KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1931. Št. 10. Posamezna štev. 2 Din. Kaj poreko ljudje? . . . Pretekla stolelja so med nami rodila prav/ svojevrsten "P ljudi. Rodili so se kot sinovi in hčere krščanskih staršev, "živali krščansko vzgojo doma in v šoli, se navadili celo [^dno hoditi k maši, kakor hodiš morda redno na izprehod. Kakor so videli starše in starejše ljudi, tako so se naučili s^iii in to vrše brez pomisleka kot samo po sebi umevno stvar. in hočejo biti kristjani, in če bi jim kdo rekel, da nis°, bi se čutili do dna duše užaljene. Nasprotno, trdijo vedno: verujemo in pobožni smo, kakor je prav, toda nič več. x Ta ohromeli tip krščanskega človeka je — nekr-panski. Nekrščanski zato, ker je nasproten resničnemu "•"ščanskemu bistvu, ki je — ogenj, polnost življenja, zajetje v^e_ga človeka, intimno življenje s Cerkvijo, z vsemi njenimi utripi, z njenim letom, njenimi veselimi in bridkimi prazniki. Tisti „kakor je prav" je zakrinkano paganstvo, v nas, ki nas vara in slepi in zakriva našo komodnost in n°tranjo lenobo. Za takim „kakor je prav" se skrivamo Pred Kristusom, da Ga ne vidimo in Ga ne spoznamo, aa ne doumemo, česa hoče od nas, od vsakega posameznika med nami. In pri maši, ki jo tak tip današnjega krščanskega člo-eKa priznava kot edin zunanji znak svojega krščanstva, se ujno dolgočasi. Prisostvuje ji kakor vsaki oficielni cere-l0n'ji in prečestokrat komaj čaka konca. Njegovo telo je P^otno, a srce in duša sta daleč od tistega, kar se na °ltarju godi in kar je največji dogodek, ki se vsak dan sploh na zemlji dogaja . . . • »Kar je prav, več pa ne!" S tem, kar smo od staršev jj! prednikov podedovali, namreč ne moremo prelomiti. ^aj neki poreko ljudje? . . . , Da bi se z vsem svojim bistvom in notranjim človekom Dmili h Kristusu, nam torej brani obzir pred ljudmi . . . Da, p3' saj to bi bila revolucija v mirnem meščanskem življenju. relom z vsem, kar nasprotuje Kristusu — in tega je toliko, ■ ^ časopisja do razmerja do bližnjikov, ki so vsi podoba °zja, — bi zahteval preveč od nas. Pa to bi že še kako redili Toda — kaj poreko ljudje? . . . Seveda, — ljudje vladajo svet, ne pa Kristus. ( Iztrgali so mu oblast in hočejo po svoje. In če gre J|rorje, je kriv seveda — On. Ljudje pa vladajo naprej — to spoštovanje pred njimi! u . Kaj bi rekli, če bi me videli iti čez dan v cerkev? če^K-5' ^eia'"' *-e )'m ne k' mogel zjutraj neopaženo izginiti, s slučajno med tednom šel k maši? Kaj bi bilo, če bi j v glasni družbi odličnikov odkril, ko bi prišli mimo Šnl« ? ^ak° naJ b' s' uPa' srec^ opoldanskega vrveža et' pri zvonjenju klobuk? U Ne, ne, — kaj bi porekli ljudje! Rajši toliko, kolikor g jP^v. Tako so delali naši predniki, pa menda niso po-'kni. Saj tudi za maše dajemo, za večni mir in pokoj.. . q Ljudje vladajo svet, — doklej! Kdaj bo zagrmel sPod: Dovolj? Kdaj bo poslal ogenj, ki nas bo preiz- kusil kakor zlato, kdaj nam bo poslal meč preizkušnje, da kri izbiča, ali smo ali nismo? Kaj bi s katoliško akcijo! Ljudje je ne morejo priznati. Ne sodi jim v navado in tradicijo! Doklej? — Kaj praviš ti na to? Nekaj zgodb. Za časa nemško - francoske vojske 1870—1871 so nemške armade oblegale Pariš, kjer je ob tej priliki nastala velikanska stiska in pomanjkanje posebno med delavskimi sloji. V predmestju Passy je tamkajšni župnik organiziral za revne in delavske stanove obširno podporno akcijo in tudi sam vse žrtvoval za stradajoče ljudstvo. V teh stiskah pa je nastala v mestu strahovita vstaja, takozvana komuna. Neka stara ženica je prejemala od župnika redno podporo. Ko pa je završela vstaja, je funja zajela tudi to ženico, da je šla tako daleč, da je revolucijonarno množico hujskala proti svojemu župniku in vpila, da je treba župnišče zažgati in župnika obesiti, K sreči pa niso bili vsi župljani te misli in tako nehvaležni. Dobro so vedeli, koliko je skrbni župnik žrtvoval za ubogo ljudstvo, tako to hujskanje ni imelo uspeha in so revolucionarji pustili v miru župnika in župnišče. Ko je nastal mir je dobri župnik zopet nadaljeval