Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri dclla Libarta 5/1. Telefon 28 - 770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
NAROČN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovor n Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 679
So obisku v (Rimu
Obisk, ki ga je pred dnevi opravil predsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega! sveta Mika Špiljak v Rimu, prav gotovo predstavlja novo, važno etapo v razvoju nadaljnjih vsestranskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Če so dnevni in periodični tisk, radio in televizija barometer, ki kaže, kakšno je razpoloženje ne samo vladnih krogov, temveč tudi široke italijanske javnosti, mora-!°° priznati, da je potekel prvi obisk viso-*ega jugoslovanskega državnika v Italiji v takšnem vzdušju, kakršnega že dolgo nismo zabeležili. Italijanski dnevniki, radio in televizija so namreč temu obisku dali izreden Poudarek in ga skratka skoraj vsi zelo pozitivno ocenili. To je najboljši dokaz, kako ši-roka italijanska javnost soglaša in podpira Prizadevanja vlad obeh sosednih držav za še tesnejše in globlje medsebojno sodelovanje na najrazličnejših področjih.
Ko smo prebirali, kar so pisali veliki in ugledni italijanski dnevniki ob obisku Mike Spil jaka v R:mu, so nam padle v oči pred-, dve ugotovitvi: najprej gre za trditev, aa Po rešitvi tržaškega vprašanja, kot ga le določil londonski sporazum iz leta 1954, ni med dvema sosedoma ob Jadranu nobene-druge sporne zadeve, ki bi ovirala med-sebojne odnose ali motila njihov razvoj.
Druga zanimiva ugotovitev ugledmh itali-lanskih listov je, da predstavljajo dosedanji °dnosi med Italijo in Jugoslavijo najboljši jn najbolj otipljiv dokaz, da sta sodelovanje to prijateljsko sožitje med dvema državama z različnim notranjim družbenim redom ne Samo možni, temveč tudi vsestransko korist-n'< za oba partnerja, čeprav ju poleg različne notranje ureditve ločijo še različni pogledi na mednarodna politična vprašanja in z asti različna angažiranost v mednarodni Politiki. .
Prva ugotovitev se nam zdi predvsem zato važna, ker dokazuje, da smatra široka 'talijanska javnost teritorialno ureditev med dvema državama, kakršna izhaja tako iz mirovne pogodbe kot iz londonskega sporazuma, za nekaj, kar je že konsolidirano in zato nesporno. Zato more v nas osamljeno Pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, ki le tudi ob tem obisku skušal pogrevati ta Problem in s tem alarmirati javnost, vzbuditi' le posmeh
Iz druge ugotovitve pa izhaja, da sta Italija in Jugoslavija s svojim vsestranskim sodelovanjem zaorala pravzaprav ledino področju mednarodnih odnosov med državami z različnimi notranjimi ureditvami in s tem pokazala pot, po kateri naj se usmerilo tudi ostale države tako v Evropi kot v svetu.
Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji, se sedanjega stanja od-(Nadaljevanje na 3. strani)
TRST, ČETRTEK 18. JANUARJA 1968, GORICA
LET. XVII.
V noči od nedelje na ponedeljek se je začela tresti zemlja v vsej južnozahodni pokrajini otoka Sicilije. V času 48 ur so zaznamovali aparati 20 hudih potresnih sunkov. Okrog treh zjutraj so nekateri dosegli deveto stopnjo Mercallijeve sizmične lestvice. kar znači že katastrofalen potres.
Takšen je tudi v resnici bil, oziroma je še. ker zemeljska skorja še vedno valovi v potresnih krčih. Potres je zajel ozemlje ob mejah pokrajin Trapani, Palermo in Agrigento. Najbolj prizadeta so mesteca okrog cestnega vozlišča pri krajih Gibelli-na, Salaparuta in Montevago. Gibellina, ki je imela 6410 prebivalcev, je po potresu dobesedno zbrisana z obličja zemlje. Mrtvih je nad 100 oseb, ranjenih pa še več. Popolnoma je razrušen tudi kraj Montevago s 3000 prebivavci. Pod ruševinami jih jc našlo smrt 210, ranjenih je dvakrat toliko. Večina ostalih je pa razkropljenih, da ne vejo zanje. Skoro docela je na tleh tudi Salaparuta, ljudje so pa še pravočasno zbežali na prosto in je zato tam samo ena smrtna žrtev.
Poleg naštetih je več ali manj prizadetih od potresa še 17 drugih večjih krajev. Vsa potresna pokrajina se zdi iz helikopterja kot da bi jo bila bombardirala atomska bomba. Trume ljudi tavajo kot brez uma v mrazu in snegu. Celo v Palermu sc vsi ljudje ponoči do včeraj raje zmrzovali pod milim nebom, kakor pa da bi ostali v hišah. Tudi tam je namreč dosti hišnih sten razpokanih, strešni okrajki so pa zgrmeli na ulice. Bolnišnice so prepolne ranjencev, na pokopališčih ni več prostora, več dni je bilo na desettisoče oseb brez
hrane in ponekod celo brez vode, da ne govorimo o prenočiščih in zdravilih.
Očividci trdijo, da je bilo huje kot v Skoplju. Dosedanja bilanca strahovitega potresa na Siciliji je po besedah notranjega ministra 337 mrtvih. To so pa samo že odkopane žrtve. Koliko jih je še pod grobljami ! število ranjenih gre v tisoč. Ljudi brez strehe je pa okoli 44.000. Ponekod so začeli bruhati iz zemlje žvepleni vulkani tako, da nudijo tisti kraji podobo strahovite bojne poljane.
Nekateri časnikarji ugotavljajo, da je prišla prva uradna pomoč nekoliko prepočasi. Najbolje bi bilo, če bi spustili na ogrožene kraje polk za potresno reševanje dobro opremljenih padalcev. Tako pa so prvi tovornjaki in vlaki z obleko, hrano in zdravili prepočasi prišli na kraje nesreče in so ljudje tudi do štiri dni zelo trpeli. O slabi prožnosti vladne pomoči bo tudi debata v zbornicah.
Priznati pa je treba, da so krajevni organi dali vse iz sebe, da polajšajo najhujše udarce. Polagoma je začela pritekati pomoč iz vseh krajev države in iz drugih držav. Moralno in dejansko pomoč je prinesel nesrečnemu ljudstvu tudi republiški predsednik Saragat. Prav tako tudi posebni papežev zastopnik. Dajalci krvi prihajajo v Trst tudi iz Kopra. V Ameriki in na Japonskem so odprte nabirke za nesrečne Sicilijance.
Ves svet je solidaren s prizadetimi od tako hude naravne nesreče, ki je ne zna predvidevati še nobena moderna znanost. Ta obča človeška pomoč je pa tudi svetla točka ob tako hudem udarcu.
Vzajemnost s koroškimi Slovenci
Svet Slovenske skupnosti, zbran na svoji seji dne 15. januarja 1968, izraža vzajemnost s slovenskimi rojaki Narodnega sveta koroških Slovencev ob priliki njihovega pogumnega boja za pravice slovenske manjšine na Koroškem;
obenem poziva vse Slovence doma in po svetu, da v okviru svojih moči pripomorejo k uresničitvi tega slovenskega programa, ki so ga koroški Slovenci svobodno in neodvisno sprejeli;
hkrati poziva vso demokratično javnost, da se pridružijo tem željam po mirni in pravični rešitvi vseh problemov koroških Slovencev.
Svet Slovenske skupnosti v Trstu
Narodni svet koroških Slovencev, ki združuje Slovence katoliškega nazora, je predložil pred kratkim avstrijski vladi spomenico, ki vsebuje odločne zahteve po dokončni rešitvi manjšinskega vprašanja in konkretne predloge za tako rešitev.
Zveza organizacij koroških Slovencev levičarske miselnosti, ki sodeluje s Socialistično stranko Avstrije ali s KPA, pa ni podprla teh zahtev in se je javno distancirala od njih, ker vidi v njih nacionalizem, medtem ko sama zagovarja vključevanje Slovencev v avstrijske leve stranke, zlasti SPA, in meni da s tem najbolje služi slovenski stvari na Koroškem in pomaga reševati vprašanja tamkajšnje slovenske man-šine.
Zadeva SIFAR ne more vzbujali strahu italijanski demokraciji
RADIO TRST A
• NEDELJA, 21. januarja ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Poslednji Mohikanec«. Napisal James Fenimore Cooper, prevedel in dramatiziral Dušan Pertot. Tretji del: «V oblasti Hurunov«. Igra R.O., Vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo. kdaj, zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu: 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 «Voditclji». Drama v dveh delih, napisal Clau-dio Novelli, prevedel Maks Šah. Igra R.O., režira Jože Peterlin; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štoblanku, pripravil Saša Martelanc;' 22.10 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 22. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednio šolo); 18.00 Zbor «Antonio Iller-sberg«;	18.30 Iz Beethovnovega in Schonbergovc-ga opusa; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Danijela Nedoh: »V svetu sreče«; 22 00 Pol ure popevk; 22,30 Slovenski solisti. Sopranistka Nada Zrimšek, pri klavirju Janko Šetinc.
. TOREK, 23. januarja, ob: 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štoblanku; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščaki: «Stari vek», prevod Gpjmir Budal; 17.50 Poje vokalni duo Kos-Pertol ob spremljavi tria Oskarja Kjudra; 18.30 Ko"certisti naše dežele. Klarinetist Giorgio Brezigar in pianist Bruno Bidussi; 19.10 Plošče za vas. ou'z odda;a: 20.35 Franco Alfano: «Cyrano de Bergerac«, opera.
• SREDA, 24. januarja, ob: 11.40 Radio za šoje (za prvo stoonio osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše nreteklosti: « Viktor Bežek«; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.35 S!mfonični koncert.
. ČETRTEK 25. iamiaria, ob: 12.00 Tri in ena — sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča; 17.20 Pregled	zgodovine italijanskega	slovstva: Marija
Kacin: «Junaške in iunaško.komične pesnitve«: 18.00 Zaploskajmo Lesu Baxteriu. Johnnyju Dorelliju in Fnr.rviu Ar-mldu: 18.30 Sodobni italijanski sklada-teli’: |9.|0 Pisarn balončki, radijski tednik za nai-mlaiše. Pripravila Krasulia Simoniti; 20.35 «Pokoj-in Priro«. Komedna v treh dejanjih, napisal Achille Camnanile, prevedel Rado Rauber. Igra R.O.. režira Jože Peterlin; 22.30 Skladbe davnih dob. Skladbe Giullaumea de Machauta.
