LETO XLVII, ŠT. 25 PTUJ, 23. JUNIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV Program prireditve fekza nasmeh: I9.OO -14.00 ure - Teniški center Lui pravili še strokovne dneve pod naslovom Kuharjevi dnevi. Slavnostni govornik bo v soboto republiški minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč, ki bo novi otroški oddelek ptujske bolnišnice tudi odprl. Dan odpnja bo tudi dan odpnih vrat, ko si bodo lahko bolnišnico in njene pridobitve ogledali Ptujčani. Vabi jo jih, da jih obiščejo med 11. in 14. uro. L MG 4 - PO NAŠIH KRAJIH 23..IUNII 1994- TEDNIK socf oiosiro DRusrvo ptuj vabi Kaj Slovenci menijo o sebi Danes, v četrtek, 23. junija, ob 18. uri bomo v viteški dvo- rani na gra- du imeli priložnost poslušati pre- davanje in sodelovati v okrogli mizi, ki sta jo pripravila SOCIO- LOŠKO DRUŠTVO PTUJ in BI- STRA - Biro za strateško-tehno- loški razvoj. Dr. Niko TOŠ nam bo predstavil rezultate raziskave slovenskega javnega mnenja 1994/2. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij deluje znotraj Fakultete za družbene vede in je osrednja aka- demska izobraževalna in razisko- valna ustanova na področju socio- logije, politologije in komunikacij v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1966, sama raziskava slovenskega javnega mnenja pa neprekinjeno teče že 26 let. Hkrati je to najširša longitudinalna družboslovna em- pirična raziskava v Sloveniji nas- ploh. Opravlja se z anketami. Tako ima center razvito mrežo terenskih sodeloavcev na celotnem področju Slovenije... Sicer pa je po zasnovi raziskava podobna General Social Survey, NORC v ZDA oz. Allgemeinen Be- voelkurengsumafrage der Social- wissenschaften, TUMA v ZRN. Raziskava SJM je splošna razi- skava na področju socialne stratifi- kacije, mobilnosti, migracij, vred- not, javnega mnenja, volilnih pro- cesov, političnih strank in drugih problemov standardiziranega an- ketnega raziskovanja. "Posebna vrednost teh raziskav je njihova primerjalna komponenta, saj so v vsem obdobju bile vpletene v teore- tične in raziskovalnen izzive družboslovne znanosti v svetu," je napisal prof. dr. France Vreg (iz re- cenzij). Naročniki raziskav so ministrst- va za znanost in tehnologijo, za ok- olje in prostor za zdravstvo ter za delo. Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije, RTV SLovenija, Studio Marketing in drugi. V projektu SJM sodelujejo sami ugledni družboslovci, profesorji FDV, kot so dr. Peter Klinar, dr. Boštjan Markič. dr. Niko Toš, dr. Zdravko Mlinar, dr. Zdenko Roter Tokrat Sociološko društvo Ptuj in Bistra gostita predstojnika cen- tra, prof. dr. Nika Toša. Raziskava SJM zajema celovito slovensko družbeno in politično življenje. Kaj Slovenci menimo, kakšne so možnosti zaposlitve, izo- braževanja, kakšno je kulturno življenje..." Komu Slovenci najbolj zaupamo - družini, vladi, cerkvi ali duhovnikom ali sosedu, Bogu, morda samemu sebi ali pa poli- tičnim strankam? Ali bolj zaupa- mo policiji, vojski, sodiščem ali bankam? Ali Slovenci mislimo, da smo srečni? Kako si zamišljamo našo zunanjo politiko? Ali nam je všeč vladna koalicija? Katere stranke so leve, desne in katere sre- dinske? Kaj Slovenci menimo o medvojnih dogajanjih in domo- brancih? Kaj Slovenci mislimo, komu je bilo namenjeno orožje na mariborskem letališču? Ali že vemo, kam bomo vložili certifika- te?... Pri tem pa ne bo šlo le za splošne opise, pač pa za analitičen prikaz celotne raziskave SJM na podlagi empiričnih raziskav. Po tematiki sodeč se nam obeta zanimiv večer in vsi, ki vas zanima, kaj Slovenci menijo o sebi, ste vljudno vabljeni. Pridružite se nam. ŠOLSKI ZVONEC • oš DR. UUDEVITA PIVKA - Učenci petih razredov so naravoslovni dan posve- tili čebelam. Obiskali so čebelarja Vladis- lava Šorlija, ki jih je seznanil z življenjem , teh koristnih žuželk. Še vedno pa se z ve- ! seljem spominjajo obiska pisateljice Branke Jurca, ki je učencem razdelila tudi bralne značke. • OŠ BREG - V petek so praznovali dan šole. Ob slovesnosti so pripravili raz- stavo o življenju in delu šole, ki so si jo obi- skovalci z veseljem ogledali. • DESTRNIK - 27 tretješolcev je uspešno opravilo kolesarske izpite pod vodstvom avto šole Herak. 89 osnov- nošolcevpa je bilo vsoboto na izletu napo- horskem Črnem jezeru. To je bila zanje na- grada za celoletno vestno delo pri zu- najšolskih dejavnostih in sodelovanje na tekmovanjjih. Tudi destrniški učenci pa, tako kot vsi drugi, nestrpno čakajo, da bodo končali letošnje šolsko leto. Spričevala bodo osnovne šole razdelile ta petek. Na Destrniku bo to ob 11. uri na šol- skem igrišču. • GIMNAZIJA-Med26šolamijevpo- skusni maturi sodelovalo tudi 48 ptujskih gimnazijcev. Dosegli so 82-odstotni uspeh (republiško povprečje je 75 odstot- kov) . 15 jih je doseglo odličen, 19 prav do- ber, 9 pa dober uspeh. #POČITNICE-Osnovnošolojevptuj- ski občini letos končalo 888 učencev. Vseh učencev je bilo 7593 in 30 v šoli za begunce. Vsi bodo prejeli jutri spričevala in za vse se bodo pričele počitnice. PTUJSKA ZBIRKA TURKSRU V MUZEJU AVSTRIJSKE KULTURE V ŽELEZNEM Dr. Katja Boh, slovenska vele- poslanica na Dunaju, je 9. maja odprla razstavo z naslovom 7t/- naki, dame iz harema in prebival- ci oddaljenih dežel - Srečanje z Jutrovim v prostorih Muzeja av- strijske kulture v Železnem (Ei- senstadt) na Gradiščanskem, ki bo na ogled do 21. avgusta. Otvo- ritev je bila slovesni del sodelo- vanja med ptujskim in muzejem iz Železnega, ki je bilo dogovorje- no že v letu 1992. Razstava Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu je verjetno prav zaradi nemške jezikovne različice raz- stavnega kataloga in zaradi šte- vilnih sodelujočih avstrijskih strokovnjakov v sosednji Avstriji vzbudila lepo pozornost. Spremenjeni naslov razstave (nekoliko svobodno smo prevedli izvirne besede "Helden, Harems- damen und Exoten. Begegnung zwischen Orient und Okzident") nasopozarja, da je razstava ob selit- vi doživela nekaj sprememb. Ptujčani se najbrž še spominjajo, da je razstava zavzela dobri dve tretjini ptujskega gradu in da je bil tudi grad sam pomemben vsebin- ski okvir razstave. Tako obsežno zastavljene razstave seveda ni mogoče seliti. Za edini prenosljivi delsejeizkazalazbirkaturkerijjod spremnega gradiva pa smo v Želez- no preselili le nekaj dragocenosti. Razstavi v Železnem smo dodali kratek uvod. S pomočjo Vischerje- vega zemljevida Štajerske iz leta 1678, z vedutami gradov Zgornji Ptuj, Hraslovec in Vurberg istega avtorja iz leta 1681 ter s sliko Ptuja izleta 1687 smo avstrijsko občinst- vo seznanili, kje sploh so ti kraji in kako so povezani z družino Heber- stein ter zbirko turkerij. Sledila je predstavitev osebnosti, ki so tudi s ptujske razstave ostale najbolj v spominu: velikega diplomata Žige Herbersteina iz 16. stoletja, voj- skovodje, diplomata in posestnika ptujskega gradu Walterja Leslieja, ki je vodil veleposlanstvo v Istan- bul leta 1665/66, ter Janeza Jožefa Herbersteina, za katerega je kolega Grothaus ugotovil, da je po vrnitvi iz Istanbula naročil v neznani sli- karski delavnici zdaj že znamenito zbirko slik z upodobitvami Orien- talk in Orientalcev. Povsem gale- rijsko postavitev zbirke turkerij so kolegi iz Železnega dopolnili z ne- kaj starimi orientalskimi glasbili, z dvema turškima preprogama iz okrog 1700 in s svilenim kaftanom iz 17. stoletja. Kaftan je nosil eden od zajetih turških dečkov, ki jih je po nekem neuspelem turškem obleganju sprejel v samostan Kremsmiinster tamkajšnji opat in jih vzgojil v katolike. Osrednjemu delu razstave, ki je pripotovala iz Ptuja, so kolegi iz muzeja v Železnem dodali še nekaj gradiva, ki so si ga sposodili v več avstrijskih ustanovah in Narod- nem muzeju v Varšavi. Z eksponati iz 18., 19. in 20. stoletja so razpletli misel, da turkerije niso zgolj slike ali grafike, pač pa so to tudi gleda- liške predstave, arhitektura, glas- ba skratka vse, kar nas vsebin- sko povezuje z očarljivostjo daljnih dežel. Turkerije tudi niso časovno omejen pojav. Še danes, ko imamo dovolj informacij o tujih deželah, pogosto ne ločimo med Turčijo in Perzijo in ob besedi Ori- ent nam najprej pridejo na misel opojne dišave in haremske skriv- nosti. Navedimo le tri od razstavljenih eksponatov, ki vzbujajo največ po- zornosti. Iz Narodnega muzeja v Varšavi je sposojena slika z naslov- om "Igra s kockami" iz prve tretjine 18. stoletja. Slikar Johann Samuel Mock (1687-1727) jo je naslikal za kraljevo zbirko Avgusta III. V skrivnostnem mračnem kotičku gosto zaraslega parka so se v igri s kockami zamotili evnuh in dve odaliski. Naravnost ljubke so lese- ne figurine (13 jih je), ki predstavl- jajo "janičarsko godbo". Na začetku 19. stoletja jih je izrezljal nek štajerski mojster, hranijo pa jo v mestu Steyr. Janičarska godba je bila turška posebnost, evropski skladatelji pa so že v 17. stoletju radi uporabili katero od turških tolkal ali pihal, da so v glasbo vnes- li nekaj hrupa. Kronološko vrsto eksponatov zaključuje belo in bo- gato vezeno oblačilo, ki ga j e 22. de- cembra 1981 v dunajski državni operi na premieri baleta "Šehere- zada" Rimskega Korsakova nosil plesalec Ludvig M. Musil. Raz- košni in z mnogo domišljije obli- kovani kostum hranijo v avstrij- skem gledališkem muzeju na Du- naju. Tudi v 20. stoletju nastajajo turkerije, čeprav tega pogosto niti ne opazimo. Zadnji razstavni prostor v mu- zeju v Železnem je namen jen peda- goški dejavnosti. Že pred otvorit- vijo razstave je mlada muzejska pe- dagoginja povabila v muzej otroke, da so slikali ob ogledovanju ptuj- skih slik. Tako smo že na otvorit- veni svečanosti lahko občudovali njihove izdelke. Niso se razlikova- li od živahnih in pisanih slik, ki so se v šolskem letu 1992/93 nabrale ob natečaju ptujskega muzeja. Ori- ent sprošča tudi otroško domišlji- jo. V zadnjem razstavnem prostoru pa je na stenah tudi nekaj fotopo- Orienfalka je bila vodilni motiv tal(0 na ptujslii Uro/ na razstavi v Železnem večav, ki nam predstavljajo Turke v današnji Avstriji. V drugih dvo- ranah se nam Turki predstavljajo kot nosilci bogate kulture, ki je navdihnila mnoge evropske umet- nike. V preteklosti so se Evropejci Turkov bali, saj so bili veliki vojaški osvajalci, hkrati pa so občudovali njihovo bogastvo in spoštovali njihovo kulturo. Danes so seTurki, ki v evropskih državah iščejo boljši zaslužek, znašli na življenjskem obrobju. Fotografije jih kažejo razpete med lastno tradi- cijo in neizprosnimi zahtevami ev- ropske ekonomije. S temi posnetki muzealci iz Železnega pozivajo k strpnosti. Aktualna zaključna mi- sel je značilnost Muzeja avstrijske kulture v Železnem. S tem svo- jevrstnim in ne ravno pogostim pristopom (mnogi zgodovinarji mu oporekajo) so si zagotovili št^ vilno publiko, s čimer se radi p^, hvalijo. So namreč najbolje obj skan muzej na Gradiščanskein Niso pa si pridobili podpore pjj oblasteh in zadnjih nekaj mesecev bijejo bitko za obstoj. Našaželjajg^ da bi jim dobro obiskana razstava "Srečanje z Jutrovim" olajšaj položaj. Na otvoritvi razstave v Želez, nem jebila tudi občinska delegacj. ja iz Ptuja. Kolegi niso mogli skriti razočaranja, ker prireditev ni bila bolj slavnostna, razstava raz- košnejša in mesto Ptuj bolj izpos- tavljeno. Te vtise je novinar Franc Milošič kasneje tudi zabeležil v prispevku v Delu. Osebno pa me- nim, da razočaranje ni bilo na mes- tu. Razstavo na ptujskem gradu smo pripravljali več let. Eksponati so bili izbrani z največjim premis- lekom, naravnani na pričakovano publiko, ki jo vendarle dokaj do- bro poznamo. Muzealije so bile sestavljene v sklope kar najbolj v skladu s prostori, v katere so bile nameščene. Nobena selitev v dru- ge prostore tega ne more ponoviti, pa čeprav jebilooblikovanjeposta- vitve v Železnem zaupano istemu oblikovalcu kot v Ptuju - Jaki Ma- riniču. Zanesljivo pa drži ugotovi- tev, da se pred avstrijsko muzejsko publiko lahko predstavimo pov- sem suvereno. Slovensko muze- alstvo morda ni med najbolj pro- dornimi v Evropi, je pa z nekaj pos- tavitvami že dokazalo, da se lahko primerjamo tudi z vrhunskimi dosežki. Upamo, da je ptujska mu- zejska predstavitev v Železnem pripomogla k občutku samozave- sti, ki nam ga vedno manjka. Malce drugače kot pri nas pa sta izzveneli obe tiskovni konferenci, ki ju je organiziral Muzej avstrij- ske kulture. Prva je bila teden dni pred otvoritvijo v kavarni Landt- mann na Dunaju.Udeležilo sejeje 25 novinarjev, ki so se na razgovor temeljito pripravili in živahno zas- tavljali vprašanja. Nekaj ur pred otvoritvijo razstavepa jebiloorga- nizirano vodstvo za novinarje. Kar petdeset se jih je pripeljalo z Duna- ja v posebnem avtobusu. Za ta dru- gi dogodek smo pripravili trideset izvodov vodnikov po Ptuju - seve- da jih je zmanjkalo -, računamo pa lahko na primeren odziv piscev, ki odločilno oblikujejo mnenje bral- cev kulturnih časopisnih strani. Marjeta Ciglenečki SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI U/eff v svetu Nenadoma semizdijdase Sloveni- ja ne znajde najbolje v svetu, še pose- bej v Evropi. Zadnji dnevi so bili na- biti s polemikami o zunanjepoli- tičnih potezah in dilemah in spet se je v vseh razsežnostih pokazalo, da je zunanjapolitikapravzapravsamo na- daljevanje notranje politike. Ali dru- gače povedano: razkrilo se je, da ne moramobiti učinkoviti in usklajeni v diplomaciji, če takšne usklajenosti - ko gre za vitalne nacionalne interese in za poglavitna vprašanja kvalitete slovenskih odnosov in razvoja - ni moč doseči doma. PODTIKANJA IN OBTOŽEVANJA Spet je bilo veliko podtikanj, veli- ko medsebojnega obtoževanja, čeprav bi bilo edino racionalno, če bi skupaj poskušali ugotoviti, kakšno je (danes) mesto Slovenije v svetu in Evropi in kaj bi vsi tisti, ki so poklica- ni, da se ukvarjajo z zunanjo politiko, lahko storili, da bi bilo to mesto do- volj prepoznavno. To pa seveda tudi pomeni, da bi morali vedeti, kaj Slo- venija hoče, kaj (in v zvezi s čim) so stalnice v njeni zunanji politiki, kaj pa je lahko predmet različnih dnev- nih zunanjepolitičnih taktiziranj. Vsekakor je nenavadno, da so se v parlamentarnem odboru za medna- rodne odnose šele zdaj domislili, da bi morala Slovenija pripraviti temel- jitejše analize o prednostih in posle- dicah vstopa v Evropsko unijo. V okviru takšne analize bi morali zelo jasno ugotoviti, kakšne so v prehod- nem obdobju morebitne prednosti "vmesnega časa", pri čemer mislim, da bi bilo treba še posebej ovrednoti- ti, kakšne možnosti se nam ponujajo s koprskim pristaniščem kot z ne- kakšno povezaovalno točko razvitih azijskih držav v Evropo. O tem sicer različni slovenski ministri, ki se vračajo z obiskov v "eksotičnih držav", na veliko govorijo, vendar samo nasploh, brez otipljivejših ka- zalcev in argumentov. Slišati je tudi opozorilo, da bi utegnilo premalo premišljeno in pripravljeno povezo- vanje z Evropsko unijo še posebej pri- zadeti ne le slovensko kmetijstvo, ampak tudi slovensko nacionalno bit na mnogih sedaj kmečkih območjih. Nekateri tudi menijo, da se nam ne mudi tako zelo v Evropo, da bi morali zdaj kar na vrat na nos popuščati raz- ličnim pritiskom in zahtevam od zu- naj, recimo iz Italije. Vse to so vprašanja, o katerih bi morali temeljito razmišljati in slišati o njih čim več (kvalificiranih) mnenj. To pa tudi pomeni, da kreiranja zu- nanje politike ne bi smeli prepuščati zgolj ozkemu krogu aktualnih stran- karskih veljakov, ki so se zapisali življenju z zunanjo politiko, pa tudi ne samo relativno majhni skupini "poklicnih diplomatov". Zaradi tega je nenavadno, da se pravzaprav parla- mentarni odbor za zunanjo politiko šele zdaj začenja ukvarjati z global- nejšimi vprašanji slovenske zunanje politike. Prav tako ni prav, da v Slove- niji nimamo kakšnega širšega telesa, ki bi združeval vse tiste v Sloveniji, ki imajo bogate "praktične" in "teore- tične" izkušnje z različnimi vidiki zu- nanje politike (pri čemer še zdaleč ne podcenjujem gospodarskih) in ki bi lahko s svojimi izkušnjami, idejami pa tudi mednarodnimi znanstvi odločilno pomagali pri utrjevanju zunajpolitične identitete in ugleda Slovenije. NEIZKORIŠČENI "ODSLUŽENI" Glede tega bi nam bile lahko za vzgled ZDA, ki ob vsem mogočnem ! diplomatskem stroju zelo pogosto vključujejo v svoje posamezne diplo- matske akcije (za naše pojme "že ods- lužene") nekdanje diplomate in svoje bivše predsednike. Pri nas pa se nek- danji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel "izživlja" v napadih na svoje I nekdanje zunanje ministrstvo in na marsikaj tistega, kar je tam tudi sam vzpostavljal, namesto da bi njegova številna mednarodna znanstva (ki j ih je vzpostavil s številnimi potovanji po svetu kot slovenski zunanji minis- ter) koristno uporabili za različne se- danje zunanjepolitične akcije in po- trebe Slovenije. Sicer pa najbolje potrjuje, koliko je ura in kakšna je pri nas (ne)strpnost med sedanjimi in bivšimi zunanjepolitičnimi politiki tudi to, da so pred časom dr. Rupla "po pomoti" vkl j učili v neko svetoval- no telo Peterletovega zunanjega mi- nistrstva in ga potem tudi nemudoma izključili. Očitno pa ni dosti boljše, ko gre za sodelovanje med "veliko trojico" naj- bolj odgovornih funkcionarjev v Slo- veniji za področje zunanje politike. Predsednik države Milan Kučan, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle so doslej že kar prevečkrat (javno) poka- zali svojo neusklajenost in nepri- pravljenost za (normalno) sodelo- vanje. Ministrski predsednik dr. Drnovšek pred nekaj dnevi na TV očitno ni čutil potrebe, da bi pred hu- dimi napadi zaščitil zunanjega mini- stra Peterleta in njegovo politiko (končno so tudi najbolj kritizirana Peterletova potovanja v Azijo sestav- ni del politike), ampak je izkoristil priložnost predvsem za