svoje delo usmiljenja Stara beračila pa je bila toliko predrzna, da je zopet prišla k njemu trkat na v rata. Dasi jo je župnik spoznal, ji je vendar pomagal z velikim darom, pri tem pa \'t je smehljaje opomnil: »Glejte no, ko bi bili vi dali župnišče zažgati in mene obesiti, pa bi vam ne mogel nič več dati." V mestu Liittich je bival tovarniški delavec, ki je rad poslušal socialiste. Dne 14. avg. 1890 je moral ostati popoldan doma, ker so v tovarni snažili stroje. Radi tega je bil nevoljen, da mu je odpadlo tako pol dnine. Ker ni imel drugega dela, je vzel v roke socialistični časopis. Tu je bral, da je delavec uboga stvar in da je temu največ kriva Cerkev. Tako je pisal oni list: „Pri vsakem koraku lahko opaziš, da cerkev ničesar ne stori za delavca." „Kaj? Pri vsakem koraku!" pravi Peter — tako je bilo ime delavcu — sam pri sebi, „no o tem se hočem pa prepričati." Vzame klobuk in gre na ulico.. Že na stopnicah sreča člana Vin-cencijeve konference, ki je šel obiskat revno vdovo in ji je nesel podporo. Ko Peter stopi na ulico, sreča moža srednjih let v spremstvu dijaka. Starejši gospod ga prijazno nagovori in mu reče: „Mi smo ravno mimenjeni k vam, gospod Peter." „Gospod baron, mati je doma," odgovori Peter in hiti dalje. Gospoda sta bila člana patronaže, v kateri so bili organizirani katoliški profesorji, dijaki, odvetniki, zdravniki, trgovci. Ti so v mestu poučevali vsak dan 1 200 dečkov in 1.500 deklic. Ravnokar sta nesla izpričevalo za Petrovega sina. Komaj je Peter storil par korakov, že je opazil, kako katoliška cerkev ljubeznjivo pomaga njegovemu stanu. Po ulici gre dalje in pride do cerkve sv. Ja~ Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. 10. koba in vstopi. „Kaka krasota in kaka potrata!" zagodrnja nevoljen. Ko pa ogleduje po cerkvi, obstanejo njegove oči na krasnem, pobarvanem oknu. Poleg grba škofa in lieških vojvodov so se svetila tudi znamenja rokodelskih bratovščin: dleto, kladivo, kot, zidarska žlica, vse prav blizu altarja. Nekako ponosno veselje obide njegovo srce. „Kdo časti še tako naš stan," pravi sam pri sebi, in kje je palača, ki bi bila odprta tudi nam tako, kakor je odprta hiša božja? Tu sem pridemo lahko, kadar hočemo in ostanemo, dokler želimo, ta hiša je ravnotako naša, kakor bogatinova. Tu se lahko veselimo, tu smo domači otroci." Ko se še ozira po cerkvi, opazi dva šolska brata, redovnika, ki sta prišla v cerkev molit po trudapolnem delu v šoli. „Glej, tu sta dva, ki morata več prestati, kakor ti," govori Peter sam pri sebi. „Ti bežiš iz hiše, kadar ti delajo otroci prevelik nemir, ta dva pa prostovoljno in brezplačno učita tol ko otrok m se z njimi trudita, za to pa žanjeta pogosto le nehvaležnost." In Peier je šel ven in dalje po ulicah. Na ce ti je opazil nial voziček z enim konjem. Voz je bil last redovnic, imenovanih „Mile sestre ubožcev", ki so prosile darov od vrat do vrat za onemogle delavce. Pri vozičku je bila sestra, delavčeva hči, ki je pošiljala tovarišico po hišah in ta je bila grofova hči, ki je pustila vse, da se je mogla posvetiti oskrbi revcžcv. Pri tem pnzoiu se Peter spomni brezštevilnih deklet, ki so pustile svet in njegove užitke in se popolnoma posvetile le skrbi revežev, sirot in bolniki.v. Koliko delavcev bi umiralo zapuščenih brez postrežbe, ko bi ne bilo teh hčera krščanske ljubezni! Peter se vrne domov. Tu ga čaka vsa vesela njegova žena in mu kaže lepo izpričevalo otroka, ki je dobil prvi red, ker je tako dobro odgovoril na vprašanje: kateri so vnebovpijoči grehi. In Peter je dalje mislil: Glej, otrok delavca in bogatina se v katoliški cerkvi enako uči, da je zatiranje ubožcev, vdov in sirot vnebovpijoči greh, kakor tudi delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati in pritigovati.