0 PETEK, 26. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo stonnio osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nnkunuie: 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol): 18.00 Zbor «Liubljanski Zvon« pod vodstvom Jožeta Hanca:	18.30 Godalni orkester
«Tiibingen Solisten«, s sodelovaniem violinista Rainerja Kolbleja. 19.10 Novele XX. stoletja: Ivan Tavčar:	«Gospa Amalija«;	20.35	Gospodarstvo in
delo: 20.50 Koncert Operne glasbe; 22.30 Komorne skladbe deželnih skladateljev.
» SOBOTA. 27 ianuarja. ob: 11.35 Šopek slovenskih n"smi:	17 00 Iz starih časov, pripravil dr.
1 oize Tul; 13.30 Semmi plošče; 15.00 Glasbena od-daia za mladino: 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste: 16.10 Pregled slovenske dramatike. Prinravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Natura- j listični noiavi v slovenski drami. Prizore igra R.O. režira Jože Pet-rim: 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu: 17.40 Silvan Kerševan: ({Razvoj gosnodarskih panog v Posočju v zadnjih sto letih«:	19.10 Družinski obzornik, pripravlja prof.
Ivan Theuerschub: 19.25 Operetne melodiie; 20.35 Teden v	Italiii;	20.50 Tri in	ena — sobotni variete.
Besedilo	DanFa Lovrečiča;	21.20	Vabilo na ples;
22.40 Za prijeten konec ledna.
TEDENSKI KOLEDARČEK
21. januarja, nedelja: Neža, Janja
22. januarja, ponedeljek: Viktor, Vincencij
23. januarja, torek: Rajko, Rajmund 23. januarja, sreda: Felicijan Miroslava 35. ianuaria, četrtek: Pavel Trpmir
26. januarja, petek: Pavla, Polikarp
27. januarja, sohpta: Janez, Sava,
28. januarja, nedelja: Peter, Tilen
V Italiji se je zadnje dni v časopisju — manj pa med ljudstvom in sploh v javnosti — veliko razpravljajo o takoimenovani zadevi SIFAR, v zvezi z dozdevnimi načrti o prevratu, ki so ga v 1. 1964 pripravljali neki generali in to celo v dogovoru s Segni-jem, takratnim predsednikom, da bi preprečili komunistični prevzem oblasti, ki se je baje pripravljal. Generali so baje že pripravljali sezname ljudi, ki bi jih bilo treba aretirati ali kakorkoli »pospraviti«. V zadevo je bila vmešana tudi vojaška protiobveščevalna služba SIFAR. O tem se vodi zdaj sodna preiskava v Rimu. Zadeve pa so se polastile seveda tudi stranke in jo izkoriščajo v svoje politične namene. Nekaj generalov, kot npr. De Lorenzo, bivši poveljnik glavnega stana vojske, je bilo že odstavljenih. V kratkem pa nameravajo zamenjati še druge visoke častnike, da bi ne prišli spet »v skušnjavo«.
Kljub temu, da je na vsej stvari nekaj resnice, kajti kjer je dim, tam je ogenj, je vse skupaj vendarle tako fantastično, da se zdi razburjanje nekaterih krogov zaradi te stvari močno pretirano, da ne rečemo preračunano samo na politični učinek — četudi je budnost seveda vedno potrebna. Italijanska demokracija z vsem svojim razvejanim strankarskim sistemom, z močnimi sindikalnimi in neštetimi drugimi, demokraciji privrženimi ali vsaj proti skrajni desnici in levici usmerjenimi organizacijami in sploh z vsem svojim družbenim ustrojem je danes tako močna — kljub
TITOVI OBISKI
Jugoslovanski državni predsednik Tito je v torek končal svoj uradni obisk v Pakistanu. Včeraj je nadaljeval z ženo Jovanko svojo pot v Kambodžo. V glavnem mestu Pnom Penhu je bilo vse pripravljeno za slovesen sprejem maršala Tita in njegovega spremstva. Ozračje je motila le od oblasti odkrita skupina Kitajcev in domačih filokitajcev, ki so pripravljali na povelje iz Pekinga atentat na Tita. Glavne zarotnike so že pozaprli. Maove zarote proti Titu kažejo, da ne mara pomirjevalnega vpliva, ki ga izvaja jugoslovanska uradna politika, tudi v jugovzhodni Aziji.
Vse kaže, da še dolgo ne bo prišlo med Avstrijo in Italijo do sporazuma o Južni Tirolski. Pogajanja so ponovno zaspala, razvnele pa so se nove polemike. Italija je odločena, da se bo upirala pristopu Avstrije k Skupnemu evropskemu trgu, če Avstrija ne napravi konec terorizmu na Južnem Tirolskem, s tem, da ne bo več dajala zavetja teroristom. Avstrijci pa menijo, da terorizem ni vzrok, ampak posledica neurejenih razmer na Južnem Tirolskem in da bo terorizem ponehal sam po sebi, ko bo rešeno to vprašanje.
Te dni je avstrijski notranji minister Het-zenauer ostro polemiziral s turinsko »Stam-po«, ki jo je označil za list ministra Fanfa-nija, zaradi nekega njenega uvodnika o Avstriji. List je svetoval Avstrijcem ob severni italijanski meji, da bi posnemali vzgled Italijanov ob vzhodni meji Italije. Potem
vsem napakam — da lahko le kak blaznež — ali popoln političen primitivnež — pomisli, da bi jo vrgel in uničil s silo. S kakšno silo? Tudi vojska je sestavljena v glavnem iz demokratičnih mladih ljudi, ki so za vse prej kot za nove diktature. Poleg tega ima danes italijanska demokracija široko plast sijajnih politikov, voditeljev in upravnih strokovnjakov vseh vrst, morda najboljših v Evuropi. Peščica generalov, ki bi se šli diktatorske vlade, bi nudila spričo njih kaj klavrno, da ne rečemo smešno podobo. Pa tudi gospodarski položaj je tako trden in življenjska raven v takem dviganju, da ljudem nikakor ni za politične pustolovščine, ki bi vse to pokvarile ali spravile v nevarnost.
Zato ni treba, da bi tlačila italijansko demokracijo mora zaradi zadeve SIFAR. Malo posvetiti od časa do časa v vse kote in pomesti smeti in pajčevino pa ne škodi. In to bosta zdaj napravila, kot se lahko upa, sodna preiskava in tisk. tudi če bo zraven malo demagogije.
AMERIČANI SO SLABI PSIHOLOGI
Kolona 200 ameriških mornariških strelcev na desetih tovornjakih in v spremstvu tankov je padla nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone v Vietnamu v zasedo gverilcev, pri čemer je bilo 19 Američanov ubitih, 49 pa ranjenih. Boj je trajal pet ur. Gverilci so z minometalci tolkli po A-meričanih in njihovih vozilih.
Američani so doslej izgubili po lastnih podatkih pri bombardiranjih Severnega Vietnama 785 letal, po severnovietnamskih pa 2717. Pri vsem tem pa se vedno bolj kaže, da letalsko bombardiranje ne bo moglo odločiti te vojne, vsaj ne, dokler bo trajal v Severnem Vietnamu totalitarni režim, ki ne dopušča, da bi se ljudstvo pritoževalo nad svojim položajem, ampak zahteva od njega junaštvo za vsako ceno. O-čitno ie, da se Američani še nikakor niso vživeli v psihologijo ljudi pod totalitarnimi režimi in si še vedno delajo iluzije, da reagirajo ti ljudje na dogajanje enako kot ljudje v zahodni družbi, kjer lahko kritizirajo in se upirajo, če jim ni kaj prav.
bi bila, po mnenju »Stampe«, Evropa bolj mirna.
--o—
RAJŠI V ZAPORU NA TOPLEM
V občini Larino pri Campobassu v južni Italiji so se javili karabinjerjem trije sardinski banditi, ki jih je iskala policija in so zato pobegnili s Sardinije na Celino. Zaposlili so se kot pastirji, a ko je policija tudi tam odkrila njihovo pravo identiteto, so pobegnili v gore.
Sneg in mraz, ki sta zajela zadnji čas tudi južno Italijo, ter pomanjkanje hrane pa so jih prisilili, da so si poiskali toplo zavetje v — zaporu.
Izdajatelj: Engelbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni uredniik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
£re dolgo m Ro bipolarnima*o farni Tholbki
Večji vpliv slovenske republike v zunanji trgovin
Zadnji čas je začelo v Jugoslaviji prodirati spoznanje, da se gospodarsko samoupravljanje ne more omejiti samo na gospodarska podjetja in na občine, mimo republik, ampak da so največja in najnujnejša, pa tudi najnaravnejša ter najbolj organska samoupravna telesa ravno narodi, katerih državnoupravni ogrodje in okvir ter nosivci njihove suverenosti so republike, tembolj ker je izraz suverenost nesmiseln, če ni samouprave. Iz tega spoznanja so začele prevzemati republike nase vedno važnejše naloge.
VEČJI DELEŽ NARODNEGA DOHODKA V SOCIALNE NAMENE
Poročali smo že, da sta slovenska in hrvaška republika zahtevali od zvezne uprave pravico, da uporabita en odstotek več od svojega narodnega dohodka za rešitev nekaterih nujnih socialnih, kulturnih in šolskih nalog, npr. za zvišanje krivično nizkih pokojnin in linaneiranje strokovnega šolstva. Ta pravica jima je bila v teoriji sicer priznana, v praksi pa ne. Kljub temu je hrvaška republika že sklenila, da bo uporabila dva odstotka več svojega narodnega dohodka v socialno-kulturne namene, in verjetno ji bo slovenska republika sledila. S tem bi bile rešene res le najnujnejše naloge. Tudi srbska republika se je iztekla proti takoimenovanemu »limitu«, ki omejuje stopnjo uporabe narodnega dohodka v take namene, četudi ji zaradi drugačnih razmer dosedanja stopnja odgovarja.