samorekla- miranje in poudarjanje, da pomemb- ne zunanjepolitične zadeve tako ali tako ureja kar sam. Neokusno in ne- navadno je bilo tudi nedavno (javno) Kučanovo spraševanje premiera in vlade, ali naj gre na obisk na Hrvaško ali ne. Zunanji minister zelo rad nad- zira predsednika Kučana, opozarja na "omejene zunanjepolitične pris- tojnosti predsednika države", in če se le da, ne potuje z njim na njegove obi- ske v tujino. KDO BO^VODJA Vsekakor je presenetljivo in skrb zbujajoče, da samostojna Slovenija še danes nima telesa, v katerem bi na- jodgovornejši funkcionarjisoočali in usklajevali svoja mnenja in določili zunanjepolitične prioritete. Takšna telesa se običajno imenujejo svet za nacionalno varnost in podobno, pri nas pa ga menda nimamo tudi zato, ker se ne morejo dogovoriti, kje naj bi ta svet deloval in kdo naj bi ga vodil - ali predsednik države ali predsednik vlade... Zdaj se pristojni v Sloveniji na ve- liko ukvarjajo s čudnim ravnanjem Italije proti Sloveniji. Italija je v zadnjih tednih nekajkrat zelo jasno pokazala, da bo Sloveniji preprečeva- la združevanje v Evropsko unijo, če le-ta ne bo prej uredila nekaterih ita- lijanskih zahtev glede nacionalizira- nih italijanskih nepremičnin na območju Slovenije in glede ne- kakšnih prednostnih pravic za na- kup nepremičnin v Sloveniji za tiste italijanske državljane, ki so se izselili iz nekdanje Jugoslavije. Seveda je prav, da poskušajo ugotoviti, kaj vse je vplivalo in vpliva na takšno obnašanje Italije. Vendar pa bi se mo- rali vprašati tudi to, ali je slovenska stran vselej in dovolj nedvoumno po- vedala Italijanom, o čem se je moč po- govarjati, o čem pa ne, če italijanska stran zares želi samo dobre in še boljše medsebojne odnose, kar sicer javno vselej deklarira. Predsednik vlade dr. Drnovšek je sicer pred ned- avnim delal, da se Slovenija ne misli pogovarjati z Italijo o stvareh, ki so bile rešene z Osimskim sporazumom med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, ki se nanaša na mejo med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo oziroma sedan- jo Slovenijo ter na odškodnino za lastnino italijanskih državljanov na območju Slovenije. Prav glede tega je v slovenski javnosti, pa tudi diploma- ciji še vedno precej nejasnosti in tudi nevednosti. Seveda pa je vprašanje, ali jebilosploh modro, da je Slovenija pred časom pristala na pogovore z Ita- lijo v zvezi z nekakšno revizijo oziro- ma "nadgradnjo" Osimskih sporazu- mov. Prav tako se je pokazalo za pr«' več lahkomiselno tudi izenačevanje žrtev zločinov italijanskega fašizma nad slovenskim življem in žrtev ko- munizma. Vsekakor je nenavadno in nenačelno,če predsednik vlade in zu- nanji minister grozita Italijanom, da bo Slovenija odločno postavila vprašanje italijanske oškodnine za slovenske žrtve fašizma in vprašanje italijanske zaščite slovenske manjšine v Italiji, če bo Italija še na- prej preprečevala slovensko pri' bliževanje Evropski uniji. Eno drugo vprašanje namreč ne more biti samo "pomožno sredstvo" z* kupčkan je z Italijani, ampak sestavn' in trajni del slovenske zunanje politi' ke. Jak Koprive I||0DNIK >23. JUNIJ 1994 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 /GOPOVINA RELIGIJE ZA MLADE ^REIICIJEZA IJllADE JE KONEC - pragi bralec! {(oiično sva prišla do konca in po- ti, da mi jc bilo druženje s tabo v .scljc- Zdi sc mi, kakor da sva pos- lažc prava prijatelja. Upam, da si sc cd branjem kdaj zasmejal, saj sem [lotcla povedati zelo resne stvari na nabaven in veder način, peljala sem tc na sprehod skozi jfudoviti park zgodovine. Usta- lila scni sc ob najlepših cvetlicah, y(.|iko pa svajih šc izpustila. Spoznal si daje vsaka zase lepa, da ima vsaka svojoobliko, barvo in vonj, daje park lahko lep Ic zato, ker so v njem rože različne. Morda si žc izbral svoj cvet. Vedi pa, da tudi čc jc tvoja roža naj- l(,pša, tega nc veš, dokler nc vidiš drugi b- Čisto na koncu ti izdam šc zadnjo slj-ivnost. Ali si sc kdaj vprašal, zakaj pišem, kakor da sc pogovarjam s fan- tom? Veš, vseskozi sem pisala, kakor l)i pripovedovala zgodbo svojemu sinuTilnu. Tjaša SKLEPNA BESEDA želela sem, da bi moje pisanje vzpodbudilo bralca k razmišljanju o zgodovini, pa tudi sedanjosti, s kate- ro jc preteklost povezana. Vsako ob- dobje v zgodovini človcštvajc imelo za oči vsake sedanjosti svoje pozitiv- ne in negativne strani. Nič drugače nidancs. Tojc normalno. Tako spoznanje pajc lahko velika vrcdno- uzlasti zato, ker na ta način lažje ra- zumemo sedanji, naš čas. Res jc, nisem odkrila "Amerike", iajjc to napravil enkrat za vselej Ko- lumb. Toda ali nc bi mogli reči, daje adkritjc Amerike za vsakega posa- meznika tudi, ko prvič odpotuje v že odkrito deželo? In končno - ali ni mjhno odkritje Amerike tudi, ko jcmo na potovanje ponovno, in po- novno, z bolj ali manj znani vodniki? Ali vendar nc odkrijemo na vsakem popotovanju nekaj novega? Vesela sem, ako so bralci spoznali na naji- nem druženju kaj takega, česar niso vedeli ali opazili doslej. Odločila sem sc za poljubno znanstveno zvrst pisanja, ki sc mi jc zdela za splošnega bralca najprimer- nejša. Tak način pisanja ima v pri- merjavi z znanstvenim delom veliko večmožnnosti (skoki iz tematike, razni dodatki, preprost, pogovorni jezik, možnost tikanja bralca, upo- rabljanje mladinskega slenga (OK, f^ull.cool...). Namen znanstvenora- ziskovalnega dciajc navdušiti bralca z neko tematiko. Tak način pisanja pajc tudi ne- hvaležen, saj sc avtor vseskozi izpos- tavlja kritikom, ker nima možnosti skriti se za opombe in citate drugih 2c priznanih avtorjev in raziskoval- cev. Ker empirične sociološke razi- sbvc pri nas (Mladina 93 (FDV), ra- ziskava SSC, Bralne navade - gim- nazija Ljutomer...) kažejo, da mladi (pa tudi tisti manj mladi) najraje se- Ssjo po zabavni in lahkotni litcratu- sem z duhovitimi pripombami, Asociacijami in pnrncrjavami želela ^'ti nckonvcncionalna in bralca za- ''^vati. S pedagoškega vidika pa so prav taki vložki tisti, ki poskrbijo, da zaradi njih lažje pomnimo. Ako sem "s ta način pri kom ustvarila vtis, da ""nam dovolj resnega pristopa, ali ^*^jc celo kdo čutil užaljenega, se opravičujem, saj to resnično ni bil •^oj namen. 2 veseljem sem v časopisu DELO (rnaj 1994) prebrala, da novi učni "ačrti iz zgodovine predvidevajo ^•^čplastcn primerjalen način pristo- P"* ^ tematiki, kar pomeni, da hkrati ^poznavajo družbeno, tehnično, ^'turno stopnja razvoja družbe v "^fkcin času in prostoru, pa tudi na- ^^dc in načina življenja v opisanem "^^^U- To pajc bil tudi model mojega '''"'Stopa k obravnavani tematiki. '^'"cpričana sem, da so sc nekateri spraševali, zakaj sploh pišem in kaj se l^^ociologinji (šc ženski povrhu) ^ ^rcbno ukvarjati s to tematiko, to- 2 analizo dogajanj v zgodovini vere in s tem tudi z dogajanji v kato- liški cerkvi. Kakšen pomen ima moje delo? Bržkone so komentarji prihajali iz treh strani. Šc vedno obstajajo ljudje (teh jc najmanj), ki mislijo, daje razisko- vanje religije nesmiselno in Cerkev gledajo le kot reakcionarno institu- cijo, proti kateri seje potrebno boriti z vsemi sredstvi. Tudi takim jc bilo namenjeno moje pisanje. Seveda pa so tudi taki (teh je, kot kaže, več), inislim pa na nekatere cerkvene ljudi, ki še vedno menijo, da se s tovrstno tematiko in zlasti s krščanstvom, analizami in raziska- vami v Cerkvi lahko ukvarjajo le teo- loški izvedenci. Družbene vede so v zadnjih de- setletjih tako napredovale, da ima vsaka zvrst svojo tematiko preučevanja, kakor tudi svoje meto- de in način dela. Nov čas družbos- lovja sc ukvarja zlasti z vsebinami in funkcijami družbenega življenja, to pa pomeni tudi z religijo. Seveda pa jc, resnici na ljubo, to danes tudi ve- liko lažje, saj so "hvala Bogu, minili časi", ko jc bilo dovoljeno pisati o krščanstvu Ic teologom. "Hvala Bogu" pa so minili tudi časi, ko sije Cerkev kot institucija pridrževala pravico odločanja in s tem tudi pre- povcdovanja objavljanja in tiskanja knjig (člankov), povrhu pa izvajala tudi sankcije proti avtorjem. Teologija jc ena od znanstvenih disciplin, ki sc s svojo tematiko ukvarja na svoj način in s svojimi znanstvenimi metodami. To seveda ni bil predmet mojega proučevanja. Religijo sem obravnavala kot družben pojav, ki sem sc ga lotila z zgodovinskim, antropološkim in sociološkim pristopom. Kaj to pomeni? To pomeni, daje religija sestavni del vsake družbe (saj ob- staja tako dolgo kot človek), daje le- galna in legitimna v vseh družbah, da opravlja svoje družbene funk- cije (kot tudi kultura, umetnost...) injc s tem (tako kot vsi družbeni po- javi) izpostavljena tudi znanst- venemu raziskovanju. Čc pa sc kdo z mano nc strinja, mu je branje vsaj omogočilo vpogled, kako in na kak način razmišljam jaz, in gotovo jc to moja svoboda in pra- vica - torej imeti lastno mnenje. Se- veda pa vsi veste, da si svojega mnen- ja nisem ustvarila kar takole, pač pa s študijem literature tako kritikov kot zagovornikov religije oz. krščanstva, pa tudi ateističnih in krščanskih so- ciologov. Strinjam se s prof. dr. Z. Roter- jem, ki pravi, da "mora biti tudi (op. MTJ) cerkev dostopna za razisko- vanje tako kot katerakoli druga družbena ustanova, saj jc tako kot druge ustanove del družbene struk- ture in nanjo vplivajo tako zgodo- vinski, socilološki in antropološki zakoni". Prepričana pa sem, daje najšte- vilčnejša skupina tistih splošnih bralcev, ki ni posebej razmišljala, za- kaj pišem in zakaj prav jaz. Menijo, daje končno napočil čas, ko smo vsi skupaj spoznali, da v naši družbi (in tudi v svetu ni nič drugače) pravza- prav ni nihče v tolikšni meri izkl- jučen iz družbenih dogajanj, da ga nc bi zadevali takšni ali drugačni družbeni pojavi, pa tudi interpreta- cije. Navsezadnje vsi ljudje raz- ličnih družbenih stopenj razvoja, kultur ras in ver živimo na enem sve- tu in se soočamo z istimi problemi. Prav od medsebojnega poznavanja, razumevanja in spoštovanja vseh nas pa bo odvisna prihodnost ljudi na tem svetu. Rada bi se zahvalila za pohvale bralcem, tistim "s ceste" pa tudi tis- tim, ki ste me zato prav posebej poi- skali, zlasti šc zato, ker vsi veliko raje kritiziramo, kakor hvalimo. Zahvala pa velja tudi g. Šmigocu, ki mi jc tekste lektoriral in na katere- ga bi krivično padel sum, daje bil on kriv tiskarskih škratov, ki so sc kakor nujno zlo pojavljali v tekstih in včasih (v veliko zadovoljstvo na- sprotnikov) celo spreminjali pomen besed ali stavkov. Zadnja zahvala pa gre mojemu možu, kije moral zaradi mojega pi- sanja velikokrat biti tudi "mama". Hvala. JESENI BO GIMNAZUA PRAZNOVALA STOLETJE IN ČETRT OBSTOJA Skorajda vsi Ptujčani, ki kaj po- menijo doma ali v svetu, so obisko- vali ptujsko gimnazijo. Ta praznu- je letos izredno visok jubilej -125- letnico obstoja. S prireditvami skozi vse leto in vrhuncem prazno- vanja v oktobru bodo današnji profesorji in dijaki povabili v Ptuj in današnje šolsko poslopje vse tis- te, ki so ptujsko gimnazijo obisko- vali in bi sedaj lahko vrnili šoli ali mestu delček vsega, kar sta jim oba dala. Šola seje ponovno znašla v veliki prostorski stiski, poslopje ptujskega Srednješolskega centra pa je tudi samo po sebi neustrezno. Ptujska gimnazija je vrsto let slo- vela kot zelo dobra in iz njenega naročja seje razvil marsikateri slovenski umetnik, znanstvenik. Kakšna je gimnazija danes? Kako so se številne spremembe v sloven- skem šolstvu kazale v razvoju ptuj- ske gimnazije? Kljub temu da imamo v Sloveniji po usmerjenem izobraževanju po- novno splošno gimnazijo, imajo šole možnost same oblikovati "določeno usmeritev" s tako ime- novanim prostimi urami. Šole po Sloveniji te ure razporedijo na raz- lične predmete. V ptujski gimnaziji je tako, da dijakom v prvem letniku dodajo računalništvo, v drugem in tretjem dodajo prav takocelim raz- redom predmete z umetnostnega področja, filozofijo, sociologijo in psihologijo, šele v četrtem letniku palahkodijaki polegdrugih izbere- jo tudi naravoslovne predmete. To pa je seveda nujno potrebno, saj se sicer ne bi mogli vpisati na naravos- lovne ali tehniške fakultete. Tako naj bi v letu dni osvojili tista znanja, ki jih sicer njihovi vrstniki po neka- terih drugih gimnazijah osvajajo v daljšem obdobju. Profesorji nara- voslovnih predmetov v ptujski gim- naziji se zavzemajo, da bi morali imeti to možnost tudi ptujski dija- ki, saj bi tako bolje osvojili znanje iz teh predmetov, prav tako pa bi lahko pri dijakih vzbudili več vesel- ja do naravoslovja in s tem bi dolgo- ročno dobili več v naravoslovje usmerjenih strokovnjakov. Ali je strah zaradi premajhnega števila naravoslovno in tehniško izobraženih kadrov v Ptuju upra- vičen? Ali je kljub imenu "splošna gimnazija" danes takšna šola glede na zahteve fakultet sploh še mogoča? Naša sogovornica je rav- nateljica profesorica Meta Pukla- vec. # Pred štirimi leti seje v Slove- niji namesto usmerjenega izo- braževanja, v katerem so dijaki na- mesto nekdanje gimnazije obisko- vali družboslovno ali naravoslov- no-matematično usmeritev, po- novno oblikovala splošna gimna- zija. Kako ocenjujete to spremeb- no? Prof. Meta Puklavec: "Takrat so se lahko dijaki, ki so obiskovali družboslovno usmeritev, vpisovali v družboslovne fakultete, dijaki iz druge usmeritve pa na naravoslov- ne in tehniške fakulte.te. Ugotav- ljali smo, da so se dijaki po končani srednji šoli želeli velikokrat odločiti za drug študij, pa se zaradi neprimernega fonda ur posamez- nih predmetov niso mogli. Tako je posebna komisija pri republiški izobraževalni skupnosti dokazova- la, daje bila nekdanja splošna gim- nazija za dijake boljša, saj je omo- gočala, da so se odločili za ozko specializirani študij šele po 3. ozi- roma 4. letniku. Zato je prišlo počasi do sprememb že v usmerje- nem izobraževanju, pred štirimi leti pa smo vpisali prvo generacijo splošne usmeritve, katere dijaki iz- polnjujejo pogoje za vpis na vse vi- soke šole." # Kljub temu morajo nekatere predmete poslušati več ur, kot predvideva splošni učni načrt, da se lahko vpišejo na določeno fakul- teto. V vseh letnikih so tako imeno- vane proste ure - v prvem ena, v drugem in tretjem tri, v četrtem kar enajst ur. Prav po predmetih v teh urah so dijaki ponovno usmer- jeni v neko področje. Kdo izbira predmete, kijih dijaki poslušajo v teh "prostih urah"? Prof. Meta Puklavec: "Vsi pričakujemo nacionalni program Ravnateljica Gimnazije Ptuj Meta Puklavec za izobraževanje. Gre za odločitev, ali naj se v gimnazijah oblikujejo posamezne interesne smeri ali naj bo izbira predmetov prepuščena predvsem dijaku. Glede na lastne izkušnje smo dijakom v Ptuju po- nujali različne kombinacije pred- metov. Dijaki namreč zelo pogosto izberejo predmete z različnih po- dročij, na primer psihologijo in ke- mijo, tuji jezik in biologijo ... Me- nim, daje perspektiva gimnazijske- ga predmetnika v tem, da se dijak potrdi na področju, ki ga zanima in ga sam izbere. Gimnazija je splošnoizobraževalna šola. Z obli- kovanjem usmeritev bi ga silili v to, da se ožje usmeri že prej, kot je po- trebno zaradi fakultete. Proste ure razporejamo tako, da ima dijak ob koncu šolanja možnost vpisa skoraj na vse fakul- tete. V obveznem predmetniku namreč ni tolikšnega fonda ur, kot je predpisan za polaganje mature iz posameznega predmeta. Tako mora dijak, ki bo potreboval za vpis na fakulteto maturitetni izpit na primer iz biologije, poslušati ta predmet kot izbirni včetrtem letni- ku, saj mu fond ur prvih treh razre- dov tega ne omogoča. Ure razporejamo na podlagi strokovnih priporočil, dogovorimo se z vodji aktivov posameznih strok in naša razporeditev ustreza tudi republiškemu predlogu." # Ali uveljavljate tako bolj družboslovno usmeritev? Prof. Meta Puklavec: "Ne. Dija- ki imajo možnost izbrati v četrtem letniku 4-urne bloke naravoslov- nih predmetov in tako dosežejo po- trebni fond ur želenega predmeta za polaganje mature in vpis na fa- kulteto." # Ali jeoptimalno,da poslušajo dijaki ta predmet v bloku štirih ur? Prof. Meta Puklavec: "Optimal- no je s stališča urnika dijakov, ne pa s strani izvedbe predmeta. Če želi- mo dijakom ponuditi čim več pred- metov, je to edini način, da to ure- sničimo." # Ali so bili v času usmerjenega izobraževanja v naravoslovnih razredih boljši učenci? Prof. Meta Puklavec: "Vpisovali so se tisti, ki so iemli več smisla in ve- selja z naravoslovjem. So pa bili v nadaljnjem izobraževanju uspešni tudi na drugih področjih, saj niso izbirali le tehniških in naravoslov- nih fakultet." # .Ali imate podatke o uspešnos- ti dijakov v nadaljnjem izo- braževanju? Prof. Meta Puklavec: "Direktne poti za to ni, pač pa je posebna stro- kovna skupina spremljala rezultate posameznih generacij od leta 1978 dalje in lahkobi prišli do teh podat- kov." # Za prihodnje šolsko leto na- meravate uvesti matematično smer v gimnaziji... Prof. Meta Puklavec: "Namera- vali smo, čeprav velike razlike med tem oddelkom in splošnimi ne bi bilo. Ker pa je bilo le 12 dijakov prijavljenih, kaže, da oddelka ne bo. Tako bomo oblikovali 5 pov- sem enakovrednih letnikov." # Zdi se, da se je želja po tem, da vsi izdelajo osnovno šolo, preselila tudi v srednje šole. Tudi v gimnazi- ji skorajda ni več osipa. Ali to po- meni, da seje znižala zahtevana raven znanja? Prof. Meta Puklavec: "Res je, da je delež osnovnošolcev, ki se vpišejo na srednje šole, večji kot pred 10 leti, ko na ptujskem območju kar 14 odstotkov mladih ni nadaljevalo šolanja na srednji šoli. Tako je tudi delež manj spo- sobnih v srednjih šolah sedaj večji. Trditev, da ni osipa, pa ne drži. Vendar dosežemo s pomočjo šol- ske svetovalne službe z zaniman- jem za mladostnika to, da je delež tistih, ki so neuspešni, manjši." # Kolikšno uspešnost torej do- segajo dijaki ptujske gimnazije? Prof. Meta