--Peter je tako v kratkim spoznal, kako lažnjivo piše socialistični list, zato ga je raztrgal in vrgel v peč, da ne bi več skrunil krščanske družine. Podobno, kakor je ta delavec v Luttichu na lastne oči videl, kako krivično in lažnjivo pišejo gotovi listi o katoliški cerkvi, tako bi se več ali manj lahko tudi pri nas vsak mogel prepričati, koliko je resnice na raznih očitkih proti katoliški cerkvi. Ogromna večina dobrodelnih ustanov, bolnišnic, sanatorijev, vzgojevališč m drugih zavodov je zrastlo na temelju krščanske ljubezni. In vendar moramo tudi še danes med nami opazovati polno mračnega nasprotstva napram Cerkvi! Nekaj skoro nerazumljivega je to! Cerkev v vsem svojem delu deli le dobrote človeškemu rodu, pa vendar najdemo v vsej zgodovini polno primerov preganjanja, nasprotovanja in sovraštva napram Cerkvi in njenim ustanovam. To je gotovo satansko delo I Prav zanimivo in pretresljivo zgodbo nam popisujejo katoliška misijonska poročila iz leta 1930. Na Kitajskem je neumorno deloval pobožen škof Alojzij Versiglia, ki je mnogo storil za reveže in sirote. Vsled kitajskih revoluci-jonaruih razmer je tam polno revežev in zapuščenih sirot. Tem je škof Versiglia posvetil vso svojo skrb. Ustanavljal je svetišča za reveže, na stotine teh je nasitil, na tisoče zapuščenih otrok rešil smrti in zanemarjenosti, ustanovil polno zavodov in vzgojevališč za te zapuščene otročiče. Samo v letu 1927 je tako sprejel v svoje_ zavode nad 700 takih zapuščenih in zanemarjenih sirot. Llovek bi mislil, da bo našlo to delo priznanje vseli ljudi. A ne! Komunistični uporniki in razbojniki so ga ravno radi tega silno sovražili in ga tudi dne 25. februarja lansko leto umorili. Bilo je leta 1848. Kmetje okrog Leskovca in Krškega na Dolenjskem so se „puntali". V Leskovcu je bilo zbranih več gospodov in kmetje so jim grozili in se tako sumljivo obnašali, da se je zdelo, da napadajo župnišče. Živel pa je tam gospod kaplan, ki je razdal vse svoje premoženje revežem. V šoli je vzdrževal tudi cerkovnikovega sina. Bil je zelo priljubljen gospod. In duhovniki so si mislili, da bodo kmetje tega gospoda pač poslušali in mu ne bodo nič zalega storili in ga prosijo, naj gre pomirit nahujskane kmete. Gospod kaplan res gre med množico in hoče po* mirjevalno vplivati. Pa ga nekdo zgrabi za vrat in ga začne daviti. Gospod se izvije iz rok napadalca in pogleda, kdo bi bil. In glej, čudo, bil je cerkovnik, kateremu je gospod zdrževal sina v šoli, Gospod kaplan se je zelo začudil i" ves zavzet pravi: „A vi ste ..." Mežnar pa zavpije nad njim : „Beži hudič, danes sem jezen . . ." Tak je človek! Pa naj radi takih slučajev nehamo dobro delati? 1" naj bi radi takih nehvaležn h hudobnežev dobri reveži trpeli!' Naša dolžnost. Duhovnik je od Boga poklican, da uči, svari, oporni' nja. „Pojdite in učite, kar sem jaz učil in učite izpolnjevati) kar sem jaz zapoovedal", to je Gospodov ukaz apostolom in vsem duhovnikom. Sv. apostol Pavel prav lepo piše svojemu pomočniku in škofu Timoteju: „Rotim te pri Bogu ifl Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovem prihodu in njegovem kraljestvu: Oznanjuj besedo, nastopaj* bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj 1 vsem potrpljenjem in učenjem. Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čebljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam. (II. Tim. 4.-1.-4) Duhovniška dolžnost je torej ne samo, da uči evafl' geljsko resnico, ampak tudi, da je čuvar nad verskim živ; ljenjem izročenih mu duš, katere mora v potrebi opominjati) svariti, k; rati . . . To je najboij neprijetna naloga duhovnikova! Starši boste to dobro umevali. Tudi vi imate dolžnost učiti, pa tudi svariti, opominjati, kaznovati. A kolikokrat se zgodi, da nepokoren otrok grdo gleda očeta ali mater, kl izvršuje samo svojo vestno dolžnost, ko svari in opomini?' Neredko smatrajo otroci svarjenje in opomine svojih rodi' teljev le kot nekako sekaturo. Duhovnikova naloga je precej podobna dolžnostim staršev. On mora po besedah sv. Pavla nastopati, svarif1 opominjati, pa naj bo to komu prijetno ali ne. Dušni past,r mora svariti pred grehom, grešno priložnostjo, pohujšanjem-pred slabo družbo in knjigo, pred vsem, kar je nevarno "j* versko življenje in dušno zveliča' je. In če je treba včaS1" tudi grenkejših zdravil, resnih opominov in svaril, potem