Jugoslovanska zunanja trgovina je bila tani močno deficitna, zlasti s področjem konvertibilnih (dobrih, t. j. zamenljivih) zahodnih valut. Toda medtem ko je bil izvoz iz ostale države precej medel, je slovenska industrija krepko prodirala na zahodne trge. »Slovenska industrija je lani povečala izvoz v mnogo večji meri kot industrija v ostali državi«, je zapisalo »Delo« v ponedeljek v uvodniku »Večji vpliv v zunanji trgovini«. Kljub temu je prišlo do nekaterih pojavov, ki povzročajo skrbi, upr. da nazaduje izvoz končnih izdelkov tu da nekatere pomembne panoge, kot sta upr. kovinska in lesna industrija, v svojem izvozu stagnirajo. V tej zvezi piše »Delo« :
VEČJA ODGOVORNOST REPUBLIKE ZA ZUNANJO TRGOVINO
ti vse pobude zgolj zveznim organom in čakati, kaj bodo oni ukrenili. Lani je npr. gospodarstvo naše republike (Slovenije) pokazalo veliko aktivnost in je dalo številne pobude za reševanje predvidenih spre-
»V omenjenem položaju	je razumljiva	rnemb našega zunanjetrgovinskega in	de-
tudi večja skrb in odgovornost republiških' viznega režima. Čeprav so bi^i njegovi oiganov za čim uspešnejše	usmerjanje	in	predlogi konkretni in konstruktivni,	jih
pospeševanje naše zunanje	trgovinske	iz-	zvezni organi niso upoštevali, pač pa	so
menjave. Očitno smo prišli	v obdobje,	ko'	sprejeli tudi take spremembe, za katere v
se mora republika, v kateri ima zunanje- gospodarstvu naše republike , prevladuje
1 prepričanje, da ne peljejo v razvoju sistema naprej, pač pa nazaj.
Važna vloga v tej povečani aktivnosti republike naj bi pripadla pravkar osnovanemu komiteju za zunanjo trgovino,« zaključuje »Delo«. »Njegova vloga bo pred-
trgovinska izmenjava tako pomembno vlogo in vpliv na proizvodnjo in gospodarski razvoj, v večji meri zavzeti za reševanje vprašanj našega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema in usmerjanja naše zunanjetrgovinske politike sploh. Razen tega ji
tudi specifičen geografski in ekonomski | vsem v proučevanju dolgoročnih vprašanj položaj ter stopnja njenega razvoja nare- na tem področju, to je sistema in njego-kujejo, da hitreje in odločneje uresničuje vih instrumentov, pa tudi v pospeševanju
ideje reforme na področju zunanjetrgovinskih odnosov. Tu ni mogoče več prepušča-
vseh oblik izmenjave vključno industrijsko kooperacijo in uvoz tujega kapitala.«
Avtomobilski promet skozi SloVenijo
»Kako bodo dražji potni listi vplivali na. zume ga (pasivno) 149 ljudi, 106 pa jih ne
potovanja naših (jugoslovanskih) državljanov v inozemstvo, je sedaj težko reči. Kakor koli že — ob koncu lanskega, 1967. leta, so na mednarodnih prehodih v Sloveniji zabeležili številko, ki je zelo blizu 80 milijonom (prehodov jugoslovanskih in tujih državljanov v obe smeri) in okrog 20 milijonov motornih vozil, kar je približno 36°/o več kot lani. Tujcev s potnimi listi pa je do konca leta prispelo v Slovenijo nekaj več kot 30 milijonov. Število tujcev, ki prihajajo k nam, pa je vsako leto večje in zato lahko pričakujemo letos še večji obisk. To pa zahteva, da že sedaj razmislimo, kako bi še bolj sprostili promet na mejnih prehodih,« je zapisal te dni neki ljubljanski list.
V Sloveniji je 98 mejnih prehodov, od tega 26 mednarodnih. Na vsakih 7,5 km državne meje pride povprečno po en prehod. Slovenija je tako res »odprta« dežela, četudi nekateri še očitajo Slovencem, da se »zapirajo«. Okrog 90°/o vseh potnikov in avtomobilov, ki prihajajo v Jugoslavijo, gre skozi Slovenijo. Na mejnih prehodih v Sloveniji je zaposlenih 313 ljudi, katerih izobrazba pa po teh podatkih še ni zadovoljiva. Le 58 jih govori kak tuj jezik, ra-
Hude posledice mraza
Izredno hud mraz, ki je značilen za letošnji januar skoro po vsej Evropi, je povzročil tudi nešteto nesreč. Pri nas na Tržaškem je prišlo, hvala Bogu, samo do manjših nesreč, padcev z zlomom noge itd. Od drugod pa javljajo o mnogo hujših nesrečah. Blizu Foggie v Apuliji so utonili trije dečki, ki so se drsali po zmrznjenem umetnem kalu v predmestju. Led je bil pretenak. Žrtve so imele 9, 8 in 5 let. Ko so se lovili, so padli vsi trije na istem kraju in led se je udrl.
Pri Lodiju je padla 14-letna dijakinja
mobili zaradi leda obtičali na tračnicah v hipu, ko je prihajal vlak. Blizu Ilirske Bistrice je bila tako uničena cela družina razen moža, ki je šofiral in katerega neprevidnost je povzročila nesrečo.
Nešteto takih in podobnih nesreč se je dogajalo tudi drugod. Na Škotskem je divjal orkan, ki je zahteval 20 mrtvih. Zelo veliko je bilo te dni tudi smrtnih nesreč in manjših zaradi požarov, ki so jih povzročile preveč razgrete peči, kratki stiki, eksplozije plinskih peči ali zastrupitve s plinom. Zdi se, da je modema civilizaci-Maria Gabriella Bonfanti na cesto, ko je j ia še za veliko pomnožila nevarnosti zime, zdrsnilo kolo, na katerem sta se s sestrič- j namesto da bi jih ublažila. Zlasti uvedba no peljali v šolo, na ledu. Povozil jo je plinskih in naftnih peči je povečala število
tovornjak, ki je v tistem hipu peljal mimo, da je bila na mestu mrtva.
smrtnih žrtev zime. Zaradi tehnike postaja življenje komplicirano in mnogi ljudje
Tudi iz Slovenije poročajo o hudih ne-; mu po svoji inteligenci niso več kos, a srečah, ki sta jih povzročila sneg in led., tudi resnična inteligenca ne more predvi-Na več krajih se je zgodilo, da so avto-1 deti vseh možnih nesrečnih slučajev.
zna sploh nobenega tujega jezika. Slovensko jih ne zna 40°/o. Mejni prehodi so še pomanjkljivo urejeni in tudi osebje je še preslabo plačano, posebno glede na o-gromno delo, ki ga mora opraviti v nezdravih razmerah (zaradi koncentracije izpušnih plinov avtomobilov).
-o-
PO OBISKU V RIMU
(Nadaljevanje s 1. strani) nosov med Italijo in Jugoslavijo samo iskreno veselimo. V polni meri se namreč zaver damo, da je to prvi pogoj, ki omogoča, da se pravično rešijo in uredijo tudi številna še odprta manjšinska vprašanja, kar bo hkrati omogočilo, da bo naša narodna manjšina dejansko postala most med dvema državama in med sosednimi narodi ter s tem dragocen instrument za nadaljnje sodelovanje, za nadaljnjo poglobitev medsebojnega sožitja in za utrditev miru v tem delu Evrope.
Obisk Mike SpiIjaka pri italijanskh državnikih, kot tudi njegov izredno važen sprejem pri Pavlu VI. ter njegov razgovor z odposlanstvom slovenske narodne manjšine so po našem globokem prepričanju dogodki, ki kažejo, da perspektiva, kakršno smo pravkar nakazali, ni nekaj neuresničljivega, nekaj utopičnega, temveč dejansko edina alternativa, za realizacijo katere mora zlasti tukajšnje obmejno ljudstvo zastaviti vse svoje sile. Tudi od naše dobre volje, od naše sposobnosti, od naših prizadevanjih je seveda odvisno, ali bo bodoči razvoj ubral to smer.
D. L,
DEBELE NOGE ZARADI MINIKRIL
Ameriške vladne oblasti so opozorile svoje nameščenke, ki nosijo minikrilo, da bodo dobile od tega debele noge. Zdravniki so namreč ugotovili, da se na nogah, me-čah in stegnih, ki so premalo pokrite, nabira maščoba kot naravna zaščita telesa pred mrazom.
Koliko je to svarilo zaleglo, še ni znano. Pravijo pa, da je neko dekle z minikrilom vprašalo funkcionarja, ki jo je opozoril na to nevarnost in ki si je ravno prižigal cigareto : »Vi pa gotovo veste, da kajenje povzroča raka in vendar kadite.«
»Tvegam,« je odgovoril oni s nasmehom.
»Tudi jaz tvegam,« je odvrnilo dekle.
Slovenska skupnost in leva sredina
V ponedeljek se je v Trstu sestal Svet Slovenske skupnosti ter obširno razpravljal o splošnem političnem položaju na Tržaškem, o položaju v krajevnih ustanovah ter o delovanju deželne uprave. S posebno pozornostjo je svet proučil bodočo politično akcijo Slovenske skupnosti ter zlasti njene odnose z levo sredino. To je bilo nujno glede na težave, ki so nastale zaradi napovedanih novih razlaščevanj v dolinski občini, katerih posledica so med drugim bili negativno stališče predstavnika Slov. skupnosti v tržaškem mestnem svetu do proračuna za leto 1967 in težave v tistih krajevnih ustanovah, kjer predstavniki Slov. skupnosti sodelujejo z zastopniki strank leve sredine.
Svet je ugotovil, da so argumenti, s katerimi je Slov. skupnost utemeljevala svoja stališča do raznih življenjskih vprašanj slovenske narodne skupine na Tržaškem, imeli širok odmev tako v javnosti kot zlasti pri strankah leve sredine. To je med drugim pospešilo rešitev določenih upravnih problemov v tržaški občini in pri pokrajinski upravi, problemov, ki se tičejo slovenskih koristi. Svet je dalje ugotovil, da so se medtem ponovno poglobila pri vodstvih sredinsko-levih strank načelna stališča do slovenske manjšine, kar je tudi važno za bodočo politično in upravno akcijo.
Predstavniki posameznih skupin, ki sestavljajo Slov. skupnost, so nato obrazložili mnenja in stališča svojih skupin o na-naljnjih odnosih s strankami leve sredine, končno pa je svet po daljši razpravi odobril naslednjo resolucijo:
»Svet Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 15. t. m. proučil politično akcijo, ki jo bo morala zvajati Slovenska skupnost zlasti
ODPRTJE SPACALOVE RAZSTAVE V MUZEJU REVOLTELLA
Od 18. januarja do 18. februarja bo prirejena, kot smo že poročali, v muzeju Re-voltella v Trstu velika razstava grafik Lojzeta Spacala, iz razdobja 1937-1967. Razstava bo obsegala 11 dvoran in bo prikazovala 158 grafik, tako lesoreze kot tudi nekatere druge tehnike, pa tudi matrice.
