tudi je sicer njena osvajaIna in varo·valna spo·sobno·st v začetku k o·y;ist,na . ~ Vel e.I li s ;t n a 'v r b a (S. grandi- laZia) zahteva mnogo tal'lle in zračne 'vlaJge ter se zato naj.rajši naseljuje ob vodah, izvir.kih in podviJ1nih tleh v 'SIrednjih in višjih legah , do,",egajo,č često drevesno vzrast (6-8 m). Na v a .d n o ,b ri n j .e (j1lnip-erlls communis) na Pohorju ni posebno pogostno, pojavlja pa se navadno na pustih, suhih tleh kot s>premJjevalec borovja (PiJleto- Vaccinietum) ali ·z rdečim borom pomoša"nega .smrečja (Piceetum /Jinetos1tm) ter v degradacij·sk1h stadijih gozdne vegetacije, zlasti v resavah (Calluneto-Ge71istetum), kjer pa opravlja tudi nalogo gozdnega :pionirja. - N ava -cl n a k·r h 1 ika (Rhamnlls frangula) USipeva 'po ster.ilnih , kislih, nekoliko vlažnejših tleh v Tedkih gozdovih (čes{o borovih) in grmiščih nižjih in srednj-ih leg. - Rde č ibe z e g (Sambu(lIS racemosa) uspeva po gOodnih jasah in robovih, posebno bujno pa se razrašča po starejših gozdnih po'sekah s.rednjih in višjih leg, tvoreč ko~ate gnnove .in skupine, ne 'pa sestoj ev. Lj ubi nekol-i·ko glohlja, sveža tla. Do ne'ke mere velja za .pleveL vendar opravlja .dobrodejno nalogo varovanja taj na golo,sečilih površi- nah in pozneje polnilnega slo'ja v mladem gOJzdnem nasadu. S svojim vsakoletni'ID bogatim ohrodom, ko se kar šibi pod rdečimi groz,di , hrani -ptiče, ki razši!jajo njegovo seme. Nki p.redvsem ovira pomlajevanje in O'bn0vo' go,zda in ki v splošnem negativno deluje na gozdno rast . Navadno so to rast1in- sle vrste . ki imajo zara,di določenih bioloških ali ekoloških last-nolScj veli:ko raz- 174 širjevalno in tekmovalno spooobnost, ·s katero v kratkem času osvoje velike površine in jih preplav:ijo, nasilno izpodrivajoč in dušeč koristno rastje. V nižj.ih in S'rednjih legah, ndka!ko ·do. nadmorske višine 800-900 m, je zelo· nevaren plevel r o ,b ida ali o. str o. ga (Rubus jrutiCOSZlS), ki se 'P0jav.lja tod verj etno. v neki 'posebni, še neraziskani eko.loš1ci rasi (podvr,sti ali 'raZiličku). Pri- jajo ji naj.bolj polo-žni tereni in zaravnice na vlažnih in glo.blJih tleh severnih :poho.rskih pobočij. Ob goz;dnih robovih in na jasah preži, ·da zasede vsako povr- ši·no v gozdu, kamoT .prihaja več svetlobe, na golosečnih površinah pa ustvarja 1-2 mvilsoko, izredno gosto, ·bodečo in neprehodno preprogo, ki zaduši pod seboj sko,raj sleher.no rastje in seveda tudi goz·dni pomllLdek, zadržujoč obnovo· oz.i.roma pomladitev ·gozda za 10-15 ,let, nakar začenja življenj..ska sila robidovja pojemati in si ,drevesni pomla.dek Po.časi opomore. Gozdarji se tega plevela up.ra- vičeno boje, krotiti .pa se ,da samD s stalno dovolj zaprtim sestojem. - V višinah nad· 900-1000 'fi nadomešča robido .glede hranilnosti in vlažnosti tal nekoliko manj ,zahtevno mal ino v j e (Rubus idaeus), ki ,pa je nekoliko manj nevarna od robidovja, ·ker ne gradi ta!ko visokih in gos~tih sestojev in ker se hitreje preživi. V sbrmih legah in na bolj ·suhih tleh opravlja malinovje do neke mere celo :ko.ristno nalogo, ·da varuje tla pred izsuševa11jem, ·jZ'piranjem in odplako'va·njem. Na ne- požganih posekah se razvija malin'je zla~ti bujno v,zdolž gomil ali grmad, kjer so '.zloženi :sečni odpadki (vejevje, vrha-či i. d,r.), medtem ko pO'faščajo vmesne praznine v glavnem razna zelišča. Med najnevarnejše ple-vele štejemo razne t.r ave in pol tra v e, ki so izredno· razširjene 'pre,dvsem 'na gnajsni podlagi, v