Puklavec: "Gimnazi- ja ima približno 90- do 95-odsiolno uspešnost vjuniju, po drugem roku za popravne izpite pa se ta odstotek dvigne na 96. Daje naša gimnazija kakovostna, so pokazali rezultati poskusne mature, v katero so bili vključeni tudi naši dijaki. Dosegli so 82-odstotno uspešnost. Ocene o tem, da je neka šola boljša, druga slabša, so zelo subjektivne. Na V letošnjem letu je Gimna- zija Ptuj pripravila v počasti- tev visokega jubileja vrsto pri- reditev. Osrednja proslava bo 28. oktobra, Gimnazijapa bo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem, Knjižnico Ivana Potrča in Zgodovinskim arhi- vom pripravila razstavo in iz- dala zbornik. račun šolstva je nasploh veliko ne- strokovnih polemik in pavšalnih ocen, saj se na šolstvo pač vsi spoz- najo, ker so vsi hodili v šolo." Milena Zupanič Predstavitev poslovnih nairtov' v petek, 17junija, so v prostorih Srednješolskega centra Ptuj učenci i Gimnazije in Ekonomske šole predstavili poslovna načrta, ki soju v okviru " praktičnega usposabljarija sestavljali od 13. do 16.junija. Na podelitvi so bili > prisotni predstavniki Centra za podjetniško svetovanje Evelin Makoter-Ja- I bločnik, Darko Vidovič in Boris Rcpič. Predstavljena sta bila dva poslovna načrta. I Gimnazijci Patricija Masten, Aljaž Hojski, Miha Brodnjak, Matjaž Met- | ličar in Dominik Papst so predstavili zanimiv načrt, v katerem so podali svo- je ideje v zvezi z ustanovitvijo glasbene trgovine Unbeliever. Ekonomski I tchnici Irena Žuran in Majda Klemenčič pa sta v poslovnem načrtu podali ■ ideje v zvezi z ustanovitvijo biorcstavracije Ku/čefe. ■ Predstavniki Centra za podjetniško svetovanje so bili nad načrtoma iiav- I dušeni ter so mlade podjetnike nagradili z vožnjo z balonom Aerokliiba . Ptuj, kijoje financiral IS SO Ptuj. ' (AlešKotar,Mihael Toš) | 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 23..IUNU 1994- TEDNl|l IZŠLA JE KNJIŽICA Avtorja knjižice sta brata Vlado in Stanko Šerc. Vlado je poznan skorajda vsem, saj je bil zaposlen v TGA Kidričevo, že polnih 32 let pa s filmsko kamero spremna živ^en- je okoli sebe za potrebe 'Y\ Sloveni- ja. Je tudi avtor dokumentarnega filma Hiše na koncu spomina iz leta 1989. Stanko je prav tako upokoje- nec, sicer pa poznan kot karikatu- rist in ilustrator. Samostojno je ilustriral več kot 60 knjig, sodelo- val je in še sodeluje z revijami, je pa tudi avtor nekaj otroških risank. Vlado Šerc se s humorjem ukvarja že od leta 1950. Takrat je ustanovil v Mariboru Veselo gle- dališče, hkrati pa nastopal tudi v humorističnih oddajah Radia Ljubljana skupaj s Franom Milčin- skim Ježkom in drugimi znanimi slovenskimi humoristi. Sicer pa se je v50. letih preizkusil tudi kot igra- lec. V prvo knižico humorja, ki stajo brata Šerc izdala pri založbi Rotiš Vlado in Stanko Šerc. letos, je zapisan Vlado kot avtor šal, Stanko pa je vsako še narisal. "Šale sem si sam izmislil," pripove- duje Vlado Šerc, "zapisal pa sem vsako šele tedaj, ko se je skozi usta nekoga drugega vrnila k meni. Ta- krat sem vedel, da je dobra in torej FotoJ.Bracif. zapisa vredna." Njun štajerski hu- mor se dotika predvsem šaljive pla- ti življenja na Pohorju in okrog nje- ga, osrednji lik pa je Brcokl, do- brosrčen, iznajdljiv in jezikav Po- horec. M. Zupanič PRENOS KNJIG MLADINSKEGA ODDELKA V NOVE PROSTORE Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča se približuje dolgo pričakovanem dogodku - selitvi iz tesnih prostorov minoritskega sa- mostana v Mali grad, kjer bo v prvih počitniških dneh odprtje so- dobne knjjižnice za otroke. Začetki mladinske knjižnice se- gajo v leto 1955, ko so v pisarni ta- kratne Mestne knjižnice in čitalni- ce odprli Pionirski oddelek. Kiij-žne^olice so se stiskale na bo- rih lo m", knjižnica paje bilaodprta unevno od 11. do 14. ure. Kmalu je število bralcev nareko- valo časovno in prostorsko širitev. Leta 1957 so bila zagotovljena sredstva in novi prostori v Krempl- jev! ulici 2, a je iz neznanega razloga projekt propadel in podjetje Izbira je zasedlo kjnjižnici namenejene prostore. Šele leto 1982 je prineslo spremembe v mladinsko knjižnico, ko se je preselila v minoritski sa- mostan. Preselitev je pomenila ve- liko pridobitev, prostor pa ni za- dovoljeval standardov, veljavnih v knjižničarski stroki. Danes ima mladinski oddelek okoli tri tisoč aktivnih bralcev in 35.000 knjig. V Malem gradu bodo knjige razporejene v treh etažah s čitalnico in imenitno pravljično sobo. Vabimo vas, da se danes, 23. ju- nija, ob 10. uri priključite "živi ve- rigi' učencev osnovnih šol, ki bodo svečano pričeli selitev. Knjige bodo iz roke v roko potovale po Krempljev!, Murkovi In Prešerno- vi ulici do Malega gradu. IZ PODLEHNISKESOLE v tretji razredih v Podlehniku zadnja dva meseca ni bilo dol- gočasno. Ob drugih dejavnostih smo pripravili razredno projektno nalogo Rad imam mleko, ki smo jo realizirali tudi že prejšnja leta. Učenci so raziskovalno nalogo o mleku, njegovi pridelavi in prede- lavi pripravili ob pomoči staršev, pa tudi strokovnih sodelavcev go- spoda Laha, glavnega tehnologa v ptujski Mlekarni, strokovnjaka za živinorejo g. Šmigoca na kmetij- skem posestvu v Podlehniku, naših šolskih kuharic, kmečke gospodin- je gopse Jusove, ki se ukvarja tudi s pridelavo mleka, in gospe Ciglarje- ve, ki nas je prijazno sprejela v zbi- ralnici mleka. Vsem se za sodelo- vanje najlepše zahvaljujemo. Projekt smo predstvili staršem in zunanjim sodelavcem, ki so nam tudi praktično pomagali pri zakl- jučku. Ob koncu leta smo ob našem ribniku pri prijaznem gostitelju pripravilu še športno in kulturno srečanje s tretješolci iz Žetal, ki je že tradicionalno. Aktivni so bili tudi naši četrtošolci. Pripravili so projekt o gozdnih živalih in domačem kraju. Projekte so predstavili tudi staršem. Prav ob koncu se želimo zahvali- tišeg. Heraku,kije našim učencem v okviru svoje avtošole omogočil brezplačne priprave na izpite za vožnjo s kolesom z motorjem. Ur Bolevnika brez obrazu Zbirko pesmi in nekaj proze avtorjev Boštjana Koražije in Milana Krajnca - Ninija je prejšnji teden izdalo društvo KID Ptuj v nakladi 1000 izvo- dov. Knjižicoje lektoriral Jože Šmigoc, oblikoval pa Vilijem Muzek. Šele 19-letita avtorja sta študenta prvega letnika - Boštjan Koražija, kije doma iz Stoperc, študira slovenskijezik na Pedagoški jakidteti v Mariboru, Ptnjčan Milan Krajnc pa fiziko. Oba sta pričela pisati že v petem oziroma četrtem razredu osnovne šole. Ob izidu svoje prve pesniške zbirke je Boštjan Koražija povedal, da izdati knjižico pe- smi nikakor ni lahko, saj sta morala vse napraviti sama: pridobiti denar od Boštjan Koražija iz Stoperc sponzorjev, poiskati ljudi, ki so poma- gali pri vsem dmgem, sodelavce... Tudi prodajala bosta knjigo sama. "Če bo tudi to uspešno," nadaljuje Milan Krajnc, "bova denar prihranila za nasledijo knjigo, ki naj bi izšla že v naslednjem letu." Mlada avtorja sta dobila veliko Pfujčan fAilan Krajnc - Nini vzpodbudo za svoje ustuarja^^ predvsem v gimnaziji, ki sta jo o/)ii),j vata v Ptuju. Boštjan Koražija opai^ Ptiju razvoj alternativne zvrsti kultu - tiajprej glasbe, nalo literature. Img mu zdi za njegovo generacijo izredna pomembno. M. Zupanič Ptuj je po arheoloških najdbah eden najbogatejšišali celo najbo- gatejši kraj v Sloveniji. Dober te- den je bogatejši še za arheološko zbirko, ki jo je prispeval Ivan Brač. Zbirka raznih majhnih predmetov, najdenih v Ptuju in okolici, bo stalno postavljena v restavraciji Ribič. McZ Z otvoritve nove arheološke zbirke. Foto Kosi. OB 30. OBLETNICI MATURE Srečanje medicinskih sester v soboto je Ptuj doživel še eno srečanje. Srečale so se medicin- ske sestre iz cele Slovenije, ki so pred tridesetimi leti maturirale na srednji medicinski šoli v Ma- riboru. Gre za prvo generacijo medicinskih sesterv Sloveniji, ki so se smele vpisati v srednjo me- dicinsko šolo po končani osem- letki. Do takrat je bil pogoj za vpis v to šolo dopolnjenih osem- najst let starosti. Po končanem šolanju, maturi- rale jih je 23, so se zaposlile v zdravstvenih ustanovah v celi Slo- veniji. Srečujejo se vsakih pet let v drtigem kraju. Letos so si izbrale Ptuj. Čeprav je bilo srečanje na- menjeno obujanju spominov na nepozabna leta šolanja, se sestre niso mogle izogniti današnjim težavam v svoji stroki. Namreč tako kot pred tridesetimi leti se tudi sedaj srečujemo z enakim proble- mom - pomanjkanjem medicin- skih sester. Zato bo družba morala nekaj narediti, da se s temi proble- mi v prihodnje večne bo srečevala. Srečanje medicinskih sester v Ptuju je ob pomoči nekaterih kole- gic organizirala Rozika Oj- steršek. Iz takratne generacije jih je v ptujskem zdravstvu zaposlenih šest. Kolegicam od drugod je pred- stavila nekatere znamenitosti Ptu- ja. Pri tem ji je s propagandnim materialom pomagal Turis- tičnoinformativni center Ptuj, za kar se mu udeleženke srečanja naj- prisrčneje zahvaljujejo. MG Sklad za nadarjene Slovence v Mariboru Dora Hoftnan, vdova zna- nega slovenskega pisatelja Branka Hofmana, je mari- borskemu Rotary klubu pre- pustila v upravljanje zapu- ščino preminulega moža. Zapuščino, katere vrednost ocenjujejo napribližno mili- jon nemških maih, bo upravljal poseben sklad. Namenjen bo nadarjenim Slovencem, ki bodo delovali na vseh področjih znanosti in umetnosti inbi lahko pris- pevali k razvitju in promoci- ji Slovenije. Sklad bo pred- vidoma pričel delovati jese- ZBIRALEC IMEN \ 8Z' !U!Zzei/\iemi/\i^ Raf je pogledal proti vrtni lopi in zazdelo se mu je, da bi Samo lahko bil v njej. Natanko tja je šel tudi Lojze. * Samo je zagrabil kljuko in na- pel mišice. Zmerom, od samega začetka, od pn'e uteži, ki jo je dvignil, je verjel, da bo nekoč vso to moč, to silo, ki jo je nabiral vase, tudi koristno uporabil. Če se odprte postavke življenja ne bi nekoč staknile, mar bi vse skupaj sploh imelo smisel? Nikoli se ni mislil, da bo moč uporabil na begu pred norcem. A tu je šlo zares, boj z& obstanek, v katerem preživijo le naj- močnejši. Tolikokrat je govoril; Ni milosti. Sede- li sovgostilni. sonce jesi- jalo na njih, bil je dan, ta čudna stvar, ki vse pobar- va čisto drugače in je v tis- tem trenutku zgledala ne- dosegljivo daleč; no, sedeli so v gostilni in rekel je; Boj za obsta- nek. Preživetje. Brez milosti. Slo je zares in besede so se napolnile s smislom. Ne, niso se napihnile, postale so le težje in pritisnile so ga v želodcu. Ne smem popustiti, si je rekel. Ne smem! Kljuko vrtne ute, v katero se je skril, je držal z obema rokama in čutil, kako moč pleza preko pod- lahti, komolca, bicepsov na rame- na in naprej na hrbet. Ni sile, ki bi odtrgala te roke! Nori Lojze lahko razbija po vratih, notri ne bo prišel. Samozavest se mu je pričela počasi prebujati in ga bodriti. Mogoče ga sploh ne najde? Je odšel drugam, lovit koga druge- ga'^ Maxa, ta jih je zvlekel v to sranje. Kje za vraga je Max^ Pa Raf, štorasti RaP Verjetno je pa- del, nekje leži injamra. Moč, moč v mišicah. Kako so izstopile in se vzdigu- jejo v tankih lisah mesečine. ? Presvetlo je, presvetlo! Pog- ledal je nazaj in videl, da se je zadnja stena lope že davno podrla in je iz razsutih desk na tleh po- ganjalo robidovje. Skozi veje se je počasi približeval Lojze in ni bilo videti, da ga trnje moti. Ana je pogledala na uro. Kako dolgo še? Naj res čaka do dveh ali naj prej poišče Simcta? To sta bili edini dve možnosti. Sama, ponoči, na čisto tujem kraju ni imela početi kaj drugega. Si sploh upa trkati na tuja vra- ta ob pozni uri? Po času, ki ga je preživelavtcj kuhinji inse presto- pala v negotovosti in dvomih, si je najprej zamišljala, nato pa že želela naslednjega razpleta: Najde pravo hišo in potrka na vrata. Sime pride odpret, razloži mu zadevo, nakar ta prične pre- klinjati starega norca, ki si je spet privoščil eno svojih neumnosti. Potem gredo vsi nazaj spat. Tako. Stric pride zjutraj, umirjen, in tak ostane še naslcdnjadva mese- ca. Dan po njenem odhodu lahko stokrat bolj znori in počne, kar se mu zijubi, brigajo. Minuto, zatopilasejezaubogo minuto. Se eno na dolgem rožnem vencu, katerega vsako kroglico je počasi spustila sko^i svoje roke in jo dodobra spozna- la. Lojze je rekel; "Samo, iskren bom s tabo. Nisi čisto slab človek, vsaj do mene nisi bil tak. Je pa seda] prišel čas. ko je treba narediti obračun. Potem bova videla, česa je bilo več, dobrega ali slabega, in se na miru odločila, kaj bo s tabo. .Nič drugega nočem kot vsi ljudje; vedeti, kaj je v prijatelju dobrega in kaj slabega. Ko si prikličem v spomnim šolo, se najprej spomnim tistega dne, ko si me brcnil v garderobi. Z desno nogo in ta je torej slaba. Ne vpij zdaj in ne zanikaj, takrat bi moral na to pomisliti. Takrat pa. ko sem dal odločilni gol, čisto po- motoma, to ti sedaj lahko povem, žoga se je kotalila proti meni in jaz sem le z vso močjo brcnil van- jo, da bi bila čim dalj proč in me ne bi spet zmerjali. Tako sem dal tisti gol. Ni važno, stisnil si mi roko. Tvoja desnica je bila do mene prijazna. Hvala ji za to. Pa ne cela. Toda ne misli si, da sem pozabil. Dvakrat, med poukom, si mi pokazal iztegnjen sredinec. No, Samo, sedaj res lahko spus- tiš tisto kljuko! Nočeš? Tudi prav, ne bom te silil. Tvoja desni- ca je torej bila res prijazna, sredi- nce pa ne. Ta jc bil zloben. Prav tako usta, ki so se vedno režala kotMaxova. Jezik pa tako, tretji- no dober, dve tretjini pa ne, bi re- kel. Včasih si izustil kako dobro besedo in tega ti ne pozabim. Oči, tja, oči so me vedno gleda- le neprijazno. Take oči imaš, nisi kriv. O levici nimam nobenega mnenja, ta ... spomnim se! En- krat, v kinu, ko so nas peljali na predstavo, si mi z njo ponudil ko- kice. Levica torej pretehta na do- bro stran. Leva noga ... o njej ni- mam mnenja. Recimo, da se vzdrži, ne pripiševa je ne na do- bro, ne na slabo stran. Prav? Prav. Važno je, da se strinjaš. Ne bi želel, da dobiš občutek, kako sem pristranski in te obtožujem po krivem. Ni nama več veliko ostalo. Prsni koš. o tem nimam mnenja. Gre k vzdržanim. Čeprav, ti po- vem, če bi me kdaj pritisnil na prsi, bi ti to zelo pomagalo. Pog- lej, kako velik prsni koš imaš! O, kako bi ta pretehta pri tvojih do- brih delih. Noja, pri slabih ga tudi ni in je potemtakem v redu. Tisto sem rekel le tako, hipotetično. Nič ti ne očitam. Trebuh zželodcem in jetri. Jaz bi jih dal bolj na slabo stran. Koli- ko mojega denarja so požHi! Do- bro, res je, sam sem ti ponujal. Gredo k neopredeljenim. Hm, lulček, jajcain rit. Pol leta si kazensko sedel pri meni na- mesto pri Maxu, in vseskozi prdel. To ni olika in se šteje v sla- bo. Lulček tudi. Kolikokrat si se hvalil z njim in to je napuh, slaba lastnost. O jajcih nimam mnenja. gredo k vzdržani m. No, pa sva končala. Saj ni bilo tako hudo, mar ne?" Lojze je stopil korak nazaj in pogledal tri kupe pred seboj. Vsi trije so bili približno enako viso- ki. "Hm, težka odločitev," si je re- kel in segel po prsni koš ter g« dvignil. "Ce bi me kdaj privil na prsi, res ... tale bi povsod pf«' tehtal." Pogledal je, ali lahko prsni koš še kako razde 1 i, pa v njen\ ni našel ničesar primernega razen srca Po kratkem premisleku ga jc p«^' sekal na pol in \ rgcl polovico n^ levi kup (dobri deli), polovico na srednjega (slabi deli). .Nobene utrujenost ni čutil- kljub dolgotrajnemu odločanju sojenju. Se desnica ga ni zabold* in ročaj sekire ne ožulil. Obstal je nad kupi, razmisli^ ter se nikakor ni mogel odloči" Nazadnje je v naročje zajel dobi* dele in z njimi odšel proti gozd" * Nadaljevanje prihodnji'^ fi^DNIK -23. JUNIJ 1994 NAŠI KRAJI INUUDJE -7 s PRIREDITVE OB DVAJSETLETNICI DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ_ yfijarodnem domu v Ptuju je v soboto izredno slovesno. jski in ormoški sladkorni bol- jlj so nadvse prisrčno in delovno "j.pslavili dvajsetletnico delovan- f'^ društva za boj proti sladkorni {^lezni Ptuj. Ob tej priložnosti so j^^a humano in uspešno delo čes- Jjtali predstavniki ptujske in jritioške občine, nekaterih usta- nov, organizacij in podjetij. Pose- so bili veseli priznanja Zveze j^štev za boj proti sladkorni bo- lezni Slovenije, ki gaje izrekel Predsednik Štefan Temlin. ptujsko društvo za boj proti slad- l^prni bolezni je eno najbolj dejav- in uspešnih v Sloveniji. V dvaj- .