To pomeni novo lepo priznanje za tega našega mojstra lesoreza. Mnogo grafičnih listov prikazuje motive s Krasa in z naše obale, npr. »Kras v poletju« in v drugih letnih časih, »Kraška pregrada«, »Ribičeva koča« itd.
TEČAJ ZA ITALIJANSKE UČITELJE
v bližnji bodočnosti. Ugotovil je težave, ki so nastale zadnje čase v odnosih do leve sredine in izrekel prepričanje, da za slovensko narodno manjšino še vedno veljajo načela leve sredine, ker je njena politika kljub raznim težavam omogočila v Trstu ugodno o-zračje za odnose med italijansko večino in slovensko manjšino ter s tem tudi za reševanje temeljnih in vsakodnevnih vprašanj slovenske narodne manjšine.,
Svet Slovenske skupnosti vztraja pri svojem stališču proti krivičnemu razlaščevanju in sodi, da morajo vse sile leve sredine odločneje podpreti Slovensko skupnost pri vzajemnem reševanju teh vprašanj, kar bi omogočilo sodelovanje^«
* •
Repentabor:
OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN
V torek je repentaborski občinski svet na redni seji odobril proračun za leto 1968. Proračun predvideva 10 milijonov primanjkljaja, za poravnavo katerega bodo zaprosili za državni in deželni prispevek.
Na županov predlog je svet izrazil svojo solidarnost s sicilskim ljudstvom, ki ga je hudo prizadel potres. V solidarnostni sklad je svet prispeval 15 tisoč lir.
V DEŽELNEM SVETU
Deželni svet je v sredo odobril zakonski osnutek o prispevkih za šolske infrastrukture. Po tem zakonu bo deželna uprava razdelila 300 milijonov lir iz proračuna za leto 1967 za gradnjo, ureditev ali izboljšanje poslopij, v katerih so dijaški domovi, študentovske menze, knjižnice itd.
Deželni svet je nato nadaljeval razpravo o urbanističnem zakonu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v torek, 23. januarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu in v sredo, 24 januarja, ob 15.30 v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici KONCERT
70-članskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu. Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠJANCIC, bo izvajal skladbe Premrla, Flajšmana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja.
Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz.
RIBJI ULOV V DEŽELI
Poleg drugih gospodarskih dejavnosti je v deželi Furlanija-Julijska krajina na odličnem mestu tudi ribištvo.
Po zadnjih podatkih je znašal v prvih devetih mesecih lanskega leta morski in la-gunski ribji lov nekaj manj kot štiri in pol milijona kilogramov. V primeri s predlanskim letom se je povišal za 18 odstotkov ali 658 tisoč kilogramov. Denarna vrednost ulova je dosegla eno milijardo in 79 milijonov lir, to je 7 odstotkov več kot v lanskih prvih devetih mesecih. Na splošno se je znižal ulov lupinarjev (raki, školjke in podobno).
Glavni ribji trg v deželi je še vedno ostal Trst. Tu je bilo izkrcanih dva milijona 158 tisoč kilogramov raznih ribjih vrst v vrednosti 406 milijonov lir. Sledi Gradež, kjer je prišlo na trg en milijon 208 tisoč kilogramov rib v vrednosti 339 milijonov lir.
Na tretjem mestu kot ribiško središče je Marano Lagunare, kjer je prišlo na trg nekaj nad 743 tisoč kilogramov ribjih vrst v skupni vrednosti 287 milijonov lir.
Četrto ribiško tržišče v deželi pa je Tržič. Tu so ribiči ulovili v prvih devetih mesecih lanskega leta 200.606 kilogramov rib, po večini glavatcev za vrednost 45 milijonov lir.
V Miljah je znašal ulov 15.400 kilogramov, ki je prinesel nekaj nad dva milijona lir.
Ostali ribiški kraji v deželi so manjšega gospodarskega pomena. Na splošno se pa more ugotoviti, da se je ribji lov kvantitativno zboljšal, cene so pa padle.
Za TEDEN EDINOSTI med kristjani bo v nedeljo 21- januarja ob 16. uri v cerkvi sv. Vincencija v Trstu vzhodna liturgija v staroslovanskem jeziku, po maši pa v bližnji župnijski dvorani ekumenska prireditev: nastop Ekumenskega okteta (vodi prof. Zorko Harej), govor o veličini krščanskega Vzhoda, prikaz bizantinskih ikon (skioptične slike), recitacije itd.
K udeležbi toplo vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
RADIJSKI KONCERT
Tržaška radijska postaja je priredila v ponedeljek zvečer v avditoriju A v radijski palači javen koncert, na katerem sta nastopila sopranistka Ljuba Berce Košuta in Gabriel Pisani (Piščanci. Na sporedu so bile skladbe Ivana Grbca in ljudske.
Xima na 3f£vasu
Čeprav se	ne more	reči, da je letošnja	meglo. Vlaga	pobira sneg,	kar ga je še
ostalo, ki pa	je poledenel.	Za njim žalu-
jejo samo naši otroci, ki so se letos le nekoliko nasankali. Seveda upajo, da bo še zapadlo snega, odrasli pa si ga nič preveč ne želimo. Dolgi mraz je namreč začel kazati svoje posledice tudi v zdravstvenem pogledu. Mnogo ljudi je zadnje dni zbolelo na influenci, s kašljem, temperaturo in glavobolom.
Ceste na gornjem tržaškem Krasu, proti Repentabru so še vedno poledenele, kar otežuje avtobusni promet. Tako so za sre-kakor	lani,	poseben	tečaj	za	italijansko	nizka, pač	pa se je začelo vlažno in mrač-	do odpovedali	celo avtobus,	ki vozi otroke
kulturo in	jezik,	ki	ga bodo	obiskovali	uči-,	no vreme,	s	pršenjem	in meglo. Opčine so j	iz repentaborske občine v	nižjo srednjo
telji in dijaki.	I bile v sredo dopoldne zavite v gosto belo' šolo na Opčine.
zima izjemno huda — je le ena izmed ostrih — pa je le neprijetna, ker traja V torek se je začel v prostorih Ljudske ' mraz kar naprej. Že december je bil suh univerze v Trstu seminar za učitelje, ki ' in zelo mrzel, v januarju pa se dvigne poučujejo na italijanskih osemletkah v termometer le kdaj o c sončnih dnevih iz-Istri. Udeležuje se ga 30 učiteljev iz Istre nad ničle- ob jutrih pa je kazal tudi do 12 in z Reke ter 6 študentov, vpisanih na pe-1 Pod ničloJn še več. Se sreča, da se mrazu dagoško šolo v Pulju. Na tečaju predavajo n' pridruižila prava burja. Pihala je le ne-profesorji s tržaške univerze o pouku in j kaJ drd> ko temperatura še ni padla prav metodiki italijanščine na osemletkah. Se- nizko.
minar bo trajal do 22. januarja.	I V torek je hud mraz sicer popustil, če-
Ob koncu januarja pa bo odprt v Istri, tudi je temperatura kljub temu še precej
Jz
GORIŠKO ODPOSLANSTVO V RIMU
V Rimu se je več dni mudilo goriško odposlanstvo. Sestavljali so ga senator Va-lauri, goriški in tržiški župan, pokrajinski predsednik in tajnik pokrajinske krščanske demokracije.
Odposlanci so najvišjim vladnim osebam predložili najnujnejše gospodarske potrebe naše pokrajine. Ministrskemu predsedniki! Moru so razložili potrebo protosinhrotrona v Doberdobu, glede česar smo pa v našem listu že pred tremi meseci povedali svoje stališče, in sicer nevarnost raznaroditve našega strnjenega etničnega ozemlja, če ne bo vlada poskrbela obenem z gospodarskim dvigom, tudi s posebnimi ukrepi, da se ohrani z zaposlitvijo in ohranitvijo zemlje tudi naš živelj na Doberdobski planoti.
V tem smislu si zastavljajo zdaj to vprašanje tudi drugi slovenski zastopniki z Goriškega.
Goriško odposlanstvo je Mora zainteresiralo tudi za avtomobilsko cesto Villesse-Ljubljana, za odpravo vojaških služnosti iu za ohranitev nekaterih tovarn (n. pr. Sol-vay v Tržiču), ki so v nevarnosti, da jih zaprejo.
Predsednik je ponovno obljubljal, da se bo zanimal za predložene pritožbe.
ZA ZBLIŽANJE CERKVA’
V manjšem obsegu veje pokoncilski duh o zbližanju krščanskih Cerkva tudi v Gorici. Že 13. decembra sta se srečala v nadškofijskem dvorcu protestantski metodistični glavni pastor za Severno Italijo dr. Tara in nadškof Cocolin. V razgovoru sta oba cerkvena predstavnika spoznala, da je mogoče govoriti o krščanskem občestvu ali ekumenizmu. Nadalje sta ugotovila potrebo po skupnih verskih sestankih in po goreči molitvi za zbližanje.
Nadškof je imenoval posebno komisijo, ki je v dogovoru s pastorjem pripravila bodoče verske sestanke in skupne molitve.
Prvi bo v četrtek 18. januarja v evangeljski cerkvi v ulici Diaz ob 18. uri popoldne. Naslednji goriški katoliško-protestant-ski sestanek in skupna molitvena ura bo Pa v četrtek 25. januarja v stolni cerkvi.
Med obema četrtkoma bo v Gorici molitvena osmina za združenje Cerkva. V stolni cerkvi vsak večer ob sedmi uri. Pridigali bodo izmenoma mestni župniki in redovni predstojniki. V drugih mestnih farnih cerkvah bodo enake pobožnosti z istim namenom.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
V torek zvečer je odprl slikar Jože Cej svojo samostojno umetniško razstavo v dvorani kluba »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu v Gorici. Razstavljenih ima 10 del, predvsem pokrajinskih slik.
Cej je že prej nastopal na razstavah po naših krajih in v Benetkah. Slikar je po rodu iz Gorice, študiral je na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Končal pa je u-metnostni licej v Benetkah. Zdaj poučuje risanje na srednjih šolah.
MRAZ IN PREHLAD
Kakor pratika kaže, tako se je letos tudi vreme izkazalo: jasno, še bolj pa vetrovno in mrzlo.