d bri verniki vedo, da to prihaja iz ljubezni do njihovi" duš . . . Verniki dobro vedo, da mora biti duhovnik ČuV^r morale in ne sme biti kakor mutast pes, ki nič ne sliši, k° prihaja volk nad gospodarjevo čredo in mirno spi, ko 'j1 krade. Gorje duhovniku enkrat, če je molčal, ko bi njegova dolžnost, da govori, svari, opominja! ,, Žalibog pa niso vedno vsi verniki, ki bi to razume" Nobene reči mlačni vern>ki duhovniku tako ne zameri]0! kak ir to, da jih ne pusti v miru v njih grehu in gre^fl. priložnosti, če jim kaže njih napake in njih pohujšanje, ^ lim bud< njih zaspano in omoteno vest! „Kaj ga to brig3^ kaj se vtika v naše razmere, samo nas vidi, sebe naj P°_ gleda in njegove pristaše, ki so najslabši . . ." Tako in P0' dobno se sliši ob vsaki taki priliki. Oblastnost, pristranost, politiko, maščevalnost, nest'P nost in polno takih in podobnih „čednosti" radi podtil, kjer ni zajamčena svoboda vesti in vere, kjer silijo ^'adino v komunistične organizacije in jo tam popolnoma ^moralizirajo. Pred kratkem smo videli v Mehiki tudi nekaj ^°dnbnega. Še težje pa je, če državne oblasti pod krinko acijonalizma in patrijotizma zapeljujejo na napačna pota ■ dino ju vernike odvračajo od živega krščanstva. Takrat jvrhovni poglavar Cerkve, škofje in duhovščina v težkem vedi so dolžni varovati avtoriteto oblasti in zakona, na drugi strani je pa jasno, da ni zakona proti Bogu in proti božji postavi. V takem slučaju pač morajo vsi ravnati, kakor so apostoli, ki so izjavili napram judovskim oblastnikom, ki so jim branili oznanjevati evangelij: „Boga se je treba bolj bati, kakor ljudi." In v tem oziru imamo zanimiv zgled v sosednji državi. Fašizem hoče monopolizirati vso vzgojo mladine in jo vzgojiti po paganskih nazorih sovraštva in nasilja. Papež je skušal dolgo časa zlepa in mirnim potom pojasniti vso zadevo in rešiti vprašanje vzgoje, a fašizem je stal na stališču, da mora biti Grkev le njegova dekla. Tako ni preostalo drugega, kakor da je sveti oče pred vsem svetom protestiral proti temu nasilju Sedaj pa se je dvignil ves fašistični aparat in slikal papeža kot sovražnika Italije, države in naroda. Ker je fašizem uničil skoro vse drugo časopisje in to sploh ni smelo pisati resnice in ne priobčiti papeževih okrožoic, je bila vsa javnost po fašističnem tisku tako poučena, da je del nepoučene javnosti mislil, da sveti oče nasprotuje državi in italijanskemu narodu. Toda vse nasilje in tudi žalostne skušnje, da ga celo nekateri verniki niso utnevali, niso svetega očeta mogle odvrniti, da ne bi bil jasno obsodil nasilja nad svobodo vesti. Iz teh navedenih slučajev že moremo razvideti, v kako težaven in nepriieten pok žaj more priti sveti oče, škof ali kak duhovnik, če vestno vrši svojo dušnopastirsko dolžnost! V predzadnji številki Kranjskega zvona smo zapisali, da nam je v teh težkih časih potreba več cerkvenega duha, ki se vedno oklepa z ljubeznijo in zaupanjem Cerkve, papeža, škofa in dušnih pastirjev. Cerkveni duh pa se posebno takrat pokaže, kadar dušni pastirji nastopajo kot čuvarji katoliške morale morda proti toku časa, proti modi in prijetnim raz adam. Verniki morajo pač vedeti, da dušni pastirji vrše le svojo dolžnost, ki jim jo je naložil sam Bog. In kadar se mora Cerkev boriti za čistost evangelija, za svobodo vesti, za katoliško moralo in vzgojo, takrat se je oklepajo pač vsi zvesti verniki z ono ljubeznijo, ki zna tudi trpeti in prenašati žrtve. Kjer je ljubezen do resnice in Cerkve, kjer je pravi cerkveni duh doma, tam se ne m. re zgoditi, kar se je godilo v Italiji da so „katoHki" tako n. pak umevali štetega očeta in ga celo grdili m napadali radi tega, ner je vršil svojo dolžnost. Podporna akcija. Polož aju! Po svojih načelih, po svoji vesti in božji zapo- V nedeljo, dne 20 septembra smo oznanili nabira-ranje darov za sirote, revne dijake in brezposelne, kakor smo napovedali v Kranjskem zvonu. Darovi se pobirajo v kranjski in po vseh okoliških župnijah. Kolikor je do-sedaj razvidno, so v splošnem povsod sprejeli nabiralce zelo dobrohotno. O