glavnem v srednjih in višjih legah. Travnim plevelO'm 'je dalo silen razmah že opisano slabo go.spodarjenje s poho'r- s:kimi gozdovi, taiko imenovano' fratarjenje. Po golosečnih površinah in tudi po go,zdovih s šibko zarast jo bujno preraščajo tla ,in ustvarjajo prave mo.no.k"'Ulture na večji ali manjši površini, podobne žitnemu ,polju, ali pase njihovi zarastki mozaično menjavajo v skladu z menjajočimi se talnimi pogaji. S svojim, pre- gostim ikoreninskim pletežem zarašča'jo tla .tako na gosto, da sko,raj ·popolnoma ()'i1c.mo:gočajo tekmo d'fug;ih ra.stlin, ovirajoč jih mehanično v njihovem razvoju in odjedajoč jim hra·no in vo·do. Drevesno in grmovno mladje težko prenaša nasdno konkurenco travnih ,plevelov in je Izato p'rirodna in umetna obnova gozda izredno težavna in ;počasna. Nadzemelj'$i deli travnih .plevelov, O,50-1,50\m visoki, poležejo na zimo po,d prvim snegom in povaljajo pod seboj g()zdnj pomladek, ki se duš·j pod debeJo, počasi preperevajočo plastjo. V visokih legah je 'Zatravlje;lOst tu·di zato hujša in nevarnejša, ker je število drevesnih vrst manjše in grmo·v skoraj ni, posebni pogoji za gozdno raSlt pa ISO občutno sla:bši. Na bolj suhih, -plitvih in revnih Itleh prevladujejo gla ·d ka šaš II lic a (CaLamagroslis villosa), na Pohorju silno razširjen travni 'plevel, srš ica (Lasia- grostis calamag1'ostis), med plevelnimi travami najvišja, go'z ,d n abe k ica (Lw.ula silvatica), na Poho,rju imenovana ojstrica, koruznica alj gamsova solata, ki se optimalno razv,ija po' redhh gOlzdov:lh v višinskem pasu nad 1250-1300 m, na 'Posekah pa se habitualno ·spreminja in izraja, bel k a s ,t a lb e.k.i c a (L. nemo- rosa), zelo -razširjena v gozdu in na posekah, ' in vij uga sta mas n ica (Desc/zamj)sia /lexllosa), med vsemi plevelnimi travami najnežnejša in najbolj razširjena, pa tudi najnedolžnejša, u&pevajoč v goz.du in zunaj .goIzda. Na globljih,. bol i svežih in vlažnih tleh se pojavljajo v večji količini g o z dna šaš uli c a (C{;Lmnagroslis arunrlinacea), mig ali čni šaš (Carex brizoides), imenovan na po- horju lasan ali la·sina, in ruš nat a 'ID,a sni ca (Desclwml)sia caesfidosa), ki gradi velike, goste šO'pe, medtem .ko tvori lasan izredno goste in čiste sestoje. Rušnata ?naSl1lca nakazuje precej visoko talnico in težnjo po zamočvirjenju. - Podobno je 175 / mestoma tudi z vres-nica'mi, tako z b o ~ o v ni c o (Uaccinium myrtillus) , bru- sni c o (V. vitis idaea) in vre s jem (Calluna vu~garis), medtem ko nG\Jpoved'llje s {o ž k a (Molinia coerulea) že pravcato močvirje, ki je !Sovražno go-zdni !l"a·sti. - Od zeliščnih 'Plevelov je najbolj razširjen o ,z k oli s tni vrb o vec ali ci:p rje (Chamaenerion angustifolium). Pojavlja ·se po- po-sekah in zlasti !po 'pož;ganinah (novinah) med prvimi rastlinami ter se v kratkem času i.zredno, naraV'll.ost ek5pio- .z.ivno razši.ri, {voreč bolj ali manj čiste, do l'fi visoke sestoje (zdn~ha Atropa belladonna-Epilobium angustifolium), ki žarijo poleti vprekrasni vijoličasto-r,deč­ kasti harvi. Ta plevel ni posebno nevaren, ker se v nekaj letih p,reživi .in ker s svojim hitrim pojavljanjem v precejšnji meri zavaruje gola tla 'Pred degradacijo. Ko.t plevel hi mo,rali označiti 5lednjič tudi baloh ali v o· ~ k (Nardus stricta), naJbolj razširjeno travo poho'rskih pašnikov in senožeti, ki tvo-ri osnovo travni ruši. S svojo iz;reano kon'kurenčno -sposobnostjo ~stvarja enolična travišča majhne gospodarske vredno.sti, posl