Take zmrzali kot letos od Svetih treh kraljev dalje, ne pomjnimo že od leta 1929,
ko so pri. nas vse oljke zmrznile in so šli z vozom čez zamrznjeno Sočo pod pevm skim mostom. Če bo šlo tako naprej, bo letošnja zima tisti podobna. Takrat je kazal toplomer v mestu 18 stopinj pod ničlo, v okolici pa 21. Letos smo prišli v mestu že na 13 pod ničlo, v okolici, v Grojni pa v soboto zvečer že na 16 pod ničlo. Ob bregovih se je Soča že pokrila z ledeno skorjo.
V ponedeljek se je za spoznanje odjužilo. Zato so pa pritisnile mrzlice z večjo silo. Vedno več oseb zlasti žensk mladih in »mlajših« meče (zaradi mini-kril?) na bolniške postelje. Mrzlica traja k sreči le po tri dni. Najbolje pa je, jo prehiteti s toplimi čaji ali limonadami (vitamin C), aspirini in toplo obleko. Izogibati se je treba tudi obljudenih prostorov, ker je nalezljiva.
DELO PROMETNE POLICIJE
Delo prometne policije v Gorici je zahtevalo v letu 1967 precej naporov, ker se je motorizacija neverjetno razvila. Po statistiki prometnega poveljstva se je pripetilo lansko leto 608 cestnih nesreč, med temi 21 s smrtnim izidom za 23 oseb. V letu 1966 so zaznamovali 28 smrtnih žrtev. Nesreč, ki so imele za posledico rane, je bilo 377.
Izvidnice cestne policije so prevozile na službenih poteh nad pol milijona kilometrov. Cestnih blokov za urejanje prometa in ustavljenje zločincev je imela 239. Zaznamovala in z globami kaznovala je 22.483 cestnih prekrškov. Skoro v 1400 primerih pa je prometna policija nudila pomoč avtomobilistom pri cestnih okvarah.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se je pripetilo največ cestnih nezgod in nesreč na cesti št. 56. Gurica-Videm; na drugem mestu te lestvice je cesta od mosta čez In-drio v Tržič.
PLAČEVANJE GORIVA IN VODE
Med stalnimi mesečnimi obiskovavci go-riških družin je tudi izterjevalec mestne občine za plin, elektriko in vodo. Po novem pa namerava uprava mestnih podjetij pošiljati mesečne račune za goriva, luč in vodo kar po pošti, kot je to vpeljano na primer že za telefon.
Na ta način se hoče uprava izogniti nastavljanju novih službenih moči tudi zato, da ohrani iste tarife. Uporabniki bodo lahko plačevali račune na pošti ali na bankah. Mestna podjetja pa bodo morala paziti, da pošljejo mesečni račun, ko bo v družini mesečni prejemek, sicer se N) za luč in vodo kopičil dolg na dolg; delno tudi po nemarnosti plačevalcev samih, ki so radi odlagali prav to plačilo. Zaenkrat pa bodo uvedli novi način samo v središču mesta.
ZASLUŽNA USTANOVA
Letni obračun o delu goriškega Zelenega križa je zopet pokazal, kako zaslužna je ta ustanova za pomoč bližnjiku.
Lansko leto je prevozilo pet avtoambu-lanc Zelenega križa nad 74.000 kilometrov, skoraj dvakrat okoli sveta. V 867 primerih so nudili uslužbenci Zelenega križa prvo
pomoč. Zdravniških pregledov je bilo o-pravljenih 4772, prevozov bolnih in ponesrečenih pa nad štiritisoč.
Dosedanji sedež te ustanove pa ne ustreza več sodobnim potrebam. Kakor se že dolgo časa govori in obljublja, bodo zgradili s pomočjo občine in podporo goriškega Monta primerno poslopje prav na istem mestu.
VEČERI OB SREDAH
Vodstvo kluba »Simon Gregorčič« je nekoliko spremenilo vsebinski spored predavateljskih večerov ob sredah. Doslej so bili posvečeni bolj naši kulturni preteklosti in poljudnim vprašanjem.
V sredo pa je bila na vrsti sodobna politična tematika. Govoril je občinski sveto-/avec in član združene italijanske socialistične stranke dr. Peter Sanzin o občinski politiki do Slovencev. Vsebinsko zanimivo predavanje in nujno potrebna debata bi zaslužila večje pozornosti in razčiščenja.
Krmin:
»ROŽA SKRIVNOSTNA«
Od nedelje dalje traja v Krminu v cerkvi Rosa Mistica, teden pobožnosti, posvečen Mariji »Roži skrivnostni«.
Okrog te cerkve in čudežev se plete dosti zgodovinskih resnic, pa tudi legend med krminskim vernim ljudstvom, ki vneto časti ta Marijin kraj. Njegova zgodovina sega v leto 1735., ko je domača plemkinja Uršula de Grotta naročila rezbarju Francu Regoli Marijin kip za oltar bratovščine krščanskega nauka. Plemeniti gospodični se pa kip ni zdel lep in je grajala njegove pogreške vpričo mojstra. Ta jo je zavrnil in rekel, da se bodo kljub pomanjkljivostim dogajali še pogosti čudeži ob tem kipu.
Mojstrova prerokba se je uresničila že 15. januarja 1735, ko je začel kapati pot iz Marijinih rok. Kip so tedaj postavili na poseben prestol nad oltarjem. Dogajali so se mnogi čudeži. Neki Ivan Kocjančič iz Brezovice je spet zadobil vid. Neki paralitični Zaccaria iz Trsta je spet shodil.
Ljudje so začeli prinašati darove. Prvi je bil neki berač, ki je dal vse, kar je imel: en krajcar. Kmalu pa je bil kip poln zlata in draguljev. Dvome dame z Dunaja so poslale kroni iz čistega zlata za Marijo in Dete; Pij X. je daroval blesteč ametist.
Leta 1931 je nadškof Sedej slovesno o-pravil kronanje »Rože skrivnostne« v Krminu. To je bilo njegovo poslednje nadpa-stirsko opravilo. Kmalu po tem prazniku je začel bolehati. To krminsko svetišče je torej tudi v zvezi z versko zgodovino gori-ških Slovencev.
GLASBENI POPOLDNEVI
Mestni glasbeni zavod bo tudi v drugi polovici zime prirejal kulturne glasbene popoldneve, kot lansko leto. Vsakih 14 dni, in sicer ob sobotah ob 18. uri, bodo nastopali v koncertni dvorani zavoda v ulici O-berdan že priznani glasbeniki in koncerti-sti. Pred vsakim nastopom bo strokovni uvod za boljše razumevanje podajanja.
Z namenom, da se zanimanje ja glasbeno kulturo še bolj razširi, je sklenil odbor glasbenega zavoda, da bo vstop prost.
I/ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
/.». hteiniha
Ko smo prelistavali zadnjo, 15. številko revije «Most», nas je nujno najprej pritegnila precej obširna razprava Bogdana Berdona «0 asimilaciji tržaških Slovencev*, ker je to pač najbolj usoden problem, ki leži kot mora na nas. Razprava obsega skoraj 17 strani, vendar je kljub dolžini ne občutimo kot razvlečeno, obratno:	marsikje	bi
želeli, da bi bil avtor še podrobneje obdelal to ali ono dejstvo in še bolj poglobil v kako plat problema asimilacije. Prednost razprave je predvsem, v dokumentaciji. Berdon operira s številkami, s statistikami in to daje njegovim sklepom prepričljivost ter ga varuje pred tem, da bi se prepuščal samo strastnim obtožbam in mu omogoča, da ostane na trdnih tleh konkretnosti. (Tu nam seveda gre za to, ali so navedeni statistično podatki točni in verodostojni).
Izhodišče njegove razprave je satistično dejstvo, da so našteli 1. 1910 na ozemlju današnje tržaške pokrajine 70.032 Slovencev, v razdobju 1945-46 so jih ugotovili okrog 70.000 (bivša Z V. U. je ugotovila, da je bilo leta 1951 na Tržaškem ozemlju 63.000 Slovencev, kar je verjetno realnejša številka, če seveda ne štejemo potujčencev, ki še za silo spregovorijo kako slovensko besedo), 1. 1961 pa se je pri ljudskem štetju izjavilo za Slovence (ali slovensko govoreče) le še 25.582 prebiva vcev. Berdon skuša potem ugotoviti, kam je izginilo v enajstih letih na Tržaškem ozemlju 38.000 slovenskih prebivavcev, če se držimo števila, ki ga je ugotovila Zavezniška vojaška uprava.
KAM JE IZGINILO 38.0G0 SLOVENCEV?
Berdon dokazuje, da je povzročila strašno dejstvo, izginotje 38.000 Slovencev na našm ozemlju, masovna asimilacija, glavno krivdo za to pripiše zgrešeni «fratelančni» politiki, ki je privedla maso Slovencev v sklop italijanske komunistične partije. Ta pa je videla posebno v razvoju spora med Titom in Stalinom v vsakršnem političnem pojavu slovenske narodne, zavesti šovinizem in nacionalizem in je prežela s to miselnostjo mase preprostih slovenskih volivcev v tržaških predmestjih. Zato so se začeli Slovenci v KPI trgati od slovenstva, v slovenstvu so začeli gledati ideološkega nasprotnika komunizma in socialnega napredka, kakor so si ga predstavljali v svojih primitivnih predstavah, po parolah partijskih aktivistov. In ker so videli tudi v slovenski kulturi in šolstvu sredstvi slovenskega (ali jugoslovanskega) nacionalizma, so se začeli izogibati slovenskih kulturnih prireditev in jih celo bojkotirali, otroke pa so poslali v italijanske šole, da bi jih tako «obvaro-va!i» pred strupom slovenskega nacionalizma.
»Ta proces je trajal iz dneva v dan, iz leta v leto in lahko rečemo, da traja še danes. Še vedno je govora o slovenskem «nacionalizmu» v Trstu. Naši fratelančani nadaljujejo s širjenjem ta-
KNJIŽNE NAPOVEDI
Knjižne založbe v Sloveniji so že naznanile, katere knjige, bodo izdale za leto 1968.
Prešernova družba je napovedala poleg običajnega koledarja še povest Karla Grebel jška: Ti drobni otroško koraki; Ivana Albrachta: žalostne oči Hane Karadžičeve; izbor najboljših pesmi Simona Gregorčiča, ki ga je uredil Janez Logar pod naslovom:	Mojo srčno kri škropite; Avguština
Laha zemljepisni pregled:	Naše sosedne države.
Kot izredna knjiga bodo izšle še v tem mesecu Prešernove Poezije s spremno besedo dr. Antona Slodnjaka. Tu omenjamo,- da je izdala Založba Mladinska knjiga v seriji »Monumenta letterarum slovenicarum« faksimile Krsta pri Savici. To je natančen bibliografski posnetek edinega ohranjenega izvoda iz leta 1836 (cena 35 Ndin).