uspehu zbirke poročamo prihodnjič, ko bo vsa zbirka končana. Ko se je po raznih župnijah oznanila te zbirka in so jo gospodje priporočali na prižnicah, so se domov giede pogovarjali kmetje o tej zadevi in so se slišale različne sodbe. Zelo se je povdarjalo. da je danes med reveži tudi mnogo delomržnežev, ki nočejo delati in po kmetih kradejo. Neki kmet je pravil, da je prišel k njemu od-rasel mladenič in je prosil podpore, ker je brezposeln. Kmet ga je povabil, naj ostane pri njemu in pomaga delati. A fant se je pričel kregati in ni hotel prijeti za delo. Drugi je pravil, da je ponudil takemu brezposel« niku mleka in kruha, a je mož vse to odklonil, češ, da „kaj takega ne je". Takih in podobnih slučajev se je moglo ob tej priliki več slišati. Ne bo mo trdili, da takih slučajev ni, Tudi to pri= znamo, da je nemalo takih, ki rajše žive na račun drugih, kakor bi se oprijeli resnega dela. In če bi bilo tudi polovica revežev in bresposelnih nevrednih podpore, ali naj pustimo radi teh drugo polovico umirati od gladu sredi med nami, ko nam živeža ne primankuje! ? To bi bi= lo krivično in brezsrčno! Nab irka iz Rupe, Kokrice in Predoselj se bo pora= bila za sirote v Marjanišču. Darovi iz Klanca in Huj za revne dijake. Vse drugo se bo zbralo v Delavskem,, do« mu, kjer se bo delilo predvsem revnim družinam. Zivi= la bo oddajal posebni odbor, ki bo gledal posebno na to da bodo dobili podporo res le potrebni. Denarnih sredstev se bo letos težko nabralo kaj prida v tej denarni krizi in tako se bodo reveži podpisali predvsem v živilih. Da bodo pa to akcijo mogli podpreti tudi meščani in taki, ki nimajo živil, ki bi jih mogli darovati, se bodo pri tem rabile tudi znamke, ki jih ima Vincencijeva družba že vpeljane za podpiranje revežev. Kuh inja v Delavskem domu bo dajala ceneno hrano in sicer kosilo za 4 Din in večerjo za 4 Din proti tem iz= kaznicam. Kdor bi torej hotel plačati za koga kosilo ali večerjo, more darovati teh znimk za Din 4 in bo s tem dobil podpiranec v Delavskem domu kosilo ali večerjo. Lahko se daruje večji znesek teh znamk in podpiranec bo hodil lahko z njimi na hrano v Delavski dom in 8 temi znamkami bo mogel plačevati hrano, kakor z denarjem. Reveži, ki bi po mestu ali okolici nabrali več teh znamk Vincencijeve družbe, bodo lahko dobili za te znamke prehrano v Delavskem domu. Oni torej, ki želi na ta način pomagati posameznim ali pa tudi celim družinam more kupiti poljubno število znamk Vincencijeve družbe v prodajalni Anzelc na glavnem trgu v Kranju in potem deli te znamke, kakor denar. Na ta način bo posebno poskrbljeno, da se milodari ne bodo mogli zapravljati po gostilnah. Nekatere družine nimajo mleka za otroke. Opozar= jamo na to, da se more za znamke Vincencijeve družbe dobiti tudi mleko v Delavskem domu. Vincencijeva družba bo skušala dobiti tudi nekaj kuriva, ki ga bo razdelila ned revne družine. Ce bi se našel kje kak dobrotnik, ki bi mogel darovati kaj drv ali premoga v ta namen, more kurivo pripeljati v De= lavski dom, kjer se bo potem razdelilo med potrebne. Ravnokar beremo, da bo država dala za sokolske telo= vadnice brezplačno premog za zimsko kurjavo. Ta lepa gesta nam daje pogum, da bomo prosili za kak vagon premoga tudi za kranjske in okoliške reveže in upamo, da nam bo mogoče v prihodnji številki že poročati o kakem uspehu. Posmrtninsko zavarovanje. Karitativna zveza v Ljubljani je ustanovila posmrtinsko zavarovanje ood imenom „Karitas". Namen zavarovanja „Karitas" je, nuditi vsem, tudi manj premožnim možnost, da si s plačevanjem stalnih mesečnih prispevkov pravočasno oskrbijo katoliški pogreb in svojcem omilijo gmotni položaj. Da more posmrtinsko zavarovanje „Karitas" zavaro vancem nuditi popolno jamstvo za njih posmrtnino. je to zavarovanje priključeno Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki jamči za vsako posamezno zavarovanje. Jamstvo začenja že s plačilom prve premije. Stranka se sprejme v posmrtinsko zavarovanje „Karitas", kadar se sprejme ponudba, ki jo je stranka lastnoročno podpisala. Sprejemna