^tih letih je veliko prispevalo za iz- l^jjšanje materialnega in socialne- ga stanja slovenskih sladkornih bolnikov. Ptujske pobude so mno- gokrat postale tudi slovenske. Ena zadnjih je, da Slovenija sprejme za- kon o sladkorni bolezni. Poleg izobraževalno-vzgojnega dela bo v bodoče potrebno največ narediti pri pridobivanju novih čla- nov. V Sloveniji je sedemdeset tisoč sladkornih bolnikov, le dva- najst tisoč pa jih je vključenih v društva. V ptujski občini jih je po najnovejših podatkih 4610 ali 4,8 odstotka prebivalcev, v društvo pa jih deluje le 800. Na osrednji slovesnosti ob dvaj- setletnici društva za boj proti slad- korni bolezni Ptuj, s katero so pros- lavili mednarodni dan sladkorne bolezni in mesec boja proti slad- korni bolezni, so predstavili dose- danje delo in prihodnje aktivnosti, vsem pa, ki so zaslužni za dosedan- je uspešno delo, so podelili zlate in srebrne plakete, priznanja in za- hvale. O delu društva in načrtih je govorila predsednica Marija Veli- konja, dvajset let delovanja društva in dispanzerja pa je izvirno in doživeto predstavila vzorna ljud- ska zdravnica in ena redkih diabe- tologinj v Sloveniji dr. Lidija Trop, ki tudi ob tej priložnosti ni pozabila na Ptuj; zgodovino društva in dis- panzerjaje domiselno povezavalaz zgodovino Ptuja. Alojz Čuček, eden dosedanjih predsednikov društva in sedanji aktivni član predsedstva Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije, je udeležence slovesnosti seznanil z diplomsko nalogo ptujske štu- dentke Petre Zavec, ki predstavlja stanje sladkorne bolezni v ptujski inormoškiobčini. Nalogo so odku- pili in jo poslali vsem društvom za boj proti sladkorni bolezni v Slove- niji kot vzorec, kako naj se analizi- rajo sladkorna bolezen in težave sladkornih bolnikov v celi Sloveni- ji- Za prisrčnost srečanja so v sobo- to skrbeli mladi harmonikarji glas- bene šole Karola Pahorja, ritmična skupina osnovne šole Franja Žgeča Dornava, folklorna skupina bol- nišnice in moški pevski zbor iz Mar- kovcev. MG ### OSNOVNAŠOLAMJUŠPERK lanimivo v tednu odprtih vrat Teden odprtih vrat v OŠ Vlajšperk je trajal od ponedeljka, g., do petka, 10. junija. Bil je bogat, zanimiv in koristen za učitelje, učence, starše, krajane. V torek, 7. junija,je v šoli poteka- lo srečanje lutkovnih in gledaliških sicupin enot OŠ Majšperk. V sredo šose na zelo obiskanem igrišču v športnih igrah pomerili učenci in starši. Tega dne je potekal tudi za- nimiv prikaz modelarstva. Mnogo staršev je prisostvovalo pri učnih urah in izrazili so željo, da bi nadaljevali takšne oblike dela. V petek, 10. junija, je ob dnevu iole potekala zaključna prireditev. Učenci so se predstavili z bogatim kulturnim programom na temo "Družina, šola, kraj". Učenci majšperške šole so bili tudi letos zelo uspešni na tekmo- vanjih iz znanja, športnih in drugih tekmovanjih. S knjižno nagrado in čestitkami so bili nagrajeni: Mojca Topolovec - osvojila je srebrno Cankarjevo priznanje in srebrno Štefanovo priznanje; Vladka Tuso- vič - srebrno Cankarjevo priznanje, 1. mesto na občinskem tekmovanju Vesele šole; Katja Sagadin - srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno Vegovo priznanje, ude- ležila seje državnega tekmovanja v matematiki; Nina Kafel - srebrno Vegovo priznanje in se udeležila državnega tekmovanja iz matema- tike; Gorazd Kopše - srebrno Ve- govo priznanje; Helena Leskovar - srebrno priznanje iz nemškega je- zika in se udeležila državnega tek- movanja; Dejan Kaisersberger - srebrno Štefanovo priznanje; Da- vorin Lešnik - 1. mesto na regij- skem tekmovanju v računalništvu, 2. mesto na državnem tekmovanju v računalništvu, 1. mesto na občin- skem tekmovanju Vesele šole. Zelo uspešni so bili tudi mladi teh- niki: Aleš Sekelšekje prejel občin- sko priznanje, prav tako Damjan Adam, Peter Topolovec je sodelo- val še na regijskem tekmovanju in dosegel 1. mesto, Boštjan Jerič je na regijskem tekmovanju dosegel 2. mesto, oba pa sta tekmovala tudi na državnem tekmovanju. Prav tako so bilu učenci uspešni na športnem področju. Za posebne uspehe sta bila nagrajena Mitja Medved in Boris Turk. Po prireditvi so si obiskovalci og- ledali razstave izdelkov učencev po učilnicah. Srečanje s starši, krajani in gosti se je nadaljevlo s prijetnim in koristnim pogovorom. Prag odprtih šolskih vrat je prestopilo mnogo obiskovalcev, odprta šolska vrata izražajo željo in potrebo po tesnem sodelovanju šole in kraja. Med pisanjem tega sestavka smo iz Ljubljane prejeli še zlato Vegovo priznanje za uspeh na državnem tekmovanju iz matematike za Nino Kafel, učenko 7. razreda. Majda Korošec DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV IZ SREDNJIH SOL čeprav je nedavno državno srečanje mladih raziskovalcev iz srednjih šol v Ljubljani pote- kalo dokaj neorganizirano in s številnimi po- manjkljivostmi, to ne bo zmanjšalo raziskoval- ne ustvarjalnosti mladih. V prostorih, kjer so potekale predstavitve nalog, ni bilo osnovne tehnične opreme, da bi lahko mladi raziskoval- cicelovito predstavili svoje naloge. Druga večja pomanjkljivost je bila v tem, da zbornik srečanj niimel povzetkov nalog, nekateri, na primer av- torji nalog s področja ekonomije, teh niso mogli predstaviti, za nekatera področja pa sploh ni bilo recenzentov. Kot je povedal član nacionalne koordinacije "vajanja ljudi v znanost Robert Ivanuša, je 'etošnje državno srečanje mladih raziskovalcev 'zvenelo bolj kot simpozij, ne pa kot tekmovan- ji- Predstavljalci nalog so na osnovi vsebine po- sameznih nalog skupno obravnavali določeno 'smatiko. Največ zamere med mladimi je bilo ^radi tega, ker so na nekaterih področjih za na- loge delili super nagrade, nekateri pa niso preje- li niti potrdila, da so sodelovali. Po kakovosti so bile letošnje raziskovalne na- loge boljše od lanskih. Pozna se, da so pred državnim srečanjem regijska, ki so v bistvu se- lekcija. Komisije so naloge zelo pohvalile; med njimi ni bilo niti ene, ki ne bi bila povezana z ra- ziskovalnim delom. PTUJ IN REGIJA STA SE DOBRO ODREZAU Regijski center mladih raziskovalcev s sedežem v Ptuju seje z nalogami dobro odrezal. Vsaka naloga iz Ptuja in regije kot celote je bila pohvaljena, sedem pa izpostavljenih. Na po- dročju biologije, poljedelstva, zdravstva in me- dicine, kjer je bilo predstavljenih 34 nalog, so bile izpostavljene dve, med njimi Različni pos- topki pri pridelavi jabolčnih krhljev pred sušen- jem v elektrosušilnici Suša 6 in anketa potrošni- kov, ki sta jo ob strokovni pomoči mentorice Cvetke Pintar izdelala Smiljan Veršič in Kar- men Karnekar iz Kmetijske šole Ptuj. Na po- dročju etnologije so rangirali tri prve naloge. Drugo mesto je pripadlo raziskavi o dežniku in dežnikarstvu na Ptuju Darje Petrovič in Mihae- le Novak s ptujske gimnazije. Mentorica je bila Alenka Plohi. Regija kot celota pa je bila z nalogo s področja slovenskega jezika in književnsoti z naslovom Ali tuja imena soboških trgovin negativno vpli- vajo na slovenski jezik Vasje Lutarja in Matije Žižka z gimnazije Murska Sobota ocenjena kot najboljša. Javno je bilo tudi objavljeno, da so imeli iz Murske Sobote tudi zelo močno ekipo fizikov. Glede na to, da naloge s področja ekonomije še niso bile predstavljene, obstaja možnost, da bodo mladi ptujski raziskovalci izsrednjih šol in regije dosegli še kakšno dobro uvrstitev. MG- ORMOŽ Prireditve olj praznil(u Prireditve ob 15. prazniku Ormoške krajevne skupnosti in tlnevu slovenske državnosti se Pričnejo že danes. Popoldan bo v ^'^"pščinski dvorani v ormoškem Sradu predstavitev četrtega zbor- "ika Ormož skozi stoletje. Praznično bo tudi jutri, ko bo ob uri v domu kulture svečana seja ^'^ 25. letnici Obrtne zbornice ^fmož. Ob tej priložnosti bodo v ^omu društev pripravili razstavo, kateri se bodo s svojim delom Predstavili ormoški obrtniki. Pred ''^oslavo ob 15. prazniku krajevne ^''^Pnosti in dnevu državnosti ob • uri bodo v mali dvorani doma ^'ture odprli razstavo s prikazom ^■^•^eologije Ormoža. . sobota bo v znamenju prvega ,^^^'\'ala slovenskih godb na piha- 'Nastopilo bo 14 pihalnih orke- H^^^i prireditev pa pričnejo god- ^"^'ki iz Središča ob Dravi. V na- daljevanju se bodo predstavili še pihalni orkestri iz Bakovcev, Ljuto- mera, Maribora - Tezna, EMA iz Celje, Mozirja, Železnikov, Vogr- skega, Alpine Žiri, Zgornjega Gor- ja, Cerkna, Ormoža, Ptuja in Slo- venj Gradca. Po končanem festiva- lu se že v popoldanskih urah prične na stadionu v Mestni grabi parada pihalnih orkestrov. Startali bodo ob 15.30 uri, nato pa se bo vsake tri minute povrstnem redu, kotso tek- movali, priključil paradi nov orkes- ter. Po razvrstitvi na stadionu bodo zaigrali tri skupne koračnice. V učilnici župnišča Ormož bo v dneh praznovanja na ogled likovna razstava, ki jo pripravljataormoška likovnika Vida Rajh in Oto Žnida- rič. Prireditve bodo ob vsakem vre- menu, saj bo v športnem parku v Mestni grabi postavljen šotor. Vida Topolovec VPTUJUlZPOSTAVASAZU lAARHiOlOeiJO? Bistra se uveljavlja Zavod za stratcško-tehnološki razvoj Bistra Ptuj je bil ustanovljen z namenom, da bi se Ptuj enakovred- no vključil v domače in tuje znanst- vene tokove. To poslanstvo po bese- dah vršilca dolžnosti direktorja Bi- stre mag. Štefana Celana že ure- sničuje. Uspelo mu je pridobiti sredstva za nekatere projekte. Posebej velja omeni ti projekt biWi«f/- obnovljivi vir energije, ki žc teče. Mi- nistrstvo za znanost in tehnologijo jc s sredstvi podprlo tudi projekt izdelave 5aržiicga reaktorja. Pomembno pajc poudariti, da Bistra nc deluje izključno kot tchnološko-raz- vojna institucija, temveč sc njeno delo kaže tudi drugje. Ptuj si želi, da bi bil tudi enakovredni sogovornik vrhunskih znanstvenoraziskovalnih institucij na državni ravni. S vzpostavitivjo Bistre kot pravnega subjekta, ki izpolnjuje pogoje, jc ta pot veliko lažja. Kot dokaz in rezultat, dajc tako,jc v tem trenutku ponudba Slo- venske akademije znanosti in umetnosti, ki želi v Ptuju ustanoviti izpostavo insti- tuta za arheologijo. MG SlOViNSKA BISTRICA Jutri proslava ob dnevu državnosti Letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu slovenske državnosti bo jutri zvečer no notran- jem grajskem dvorišču. Ves dan bo v gradu, kjer so pripravili od sedme do dvajsete ure dan odprtih vrat, v zna- menju proslavljanja. Svečani del bo pričela s promenadnim koncertom ob 20. uri godba na pihala s Spodnje Pol- skave, pol ure pozneje pa se bodo oglasile fanfare. Po slavnostnem go- voru se bo svečanost nadaljevalo s koncertom pevskih zborov bistriške občine. Predstavili se bodo pevci mešanega pevskega zbora iz Sloven- ske Bistrice, moški pevski zbor z Zgornje Ložnice, mešani pevski zbor KUD Oplotnica, moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica, moški pevski zbor KUD Laporje, koncert pa bodo sklenili pevci študentskega pevskega zbora Jurija Vodovnika iz Slovenske Bistrice. Če bo vreme slabo, bo prireditev v viteški dvorani gradu. PO 50 liTIH V SLOVENIJI PONOVNO NOTARIAT O notariih in notanafo Zadnje nadaljevanje POTRJEVANJE ZASEBNIH LISTIN Listino o pravnih poslih (tudi tis- tih iz 47. čl. ZN) lahko sestavijo tudi stranke bodisi same ali pa s pomočjo odvetnika itd., vendar če hočejo, da bodo pravni posli, našteti v47. čl. ZN, veljavni, morajo tako listino dati potrditi notarju in ta jo, če ne bo zadržkov glede vsebine, sposobnosti strank itd., mora potrditi in s tem dobi taka listina lastnost notarskega zapisa. HRAMBA NOTARSKIH ZAPISOV Notar, ki je sestavil notarski zapis, hrani praviloma original zapisa v svojem arhivu, udeležencem pa pra- viloma i«da odpravek zapisa, ki bo imel učinek javne listine, če je potrje- na sojglasnost odpravka z izvirnikom in če je na njem podpis in pečal notar- ja. NOTARSKI ZAPISNIKI IN NOTARSKA POTRDILA Zapisnike bo notar napravil in iz- dal potrdilo v ZN predpisani obliki in postopku, ko bo opravljal tele v ZN in drugih zakonih poverjene mu pos- le: overjal predpise in prevode listin, overjal podpise strank, potrjeval čas, ko mu je bila listina predložena na vpogled, potrdil, da neka oseba še živi, in druga dejstva, vodil zapisnik delniške družbe in potrdil njene sklepe, izdajal proteste menic in čekov, prevzemal listine, denar in vrednostne papirje v hrambo in izročitev in še druge posle. Opozorim naj, da se določbe čl. 60 do 71 ZN, ki se nanašajo na večino naštetih, ne uporabljajo do 31/XII- 1994 (glej 129.Č1.ZN). ZAPUŠČINSKE ZADEVE Po nekaterih tujih zakonodajah, npr. po avstrijski, imajo notarji pra- vico opravljati dosati poslov iz zapuščinskih zadev, katere jim mo- rajo odstopiti sodišča. Tudi po bivšem Zakonu o javnih beležnikih iz 1. 1930 so notarji opravljali v zapuščinskih zadevah vsa dejanja ra- zen tistih, ki jih je moralo opraviti le sodišče. Naš ZN ne predvideva, da bi notarji opravljali toliko dejanj iz zapuščinskih zadev, kot so jih opravl- jajo notarji v Kraljevini Jugoslaviji, kajti v ZN najdemo le nekaj določb, ki so v zvezi z zapuščinskim postop- kom. Tako je npr. v ZN določba, da imata oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja, in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notar- skim zapisom, enako pravne učinke kot sodna oporoka, in določba, da lahko, če tako odloči zapuščinsko sodišče, notar opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja in v pri- meru, kadar je potrebno zavarovati zapuščino, se zapustnikovo pre- moženje ali njegov del izroči v hram- bo notarju. ALI LAHKO NOTAR ZASTOPA STRANKE Le o nepravdnih zadevah pred sodišči in o nespornih stvareh pred državnimi organi sme notar zastopa- ti stranke kot pooblaščenec, če so za- deve v neposredni zvezi s kakšno no- tarsko listino, sestavljeno pri njem. V tem primeru ima notar pravico in dolžnost ter odgovornost kot odvet- nik. Notar pa ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celou ali deloma izpodbija listino, pravni po- sel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval v svojstvu notarja. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST NOTARJA STRANKAM V ZN je izrecno zapisano, da notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih z ZN, pri opravljanju zadev, za katere je pris- tojen. Za škodo, za katero je notar odgo- voren po obligacijskih predpisih, pa mora skleniti zavarovalno pogodbo, pri kateri najnižjo zavarovalno vsoto določi Notarska zbornica v v soglasju pravosodnim ministrstvom. Po Za- konu o javnih beležnikih iz leta 1930 je moral notar položiti razmeroma visoko denarno kavcijo, ki je v prvi vrsti služila za pokritje škode, povzročene strankam po notarjevi krivdi. TARIFA O NAGRAJEVANJU NOTARJEV Za uporabnike notarjevih storitev bo vsekakor zanimiva tarifa o nagra- jevanju notarjev. To tarifo bo določila Notarska zbornica v sogla- sju s pravosodnim ministrom, ki pa je pooblaščen, da sam izda začasno tari- fo najkasneje v treh mesecih po uvel- javi rviZN. NADZOR NAD OPRAVLJANJEM NOTARIATA Ker je notariat javna služba, je ra- zumljivo, da imajo državljani, zlasti uporabniki notarjevih storitev, velik interes, da notarji to službo opravlja- jo pošteno in vestno in je njihovo delo tudi nadzorovano. Po ZN opravlja neposreden nadzor nad poslovanjem notarjev Notarska zbornica Sloveni- je, ki sme po vnaprejšnjem obvestilu ali brez obvestila pregledati vse pos- lovanje notarja in mu v primeru od- kritja napačnega poslovanja naložiti, da napake odpravi. Nadzor nad zako- nitostjo opravljanja notariata pa ima ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki sme odrediti pregled poslovanja notarja in tudi pregled poslovanja Notarske zbornice in njenih organov. V zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, pa opravlja nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NOTARJA Notar je disciplinsko odgovoren, če pri poslovanju krši določbe ZN oziroma druge predpise ali če s kate- rim koli svojim ravnanjem krši ugled ali verodostojnost notariata. Dejan- ja, ki pomenijo kršitev ugleda in ve- rodostojnosti notariata,določa statut Notarske zbornice. Omeniti je treba, da disciplinsko odgovarja tudi pri notarju zaposleni notarski kandidat, ki smeopravljati vse posle notarja ra- zen sestave notarskih zapisov. Uved- bo disciplinskega postopka lahko predlagata tudi pravosodno mi- nistrstvo in predsednik višjega sodišča. Proti notarju ali notarskemu kan- didatu se lahko izrečejo tile disci- plinski ukrepi: pisni opomin, denar- na kazen, odvzem pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju. ZN v členih 116 do 122 vsebuje določbe o disciplinski komisiji prve in druge stopnje, o izvolitvi članov komisije, o delu komisije v disciplinskem sodišču, o določitvi članov disciplin- skega sodišča, o delu disciplinskega sodišča, o disciplinskem tožilcu itd. Ker se te določbe tičejo le notarjev in notarskih pripravnikov, ne pa njiho- vih klientov, zato nimamo za potreb- no naštevati in obravnavati določb, vsebovanih v omenjenih členih ZN. Menim pa, da je koristno,čedržav- Ijani vedo, da je strokovno delovanje in osebno obnašanje notarja kot ose- be javnega zaupanja zelo nadzorova- noinda jeproti notarju možno preko naštetih organov sprožiti disciplin- ski postopek na osnovi utemeljenih prijav državljanov, ki so nezakonito ali nepravilno delovanje notarja občutili direktno na svoji koži ali pa so izgubili zaupanje v notarju, ker so bili priče osebnemu obnašanju in ravnanju notarja, ko je krnil ugled in verodostojnost notariata. KAZENSKA ODGOVORNOST NOTARJA Tako kot vsak drug državljan tudi notar kazensko odgovarja za storitev kaznivih dejanj, ki jih je storil v zvezi s svojo službo ali izven nje. Glede na to, da opravlja notar javno službo in da ga kot osebo javnega zaupanja tre- ba nekako previdno obravnavati, če je osumljen kaznivega dejanja, stor- jenega pri opravljanju notariata, je v 27. čl ZN določeno, da v takem pri- meru ne sme biti priprt brez po- prejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek. RAZREŠITEV NOTARJA Notar se razreši: 1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata 2. če sprejme plačano službo oziro- ma funkcijo ali se vpiše v imenik od- vetnikov 3. če je obsojen za naklepno kazni- vo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih me- secev ali hujšo kazen 4. če mu je izrečen varnostni ukrep prapovedi opravljanja notariata 5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in nepopo- rečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata 6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek poslovanja 7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata 8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat. Odločbo o razrešitvi notarja izda pravosodni minister. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Mirko Kostanjevec 8 ■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE 23. JUNIJ 1994- TEDNl|( PREJELI SMO P R E J E L I s M O PREJELI SMO "Korektnost", "objektivnost" in "dos- lednost" gospoda Silvestra Vogrinca Močno me je presenetil članek g. Silvestra Vogrinca v Tedniku (16. junij 1994) z nastopaško zblejanim naslovom "Preroki" in "inkvizitor- ji". Tako nizkih udarcev šezlepa ni- sem zasledil v slovenskem časopi- sju. Odpisati g. Silvestru? Za nobe- no ceno ne! jebila moja prva misel. S svojstvenimi nameni, ki so več kot očitni, se je dotaknil nekaterih dejstev (križarske vojne, španska rekonkvista ...) in ob tem mu je uredništvo Tednika dobrohotno namenilo poseben prostor, in še posebej velik naslov, zato bom na- pisal le nekaj pripomb v upanju, da se mi ne bo treba spustiti na raven pisanja g. Silvestra. Če vzamemo za izhodišče leto 1945, potem vidimo, da slovenski mediji - med njimi tudi Tednik - niso pisali o krščanstvu. Če je na strani časopisov prišlo kaj o krščanstvu ali Cerkvi, je bil to na- pad, zasmehovanje ali klicanje na boj proti njima. Časi so se začeli spreminjati, prišla je krhka demo- kracija in nekoliko modno jeposta- lo, da se v časopisu pojavi tudi kaj o krščanstvu. Napiši nekaj, pa naj bo karkoli. In začele so se pisati tudi netočnosti in neumestnosti. Mor- da bo kdo rekel, da je treba biti po- pustljiv, da pač pisci niso v vešči iz- razoslovju, da se na stvari ne spoz- najo ... Dobro, ugovor je moč spre- jeti in počakati v upanju, da sebodo pisci,ki seukvarjajospojavom Cer- kve, o njej tudi čimprej poučili. Toda postavlja se mi še drugi, močnejši ugovor. Kako pa si potem upajo krščanstvo in Cerkev odpra- viti z levo roko kot zaostalo, kot tako, ki zavira svobodo, stremi po inkvizitorstvu itd., če pa stvari ne poznajo, razen iz učbenikov bivšega totalitarnega enoumja? Ali ne bi bilo krivično, če bi jaz rekel, da so vsi, ki se ukvarjajo z atomsko fiziko, neumni, ko pa sam skoraj nimam pojma o njej ? Pa še eno stvar so "pogruntali" naši mediji. Daj npr. v časopis po- govor s škofom ali članek teologa, karti bo priskrbelo osebno izkazni- co "demokratičnega medija", ki vernih ne zapostavlja, in ne bodo mogli reči, da jih ni v časopisu, zra- ven pa članek, v katerem se šari z iz- razi, kakor se komu ljubi, ter pljuva po krščanstvu in Cerkvi, kolikor kdo pač more. Morda pa bo le pogo- vor s škofom ali članek teologa ga- nil kakšno pobožno dušo, da bo se- gla po časopisu in zvišala naklado. Vem, da se gospoda dr. Adolf Žižek in p. dr. Slavko Krajnc lahko branila glede svojih izjav sama. Dodal bi le to, da so očitki g. Silve- stra iz trte zviti in da so bili moj čla- nek in članki obeh doktorjev kon- struktivni in objektivni, medtem ko članki g. Silvestra niso, saj nje- gov odgovor meri popolnoma v drugo smer, ki se zrcali v njegovem zamegljenem enoumju. Zame je to ponovno spletkarjenje in beg pred soočanjem z resnico! Ker jeg. Silvester kritiko že vna- prej obsodil, si je odvzel priložnost in se odpovedal potrebnemu ukvarjanju s tistim, kar bi mu pri- pomoglo do širšega obzorja, dobrih vidikov in miselnih ter razvojnih procesov v njem samem, kajti brez kritike in ugovora ni napredka. Življenje se ustavi, posušita se duh in kultura - na religioznem po- dročju pridemo do sektaštva. Res pa je, da je lahko kritika tudi škodljiva, če izhaja iz marksis- tičnega mišljenja o sovražniku, ko je drug takoj nasprotnik. Verjetno g. Silvester ne hodi po tej poti, saj se pogosto sklicuje na Jezusovo zapo- ved ljubezni, ki je seveda odgovor- na ljubezen in ne nekakšno slepo- mišenje. Jezus ni v slepi ljubezni sledil nekim idejam, ampak je bil tudi tisti, ki je bil največji ločeva- lec: "Ne mislite, da sem prinesel mir..." Ločevanje pa ni prinesel to- liko med ljudi, kolikor v nas same: med dobrim in zlim v nas samih, v naših mislih, besedah in dejanjih. Zato ob vsem tem spet ne morem razumeti članka g. Silvestra, ki kaže na goro polresnic, zavajanj, prikrojevanj in manipuliranj z iztrganimi citati in dogodki. Če bi hoteli vse razčlenjevati, bi se odgo- vor raztegnil čez vse razumne meje. Torej,samonakratko. Kot krist- jan čutim veliko spoštovanje do častitljivih sporočil nekrščanskih religij (budizem,hinduizem, taozi- em...). Z občudovanjem gledam na silno hrepenenje po odrešenju. In vendar sem lahko zbegan ob pristo- pu, ki nam ga g. Silvester ponuja. Res je tudi,da kot kristjan hočem in moram živeti v medsebojnem spoštovanju in ljubezni, ne morem pa pristajati na tako nizko in nez- nanstveno razmišljanjeg. Silvestra o krščanstvu, ki hoče s podtikanji in z lažnim sprevračanjem resnice zmanjšati enkratnost tiste vere, ki ima v svojem najglobljem bistvu kaj malo skupnega s "šaro" new agea ter z "ropotijo" kakršnekoli vzhod- ne religije. Tudi glede religij, ki molijo enega samega Boga, smo kristjani prepričani, da "monotei- zem" ni skupna podlaga, na kateri se potem razlikujejo religije po določenih obredih in navadah. Kot kristjan sem prepričan, da je krščanstvo "drugačno", da je Bog, katerega kristjani oznanjamo, za- res "absolutni Drugi". O tem nas prepričujejo znanstvene analize, ki spregovorijo o okvarah teizma, o protislovjih "boga filozofov", in na splošno vsi človeški poskusi, da bi sami sebe predstavljali za odrešeni- ke. Prepričan sem, "da so Jezusova ravnanja in besede vedno popolno- ma drugačne od tistih, kakor jih pričakujemo od boga, ki so ga nare- dile človeške roke" (Natanson). Za razliko je krščanski Bog, na kar je že opozoril Luter, prevzel vse značilnosti, ki so jih ljudje vseh časov vedno imeli za nasprotne božanstvu: človekoljubnost botnost, nespamet, sra^^'' revščino, najbolj grozno sm^'^ ponižnost... Jezus je radikalno drugačen človeških-filozofskih, mitološifji psiholoških ... konstrukcij; vera ne narekuje zaman, da jep^ trebno "razodetje", da bi ga člov^, spoznal. G. Silvestra vprašujem, saj vjij ko omenja v svojem preroSk^^ duhu prihodnost krščanstva, kaj^^ bo zgodilo, ko bo znanstvena krijj, ka z "zahodnjaško" višino in napj dalnost jo zajela nekrščanskerelig: je. Ali bodo zbežale pred resnici kol npr. g. Silvester? Kaj se bo zg^, dilo, ko bodo new age, islamizem^ budizem in vsi drugi "izmi' podvrženi istemu ognju zdogovjj, skega preizkušenja izvirov inprj, sojanja o vrednostih sporočila kakršnemu je bilo podvrženi krščanstvo? Krščanstvo in Cerkei sta objektivno vzdržala vihar. Nju ni zgodovinski temelji se nis( podrli, ampak ju je znanstvena kti tika v mnogočem podprla. Krščan sko oznanilo pa ni izgubilo ničo( svoje veljavnosti,temveč mu jeceli moderno čutenje dalo novo moč. Če pa pogledam v globino svoj vere, lahko le "pomilujem" roko.k je mogla v članku "Preroki" in "in kvizitorji" napisati, kar je napisali Že danes me preveva misel usniil jenja za tisti trenutek, ko bo pise teh vrstic zagledal vse to preveden v jezik večnosti. Slavko Haložan P.S. G. Silvester! Predstavite Vašega nezvagevskega Jezusa n, osebno sploh ne zanima, saj sem m age že nekajkrat dobro preštudiri Zelo pa upam, da boste še enkrat k rektno in objektivno odgovorili na m in na članek dr. p. Slavka Krajna Verjetno Vam ne bo treba razlagat, metodike znanstvenega in časnik- skega dela. Gre pa tudi za bontmii srčno kulturo! ^ IZ ORMOŠKE OBČINE v SOBOTO VELIKONEDELJSKA NOC Vetikonedeljski gasilci pripravljajov soboto, 25. junija, vpočastitevdnevaslo- \ venske državnosti velikonedeljsko noč. Prireditev je ena v nizu številnih, kijih pri-1 rejajo gasilci iz Velike Nedelje ob praznovanju stoletnice svojega dmštva. Ob 18. j uri bodo poleti balonov, nadaljevali pa bodo z modno revijo. Gostja večera bo 1 Heidi, za dobro voljo pa bodo skrbeli še muzikanjte ansambla Komet iz Zreč ter\ narodnozabavnega ansambla Prijatelji iz Ptuja. i MINULO SOBOTO ODPRLI KOPALIŠČE ^ Ormoško poletno kopališče so odprli minulo soboto. Kot so povedali pri Ko- \ munalnem podjetju Ormož, ki tudi letos upravlja s kopališkim delom (gostinstvo: je v rokah zasebnika), so vse tri bazene poprej obnovili. Novost letošnje kopalne \ sezone sta dva usposobljena reševalca iz vode. < V teh dneh je obisk še skromen, večjega pričakujejo konec tedna, ko sel pričnejo šolske počitnice. V primerjavi s sosednjim ljutomerskim kopališčem so \ cene v povprečju nižje. i PRIREDITEV OB ODPRTJU LIKOVNE KOLONIJE; Minuli petek zvečer so v svetotomaževski galeriji, kije v stari šoli, zodprtjem likovne razstave sklenili letošnjo deveto slikarsko kolonijo, ki so jo posvetili živl- jenjskim potem pisatelja Frana KsavraMeška, domačina iz Gornjih Ključarovcev, ob stoletnici njegovega rojstva In tridesetletnici smrti. Prireditev je pripravilo tamkajšnje prosvetno dmštvo, idejni vodja pa je bila profesorica Alenka Čurin - Janžekovič, kije tokrat za uvod ob odprtju pripravila dramatizacijo Meškove po- vesti Mati. Recitatorji so nastopili v župni cerkvi, s pesmimi, ki jih je uglasbila, pa je ob lastni spremljavi s klavirjem nastopila Petra Šarič iz Ormoža. Vida Topolovec f CDNIK -23. JUNU 1994 OD TOD IN TAM-9 Neurje s točo oklestilo letino Krneti^ ^ Slovenskih goricah so leios z velikim veseljem spremljali rast letošnjega posevka, ki je bil za- radi obilnega deževja precej lepši lanskega. Vendar jim tudi letos parava ni dopustila, da bi ga lahko pospravili v svoje kašče. Petkovo popoldansko neurje s točo je nam- reČ prizadelo celotno območje Sve- je Ane v Slovenskih goricah, dele Benedikta in Gasteraja ter Žitnice. Kmetjeso povedali,da jebilopo- pekod toče toliko, da so jo morali odmetavati z lopatami ter se je zadržala vse do sobote. V prizade- tih krajih je največ škode na njivah in vinogradih, saj so poljščine in vrtnine marsikje povsem uničene, fjajveč škode pa je toča povzročila ga ječmenu, saj ga je povsem okles- tila. Kot nam je povedal predsednik lenarškega IS Avgust Zavernik, so si v soboto že ogledali prizadele kraje, v tem tednu pa bodo škodo ocenile pristojne občinske kmetij- ske komisije. Isto območje je utrpelo škodo za- radi toče že lansko leto, vendar tudi najstarejši občani trdijo, da takšne hude ure še ne pomnijo. Kmetom se zdi nerazumljivo, da obrambni sistem pred točo ni boljše organizi- ran in so vsako leto prepuščeni na milost in nemilost naravi. Seveda pa nimajo denarja, da bi lahko svoj pridelek zavarovali. Izgubili pa so tudi upanje na pomoč države, saj je še za lansko škodo niso dobili. Veliko škode, zlasti na krajevnih in lokalnih cestah, je povzročilo močno deževje na območju Sv. Trojice in Cerkven jaka, saj je še ne- kaj časa po nevihiti voda sunkovito vrela iz zemlje. Nekaj škode je tudi na objektih, pri Sv. Treh kraljih je stoletna lipa poškodovala tudi del ostrešja na cerkveni zgradbi. M. Slodnjak Še ječmen in dobropisi v kmetijstvu ptujske občine je bilo zaradi lanskesušeškodeza 2,4miiijar- de tolarjev. Država in občina sta s šte- vilnimi ukrepi pomagali kmetom pri sanaciji. Skupaj z odpisom davkov in prispevkov znaša pomoč kmetijstvu ptujske občine nekaj nad 300 milijo- nov tolarjev. Ukrepi so bili v pr\'i vrsti namenjeni živinoreji, saj je bilo prav pomanjaknje krme najboj občutno. Že po nespremenjenem stanju v prire- ji mleka je mogoče soditi, da so bili ukrepi pravočasni in učinkoviti. Sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj je ukrepe začel že sredi lanskega poletja, ko je postalo očitno, da bo iz- pad živinske krme velik. Na namaka- nih površinah so zagotovili nekaj zele- ne krme, septembra so nadaljevali z zagotavljanjem koruzne silaže, zago- tovili so precejšnje količine sena, v zimskih in pomladnih mesecih pa je sledilo razdeljevanje koruze, soje in ječmena. Do konca junija poteka še zadnja delitev ječmena kmetovalcem, ki odo- brenih količin še niso prejeli. Delitev ječmena v razsutem stanju poteka da- nes in jutri ter prve dni naslednjega tedna, prav tako pa je mogoče dobiti ječmen v vrečah v poslovalnicah kme- tijskih zadrug Ptuj in Lovrenc. Cena ječmena je enotna za upravičence iz A in B skupine in znaša 9 tolarjev, ječmen v vrečah pa je štiri tolarje dražji. Konec prejšnjega tedna in ta teden so poslali dobropise še 7.298 upra- vičencem. Gre v bistvu za obračun odobrene in doslej izkoriščene pomoči z upoštevanjem kriterijev, ki jih je določila slovenska vlada. Z dobropisi lahko kmetovalci nabavljajo repro- dukcijski material v poslovalnicah kmetijskih zadrug Ptuj in Lovrenc, poravnavajo lahko tudi zapadle ob- veznosti pri zadrugah in pri kreditni banki. (JB) REVIZIJA SDK V PODJETJU JERUZALEM ZAVRLA LASTNINJENJE Družbeno premoženje ni bilo osicodovano "O tem, da je predlagana revizi- ja SDK v vseh podjetjih Jeruza- lem Ormož, smo izvedeli že lan- sko leto. 3. maja smo v vseh pod- jetjih dobili sklepe Službe družbenega knjigovodstva, kjer je bilo zapisano, da se uvaja pos- topek revizije na predlog ormoškega izvršnega sveta. To nas je prizadelo, ker ni bilo nobe- nih signalov, da bi kdo iz občine Ormož sumil o nepravilnostih v štirih podjetjih Jeruzalema. Ko smo se spraševali zakaj, je bilo vse bolj ali manj zanikano, češ da takšnega predloga izvršnega sve- ta ni bilo, kljub temu da je bilo v vseh sklepih, ki smo jih dobili, in tudi v zapisniku, ki ga je izdelala Služba družbenega knjigovodst- va v svojem revizijskem poročilu, zapisano, da je bil postopek revi- zije opravljen na zahtevo izvršnega sveta Skupščine občine Ormož," je pojasnil direk- tor Tone Luskovič in ni skrival razočaranja. Služba družbenega knjigovodst- va iz Ptuja sjih jeobvestila, da naj bi se pregled pričel proti koncu lan- skega junija ali v začetku julija. V organih republiške SDKso se odločili, da ga bodo opravljali revi- zorji iz Maribora, ti pa so prišli ko- maj 17. januarja letos. V revizijskih poročilih, ki so jih dobili 22. aprila, je bilo zapisano, da ni bilo nobene- ga oškodovanja družbenega pre- moženja. "V obdobju, na katerega se je pregled nanašal, se v podjetju ni do- gajalo nič, kar bi bilo v zvezi z last- ninjenjem in privatizacijo. V letu 1990, ko jebil sprejet zakon o priva- tizaciji, smo organizacijsko preo- blikovali temeljne organizacije. Vedno smo hitro reagirali na vse zakonske spremembe; takrat smo razmišljali, da se je bolje prilagajati prej in strokovnjake navaditi na spremembe in izzive, ki jih prinaša tržno gospodarstvo. Ustanovili smo torej družbe z omejeno odgo- vornostjo, ki so vzpostavile neke vrste kapitalsko povezavo; to je bil tudi prvi korak do tega, kar bomo morali napraviti sedaj po zakonom o lastniškem preoblikovanju," je nadaljeval Tone Luskovič. Ti procesi so pri njih hitro stekli. Že v lanskem letu, ko so dobili sklep o začetku revizije, so imeli ja- sno sliko, kaj želijo in kakšna bo struktura njihovih podjetij v orga- nizacijskem pogledu. Dogovorjeni so bili, da so družbe z omejeno od- govornost jo prehodna oblika, in ko bodo izvedeni lastninski postopki, bodo te postale delniške družbe z mnogimi lastniki in mnogimi del- ničarji. "Tragedija je v tem, da bomo mo- rali v drugem polletju letošnjega leta, sedaj ko so končane tudi cenit- ve v naših podjetjih, v naglici pri- pravljati programe lastninskega preoblikovanja in jih predložiti agenciji. V naglici bo verjetno kva- liteta postopkov, ki jih bomo izva- jali v pripravah na lastninsko preo- blikovanje, slabša, kot bi lahko bila. Vse to bo na račun dobreinfor- miranosti ljudi in verjetno tudi kvalitete programov, ki jih mora- mo predložiti agenciji za lastnin- sko preoblikovanje," je dodal di- rektor podjetja Jeruzalem Ormož Tone Luskovič. Vida Topolovec njasfninsko preoblikovanje ^ šele na zaietku \ Lastninsko preoblikovanje podjetij v Sloveniji in tudi v Ptuju je šele v • povojih. Doslej je agencija prejela tristo programov lastninskega preo- I blikovanja podjetij, odobrenih jih je bilo 141, le deset podjetij pa je že I končalo postopek lastninskega preoblikovanja. Ker pa naj bi se v Slove- ■ niji preoblikovalo okrog dva tisoč podjetij, bo ugotovitev okrogle mize, I ki jo je v sredo na temo lastninjenja v Ptuju organiziralo Društvo račune- | vodskih in finančnih delavcev Ptuj - Ormož v sodelovanju z menežer- | skim klubom Ptuj, da je lastninjenje šele v povojih, držala. | Pogovor sta vodila Vida in Branko Mayr iz podjetja Abeceda, ki ima naj- i več izkušenj z lastninjenjem v ptujski občini in v slovenskem merilu. Pred- i stavila sta ekonomski in pravni vidik lastninjenjapodjetij. Pri tem sta zlasti I izpostavila vprašanja, kaj in kako lastniniti, ter cilje preoblikovanja. V zelo i konkretnem pogovoru s predstavniki podjetij, ki se pripravljajo na lastnin- | jenje,so ugotovili, da za lastninsko preoblikovanje ni univerzalnega recep- i ta in da je vsako pod jet je poglavje zase. Počasnost v teh procesih pa si je raz- i lagati tudi kot previdnost, saj proces lastninjenja nastavlja številne pasti, zato je pri tem dobro hiteti počasi. MG 10 - ODMEVI Silvester Vogrinec: NEW AGE - 2 23. JUNIJ 1994- TEDNIK Kdo /e bil Jezus nazarena Jezus nazarcncc jc bil izjemna zgodovinska osebnost, ki jc človeštvu posredoval najvišje mo- ralne norme. Za svoje sodobnike in najbližje učenec jc bil skrivnosten, nenavaden in težko dojemljiv; povrhu pa ni kazal nobene potrebe, da bi ga širša javnost docela razume- la. Zato je včasih enostavno dejal: "Kdor more razumeti, naj razume." (MATEJ 19,12) Jezus je pripadal sekti nazarcnov, kije po Pliniju inJosephusu obstaja- la od leta 150 pr. n. š. Nazareni so bi I i veja cscnov, pri katerih seje močno čutil vpliv Bude in ved. Eseni so od Indijcev prevzeli obred umivanja z vodo, ki gaje kasneje razširil Janez Krstnik. Od Judov in Rimljanov so se razlikovali tudi po zunanjem vi- dezu: nosili so dolge, razpuščene lase s prečko na sredini lasišča. Po takšnem videzu sta slovela Jezus in Janez. V pismih bralcev seje teolog dr. Krajnc v dolgem sestavku boril zo- per Jezusovo oznako "nazarcncc", ki Jezusa v skladu s Slovarjem sloven- skega knjižnega jezika (= SSKJ) II. uvršča v red "nazarcnov". Povsem razumljivo jc, da si dr. Krajnc priza- deva dokazati pravilnost drugačne oznake, in sicer "nazarcjcc - naza- renčan - nazarijec", s katero upa, da bi lahko Jezusa označil kot tistega iz vasi Nazarct, nc pa kot pripadnika sekte nazarcnov. V zvezi s tem mu bom dokazal, da seje dvakrat zmotil. 