Knjižni program Slovenske matice za leto 1968 je pa: Rodna zbirka: Stele »Slovensko srednjeveško slikarstvo«, Izidor Cankar »Obiski« in novele; Rebulov roman »V Sibilinem mestu« je napovedan, a ne bo izšel. V zbirki »Rapzrave in eseji« bo izšla »Kritična dramaturgija« Franceta Vodnika; v filozofski knjižnico Vorandejeva »Zgodovina filozofije I.«.
kih sloganov in govorijo o nevarnosti slovenskega »nacionalizma«. Čeprav so odpustili 'prejšnji vulgarni stil, je vsebina njihove propagande vedno ista«, ugotavlja Berdon.
PRIMER ZAVEDNIH SLOVENCEV V KPI
Pripomnili bi, da je pozabil osvetliti tragično-herojski in eksistencialno zanimivi prmer tistih resnično dobrih, zavednih Slovencev, ki jih je. vendar še nekaj v KPI, zlasti med intelektualci in učitelji in ki se. celo trudijo, da hi usmerili otroke že skoro povsem odtujenih slovenskih somišljenikov med delavstvom v slovenske, šole; kako namreč spravljajo svoje slovenstvo v sklad s svojim političnim prepričanjem, ali bolje rečeno, s politiko KPI, katere aktivisti so on in s svojo vestjo? Kajti »asimilacija na področju fratelancc ni bila in ni kulturno-prosvetne, temveč politično ideološke narave«, kot piše Berdon. Ravno t,-sto, za kar agitirajo in se zavzemajo, je namreč krivo, da Slovenci, ki so pod političnim vplivom KPI, odpadajo od slovenstva.
Toda če bi taki idealisti iz razlogov narodne politike obrnili KPI hrbet, bi s tem prepustili slovensko delavsko in kmečko maso v italijanski partiji popolni asimilaciji brez odpora. Stvari so torej zelo zapletene. Berdon pride do sklepa, da je »potrebna temeljita samokritika v delavskih strankah, ki so zakrivile vrsto dejanj, ki so privedla do napol-asimilacije slovenskih komunistov in socialistov«, toda to je seveda le želja. Kdaj se bo to to zgodilo?
FREUDOVSKI KOMPLEKSI?
Zdelo sc mi je potrebno, da posvetim Berdo-novi razpravi nekoliko več prostora, ker je ena izmed tistih redkih študij, ki zanes konkretno posegajo v našo politično problematiko, z voljo po iskanju resnice in pravih rešitev. V lem se razlikuje od nekaterih drugih sestavkov v isti reviji,
Oskar Wilde je brez dvoma slovenskemu občinstvu na Tržaškem dobro poznan, saj je Radijski oder na tržaški radijski posatji že izvajal njegove konverzacijske igre: »Pahljača gospe Windermere«, »Idealni soprog«, »Salome« in »Kako važno je biti resen«. Poleg tega pa smo slišali preko radijskih valov tudi izbor njegovih čudovitih novel v dramatizirani obliki. Slovensko poklicno gledališče je menda tokrat prvič uvrstilo Wilsonovo komedijo v svoj repertoar in je s tem gotovo izpolnilo svojo kulturno nalogo.
Tudi zadnje Wildevo dramsko delo »Kako važno je biti resen« ima v sebi vse značilnosti dramaturške posebnosti pisatelja. Predvsem je tudi tu neštelu duhovitosti in pristnega humorja, satiričnih pripomb in prijetnega kramljanja. Prevajalka Mira Miheličeva je skušala pristnost angleškega humorja prenesti v lep slovenski pogovorni jezik, tako da so se igralci in režiser lahko lotili dela, ki jih je moralo mikati in vabiti.
Režiser Jože Babič je imel nalogo ustvariti tisto pristno angleško vzdušje, v katerem naj bi dogodki dobili kar najbolj verjeten in naraven potek. Pristopil je k delu z vso resnostjo in temeljitostjo. Izdelal je vsako sceno in vsak prizor posebej, od poplesavnja Moncrieffa v krogu po odru, do njegovega preskoka ograje, od zalivanja rož. do padca v ribnik.
V veliko oporo je bila režiji izredno okusna, smotrna, a enostavna scena, ko jo je zamislil ing. arh. Niko Matulj. Železni loki v lepih harmoničnih barvah, ki zapirajo sceno v globino, stopnišče z živobarvnimi rožami, ki se lepo odraža od o. zadja, garnisa v ospredju odra, ki znižuje videz preobsežne prostornosti in daje prizorišču večjo toplino, vse to je znak velikega okusa, ki ga ima scenograf in velikega posluha za potek dogajanja in ritma predstave.
Če se povrnemo k režiji, lahko ugotovimo velik posluh za konverzacijsko igro in veliko skrb za ubranost. Ni lahko pričarati ta angleški svet na
ki skušajo narodno-politično problematiko odriniti na zgolj ideološko raven ali na raven freudovskih psiholoških kompleksov. Na to zadnjo raven odriva naše narodne, politične probleme in tudi pojave slovenske asimilacije napr. Aleš Lokar v razpravi »Kroza narodne zavesti«.
Lokar meni, da smo Slovenci «zamcjeni», da se zapiramo v skupino ali skupinico, pevski zbor, gledališče, revijo, stranko, družino, kamor prenesemo svoje ambicije in frustracije« in da za
(Nadaljevanje na 8. strani)
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Oskar Wllde:
«KAKO VAŽNO JE BITI RESEN«
(komedija v treh dejanjih)
Prevod: Mira Mihelič Scenograf: ing. arch. Niko Matul Kostumograf: Anja Dolenc Režiser: Jože Babič PONOVITVE:
V sredo, 17. januarja ob 20. uri (ABONMA: DIJAŠKI), v četrtek, 18. januarja ob 21. uri, v nedeljo, 21. januarja ob 16. uri (ABONMA: NED. POP. IN-VALDISKI), v ponedeljek, 22. januarja ob 21. uri (ABONMA: ŠPORTNI), v nedeljo 28. januarja ob 16. uri (ABONMA: OKOLIŠKI).
V soboto 20. januarja ob 17. uri:
Marija Holkova
»PEPELKA«
(pravljična igra v štirih dejanjih)
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU S KOMEDIJO OSKARJA WILDA: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN
V torek, 23. januarja ob 20. uri v Piranu, v sredo, 24. januarja ob 20. uri v Kopru Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 73-42-65.
poudarek v premiku in besednem izražanju. V vsakem primeru mora režija računati z razpoložljivimi močmi. Zdi se, da se. je še kar posrečilo ustvariti tisto zunanjo podobo življenja. Morda bi lahko dala režija svetlejši in simpatičnejši ton Gtvendeleni, ki po našem, ne nosi obremenjenosti tedanje aristokratske družbe, ampak je duhovito in prijetno dekle, ki hi lahko kar prožilo ritem predstavi, rajši kot da ga zavira njena kar pretežko in prehudo povdarjena igra. Igravka razpolaga z vse drugačnimi izrazi, s katerimi hi predstava lahko postala vse. bolj sproščena.
Verjetno je želel režiser dati tudi Cecily nekoliko drugačno podobo kot je običajni izraz igralke, pa morda ni lega dosegel. A vsekakor skrbni razpored in podrobne zamisli položajnih trenutkov in besednih poudarkov pričajo o zelo skrbni prizadevnosti režije.
Glavne, nosilce dejanja so ustvarjali:	Jožko
Lukež kot Johns Worthing, Stane Starešinič kot Algermon Moncrieff, Lidia Kozlovičeva kot Gvven-delen Fairl'ax, ter Miranda Caharija kot Cecily Cardevv. Zdi se, da se je Jožko Lukež še najbolj probližal svojemu liku, čeprav so vsi, vsak po svoje prizadevno reševali svoje vloge. Dognano podobo pastorja Chasubla je zaigral Rado Nakrst, lep tip angleške. Miss, morda najtipičnejši in naj-doslednejši lik pa je ustvarila Leli Nakrslova. Nekoliko odmaknjena od pristnosti in značilnosti druge angleške Miss, Lady Bracknell, je bila igra Zlate Rodoškove, čeprav ji je dala suveren nastop. Toda lik je izredno hvaležen in se igravki kar ponuja. Izrazit, čeprav neznaten tip, je zaigral Edvard Martinuzzi v Marrimanu, Silvij Kobal pa je dal s svojimi značilnimi plešočimi kretnjami svojo značilnost domačemu strežaju Laneju.
Tako je tedaj zaživela VVildova komedija na deskah kulturnega doma in bo, ko bo našla povsem ustrezen ritem, lahko zadovoljila lep krog gledaleev s svojo duhovitostjo, čeprav ni v njej kakega cenenega vsakdanjega humorja, ampak le 'in in duhovit dialog.
J. P.
V vezani besedi, je naznačen Goethe — Albrecht »Torquato Tasso«, kot izredni publikaciji pa Genešeč-Kmec! »Slovenska proza 1945-1965« (an-
naših deskah s slovenskimi igralci, ki izražajo
tologija) in Dragotin Cvetko »Gallus - Movalia«.celoti precej drugačen temperament in drugačen
Oscar Wilde v Slovenskem gledališču
'Stara	zamisel	Zdru
Misel, da bi se narodi združili v pravno zvezo in si zagotovili mir na svetu, ni nastala šele po prvi vojni z Društvom narodov v Ženevi ali z Organizacijo Združenih Narodov v New Yorku po drugi svetovni vojni, ampak že četrt tisočletja prej.
Pred 250 leti je izšla v Utrechtu debela knjiga v francoščini z naslovom »Načrt za večni mir v Evropi«. Napisal jo je opat Karel Irenej Saint Pierre, silno razgledan človek v mednarodnem pravu in tudi član francoske akademije.
Saint Pierre ie sodeloval na dolgih mirovnih pogajanjih v Utrechtu, ko se je končala španska nasledstvena vojna. Nastopal je kot tajnik kardinala Polignaca, o-polnomočenca kralja Ludvika XIV. Na sejah je spoznal vse zakulisne igre, mnenja •n politične tokove 18. stoletja.