pristopnii a znaša Din 10-—. O sprejemu odloča „Karitas" popolnoma prosto. Sprejem ponudbe se potrdi z izročitvijo police. Višina posmrtnine zavisi od vstopne starosti, ki je enaka razliki koledarskih let od rojstva do vstopa. Če nastopi smrt radi nezgode, se izplača takoj dvojna zavarovana vsota (do 40.000 Din), Družinam nudi to zavarovanje prav posebne ugodnosti. Če sta zavarovana mož in žena, odnosno en preživeli za- konec in en otrok, so vključeni v zavarovanje tudi (ostali) otroci od dovršenega 2. do dovršenega 16. leta. Posmrtnina za otroke pod 7 let starosti je Din 300—, za otroke preko 7 let Din 500-—. V slučaju smrti radi nezgode se pri dosmrtnem plačevanju premij tudi za otroke izplača dvojna vsota. V posmrtninsko zavarovanie „Ka'itas" more stopiti vsaka zdrava oseba v starosti 7, (15)—(44,) 80 let, Običajno zavarovanje nima čakalnega roka. Radi pre-stalih bolezni in radi manj povoljnega zdravstvenega stanja se v gotovih slučajih predpisuje 1 — 2 letni čakalni rok. S 65. letom je predpisan enoletni čakalni rok. Če nastopi smrt v prvi polovici čakalnega roka, se povrnejo plačane premije; če pa nastopi smrt v drugi polovici čakalnega roka, se izplača polovico zavarovane vsote. Po preteku čakalnega roka se ob smrti izplača polna po-smrnina. Če nastopi smrt radi nezgode v čakalnem roku, se takoj izplače dvojna zavarovana vsota. Vsa vplačila pri posmrtninskem zavarovanju „Karitas" se morajo pravočasno izvršiti. Iz oosmrtninskega zavarovanja „Karitas" zavarovanec po enoletnem plačevanju premij lahko vsak čas izstop', vendar je upravičen do delnega povračila premij, če je poravnal premije za dobo 3 let. Vse pravice iz zavarovanja ugasnejo, če se zavarovanec sežge, in sicer tudi tedaj, če se to zgodi brez nje gove krivde in proti njegovi izraženi želji. V tem slučaju zapade zavarovana vsota Karitativni zvezi. Posmrtnina se izplača takoj, ko se v redu predloži potrdilo župnega urada o smrti zavarovanca (z navedbo vzroka smrt), zavarovalna listina in zadnja premijska pobotnica. Zastopnika te zavarovalne organizacije sta: Franc Grohar, priv. uradnik in Ivan Zaplotnik, trgovski pomočnik, oba stanujita v Delavskem domu. Kdor bi rad kakih pojasnil, naj se oglasi kar v pisarni Okrajne kmetijske zadruge ali pa naj vpraša v Delavskem domu po enem izmed teh gospodov. Zavarovanje pri tej dobrodelni organizaciji moremo prav toplo vsem priporočati, ker |e tu dana popolna varnost, da bo vsak zavarovalnino res dobil. Župnija Kranj. Oznanila za oktober. Rožnivenska pobožnost se prične s 1. oktobrom-Ob delavnikih se v vrši zvečer ob 6 uri, ob nedeliah poP> ob 2*30; vselej se moli rožnivenec in litanije Mat. božje Papeži so dodelili za molitev sv, rožniga venca velike odpustke. Za vsak očenaš in Zdravo Maiijo se prejme 300 dni odpustka; kdor vedno moli sv. rožni venec, more prejeti poljubno en dan v letu popoten odpustek. Za skupn0 molitev rožnega venca je določenih 10 let odpustkov; P0' poln odpustek pa se prejme zadnjo nedeljo v mesecu, kjer se moli skupno ta molitev vsaj trikrat na teden. Kdor mo" en rožni venec, prejme 7 let in 7 kvadragen odpustkom na rožnivensko nedeljo in celo osmino pa prejmejo popole" odpustek oni. ki obiščejo župno cerkev in zmolijo rožn' venec. Popolen odpustek prejmejo tudi oni, ki po osmin' rožnivenske nedelje molijo vsaj 10 dni po vrsti to moliteV' 2. Prvi petek v mesecu, ob 6. sveta maša v blag" slovom. 3. God Male Terezije. Ob 8. uri sv. maša v rožm-venski cerkvi. 4. XIX. nedelja po binkoštih, prva nedelja v me' secu, rožnivenska nedelja. Ob 6. uri sv. maša z blagoslo' I vom, skupno sv. obhajilo za moške, ob 10. peta sv. maš3 v dvema blagoslovoma v rožnivenski cerkvi in po maši ta"1 KRANJSKI ZVON Stran 5. darovanje za cerkev. Ker ima rožnivenska cerkev od lan-slcega leta še precej dolga, to darovanja prav toplo priporočamo. Popoldne ob 2-30 v rožnivenski cerkvi pridiga, ■"ožnivenec, litanije M. b. Po litanijah je tam shod za de Miško Marijino družbo. Sv. Frančišek Seraf., skupno sv. obhajilo za III. rea\ po 6. sv. maši vesolja odveza za III. red. H. XX. nedelja po binkoštih, spomin posvećenja cerkva, ob 6. sv. maša z enim in ob 10. slovesna peta sv. ■flaša z dvema blagoslovoma, ob 10. se vrši po pridigi obilna procesija okrog cerkve, popoldne so slovesne litanije ln po litanijah je shod za žensko Marijino družbo. 