1. Po slovenskem slovarju tujk Franceta Verbinca iz leta 1979 (CZ Ljubljana, str. 476) piše: "Nazarcncc - vzdevek za Kristusa, kcrjc bil doma iz Nazareta". Torej je tudi ta oznaka pravilna za tisto, kar ste hoteli pove- dati . Če pa še vedno vztrajate pri svo- ji jezikovni interpretaciji, boste ta spor morali rešiti kar s slavisti. 2. Oznaka "nazarcncc" priča, daje Jezus pripadal tej sekti. Če bi ga kli- cali po rodnem kraju, potem bi mu rekli Jezus iz Betlehema. Vas Naza- rct, v kateri je nekaj časa prebival, pa ni tako pomembna, da bi ga zaradi nje preganjali. Od tod začudenje Natanaela: "Iz Nazareta more priti kaj dobrega?" (Janez 1, 46). Pa ven- dar seje ena od obtožb, ko je bil križan, glasila: "Jezus, NAZARE- NEC, judovski kralj". Ker je Herod Veliki srdito preganjal cscne in na- zarcnc, jc bil to tudi eden od poli- tičnih razlogov zajezusovo križanje. Po načinu življcnjaje bil Jezus ve- liko bližje cscnom in budističnim duhovnikom kot Judom. Judovski učitelji rabini so se ženili, imeli hiše ter živeli na enem kraju. Jezus paje bil potujoči učitelj. Tako kot esenski in budistični duhovniki ni posedo- val osebne latninc, ni se oženil in jc bil brez stalnega bivališča. Takšen način življcnjaje svetoval tudi svoj- im učencem. JEZUSINKRSCANSTVO Nemški teolog Holger Kersten trdi - tako kot mnogi drugi filozofi in zgodovinarji -, daje krščanstvo v glavnem umetna doktrina pravil in predpisov, ki jih je ustvaril Pavel iz Tarza; zato bi krščasrvo lahko ime- novali tudi "pavlinizcm". Cerkveni zgodovinar Wilhelm Nestleje to trditev izrazil z besedami: "Krščanstvoje religija, ki jojc ustva- ril Pavel; Kristusov evangelij je za- menjala z evangelijem o Kristusu." Pavlinizcm je v tem smislu napačno tolmačenje Kristusovega nauka, inicirano in prirejeno s strani Pavla. Teolog Owrbac je zato zapi- sal: "Vse dobro v krščanstvu izvira od Jezusa, vse slabo pa od Pavla." Pavel je za temelj krščanstva pos- tavil vero v odrešitev preko smrti Božjega prvorojenca - Jezusa. S tem je krščanstvo degradiral do nivoja primitivnih scmitskih religij, ki so od staršev za krvavo daritev zahteva- le prvorojcncga sina. Pavel je tako pripravil pot za kasnejše cerkvene nauke o izvirnem grehu in o trojstvu (Jezus nikoli ni učil o sveti Trojici, ampak je vedno govoril o enem in nedeljivem bogu, ne pa o bogu s tre- mi enakovrednimi osebnostmi). Že v 18. stol. je angleški filozof lord Bollingbrooke v Novi Zavezi odkril dve nasprotujoči si religiji: Jezusovo in Pavlovo. Znameniti filozofi, kot so Kant, Lesing, Ficlitc in Sclieling pa so prav tako ostro ločili Jezusov nauk od nauka njegovih "učencev". Med Jezusom in njegovimi apos- toli je bil velikanski prepad. To je šc posebej razvidno takrat, kojc izgubil potrpljenje zaradi njihovega nera- zumevanja. Na primer ko jih je v čolnu premetavalo pojezeru, jim je očital: "Kaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere?" (Marko 4,40) Ali po čudežu s kruhom: "Kaj še zmeraj nc spoznate in nc razumete? Oči imate, pa ne vidite? In ušesa imate, pa ne slišite?" (Marko 8, 17-18) In rekel jim jc: "Kako da še nc umevatc?" (Marko8,21). Ob navedenem se vsiljuje vprašanje, koliko izvornega Jezuso- vega nauka seje ohranilo do danes. Jasno je, da učenci Jezusa niso pov- sem razumeli. Povrhu paje Cerkev opravila cenzuro nad celo vrsto evangelijev in jih razglasila za apo- krifnc - ponarejene (npr. evangeliji po Jožefu, Nikodemu, Tomažu, Fi- lipu, Pilatu, Longinusu itd.). V njih so nekateri nauki (rcinkarnacija - preseljevanje duš) in trditve (daje Jezus preživel križanje in daje po- tem živel na Bližnjem Vzhodu in v Indiji), ki so begali že judovske so- dobnike. KAJ JE JEZUS UČIL Jezus je pridigal o milosti, o lju- bezni in o bratstvu med vsemi ljud- mi, ne glede na raso ali versko pri- padnost. Oznanjal je kraljestvo, ki se nahaja v duši. Česa Jezus ni želel? Prav gotovo ni želel Cerkve - insti- tucije, polne licemerov in neo-fari- zejcv, ki trdijo, da so nezmotljivi, saj seje zoper takšne boril vse življenje. Tudi ni želel nikogar prisiliti kspre- tncmbi veroizpovedi, še najmanj z grožnjo smrti in "večnim prekletst- vom". Jezus ni nikoli nikogar poob- lastil, da izpolnjuje božanske funk- cije na Zemlji (papež!). O sebi ni ni- koli govoril koto reinkarnaciji boga. In ne nazadje, Jezus ni dejal, naj se napiše evangelij, saj bi ga v nasprot- nem primeru napisal sam. Kljub temu paje nastala cela vrsta evange- lijev, od katerih je Cerkev po svoji logiki izbrala samo štiri, druge pa razglasila za lažne, ker niso bili v skladu z njenimi koristmi. Teolog Grimje takole opisal položaj krščan- skega nauka: "Ne glede na to, kako globoko so Pavlova učenja vsajena v krščansko misel, nimajo nič skup- nega z resničnim Jezusom." Jezus jc govoril: "Samo po meni vodi pot v Nebeško kraljestvo," po drugi strani pa učil, da se le-to nahaja vnašihdušah.Jezusježelcl,dabi mu bili podobni in da bi mu sledili kot vzorniku, karje tudi bil. Sebe nikoli ni razglašal za boga in nedosegljiv ideal; nasprotno, s svojim življen- jem in naukom jc predstavljal "luč, resnico in pot", po kateri naj bi šli k "odrešitvi" od vezanosti na material- ni svet. Govoril je: "Bodite kakor otroci, kajti njihovoje nebeško kral- jestvo." Z otroki je asociiral na čiste misli in čisto srce. Šele cerkev in Pa- vel iz Tarza sta Jezusa postavila na nedosegljiv piedcstal božanstva in ga tako odtujila vernikom. Glede na to, da je Jezusov nauk zmeraj hodil v razkorak z uradno Cerkvijo, se iskreno sprašujem, ali bi Cerkev danes prepoznala in potrdila Jezusa, čc bi se prikazal, ali Nadaljevanje Iz prejšnje Hevijij pa bi ga križala, kot so ga Judje n.., 2000 leti. Pripis uredništva: Pr\ prcpisovj^ ju prvega dela sestavka Ncw Ag^, objavljenega v prejšnjem Tednik^' se nam je med drugim namesto sede gospoda zapisalo^oi/M. Za napj ko se avtorju in gospodoma Krajnc^, in Maložanu opravičujemo. Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih /a prido- bivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj,št. 16/91,28/91 in 17/93),insklepa,spreje. tega na 155. seji Izvršnega sveta dne 16. 6. 1994, ter po sklepu Kreditne banke Maribor razpisuje Izvršni svet Skupščine občine Ptuj NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE PTUJ V VIŠINI 37.500.000,00 SIT SREDSTEV ZA RAZVOJ; DODELJENA BODO KOT KREDITI Z VALUTNO KLAVZULO PO 8% LETNI OBRESTNI MERI. i Za posojilo lahko zaprosijo zaseb- ni kmetijski proizvajalci s sedežem naobmočju občine Ptuj. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - spremembo gospodarske struk- ture v občini Ptuj, s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvar- janju ekonomsko stabilnih gospo- darskih enot, - povečanje produktivnega zapos- lovanja in samozaposlovanja s po- speševanjem uvajanja sodobnih tehnologij, - energetsko varčne in okolju pri- jaznejše dejavnosti, - udeležbo tujih ali domačih sov- lagateljev, - prodajo na tuja tržišča. Prosilci vložijo prošnjo s potreb- no dokumentacijo v dveh izvodih v 20 dneh od dneva objave natečajana Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Mesmitrg l,Ptuj. Prošn j i za posoj ilo, ki mora vsebo- vati: ime in priimek, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investi- cije ter višino z.aprošenega posojila, priložite še naslednjo dokumen- tacijo: a) investicijski program,pripravl- jen po navodilu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za uvel- javljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane, b) mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetoval- ca, c) lokacijo naložbe, d) lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero j e po zakonu treba pridobiti enega nave- denih dokumentov, e) potrdilo o plačanih obveznos- tih državi, f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, g) zemljiškoknjižni izpisek. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo sprejel sklep o dodelitvi po- soj il v 30 dneh po končanem zbiran- ju prošenj. Prosilci bodo sklep prejeli v 5 dneh po sprejemu. Navodila in informacije dobijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Enon za kmetijsko svetovanje Ptuj. Številka: 403-21/91-11-NK Datum: 17.6.1994 IZVRŠNI SVET SO PTUJ fCDNIK -23. JUNIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA -11 SOVA iir(;oviKA koškak v tkkovski vasi Poleg samopostrežbe še prodaja gradbenega materiala in krmil Podjetje D - Trade, d.o.o., je pred kratkim v Trnovski vasi odprlo novo samopostrežno prodajalno. Latnik podjetja je Darko poškar Iz Maribora, ki pa se v Trnovski vasi počuti domačina; v sosednjem Bišu je bil namreč rojen njegov oče, tam pa živi še vedno njegovo sorodstvo - bratranec Mirko In sestrična Majda. Podjetje se je doslej ukvarjalo predvsem z veleprodajo šol- sKega in pisarniškega materia- la. S tem blagom oskrbuje trgo- vine na območju Maribora, Ptu- ja in Murske Sobote. Malopro- dajna trgovina v Trnovski vasi je nastala na pobudo strica, me- sarja Fekonje, ki je našel prime- ren prostor pa tudi možnost uspešne prodaje. Trgovina ima prostore v Trnovski vasi 44, v hiši Vurcerjevih. Nova, samopostrežna trgovi- na "Roškar" je dobro založena z mešanim blagom. Pri njih naj- dejo kupci prav vse, kar potre- bujejo v gospodinjstvu in hiši. Specialiteta trgovine so mesni izdelki mesarije Fekonja in va- kuumsko pakirano sveže meso. Cene so konkurenčne, kar so kupci že spoznali in jih zato radi ponov- no obiskujejo. Zaposlene so tri prodajalke - prijazne domačinke, ki že dobro poznajo želje in potrebe kupcev. Svojim rednim kupcem, ki trenutno ob nakupu nimajo denarja, omogočijo nakup na odloženo plačilo. Ob večjem nakupu in v primeru, da stranka nima lastnega prevoza, ji kupljeno blago dostavijo na dom. Podjetje bo v Trnovski vasi skrbelo za ugoden nakup šolskih potrebščin. 17. junija so svoj program že predstavili v tamkajšnji osnovni šoli, vsi, ki se tokrat še niso odločili za nakup, pa bodo lahko možnost ugodnega nakupa izkoristili v njihovi samopostrežnici. Lastnik podjetja in prodajalne Darko Roškar pa med tem, ko je z odzivom kupcev vTnovski vasi zelo zadovoljen, razmišlja naprej, s čim kupcem še ustreči. V naslednjem trimesečju bodo tako svojo po- nudbo razširili na prodajo gradbenega materiala in krmil. Vta namen bodo poleg obstoječe prodajal- ne zgradili zunanje pokrite površine. Kupcem bodo na voljo vse vrste opeke, cement, apno, maltit, stavbno pohištvo, betonsko železo in kompletna ponudba vodovodnega materiala, keramičnih ploščic in še kaj. V skladu z željami kupcev bodo poskrbeli za ponudbo vseh vrst krmil, tamkajšnjemu kmetijskemu območju pa bodo ponudili tudi mineralna gnojila. Cilj podjetja D - Trade, d.o.o., je v vseh pogledih zadovoljiti potrebe svojih kupcev. Z nizkimi maržami zagotavljajo konkurenčne cene. To bo poleg rednih kupcev, ki se v prodajalno Roškar že radi vračajo, pritegnilo še nove. Le zadovoljstvo kupcev, njihovo zaupanje in zvestoba je bila tudi naj- večja želja kolektiva ob odprtju nove samopostrežne prodajalne v Trnovski vasi. PR Del bogato založene notranjosti prodajalne Roškar v Trnovski vasi 44. Moj dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom llloj doill v naročju. Hej! Kdo pravi, da je nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! Optima OPTIMA d.d. družba za upravljanje, Lju- bljana objavlja namero, da bo po pridobitvi dovoljenja za upravljanje investicijskih skla- dov, ustanovila tri pooblaščene investicijske družbe: Optima - PluS d d Ljubljana Optima - Panonija d d Ljutomer Optima - Prekmurje dd Murska Sobota OPTIMA bo objavila prospekte investicijskih družb o javni ponudbi ter po izpolnitvi vseh zakonskih zahtev začela zamenjavati lastnin- ske certifikate za delnice ustanovljenih po- oblaščenih investicijskih družb. OPTIMA je ustanovljna v celoti z zasebnim kapitalom 90 delničarjev v višini osnovnega kapitala 100 mio SIT. To je najboljša garancija, da bomo z vašim certifikatom gospodarili enako skrbno, kot bomo gospodarili s svojim denarjem, vloženim v OPTIMO. Ta objava je v skladu z 8, točko 103. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, objavljenega v Uradnem listu RS šl. 6/94. Informacije o certifikatih, investicijskih družbah in OPTIMI vsak dan od 8. do 16. ure (Center za gospodarsko svetovanje Ljubljana). (061) 13 12 120 Preleti sme - Prelell sme - Prelell sme - Prelell sme - Prelell sme RAZBURJANJE NA VOLIŠČU Spoštovana gospa DLZ. V zvezi z vašim člankom o posebej zanimi- vem pripetljaju na volišču v Gorišnici vam sporočam tole: 11.2. 1994 je bilo na posvetu predsedni- kov KS s predstavniki SO Ptuj do- govorjeno, da se lahko istočasno z referendumom o ustanovitvi občine izpelje tudi referendum(poizvedbe- ni referendum ali anketa) o imenu nove občine. V KS Gorišnica so po- tekali zbori volilcev od 3.3. do 11.3. 1994. Na šestih zborih so predlagali referendumsko spremembo imena. Podobno so sklenili SKD in SLS na svojem zboru. Z volilno komisijo je bilo že v ponedeljek, 23.5.1994, do- govorjeno, da se istočasno z referen- dumom izpelje tudi anketa o imenu nove občine (ne kraja). Ustrezen sklep je sprejel tudi svet KS. V petek so bili volilni komisiji dostavljeni le anketni lističi. Če si je ga. Minka Čuš kot posameznik vzela pravico, da je onemogočila anketo na nekate- rih voliščih, kljub vsemu prej našte- temu, sta verjetno tudi g. Ivan Kolo- bar in g. Janko Žnidarič kot posa- meznika imela pravico izraziti svojo voljo o imenu nove občine. Ne nazadnje bi lahko ga. DLZ po- klicala nekoga iz KS, kjer bi dobila ustrezne podatke. Članek verjetno ne bi bil napisan tako nekorektno. Predsednik sveta KS: Miran Vernik POGREVANJEZE SKISANEGA GOLAŽA Moram priznati, da sem bil 2. ju- niia prijetno presenečen nad ko- rektnostjo novinarke Darje Luk- man Zunec v prispevkih "Oblast jih je dobila po prstih" in "Reforma-sla- bo izpeljan projekt" ter izjavo ptuj- skega župana. Objektivno, ni kaj! Pravno zmedenost pa predstavlja v svojem prispevku "Občina Ptuj po referendumu" g. Ivan Jurkovič. V njem poskuša opraviti oceno in vzroke za propadli projekt, pri tem pa pozablja, da je bil tudi sam eden izmed protagonistov in zagovorni- kov najdražje ankete slovenskega javnega mnenja. Sklicuje se na stro- kovne podlage, pozablja pa, da jih velika večina ni razumela. Ljudje pač ne nasedajo več na obljube bodočega urejanja njihovih zadev brez črke na papirju in virov bodočega financiranja in pravic odločanja. Slovenijo zadnja leta pre- tresajo afere in aferice, odgovornost pa še vedno iščemo. Ali ni propadali referendum tudi kraja družbenega premoženja oziroma sredstev dav- koplačevalcev? Razlika je le v tem, da so tokrat krivci znani! Poleg tega da so državljani žejni, so jih hoteli prepeljati preko vode še lačne. Če se že lotimo iskanja vzrokov za propadli projekt v ptujski občini, bi morali rezultate po mojem mnenju razvrstiti v najmanj štiri skupine in odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Zakaj so se občani v desetih območjih na manj razvitih predelih sedanje občine odločili za samostoj- no pot? 2. Zakaj se na štirih niso, čeprav so revni? 3. Zakaj so se na štirih referen- dumskih območjih razvitejšega dela sedanje občine odločili "za"? 4. Zakaj se na štirih, vključno z mestom Ptuj, niso opredelili in ogreli za ponujeno reformo? V demokraciji je baje vse dovolje- no, med drugim tudi samostojno razmnišljanje in izpovedovanje. Svojega razmišljanja in izpovedi ne vsiljujem nikomur, prepričan pa sem, da je blizu resnice. Prvi prvem "zakaj" se občani počutijo ogrožene; menijo, da so v preteklosti premalo dobili za razvoj kraja, manjkajo ceste, telefon, voda ... Življenje je težko, biti sam svoj na svojem pa tudi vleče. Politiki jim niso povedali odkrito, da bo tisti vis- ok delež od dohodnine, ki jim bo os- tal, marsikje nižji kot dosedanja so- lidarnost prav zaradi revnosti. Odločilen pa je bil po moiem mnen- ju tudi lobi stranke, v kateri jeg. Jur- kovič. Drugi "zakaj" daje prav nasprotno oceno, saj lahko revni postane še revnejši, če ni pred poroko ali ločit- vijo razčiščeno vprašanje preživni- ne. Da je ta trditev točna, zgovorno dokazuje odprto vprašanje financi- ranje bodočih občin. Razumljiv je odgovor na tretji "za- kaj", saj gre za štiri ekonomsko in in- frastruakaturno urejena območja. Z odstopljenim deležem dohodnine bodo solidno dograjevali bodočo občino, z zelo nizkimi novimi občinskimi davki pa bodo zaradi že sedanje ekonomske moči še bolj bo- gati. Manj pa je razumljiv odgovor na četrti "zakaj". Delno je na to odgovo- rila že novinarka DLŽ (glasni lojcal- ni veljaki). Dodal bi le to: imamo vse, zelenice, ulice (z zapornicami), prekopavamo jih z denarjem vseh davkoplačevalcev, imamo trgovine, banke, šole, vrtce ... Manjka nam le še minoritska cerkev, ki jo bomo ob- novili z novim samoprispevkom v mejah sedanje občine. Nam je res vseeno. To je prvi del odgovora. In drugi? V samem ptuju je v beton- skih silosih vedno več revnih, vrata tovarn se zapirajo, vedno več je neza- poslenih, ljudje so na robu preživet- ja in jim niti sam Bog noče večpoma- gati. Čeprav so lačni, so siti obljub. G. Jurkovič nesramno izraža svoj dvom o volilčevi resnično izraženi volji, ki bi jo naj ponovno preverili. Včasih smo temu rekli: slab politik, ki ne zaupa svojemu ljudstvu ali dru- gače: "Človek, obrni se vase, v tebi biva resnica." Se bolj naivno pa je njegovo raz- mišljanje, ki namiguje na možnost, da bi Državni zbor lahko prikl- iučeval območja, kjer referendum ni uspel, k sosednjim občinam. Ali to pomeni, da hoče s političnim priti- skom spremeniti volilčevo svobod- no izraženo volio? Ubogi parlament, vlada, koalicija in strankarski veljaki,ki jih ljudstvo ne uboga! Zamenjati bo potrebno ljudstvo! Stanko Lepej 12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 23..TUNU 1994- TEDNIK tJ-flff«!'