Saint Pierre ic domneval, da je utrechtski mir dokončno uredil evropske meje. Da bi se te ohranile, je predlagal, naj bi vsi evropski vladarji sklenili trajno skupno zvezo, ki bi odpravila vse druge samo dvostranske pogodbe. Predlagal je v svojem spisu tudi stalen svet evropske zveze. Vsaka država pa naj ohrani svoje dinastije in ozemlje. Zveza naj brani vsako državo pred napadom druge in naj skrbi za mednarodni mir. Odločno odklanja rabo orožja za reševanje snorov. Edino prava pot, uči predhodnik Združenih narodov, je posredovanje in razsojevanje sporov, ki vse reši in ohrani.
_ Saint Pierre pa ni ostal samo pri teoretičnih navodilih; pokazal je tudi praktično hot. Predlagal je, da bi ne smela nobena država skleniti kake pogodbe z drugo brez nristanka treh četrtin vseh zveznih članov. Zvezni svet sme spreminjati pravila organizacije, pet temeljnih členov pa se more spremeniti ali ukiniti le s pristankom vseh držav članic.
Sodobniki so se njegovemu stvarnemu načrtu za mednarodno zvezo posmehovali,
Rousseau pa je sodil o njem, da je zelo stvaren in globok.
Saint Pierre si ni vzel mnenja sodobnikov preveč k srcu. Umrl je 85 let star; malo pred smrtjo je rekel, da se bodo potomci zavedli, kako so njegove »sanje« u-resničljive in krvavo potrebne. Po 250 letih so se res uresničile in morda celo z večjim uspehom, kakor sodimo danes.
—n—
CESTA OB ANDIH
Južnoameriške države Venezuela, Colum-bija, Equador, Peru in Bolivija so se dogovorile, da vzdolž vsega gorovja And zgradijo moderno široko cesto. Ta bo dolga več tisoč km in nad 4000 km ceste je že zgrajene. Te države nimajo seveda dovolj lastnih denarnih sredstev za tako ogromno delo, zato so jih ZDA podprle z izdatnim posojilom. Cesta vodi skozi neprehodne pragozdove dragocenega lesa, ki bi navedenim državam mnogo koristil, a niso mogli do njega. Gradijo pa danes z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, kot so buldožerji, kateri prihajajo na delovišča s helikopterji. Prebivalstvo And z navdušenjem opazuje delo in cesto že uporablja. S helikopterji
ugotovijo primerne kraje za postavitev vasi ali kakšnega mesteca in andsko prebivalstvo ne zamudi prilike, da se tam hitro naseli: izčisti gozd in začne sejati, največ koruzo, ki je glavna hrana teh ljudstev. Ko bo cesta zgrajena — načrti gredo v leto 1980 — se bodo ob njej vrstila naselja in gotovo tudi večja mesta. Do tedaj bodo kolonisti že segli preko pragozda v velike rodovitne pokrajine do meje Brazilije Nova cesta bo spremenila dosedanje lice prizadetih držav. Razen Venezuele imajo vse svoje glavno prebivalstvo v ozkem pasu ob morju, kjer je to prebivalstvo gosto naseljeno in ne živi v izobilju, prej narobe. Mnogi so že zapustili obrežje Tihega oceana in se preselili k novi cesti. Do sedaj so odprli 24 širokih cest med morskim obrežjem in novo cesto. Kot kaže, bo z novo cesto rešenih mnogo važnih vprašanj. Predvsem bodo odprta nova rodovitna ozemlja za prebivalstvo, ki je sila skromno, ki pa se zelo hitro množi. Peru ima na svetu najvišji količnik za množitev, in sicer dosega 3°/o na leto. Nova rodovitna ozemlja so za enkrat brezmejna. Dvignjeni bodo neomejeni kapitali dragocenega lesa za izvoz, zlasti pa bodo krite domače potrebe in ne bo potrebno dovažati iz ZDA jamskega lesa za bogate rudnike kositra v Peruju.
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
ARTIGIANI BRESCIA : BOR 0:3 (7:15, 17:19,15:15)
Naši odbojkarji so se v nedeljo vrnili iz Brescie z dragoceno zmago. Premagali so žilavo moštvo Artigiani, ki se. je je izkazalo trše, kot so si ga naši fantje predstavljali. Za BOR je prvič igral celo tekmo še zelo mladi Klavdij Veljak in izvrstno opravil svojo nalogo. To nam daje dobre upe za bodočnost. Jurkič in ostali so sedaj na dobrem četrtem mestu v lestvici in lahko povsem mirno gledajo na preostali del prvenstva.
BOR : C. G. S. 7:2
Nepričakovano visoka zmaga. Tokrat smo. vsi opravili svojo dolžnost. Tudi doslej negotovi Adri-jan Tavčar je igral dobro in premagal nelahkega Diva. Bole je igral na svojem standardu, le proti Divu ni izbral najboljše tehnike, kar bi
ga kmalu stalo poraz. Sam se nahajam trenutno v pozitivni formi, neljubo mi je le, da sem se moral zaradi nekaterih sodniških naivnosti po nepotrebnem razburjti. S kratkim nagovorom na občinstvo kot deželni komisar sem le pomiril du. hove in končno se je vse dobro končalo, za nas seveda, ne za nasprotnike. Sedaj smo čvrsto prvi v lestvici in pogumno čakamo na odločilen spopad z Brooklynom iz Trevisa.
Rezultati posameznih tekem:
E. Bole : Renni 2:0; A. Tavčar : Divo 2:1; E. Košuta : Kock 2:0; Bole : Divo 2:1; Košuta : Renni 2:1; Tavčar : Kock 1:2; Košuta. : Divo 2:1; Bole : Kock 2:0; Tavčar : Renni 0:2 p. t.
Končni izid: BOR : C. G. S. 7:2.
Edi Košuta
82
V RUSKEM UJETNIŠTVU i
Drugi dan po večerji sem se šel poslovit °d Sonje, čutil sem, da mi je prijetno pri n.jej in vendar sem jo čutil tako daleč. Prepričan sem bil, da je ne bom videl nikdar več, čeprav je rekla, da se vrne za Prihodnje počitnice. Bogve kje bom jaz tedaj. Nina je žalostno poslušala te besede 'n rekla, da z zaupanjem pričakuje, da bom ob Sonjinem povratku za prihodnje počitnice še v Todoreštih. Odgovoril sem samo: »Bomo videli«. Prav prisrčno sem se rokoval s Sonjo, katero je Dunječka takoj pozvala, da mi mora dati poljub v slovo. Sonja je odgovorila, da pri svojih J-17-letih še ni poljubila moškega ne za igro in še manj zares. Čudno bi bilo, da bi poljubila najprej enega ne-Rusa. »Pa ti Dunječka, daj mi poljub!« »Ste prestari, to sem Vam že povedala in Vi imejte radi Nino, ki Vam bo dala poljubov, kolikor boste hoteli.« »Pa vsaj roko mi daj!« Po- j nudila mi je roko, a deležen sem bil samo končkov njenih prstkov.
Ko sem dal roko Nini, sem začutil na dlani kos papirja, katerega sem oprezno
vtaknil v žep. Rekel sem še »do svidani-ja« in šel za svojim opravilom. Listek v žepu me je sicer pekel, a sklenil sem, da ga prečitam po izvršeni službi. Pa tudi takrat nisem čutil nujne potrebe. Počasi, Jože! Ko sem ga odvil, sem prečital »Pridite eščo, ja ljublju Vas« (pridite še, jaz Vas ljubim). Brez podpisa. Moj prvi sklep je bil: sedaj je ne bo nekaj dni, potem pa vsaj teden dni brez odmeva.
»Zlata travca«
Tisti praporščak mi je dal ravno toliko izbornega tobaka s čokoladnim okusom, da sem se dobro navadil kaditi. Ko mi je zmanjkal, nisem mogel prestati brez cigarete, in ker ni bilo dobre, jo je nadomestila cigareta slabše vrste. Tako sem prišel na mahorko. Vprašal sem nekoč pravega Rusa, to je Velikorusa, kaj je mahorka, in ta mi je razlagal, da je to posebne vrste tobak, katerega gojijo zlasti v Ukrajini, kjer je baje zelo priljubljen. Ni me prepričal, pač pa sem mu dokazal, da prodajajo pod imenom »mahorka« stebla in
debelejše žile listov, vse drobno zrezano. Iz tega tobaka si ne moreš napraviti cigarete, ker med suhimi drobci ni spajalne lastnosti in zato ne ostane drugega, kot da napraviš iz cigaretnega papiria z vtisnjeno glavo avstrijskega cesarja Franca Jožefa ovojček, kot so jih pri nas enkrat rabili za prodajo sladkorja in kave ali kakor jih v notranjosti Italije uporabljajo še danes. Ovojček napraviš čim ožji, natrosiš noter mahorke in pogledaš v nebo ter v tei drži prižgeš ter potegneš. Če bi prižigal v naravni drži, raztreseš vse. Okus pa je odvisen od razpoloženja in kadilne potrebe : Lahko je grenek in zaudarja po tlečem zelenju, z eno besedo ogaben, lahko pa ti vzbudi najbolj prijeten občutek, zlasti prvi potegljaj zjutraj na tešče. Malo te poščegeta po grlu do dna pljuč, prvi trenutek te hoče kašelj zadušiti, a tedaj moraš hitro napraviti še en potegljaj in dati cigareto naprej, saj čaka 10 ljudi na čik. To vse pa samo za to, da se še enkrat dokaže resničnost popevke:
Mahorka. mahorka. haroši tabhk, k to tebja pakurit, velik je durhk ...
(Dalje)
Jlviivfihn '//oitpMi'/« - Hana Ib It a dolina
Čedad:
OBLJUBE ZA 1968
Novo leto, novo življenje. Za novo leto tudi dosti obljub, koliko besed bo pa me-so postalo, to bomo pa ob koncu leta presodili.
Vodilni možje videmske pokrajine so dali ob prehodu v novo leto, dosti smernic in obljub, kaj vse bodo naredili v blagor prebivalcev in svojih volivcev.
Vsi se strinjajo, da je treba omejiti izseljevanje. Niso si pa vsi na jasnem, kako naj preskrbijo za vsa usta doma dovolj je-la. Zato govore videmski pokrajinski in deželni poslanci v svojih intervjujih o pobudah za industrializacijo, o razvoju turizma 1 in s tem v zvezi o razširitvi avtomobilske j cestne mreže. Drugi spet o polajšanju vojaških služnosti in o potrebi hidrogeolo-ških ukrepov, da se zajezi odnašanje plodne zemlje. Tretji zopet vidijo bodočo blaginjo v novih vseuoiliških fakultetah v Vidmu in v predoru skozi Monte Croce Carnico.