19. XXI nedelja po binkoštih, sv. Luka Fvang. Misijonska nedelja, od 6. do 9. ure je izpostavljeno sv. Kesnje Telo, da se moli pred Najsvetejšim za katoliške mi-SlJone. Ob 10. uri je sv maša na Pungratu z darova-nlem za pungraško cerkev. Pop. ob 230 se moli del osme ure va katoliške misijone, rožni venec in liianije M. božje. v pušco se ta dan pobira za katoliške misijone. 19. Ob 7 uri zjutraj sv. maša na Premskovem "testo 18. na sv. Luke dan 21. Sv. Uršula, ob 5 45 zjutraj kratek govor za bra l°všžino sv. Uršule in nato pri oltarju sv. Uršule sv. maša za bratovščino sv. Uršule. 25. XXII. nedelja po binkoštih, praznik Kri s'Usa Kralja, ob 6. in 10. uri sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 6. sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo. 31. Vigilija k prazniku vs.h svetnikov, strogi post. Poročeni pari. Mesec Franc, m zar, Kranj, roj. 25. nov. 1907. in 'uesec Ana, delavka, Kranj, Kokriško predmestje 30, roJ' 25. jul. 1911. poročena 6 sept. . Cijak Anton, pekovski pomočnik, Kranj št. 6. roj. l0- febr. 1906. in Hervatin Marija, delavka, Kranj 166, Poročena 8. sept. ] Bizaj Mihael, delavec, Stražišče 177, roj. 6. dec. 1 04. n.Jakin Marija, delavka, Kranj, Savsko predmestje 9, r°)ena 9. avg. 1902, poročena 8. sept. Regovc Mihael, privatni uradnik, Dvorska vas ž. "egunje, roj. 30. avg. 1897 in Vreček Pavla, viagalka, ^anj 171, roj. 8. febr. 1904, poročena 20. sept. Ramovš Adolf, delavec, Kranj - Kokriško predmete 54, roj. 3. jan. 1910 in Sitar Ana, delavka, Kranj - Ko-.r,t>l pobralo za midjone. 25 okt. XXII ned. po bink Praznik Kristusa Kralja. Božj;i služba zjutraj in ob 9 z blagoslovom. 28. okt. Sv. ap. Simon in Juda 31. okt. Zapoved n post pred praznikom vseh Svetnikov. Umrli: 31. avg. Jernej Benedik, sin Janeza Btnedik iz Stra-žišča star en dan. 4 sept. Marija Ziherl, roj. Kozina, posestnica v Sred. Bitinju, stara 65 let — zadeta od strele. 7. sept. Povh Agata, zak. hči delavca v Stražišču, stara dva meseca. 8. sept. Marija Vrhovnik, roj Miiller, vdova, užit-karica v Sp. Bitinju, stara 62 let. 14 sept. Frančiška Čarman, roj. Leben, užitkarica v Zabukovju št. 22, stara 76 let. 20. sept. Jožef Ješe, hišarja sin iz Drulovke, star 6 mesecev. 25. sept. Ingica Rozehnal, tkalskega mojstra hči, stara 4 leta. Poročeni: 7. sept. Vidic Jožef, ključavničar rojen v Zasipu pri Lescah, bivajoč v Stražišču in Ivana Arhar, tovarniška delavka' rojena na Viču pri Ljubljani. Pokora: Kranjski župniki. Dne. 21. junija 1498,' pa je kot prost bratovščine presv. Reš. I. z oskrbnikom Lenartom Furbass=om pro= dal mlin na Bistrici pod Kovorjem, s kovačnico in sto= pami vred tržiškemu župniku Gašperju Rawbsacku in njegovemu bratu Avguštinu s tem pogojem da plačujeta omenjeni bratovščini davščino, kakor drugi mlinarji. Deželni glavar Vil jem turjaški potrjuje dne 10. ja = nuarja 1497.,1 da je prejel od kranjskega župnika Matijo Operta njegov osebni davek »en rajniš", od njegovih kaplanov in družine in od ljudi, ki mu pripadajo po re= gistru, skupaj 71 oseb, od vsake po 4 šilinge, skupaj tri funte vinarjev in 4 šilinge. Istega leta dne 21. dec.3 je bil župnik Operta poleg Henrika Ekb in mestnega sodnika Lenarta Puchelsper= gerja za pričo, ko sta kranjski meščan Mihael Ptiček in njegova čena Uršula napravila svojo oporoko na korist kranjskemu hospitalu. Napravila sta tudi obletnico s 14 duhovniki. Župnik Operta je temeljito popravil župnišče in zgradil tudi vodnjak, ki še dandanes stoji na trgu pred cerkvijo in bil 1. 19.30 prenovljen. O tem nam pripoveduje perg. listina iz mestnega arhiva z dne 29. maja 1. 