Vse polno lepih načrtov in obljub kot orehov na božičnem drevesu.
Slovenski prebivavci videmske pokrajine pa nismo slišali ne od svetnih ne od cerkvenih oblasti niti kakih oddaljenih obljub. Nobeden tudi z našimi glasovi izvoljenih predstavnikov ni obljubil, da se bo potegnil za slovenske šole, za slovensko uradovanje v mešanih občinah, za popolno slovensko bogoslužje v slovenskih farah, za nameščanje naših delovnih moči, za podpore našim gospodarsko zaostalim krajem — te litanije so skoraj brez kraja.
Nihče ni za Slovence v videmski pokrajini česa obljubil. Kaj še, da bi se za njih pravice tudi res potegnil. Tudi v letu 1968 bomo prepuščeni samim sebi? Toda kljub medlim upom za bližnjo bodočnost, si vendar vedro voščimo, da bodo vsaj naši otroci v doglednem času prišli do vseh
pojavilo v petek ponoči. Toplomer, pravzaprav mrazomer, je pokazal nič manj kot 18 stopinj pod ničlo. Takega mraza pa tudi polstoletniki ne pomnijo. Ljudje, ki so prišli preko Stupice od one strani, pa pravijo, da imajo tam kar 20 stopinj pod ničlo, v Fužinah pod Belopeškimi jezeri celo 25. Še večje prvenstvo kot naše! Stari možaki pa trdijo, če srečno prenesemo ta hudi mraz, da bo letina dobra, ker bo ves mrčes v zemlji pobralo. Imamo vsaj to tolažbo.
Sedigla - Log:
IZGINILA
pravic
Brdo:	PRVENSTVO	—	V MRAZU
V našem okraju okrog Cente smo se radi ponašali, da zima in mraz ne moreta priti do nas. To pa zato, ker imajo naše vasi srečno zemljepisno lego, saj jih branijo gorski grebeni proti mrzlim severnim vetrovom.
Letos pa to prvenstvo ne drži več. Obveljalo je drugo, prav nasprotno, ki se je
PREBIVAVSTVO ZEMLJE
Čez dobrih 35 let bo živelo na Zemlji 5 milijard ljudi. Tako kažejo številčni podatki iz letnega demografskega pregleda Organizacije združenih narodov.
V polovici leta 1966 jn znašalo število zemeljskega prebivalstva dve milijardi 356 milijonov ljudi, če bo srednji letni prirastek znašal kot doslej 19%>, se bo število prebivalstva do leta 2005 podvojilo. Vsak dan nas je na svetu približno 167 tisoč ljudi več.
Ugotovili so tudi, da se daljša življenjska doba, in to bolj pri ženskah kot pri moških, ker ti fizično več delajo.
Najbolj obljudene dežele pa so: Kitajska s 710 milijoni ljudi; Indija s 498 milijoni; Sovjetska zveza z 233 in Združene države z 200 milijoni. Ti štirje kolosi tudi odločujejo o usodi "sveta.
2e od 22. decembra iščejo Eldo Cussigh, ki je nenadoma zginila z doma in je ni več nazaj. Iz hiše se je odstranila tisti dan in je šla proti Ramandolu. Ob cesti so našli njen površnik in čevlje, o njej pa nobenega sluha, čeprav so orožniki preiskali vse grape in kotičke. Edino krčmar v Ramandolu se je spomnil, da je prišla nekaj dni pred božičem v gostilno in je naročila steklenico piva. Reva je bila bosa, pijače ni niti popila, češ da mora bežati pred orožniki. Od takrat ni več sledu za nesrečnico, čeprav se slišijo glasovi, da so jo videli zdaj lu zdaj tam. Orožniki sodijo, da je ženska, ki ni prav umsko zdrava, padla v kak prepad in leži mrtva pod zameti.
Solkansko polje:
V SPOMIN
V času lanskega leta smo imeli pri nas kar preveč pogrebov. Še prav ob koncu starega leta smo spremljali na goriško pokopališče 83-letno Jožefo Jug, po domače Pepco Borgovo. Pokojnica je bila delavna ženska. Sama je vzredila tri otroke, ker ji je mož umrl, ko je imela komaj 35 let. Bila je vzor dobre matere. V rodnem kraju, v Solkanu, je bila ves čas fašizma predsednica društva krščanskih žena. Umrla je zaradi nenadne slabosti. Bog ji bodi dober plačnik!
Dne 13. januarja pa je umrl naš sosed, 88-letni Bordon Andrat. Do zadnjega je marljivo obdeloval domači vrt in je vlekel drva iz narastle Soče domov. Vsi smo ga poznali kot pridnega človeka. Iz rodne Beneške Slovenije se je priselil k nam na Solkansko polje. Domači so mu izpolnili zadnjo željo in so njegovo truplo prepeljali v rojstno vas v Beneško Slovenijo. Naj v domači zemlji mirno počiva!
Huda zima po navadi najprej, prikima na odprto Solkansko polje. Tu mislimo na najsevernejše goriško predmestje, ki je odprto proti severnim mrazovom. Zato smo te dni merili tudi 13 stopinj pod ničlo. Dobro, da ni bilo še preveč vetra. V nevarnosti, da pozebe, je bila tudi ozimnina, posebno žito, ki je že zlezlo iz zemlje. Pa upajmo, da je najhujše že pri kraju.
75« bteoSIhn 99lllobfii'
(Nadaljevanje s 6. strani)
Slovence na sploh, a v Trstu še posebej, je značilna zaprta, nekam samotarska in turobna družba, kakor je to bilo ž; večkrat ugotovljeno, kjer se nezaupanje do zunanje stvarnosti začenja širiti na same medčlanske. odnose in jih prepajati s totalitarnim duhom kot modelom upravljanja stvarnosti, ki so takšnim psihološkim stališčem tudi po organizacijski plati najbolje ustrezne«. Po drugi strani pa sta po njegovem »za pravo italijan-stvo značilni širina in toleranca«.
Potem ko je odkril to Ameriko in skušal dopovedati, v precej nejasnem slogu, da se pravzaprav od vseh strani stegajo proti nam prijazne roke, ki nas vabijo v svoj široki, odprti krog. v sodelovanje, na »most med obema travmatizira-nima resničnostma, iz katerih naj bi končno zrasla enotna in skladna zavest človeka, ki bo znal vstopati v življenje kot uspešno socialno bitje«, in da smo potemtakem mi Slovenci sami krivi, če jih ne vidimo (in po tej logiki bi sledilo, da se mi pravzaprav sami odrekamo slovenskim napisom v naših krajih, dvojezičnosti v javnih uradih, da zapiramo našim ljudem vrata v funkcije in službe v javni upravi, da nočemo polnopravne slovenske banke itd. in da smo torej mi tisti, ki nočemo v prijateljski objem), slovesno ugotovi: »Naše čr-karstvo pa je zapisano bližnjemu koncu. To je po mojem mnenju smisel današnjega propada slovenske zavesti. To ie znak časa. Vsaj o tem si ne delajmo utvar.«
NA ABSTRAKTNI RAVNI
Seveda s tem še daleč ni izčrpan smisel Lokarjevega članka, ki je. postavljen na čelu revije in ga moramo torej smatrati kot nekak njen uvodnik in smerokaz, članek je v nekem smislu posredno polemičen do »zastarelih« pojmovanj slovenstva, predvsem do pojmovanja Borisa Pahorja, češ da je potrebno ustvariti »novo slovensko narodno zavest«, nasproti »prejšnji, romantični«, in da ne bi smeli podleči skušnjavi (kakor morda po njegovem Boris Pahor), »da bi krivdo za težave naprtili oblastnikom oziroma njihovemu totalitarizmu, ki zavira posameznikove pobude v smeri razvoja in osveščanja«. Nasprotno, »totalitarnost. .. raste iz takšnnega zaprtega in ideološkega posameznika«, kakršni smo tržaški Slovenci (in Slovenci sploh). S Kocbekom sicer ugotavlja, da je naša
narodna eksistenca preveč ideološka in premalo konkretna, a se pri tem ne zaveda, da je tudi sam zelo malo konkreten, ko se spreminja v novega narodnega ideologa, ki oznanja novo narodno zavest, in v velikega psihologa in pedagoga, ki bi rad izgnal freudovske komplekse iz Slovencev in jih napravil ba bolj družabna in »odprta« bitja. Bravec ima vtis, da je Lokar sicer poln dobrih namenov, poln nekega plemenitega prenoviteljskega, celo narodno-preroditeljske vneme, pa si absolutno ni na jasnem, kaj pravzaprav hoče, ker v isti sapi zavrača ideologije in oznanja novo ideologijo, zahteva konkretnost, pa se ne dotakne nobenega konkretnega problema, ampak ostane ves čas na neki abstraktni ravni čislo intelektualnega pojmovanja in doživljanja -slovenstva in njegove stvarnosti. V slovenske razmere projicira predvsem svoje lastne probleme, katerih pa ni mogoče identificirati s slovenskim narodnim položajem, čutenjem in problematiko niti v Trstu niti na splošno, četudi seveda spadajo kot statistično določljiv delček v skupen slovenski okvir, kot spada vsak Slovence- v slovensko narodno skupnost.
ALERGIČEN JE ZA KONKRETNE PROBLEME
V primeri z ostalo vsebino te številke »Mosta« sem s emorda celo preveč ustavil pri Lokarjevem članku, toda to sc mi je zdelo potrebno tako zaradi aktualnosti teme, ki jo načenja, kot zaradi površnosti in abstraktnosti, s katero jo obdeluje, kajti tako pisanje lahko prispeva k temu, da bomo vprašanje slovenske narodne ekstistcncc, ki smo ga po dolgem trudu (in po mnogem trpljenju in prelitvi krvi) končno spravili na konkretna tla, spet pahnili v neodgovorno ideološko in abstraktno filozofiranje in iskanje najboljših »spoznanj«, »odpornosti«, »mostov«, »integriranj« in kakor pač Lokar imenuje svojo »resničnost«, in to prav z izgovorom, da se borimo proti »ideološki« in za bolj »konkretno narodno zavest«. Skratka: Lokar je alergičen za vse, kar je politično, gospodarsko in socialno konkretno, ter skuša vse te probleme strateško obiti z ugotovitvijo, da si jih pravzaprav sami izmišljamo ali da smo jih vsaj v veliki meri sami krivi. Zato bi bil potreben njegov članek tudi obširnejšega in bolj izčrpnega odgovora, ki ga bo morda dobil s kake druge strani.
F. J.	(Dalje)