1499.1 Seb astijan Nase imben, konovijski škof, suffra= gan in vizitator oglejsk. očaka Dominika Grimanija. piše kranjsk. župniku dr. Operti ter pravi, da se je prepričal, da je potrošil župnik za popravo župnišča denarja preko svojih dohodkov in da namerava izdati lep denar tudi I Ljubli. deželni muzej: izvir, listina po K. Zb. * Ljubljan. kap. arhiv: f. 50. št. 13. II Istoram f. 54. št. 13. po K. Zb 4 Komatar v Jabresber. kranjsk. gimn. 1913/14. str. 16. št. 35. za zgradbo vodnjaka, s čimer si bo, ker ne bo treba vode več donašati iz reke, zmanjšal število služinčadi. Up0' števajoč udobnost, katero bode iz tega imel župnik, nje' govi nasledniki, mesto in kranjski prebivalci splob, do« I voljuje, da se porabi denar oltarjev: sv. Ane, sv. Uršule in sv. Nikolaja za omenjeno popravo oziroma zgradbo, in sicer proti povračilu. Župnik pa je dolžan iz poznej* šib preostankov svojih dohodkov kupiti kako njivo, p°* lje ali sploh nepremičnino za župno prebendo, ki bi d°' I našala 12 liber ali dva zlatnika. Dne 1. maja 15005 je župnik Operta dal Štefani* Sitarju v kupno pravo njivo na Rupi v polju, ležečo med njivama sv. Marije Magdalene in Urbana Kerna> proti temu, da bo plačeval kranjskim župnikom vsako leto o sv. Mihaelu po 100 beneških šilingov. Sme njiv" tudi dalje prodati ali zastaviti z župnikovim dovoljenjem' Ta listina nam kaže, da je cerkev na Rupi stala že pred 1. 1500. Dne 28. sept. 1. 1502'' pa dovoljuje Hieronim de Franciscis, doktor bogoslovja, škof koronski, general*' suffragan in vizitator kardinala in oglejsk. očaka Dom1' nika Grimanija, kranjskemu župniku dr. Operti, da da potrebno vsoto dohodkov svoje prebende za nakup ze° mljišča pri Kranju ontstran Kokre, katera je zajem dez*l' nega kneza in je obdeluje Simon Strukel, kod ded*' njemnik. To zemljišče je sedanja .Farovška loka' od katere se je 1. 1928 nekaj zemlje odprodalo za zgrad' bo tekstilnih tovarn. Še za župnikovanja Operte je pa cesar MaksimijJ!j jan I. s pismom iz Lindave z dne 16. avgusta 1. 150/ podelil kranjsko župnijo ljubljanskemu škofu Krištob* Rauberju, ki se je po smrti župnika dal 1. 1511. vmestit1 na župnijo po svojih odposlancih. Prejel je škof s tem patronat in duhovno fevdstvo nad Kranjem. L. 15088 je dne 8. aprila župnik Operta kupil eO° zemljišče pri cerkvi sv. Matevža v Hrastju (Chrestya/ za 93 funtov penezov in 101 šiling. Vse to, hišo, dvor >° zemljišče pa je potem dne 3. junija i. 1. volil v svoji °" poroki bratovščini presv. R. 1. v Kranju za obletnico s 15 duhovniki. . Mnogo dobrodelnih in pobožnih ustanov je župnij* Operta za časa svojega pastirovanja odobril in po trd1 cerkvam na korist, a še več je bilo ustanovljenih, ne^ bi bili iskali njegovega odobrenja. Kdo bi se potem <**J idil, ako ie cesar Maksimiljan I. dne 31. januarja 15'''' iz Inspruka prepovedal kranjskim meščanom prodaja polje in zemljišča v kranjskem obmestju cerkvam, kme' tom in drugim osebam, pa obenem tudi ukazal, prodaj odkupiti ali rešiti. Odkod ta dovzetnost in gorečnost P*' ljudstvu in ta radodarnost pri ustanavljanju in podp1' ranju nabožnih ustanov pri cerkvah? Menim, da n bomo napačno sodili, ako trdimo, da so k temu pr'P.° mogle tedanje prežalostne časovne razmere, navali turs", besnosnosti, ko ljudje niso bili noben trenutek svesti * življenja. V svojih potrebah, dušnih in telesnih, so °" racali svoje srce k Bogu za pomoč, ki edini more p°*f gati in krotiti besnost sovražnikov. In da bi to tem laZJ dosegli, so pa skušali z dobrimi deli nakloniti si usmiljenje in varstvo ter z ustanovami sv. maš oskrbe si zasluge za večnost na podlagi božjega reka: „s ka*„ šno mero boste merili, s takšno se vam bo odmerjal0 Zato se pa tudi niso ozirali na prepoved cesarjevo, a^ pak kakor prej, tako tudi poslej po smrti župnika so naklanjali cerkvam svoja posestva v dobre name*1"' bodisi z daritvijo, bodisi s prodajo za mal denar. MKranjski župni arhiv po K. Zb. * Komatar 1. c. str. 18. št. 38. — ' Kranjski zvon 1929 št. 2. str. 3. s Kranjski župni arhiv. » Letop. M. SI. 1870. str. 107. - Klun: ArOhiv I str. 35. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, K run J. Za tiskarno „Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kratil