^^« 23.6.1993-19.1993 I Wi mi.lBM I I. del: Na pot ali kako se je začelo. Norveške dogodivščine. Pozimi 1993 sem se, sredi nekega dolgočasnega predavanja na mari- borski univerzi, domislil, da bi pre- kolesaril Skandinavijo. Svojo idejo sem predstavil Igorju, dolgoletne- mu sošolcu in prijatelju, ki je že ne- kajkrat potoval z mano. Bil je nav- dušen. Pričela sva na glas sanjariti in kmalu sva se odločila, da poto- vanje razširiva še na vzhodno Evro- po. Morala sva poiskati pokrovitel- je. Po mesecu dni podajanja kljuk, sva že skoraj obupala, nato pa so se zadeve začele premikati in najin bančni račun je postajal vse težji. Sklenila sva, da se odpraviva ko- nec junija. Oslo se nama je zdel naj- primernejši kraj za začetek kolesar- jenja. Vožnja z vlakom preko Salzbur- ga, Miinchna in Kopenhagna do Osla ni bila ničposebnega. Zaveda- la sva se, da sva "prešpricala" mnoga zanimiva mesta, vendar se nama je mudilo na sever, na pustolovščino, ki je ne more izvesti vsak. Po treh dneh, preživetih na vla- ku, sva si že močno želela na kolo, zato sva takoj po prihodu v Oslo kljub pozni uri slekla do gardero- be. S pomirjujočim glasom so nama povedali, da najinih gorskih koles žal še ni in da mogoče pridejo jutri. Tako sva v norveški prestolnici os- Oslo opolnoči tala samo z najnujnejšo prtljago, ki sva jo imela s seboj že vse od Mari- bora. Odločila sva se, da prvo skandin- avsko noč preživiva na svojevrsten način. Odpravila sva se na potep po ulicah Osla. Bilo je kaj videti. Že na prvi pogled sva ugotovila, da imajo bogato razvito nočno življenje, če temu sploh lahko tako rečemo, saj je bilo tiste prave teme le za štiri ure. Gneča pred številnimi dragimi nočnimi lokali je bila ogromna. Tisti s plitkejšimi žepi pa so si lahko ogledali kar nekaj uličnih koncertov. Slednjim sva se pri- družila tudi midva. Kljub vsem zanimivostim naju je proti jutru premagal spanec, zato sva sklenila, da bova prespala nekje v mestu. Hotele, hostele in podob- ne sva že v naprej izločila, saj sva se odločila za pustolovščino, ne pa tu- rizem. Iskala sva kak primeren park, vendar so bili že vsi zasedeni. Oko se mi je ustavilo na povsod vid- ni, sredi mesta stoječi trdnjavi. Ne- kaj časa sva si jo še ogledovala, nato pa pričela plezati po obzidju. Pri tem sva s pridom uporabljala mojo spalno vrečo kot nadomestek za vrv. Plezanje ni bilo pretežko. Po krajšem pregledu trdnjave sva se odločila, da bo spanje na mehki travi v družbi srednjeveških topov, še najprijetnejše. Zabubila sva se v spalni vreči in se prepustila san- jam. Te pa niso dolgo trajale, saj sta naju okrog treh zjutraj zbudila pri- padnika norveške kraljeve garde, ki sta stražila ta objekt, in naju pro- sila, naj odideva. Sledila so vprašan ja v angleščini in nemščini, na katera pa iz previdnosti nisva odgovarjala. Šele ko sva ugotovila, da nama nočeta nič hudega, se nama je jezik razvezal. Vso zadevo sva pojasnila in se opravičila, voja- ka pa sta se samo smejala. Ker smo postali prijatelji, je Igor ta dogodek ovekovečil s fotoaparatom. Temu je sledil še prijeten sprehod s spremstvom do izhoda. Zjutraj sta kolesi končno prispeli in to brez večjih poškodb, glede na to, kako so z njima ravnali. Z vesel- jem sva ju zajahala in se odpravila na malo daljši potep po mestu, ki sva ga izkoristila še za zadnja po- pravila. Kolo se mi je, naloženo z vsaj tridesetimi kilogrami, zdelo pretežko in sploh nisem mogel ver- jeti, da sem lani s podobno težo le- zel na 2500-metrski prelaz Gross- glockner. Zdaj sva resnično pričela poto- vanje. Kvaliteta cest, red in čistoča so naju navdušili, le kolesarske ste- ze bi lahko bolj redno vzdrževali. Nekoliko naju je presenetila konfi- guracija cest, ki so bile speljane čez kratke, zato pa toliko bolj strme klance, ki so si nenehno sledili, tako da klasične ravnine sploh ni bilo. Na vsej 700-kilometrski poti do Trondheima, kjer sva si sredi hudega vetrovnega naliva pri- voščila prvi dan počitka, ni manjkalo lepih jezer in nisva se mo- gla upreti želji, da bi se v njih tudi kopala. Pri tem naju nista motila niti nizka temperatura vode, kakšnih 10 stopinj, niti dejstvo, da so naju celo domačini malce čudno gledali. Kaj hočemo, umivati se je pač treba. Spoznala sva, da Norvežani sploh niso zadržani in redkobesed- ni, kot jih predstavljajo v nekaterih turističnih vodnikih. V nobeni deželi doslej še nisva naletela, da bi kolesarju ob cesti ponujali vodo ali pa tekali za njim in spraševali, ali kaj potrebuje. Kjer koli sva se usta- vila in povprašala za pot, so naju spodbujali in se čudili najini volji ter pogumu, da prekolesariva tako dolgo pot. Verjetno sva pozornost pritegnila z videzom, saj ne srečajo vsak dan Slovencev, ki tako nato- vorjena kolesarita mimo njihovega doma. Po treh uvodnih etapah, ko sva se šebolj privajala na noveokoliščine, sva prispela na prizorišče olimpij- skih iger, v Lillehammer. V mestu je bilo vse podrejeno temu dogod- ku, tudi program trženja so imeli do podrobnosti izdelan. Naj nave- dem le primer skakalnic: dostop in hoja ob njej sta bila zastonj, ko pa si hočete ogledati še zaletišče, zaradi katerega ste se mukoma vzpenjali po strmem klancu, vas čaka vstop- nina deset norveških kron. Kdo jih ne bi plačal, ko je že na vrhu? Že na 800 metrih nadmorske višine sva se srečala s prvimi večjimi ostanki snega, ki so naju nato, kljub poletju, spremljali ves čas. Temperatura se je gibala okrog deset stopinj in pihal je močan ve- ter s severa, tako da kolesarjenje res ni bilo najbolj udobno. V peti etapi so se začele težave z Igorjevim kolesom. Odlomil se mu je del navoja nazadnjih zobnikih in bila sva prisiljena prekiniti spust s 1017 metrov visokega Hjerkina. Utaborila sva se na samotnem, ve- trovnem, mrzlem in sploh neprijet- nem mestu, kjer rastejo samo še tra- ve in mahovi. Ker sva bila popolno- ma brez vode, sva tvegala spust do deroče vode v nekem kanjonu, ki se je na srečo uspešno končal. Še niko- li se nisva umivala v tako čisti in le- deno mrzli vodi. Naslednje jutro sva napako na kolesu lenekako odpravila in sepo- dala naprej. Med vožnjo nisva bila nikoli sama, saj je na cestah kar ne- kaj prometa. Videla sva veliko po- tovalnih hišic, v katerih se večino- ma prevažajo norveški upokojenci in nemški turisti, ki so preplavili deželo. Bila sva presenečena nad iz- redno dobro vzdrževanimi obcest- nimi sanitariji, ki imajo celo poseb- ne prostore za invalide in za previ- janje dojenčkov. Vse je seveda zas- tonj. Bolj ko sva se bližala Trondhei- mu, hladneje je postajalo in to predvsem zaradi vse pogostejšega dežja. Spopadati sva se morala z močnim vetrom, ki nama je pihal naravnost v prsi, ter upala, da se bo obrnil in da bo spet posijalo sonce, čeprav sva vedela, da je kaj takega skoraj nemogoče. Fizično sva vso pot dotlej odlično prestala, saj z zdravjem in mišičnimi krči nisva imela večjih težav. Iz Trondheima sva se podala pro- ti mrzlim najsevernejšim prede- lom Evrope, vključno z North Ca- peom. Se nadaljuje! ANSAMBEL AMBICIJA - MUZIKANTJE IZ PODRAVJA Glasbeniki z dolgo karier^ "če bi seštel leta, odkar se ukvarjam z glasbo, bi jih bilo že petindvajset," je povedal ormoški glasbenik Jože Barin - Turica. Letos bo Jože dopolnil 20 let v prosveti; nekaj časa je delal v osnovni, največ pa v ormoški glasbeni šoli. Študijska leta so bila, kot sam pravi, leta glasbene- ga iskanja, zadnjih dvajset let pa se je zapisal določeni glasbeni zvrsti. Jože Barin - Turica pa ni samo glasbenik, temveč tudi dirigent, saj že vrsto let uspešno vodi ormoški mešani pevski zbor. Najin pogovor se je v glavnem vrtel ob ansamblu Ambicija, s ka- terim so štirje muzikantje pričeli oktobra lani. Sestavljajo ga ob bas kitaristu in baritonistu Jožetu Ba- rinu - Turici še klaviaturist in tro- bentar Janko Krajnc, harmoni- kar Danilo Križanič in kitarist Marjan Šmid. Že pred tem je Jože sodeloval pri raznih drugih ansam- blih, med njimi tudi pri ansamblu Slavka Kovačiča v Mariboru. Vmes je bil v času študija tudi član nekaj mariborskih glasbenih skupin. "Vseh ne bi našteval, omeniti pa moram, da so člani sedanjega an- sambla Ambicija prav tako stari mački na glasbenem področju in so podobno kot jaz že prej sodelovali pri raznih drugih ansamblih. Nas- topamo sočasno kot instrumenta- listi in pevci, tako da ne delujemo samo kot ansambel in pevci v okvi- ru ansambla, temveč se poskušamo v vokalni zvrsti kot vokalni kvar- tet, " predstavi Jože dejavnost an- sambla Ambicija. Kljub temu da so člani sedanjega ansambla Ambicija prišli iz raznih glasbenih skupin, je igranje, ki ga gojijo sedaj,nekoliko drugačno. To je kvartet, ki temelji na frajtonarici ob spremljavi kitare, bas kitare in baritona in seveda ob štiriglasnem fantovskem petju. Oktobra, ko so se domenili, kako bodo delali, so se se dogovorili, da bodo vadili vsaj toliko časa, da bodo občutili uigra- nost. Že v lanskem decembru so se pričeli pojavljati v javnosti - najprej na raznih sindikalnih srečanjih okoli novega leta. Pred nedavnim so prišli iz Frankfurta na Maini, kjer so že drugič igrali za slovensko kulturno društvo Sava: prvič na pustno soboto, drugič pa za pom- ladni ples. Druga igranja so bili ve- selični nastopi in plesi po raznih krajih severovzhodne Slovenije, saj vsi štirje izhajajo iz nekoliko širšega območja Podravja. Harmo- nikar Danilo Križanič je iz Mari- bora, klaviaturist Jože Krajnc iz Lenarta, kitarist Marjan Šmid iz Podvincev in Jože Barin - Turica iz Ormoža. Načrti? Jože smeje dodaja, da že samo ime ansambla - Ambicijj pove svoje. Ker so fazo uigravanj, že prešli, razmišljajo o posnetkih morda za kakšno radijsko postajo' ker bi se tudi na takšen način pre(i! stavili širši javnosti, v jesenskein času ali pa morda proti koncu letj pa bi poskusili posneti samostojno kaseto. Kar pa bodo storili še poleg tega, pa bi bilo samo ugodno in vzpodbudno za njihovo delo. "Nismo pa se še povsem odločili ali bomo sodelovali na letošnjem srebrnem ptujskem festivalu. Čene letos, pa prav gotovo prihodnje leto," je sklenil Jože. Vida Topolovec Ansambel Ambicija - od leve proti desni: Danilo Križanič, Janko Krajnc, Jože Barin - Turica in Marjan Šmid. Foto: Štefan Hozyan TURISriCNO-KULTURNA EKSKURZIJA V SLOVENSKI BISTRICI Po poteh naravnih in Iculturnih spomenikov V juliju in avgustu organizira Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica vsako soboto ekskurzijo, ki bo ude- ležence popeljala po poteh narav- nih in kulturnih spomenikov, s katerimi se ponaša občina. Prva takšna ekskurzija bo 2. julija, pri- javijo pa se lahko tudi tisti izven slovenjebistriške občine. Orga- nizator ekskurzije opozarja ude- ležence še na primerno opremo in obutev. Za sodelavce in kulturne anima- torje po posameznih krajih bi- striške občine bo organizirana eks- kurzija že 25. junija, kar je sočasno tudi prispevek k praznovanju dne- va državnosti. Avtobus s 25 sedeži bo stal ob so- botah pred bistriškim gradom, nje- gov odhod pa bo ob osmi uri. Ude- leženci se bodo zbrali ob sedmih zjutraj in si bodo poprej ogledali bi- striški grad. Prijave za sobotne eks- kurzije bodo zbirali vsak dan med sedmo in dvajseto uro na sedežu OZKO Slovenska Bistrica v bi- striškem gradu do zasedbe števila sedežev najkasneje do vsakega pet- ka do osme ure zjutraj. Minimalno število udeležencev je petnajst, skupni stroški za posameznika pa bodo znašali 1.950 tolarjev. V omenjenem znesku so zajeti stroški vstopnine v gradu, prevoza, malice in pijače, kosila ter vodnika. Po ogledu bistriškega gradu se bodo udeleženci ekskurzije po po- teh naravnih in kulturnih spome- nikov občine Slovenska Bistrica odpeljali do vodarne, nato peš sko- zi bistriški Vintgar, kjer si bodo og- ledali rimski kamnolom, slap Šum ter Maroltovo jelko, na Urhu pajih čaka avtobus. Krajši postanek z malico bo pri cerkvi na Urhu, nato vožnja z avtobusom do Treh kral- jev. Od tam se bodo napotili peš mimo Črnega jezera na Osankari- co, kjer bo postanek, počitek ter ko- silo, po želji udeležencev pa še po- hod do bojišča Pohorskega bataljo- na in ogled razstave. Po kosilu bodo nadaljevali vožnjo preko Cezlaka v Oplotnico ter do Koritnega, kjer je znamenita romanska cerkev svete- ga Miklavža iz 12. stoletja. Tu bo tudi počitek ter osvežitevs pijačo in nato okoli osemnajste ure vrnitevv Slovensko Bistrico. Vida Topolovec Črno jezero - ena izmed naravnili lepot, Id si jo bodo udeležena ekskurzije lahko ogledali- Opravičilo in popravek v24. številki Tednika, kije izšel 16. junija 1994, jebilnastrani 21 pod naslovom "Prva javna predstavitev" objavljen članek o dveh dragocenih gotskih svetniških plastikah, ki ju je družina Sok po- klonila za krajevno zbirko v Veliki Nedelji. Pri objavi je prišlo do neljube napake - družina Sok ni iz Trgovišča, pač pa iz Mihovcev. Družini Sok iz Mihovcev in bralcem se za spodrsljaj iskreno opravičujemo. Marjeta Ciglenečki _Pokrajinski muzej Ptuj___. f EDNIK 23..TUNIT 1994 OD TOD IN TAM -13 zadovoljni z javno prodajo j^STNINSKO PREOBLIKOVANJE LESNINE EMMI SLOVEN- jjjCA BISTRICA USPEŠNO KONČALI # ZAUPANJE NOVIH ^^STNIKOV ZAVEZUJE VODSTVO_ pri lastninjenju slovenjebi- jtriške Lesnine EMMI, v kateri je zaposlenih 190 delavcev, so se odločili za kombinirano metodo: interno razdelitev, notranji od- ](Up in javno prodajo delnic. Interni razdelitvi je bilo namen- jenih 20 odstotkov družbenega ka- pitala oziroma 142.965 delnic. Upravičenci so zamenjali svojecer- tifikate v celotni višini razpisanega zneska - 84.349.350 tolarjev. Cena delnice je znašala 590 tolarjev. No- tranjemu odkupu je bilo namenje- nih 5 odstotkov družbenega kapi- tala oziroma 35.741 delnic. Proda- nih jih je bilo 29.570 (83 odstot- kov), kar znaša 17.446.300 tolarjev. Za razliko 6.171 delnic se je povečalo število delnic za javno prodajo. Njihova revalorizirana cena je s 50 odstotnim popustom znašala 385 tolarjev. Javni prodaji delnic je bilo na- menjenih 35 odstotkov družbene- ga kapitala oziroma 250.190 delnic, vendar se je njihovo število povečalo na 256.361. Vrednost vplačanih delnic je bila glede na razpoložljivo presežena za 3 od- stotke, za kolikor se poveča cena delnice, vplačane s certifikatom, in znaša dokončno 608 tolarjev. Cena delnice, vplačane v gotovini, se je revalorizirala z rastjo drobnopro- dajnih cen od 1. januarja 1993 do dneva razpisa in je znašala 793 to- larjev. Vsakemu od 882 delničar- jev, ki so se odzvali na javni razpis, bodo do konca junija sporočili šte- vilo njegovih delnic v Lesnini EMMI. Kot smo izvedeli, v slovenjebi- striški Lesnini EMMI revizije SDK v času lastninskega preobli- kovanja podjetja niso imeli, saj zanjo ni bilo razloga. V Lesnini EMMI, kjer delajo za- posleni pretežno v dveh izmenah, je med 30 in 35 odstotki neposred- nega izvoza izključno na zahodno tržišče. Za tretjino njihovih izdel- kov so kupec Gospodinjski aparati Gorenje, to pod jet je pa proda 95 od- stotkov svojega programa na tu je in v to so potem vključeni Emmijevi proizvodi. "Naša želja je, da v obstoječem programu dosežemo višjo kako- vost in tudi večji obseg. Lesnina EMMI Slovenska Bistrica je nomi- niranaza certifikat kakovosti ISSO 9001. Glavno presojo smo že pres- tali, sedaj samo še čakamo, da papir pride v hišo " je ob koncu pojasnil direktor Mihael Špindler. Vida Topolovec ZA CESTO OD 60 DO 120.000 TOLARJEV Od Pestik na Gorenjski Vrh po asfaltu Tudi cesta na Gorenjski Vrh je odslej preoblečena z asfaltom. Da bi lahko v hrib proti svetemu Janezu v završki krajevni skupnosti hodili in se vozili brez prahu in blata, so morali krajani sami pljuniti v roke. Mnogo ur prostovoljnega dela in lastni prispevki, ki jih stanoval- ci 100 hišnih številk plačujejo obročno, so omogočili, da je samo štirih mesece po odločitvi krajanov za asfalt 2,5-kilometrski odsek od Pestik na Gorenjski Vrh obložen z asfaltom. Cesta pravzaprav povezuje samo 26 hišnih številk, ki so stalno naseljene, drugih 74 hiš pa so počitniške hišice. Kljub temu je vsak lastnik za cesto Cesto je odprl predsednik KSZavrč, blagoslovil pa završki župnik. prispeval od 60 do 120.000 tolarjev, 15 odstotkov pa je primaknila tudi država iz sredstev za demografsko ogrožene. Končni znesek, potreben za asfaltiranje te ceste, je 11 milijonov tolarjev. Cesto je v sobotoodprl predsednik krajevneskupnostiZavrčBranko Ve- selic. Slovesno je govoril završki župnik, ki je cesto blagoslovil, pripravil pa tudi kulturni program. Potem so se zbrani krajani družno simbolično prvič povzpeli po asfaltu na domači hrib, kjer jih je čakala zabava. Milena Zupanič i POKONČNI IN PONOSNI OD MAJA DO MAJA' Spomenik NOB, v ozadju mostiček čez Oplotniščico. Park so urejali lani in letos. Staro upravno poslopje žičke kartuzije, ki mu danes pravijo "stari grad". Želja kraja- Zadnjo majsko nedeljo, ko se večina krajanov, ki je šla v Oplotnici na glasovalna mesta, ni izrekla za novo občino, so končali program prire- ditev ob njihovem krajevnem prazniku, ki so ga letos poimenovali "Po- končni in ponosni od maja do maja". Kot je zapisal v glasilu krajevne skupnosti Na^urnp predsednik sveta Jože Kolar, so se med lanskoletnim in letošnjim praznovanjem dogajale stvari, ki so vredne, da se zapišejo. Tako so dokončali novi del pokopališča Čadram - Oplotnica. Novi kilometri asfaltnih cest in številne dobro ureje- ne makadamske ceste so gotovo odsev prizadevanj sedanje krajevne vlade. Jeseni lani so nadaljevali etapno obnovo oploiniškega parka. V nekaterih krajih so postavili transformatorske postaje, velikega pomena je gradnja; kabelske televizije v Oplotnici, Malahorni in Gorci. Bilo pa je tudi nekaj ■ spodrsljajev, med njimi nevšečnosti ob reševanja grajskega kompeksa in \ izgradnje kulturnega doma. Ker krajevnega samoprispevka niso uspeli iz- ] glasovati, se pojavljajo drobni, a za prebivalce pereči problemi: s pitno i vodo, plazovi, mostovi, kanalizacija, slaba električna napetost. j Kljub vsemu se v oplotniški krajevni skupnosti zavedajo, da bodo s ■ skupnim delom, preudarnostjo in seveda medsebojno strpnostjo naredili vse tisto, česar niso utegnili doslej, ter popravili napake iz preteklosti. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec ORMOŽ Nova razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj ARHEOLOGUA ORMOŠKEGA OBMOČJA - STARA IN NOVA ARHEOLOŠKA SPOZNANJA Po velikem uspehu lanskoletne razstave ob stoletnici Muzeja Ar- chaelogia Poetovionensis, ki je prikazala gradivo ormoškega in ptujskega območja, smo v Ormožu pripravili razstavo z ormoškega območja. Prostor obeh občin, ormoške in ptujske, je že od nekdaj znan po ar- heoloških ostalinah. Ugodna geo- grafska lega tega območja med Al- pami in Vzhodom ter Panonijo in Italijo, koder je vodila starodavna karavanska pot jamarska cesta od severa proti Jadranu, je omogočila poselitev že v pragzodovini in se nadaljuje do danes. Različna ljudstva so vtisnila pečal v arheo- loško zgodovino pokrajine med Halozami in Slovenskimi gorica- mi. Starodavne ostaline so priv- lačevale ljubitelje in pozneje stro- kovnjake, ki so raziskovali našo davno preteklost. V dolgem obdobju arheoloških raziskovanj ormoškega območja so bile odkrite mnoge pomembne najdbe od prazgodovine do srednjega in novega veka, vendar njegova celovita podoba s tem še ni končana. Nova izkopavanja na ce- lotnem območju Pokrajinskega muzeja vedno znova presenečajo in potrjujejo pomembnost arheo- loških odkritij. Na razstavi bo prikazan izbor ar- heološkega gradiva, ki je bilo naj- deno na ormoškem območju; tako bodo lahko obiskovalci občudovali bronastodobno založno najdbo iz Pušencev in zgodnjesrednjeveško gradivo iz Grab pri Središču ob Dravi, last Dolenjskega muzeja iz Novega mesta in iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Razstava Arheologija ormoškega območja - stara in nova arheološka spoznanja, bo na ogled v mali dvorani kulturnega doma v Ormožu od 23. junija do 23. oktobra 1994. Ob tej priložnosti vabimo vas in vaše prijtelje na odprtje razstave, ki bo danes, 23. junija, ob 14. uri. Mojca Vomer Gojkovič Nataša Kolar Vabilo na Janževo nedeljo V nedeljo bo na haloškem Janškem Vrhu tradicionalna Janževa žegnanska nedelja, ki vselej privabi množico ljudi od blizu in daleč. Ob tej priložnosti bo pridigal provincial pater Maks Klajnšek, pripravili pa bodo tudi tradicionalen blagos- lov cvetja. Po maši bo pred cer- kvijo veselo in družabno; za to bodo poskrbeli godci in folklo- risti. Na voljo bo tudi kaj za lačna usta in suha grla. jb LENART ZaCaprice stečajni postopek Za lenarško podjetje Caprice je 2. junija stekel stečajni postopek, ki ga vodi stečajna upraviteljica mag.ekonomije Irena Lesjak, ki je zaposlena v Tekstilnem inštitutu v Mariboru. Povedala je, da morajo najprej urediti status delavcev; v večini so že prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Dodala je še, da je podjetje poslovalo v precejšnji anarhiji, saj manjka precej doku- mentacije. MS 25 let invalidske organi- zacije v soboto, 18. junija, je bilo v Kranju srečanje in- validov Slovenije. Prazno- vali smo srebrni jubilej - 25-letnlco Zveze društev invalidov Slovenije. No gospodarskem sejmišču v Kranju se je zbralo več kot 3.000 članov. Po uvodnem podravu je predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Vili Medved orisal 25-letno pot zveze. Glavni govornik pa je bil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Po kulturnem programu, ki je navdušil slehernega ude- leženca, so podelili zlate in srebrne značke ter pisna priz- nanja za dolgoletno delo v slo- venskih društvih invalidov. PRVIZASEBNIZOBOZDRAVNIKSKONCiSUO V PTUJU Dr. Franc Cizeri v Termaii Zasebna zdravniška praksa se v ptujski občini vse bolj širi. Trenut- no imamo enajst zasebnih zdravni- kov in zobozdravnikov. Zasebna zobozdravstvena ambulanta, ki jo je zobozdravnik dr. Franc Cizeri prejšnjo sredo odprl v novem na- selju ptujskih Term, je sicer druga s koncesijo v ptujski občini, prva pa v mestu Ptuju in prva v Termah, kjer bodo v kratkem odprli tudi or- topedsko ambulanto. Novemu za- sebniku so za pogum oziroma odločitev za delo v zasebništvu čes- titali direktorica Term Slavka Gojčič, predstavnica občine Silva Čerček, direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj dr. Henrik Žlebnik, direktorica Območnega Zavoda za zdravstveno zavarovan- Emil Mojzer iz Društva inva- lidov Ptuj je prejel zlati znak za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu. G. Mojzer je bil 1975. leta soustanovitelj ptuj- skega društva. frantCeH je Maribor Rosvita Svenšek, dr. Jožica Reberc v imenu dosedanjih sodelavcev, v imenu prijateljev in nekdanjih sošolcev pa Tjaša Mrgo- le-Jukič. Novi zasebni zobozdravnik dr. Franc Cizeri ima koncesijo in po- godbo z zavarovalnico. Še naprej pa bo sodeloval z zdravstvenim do- mom Ptuj, s katerim se je dogovoril za delovno, finančno in kadrovsko sodelovanje. Pacientebo sprejemal v ponedeljek in sredo popoldan, v torek,četrtek in petek pa dopoldan. Opravljal bo vse zobozdravstvene storitveinprotetiko, standardne in nadstandardne storitve. Nova am- bulanta bo odprta tudi za samo- plačnike. MG Direktorica Term Slavka Gojčič je zaželela dobrodošlico dr. Francu Cizerlu. foto: Kosi 14 - ŠPORT 23..TUNIT 1994- TEDNI|{ ŠAH - redna letna konferenca cfevstvortfiMi v soboto, 11. junija, so se na red- ni letni konferenci sestali člani Šahovskega društva Lipa Ptuj. Ocenili so minulo enoletno obdob- je od zadnjega občnega zbora in ugotovili, da so bili izredno aktivni in uspešni. Največji tekmovalni uspeh je prav gotovo 3. mesto ekipe lani v državni superligi, saj so pred njimi bili le igralci Maribora in Iskre iz Ljubljane, ki so v prejšnjih letih nastopali v 1. jugoslovanski ligi. Žal tega uspeha niso opazili odgovorni ob proglasitvi najboljših ekip za leto 1993. Nekaj odličnih uvrstitev so dose- gli v lanskem letu tudi v posamez- nih nastopih. Tako je bila Helena Rižnar 2. na državnem prvenstvu starejših deklet ter dvakrat odlična 5. na evropskem prvenstvu v nor- malnem in pospešenem tempu, 4. na državnem mladinskem prvenst- vu in 11. na članskem. Anita Ličina je bila 5. na državnem članskem, Gregor Podkrižnik 5. na državnem kadetskem, Robert Roškar pa 4. na mladinskem. Odlično 2. mesto je dosegla Anita Ličina na medna- rodnem turnirju v Lienzu, Rado Brglez je bil uvrščen od 3. do 5. mesta na mednarodnem turnirju v Budimpešti. Člani Šahovskega društva Ptujpa so dosegli odlične uvrstitve na šahovskem festivalu KURENT 93, ki so ga odlično iz- peljali sami, in sicer je MN Danilo Polajžer na VM turnirju osvojil 2. mesto, na mojstrskem je zmagal član ŠD Lipa Simon Gerič, na mla- dinskem pa MK, prav tako član ŠD Lipa Ptuj Robert Roškar. Tudi prva polovica leta 1994je iz- redno uspešna. Največji uspeh je prav gotovo osvoj i tev dveh balov za naslov MM, karje uspelo mojstrici Aniti Ličina, naslov državnega prvaka v konkurenci do 14 let, ki ga je osvojil Jurij Cvitanič, ki se bo ko- nec julija udeležil svetovnega prvenstva. Dominik Cvitanič (do 10 let) in Gregor Podkrižnik (do 16 let) sta si z 2. mestom na državnem prvenstvu zagotovila nastop na ev- ropskem prvenstvu v Romuniji po- sebej pa se je z dobrimi uvrstitvami na.mednarodnem turnirju na Ble- du in v Portorožu izkazal Gregor Podkrižnik, kije osvojil naslov MK in si krepko izboljšal ratinške točke. Uspešni so bili tudi mladi šahisti v kategoriji mlajših in sta- rejših dečkov ter deklic na državnih prvenstvih, posebej še iz OŠ Gorišnica in Ljudski vrt, od koder jih je tudi največ vključenih v ŠD Lipa. K uspehom so prispevale tudi sekcije, med katerimi je še vedno najaktivneša ŠS Spuhlja, pa posa- mezni mentorji osnovnih šol. Bogat je tudi tekmovalni pro- gram do konca leta 1994. Nadalje- vali bodo redne mesečne hitropo- tezne urnirje, skupaj s Caisso Tra- de bodo konec junija izvedli med- narodni turnir, v avgustu bodo domačin državnega prvenstva za članice, izvedli bodo klubsko prvenstvo za leto 1994 in se vključili v vsa tekmovanja šahovske zveze Slovenije. Vse strokovne priprave bodo po- novno usmerjene v nastop ekipe v državni superligi, ki boseptembrav Škofji Loki, ter kandidatom za nas- top na svetovnem prvenstvu mla- dih (Jurij Cvitanič) in olimpiadi v Solunu (Anita Ličina). Na konferenci so se s knjižnimi nagradami zahvalili vsem, ki so v zadnjem letu dosegli zavidanja vredne rezultate: Aniti Ličina, Do- miniku in Juriju Cvitaniču,Simonu Jeriču, Gregorju Podkrižniku in Darku Supančiču. Posebnih čes- titk je bil deležen MM Danilo Po- lajžer ob imenovanju za selektorja ženske državne reprezentance ter Boris Žlender za osvojeno drugo mesto na državnem prvenstvu v do- pisnemšahu.BorisZlenderbosku- paj z Jankom Bohakom nastopil za slovensko reprezentanco v dopi- snem šahu v evropskem prvenstvu. Na lastno željo so funkcije pred- sednice razrešili Silvo Razlag. To nalogo je prevzel MM Danilo Po- lajžer,člani lOdruštva pa so še: Bo- ris Žlender, Anita Ličina, Rado Brglez, Štefka in Janko Bohak, Darko Supančič, Milan Kneževič, Aleksander Podkrižnik, Tatjana Vaupotič in Bojan Zavec. Sestav lO je gotovo zagotovilo, da bo društvo še uspešnejše in bo sčaso- ma postalo center slovenskega šaha. Ob koncu letne konference so prisotni odigrali še hitropotezni turnir stari - mladi. Stari sodokaza- li, da še nikakor niso za staro šaro, saj so zmagali z rezultatom 52:46. Najboljši pri zmagovalski ekipi je bil Janko Bohak z 11 točkami, pri mladih pa Darko Supančič z 12.5. točkami. Silva Razlag OB TEDNU UPOKOJENCEV PODRAVJA iN POMURJA športna srečama Nekateri športni tereni so prejšnji teden kar zaživeli. Vendar se tokrat niso merili najmlajši, am- pak upokojenci Podravja in Po- murja v okviru tedna upokojencev. Najprej so se pomerili v streljan- ju zzračno puško. Nastopile so štiri petčlanske ekipe, najboljši pa so bili strelci Maribor Pobrežje s 646 krogi, kolikor so jih na 2. mestu zbrali tudi domačini, vendar je bil njihov najslabši rezultat 156 kro- gov (pri Mariboru 159), 3. Ormož 554 in 4. Ljutomer 513 krogov. Še bolj živahno je bilo drugi dan na kelgljišču Drave, kjer se je po- merilo sedem šestčlanskih ekip. Zmagala je ekipa upokojencev Maribor Center z 222 podrtimi keglji, 2. M B Tabor 209, 3. Slovenj Gradec I. 207, 4. Zveza DU Mari- bor 195,5. Slovenj Gradec II. s 184, 6. Ptuj s 181 in 7. Ormož s 154 podrtimi keglji. Kot zadnji so se v prostorih ŠD Lipa Ptuj srečali šahisti. Zmagala je 4-članska ekipa ZDU Maribor Center 14,5; 4. Ptuj 12,5, 5. Lenart 11; 6. Ljutomer 10 in 7. Ormož s 4 točkami. Organizatorja - DU in Zveza DU Ptuj - sta prvouvrščenim ekipam podelila pokale, vsem ekipam pa priznanja za sodelovanje. Čeprav je bil glavni namen teh srečanj druženje in izmenjava izkušenj, je bilo pri vseh udeležen- cih čutiti pravo borbeno vzdušje in željo, da se srečajo večkrat, ne samo ob tednu upokojencev. 5i7va Razlag Kasaške dirke v Ijutomeru v soboto ob 15. uri bodo na ljutomerskem hipodromu ve- like kasaške dirke. Tekma spada v sklop prireditev ob letošnjem pomembnem praz- novanju KK Ljutomer, saj praznuje 120 let od poteka prvih kasaških dirk na Mur- skem polju - na cesti od Križevcev pri Ljutomeru do Ljutomera, na progi, dolgi 2.000 sežnjev. Konjeniški klub se lahko pohvali tudi z največjim številom vzrejenih kasačev, tekmovalnih konj in tekmovalcev v Sloveniji. Člani kluba obljubljajo v so- boto zanimiv spektakel. MS PD Ptuj Planinski koledar izletov in prireditev Planinsko društvo Ruj prireja v juniju in julijo naslednje izlete in pohode; 25. in 26. junija: Raduha - vodi Franc Kodela 25. in 26. junija: Ojstrica - Planjava, izlet Planinske šole - vodi Uroš Vidovič 25. in 26. junija: Ojstrica - Korošica. planinska skupina Gerečja vas 2. in 3. julija: Krn - vodi Jože Dajnko Od 2. do 10. julija: poletni planinski tabor Gozd Martuljk - rad; Janez l^e^t/dS 9. in 10. julij: Storžič - Krška gora - vodi Franc Kodela 9. in 10. julija: Ojstrica - Planjava - Turška gora - Turški žleb - Okrešelj - planinska skupina Gerečja vas 14., 15, in 16. julija: Grossglockner ■vodi Danilo Šegula 18. in 19. julija: Stol - Žirovnica - vodi Uroš Vidovič 30., 31. julija in 1. avgusta: Triglav - vodi Tone Purg Odbor za informiranje NAMIZNI TENIS - Birmingham Ptujiani v Evropo Odlične igre reprezentance Slovenije na evropskem prvenstvu v Birming- hamu v Angliji so dvignile vrednost tudi slovenskim klubom. Tako si je ženska ekipa NTK Petovie z osvoj itvi jo petega mesta v 1. državni ligi priigrala pravico nastopiti v ev- ropskem pokalu Nancy Evans. To je pokal Evropske namiznoteniške zve- ze ETTF. Dekleta so dosegla že lan- ski zastavljeni cilj, a ga zaradi enega izgubljenega seta proti Šampionki iz Vrtojbe niso realizirala, z.ato pa jim je to uspelo letos. Dokazala so, da so kvalitetna ekipa v klubu, kjer vrhusnki rezultati in delo pomenijo gonilno silo tako izvršnega odbora kot staršev, igralk in igralcev. Zato so tem bolj presenetljiva stališča neka- terih "strokovnjakov" za šport, zapos- lenih na Športni zvezi Ptuj, da je tre- ba namizni tenis ukiniti. V klubu od njih ne želimo nič drugega kot spoštovanje obsoječih pravilnikov, ki vrednotijo izključno rezultate in dosežke. Gospodje so zaposleni za delo v športu kot celoti, ne pa za ozko favoriziranje posameznih klubov. Če to želimo, jih pozivam, naj gredo in delajo v klubih ter le tako dokažejo svojo strokovnost (med drugimi so bili tudi proti nadgradnji Mladike, kar pa je vendarle športni objekt in namenjena za šport). Pred 10 NTK Petovie je sedaj dodat- na naloga organizirati tekmo EP na dostojni ravni in tako prezentirati NTK Petovia, šport in samo mesto Ptuj v Evropi. Ne bi bilo pošteno, če ne bi omenili igralk, ki so zagotovile prodor Peto- vie v EP. To so: Alenka in Tanja Nišavič, Petra Mlakar in Breda Moj- silovič. Tem v novi sezoni sledi pio- nirski val samih reprezentantk: Moj- silovičeva, Safranova, Luknerjeva ob asistenci Bezjakove in Kiselakove, za katere upamo in verjamemo, da bodo čez nekaj let dostojne naslednice svojih starejših kolegic. Ivan Pšajd Ob Ptujskem jezeru bo ponovno živahno. Tokrat bodo za oživitev in obisk poskrbeli potapljači. Potapljaško društvo Ptuj organizira namreč v so- boto, 25.junija, ob 10. uri srečanje po- tapljačev Slovenije in tekmovanje za potapljaški odprti pokal Ptuja. Pomerili se bodo v dveh disciplinah -orientaciji in spustu. Vpodvodniori- cntaciji se bodo pomerili kot vsako leto na Ranči v Budini, v spustu pa tudi to- krat popoldan med Hajdošami in Ptu- jem. Ob lepem vremenu bodo potapljači gotovo pritegnili pozornost mnogih, ki bodo tako lahko ponovno preživeli dan ob največji vodni površini v no- tranjosn Slovenije. McZ TENIS - občinsko prvenstvo ŠŠD Osnovnošolsko teniško prvenstvo v petek in soboto, 17. in 18. junija, je v Goya tenis centru v Hajdošah po- tekaloprvo občinsko prvenstvo ŠSDv tenisu. Na turnirju je sodelova- lo 8 osnovnih šol s skupno 54 prijav- ljenimi učenci. V petek so tekmovanje zaključile učenke. Zmagala je Barbara Prislan (OŠ Ljudski vrt), kije v finalu prema- gala drugouvrščeno Alenko Gojčič (OŠ Breg). V igri za tretje mesto je zmagala Urška Doberšek (OŠ Majšperk), ki je premagala Tjašo Kovač (OŠ Olge Meglic). V soboto dopoldan so tekmovanje zaključili tudi mlajši in starejši učenci. Zmagovalec pri mlajših učen- cih je Žan Horvat (OŠ Gorišnica), drugi Kristjan Krajnc (OŠ Ljudski vrt), tretji Tomaž Štrafela (OŠ Hajdi- na) in četrti Sašo Babosek (OŠ Ljud- ski vrt). Pri starejših pionirjih je zma- gal Alen Horvat (OŠ Gorišnica), kije v finalu premagal Borisa Turka (OŠ Majšperk), tretji je bil Beno Grego- rec (OŠ Olge Meglic). Turnir sta v sodelovanju uspešno organizirala in vodila Športna zveza Ptuj in Goya teniscenter, ki istočasno vabi mlade tenisače, da se jim pri- družite v njihovi teniški šoli. Goya BOKS - zadnie kolo slovenske boksarske lige Ptujiani za las ob naslov Samo točka loči boksarje BK Ptuj od naslova državnega prvaka. Za to- liko so jih namreč prehiteli boksarji iz Slovenske Bistrice. Zadnje kolo slovenske boksarske lige je potekalo v hali Tivoli. Vseh 19 borb je bilo zelo zanimivih. To je vse- kakorvzpodbudnoza razmahboksav Sloveniji. Na turnirju v Ljubljani so boksarji BK Ptuj dosegli štiri zmage, boksarji ŠB Breg pa dve. Rezultati: bantam: Selkič (Bakra Kranj)-Planine (BK Ptuj) 2:0; lahka: Milutinovič (Savoj) - Holc (BK Ptuj) 2:0 - predaja; polvelter: Bedekovič (BK Ptuj) - Brenec (SI. Bistrica) 2:0; Kerin (SB Breg) - Rašič (Maribor) 2:0; velter: Zavec (ŠB Breg) - Bru- men (BK Ptuj) 2:0-predaja vi. rundi; poisrednja: Krajnc (BK Ptuj) - Mujič (Savoy) 2:0; Arnuš (ŠB Breg) - Cen- ter (Maribor) 2:0; srednja: Horvat (BK Ptuj) - Markovič (Savoy) 2:0; težka: Kalan (BK Ptuj) - V. Poš (SI. Bistrica), 2:0 - k.o. 1. runda; super- težka: Beganovič (Bakra Kranj) - Fleitscher(BK Ptuj) 2:0. Ekipno: Slovenska Bistrica 134, BK Ptuj 133, Bakra Kranj 114, Savoy Ljubljana 91, Maribor 77, ŠB Breg Ptuj 67, Celje 65, Novo mesto 61 točk. Danilo Klajnšek PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO Izvleček iz zapisnika 26. izred- ne seje predsedstva Športne zve- ze občine Ptuj Pošiljam vam izvleček iz zapis- nika 26. izredne seje predsedstva Športne zveze občine Ptuj, ki je bila 16.junija 1994ob9. uri. Pred- lagamo vam, da zapisnik objavite zaradi aktualnosti in kot odgovor na pisanje nekaterihšportnihdel- avcev v prejšnji številki Tednika. V izvleček zapisnika so zajete točke in razprava o vprašanjih, ki so za javnost zanimiva, in sicer se je postavilo vprašanje, ali naj se seja sploh opravi, nato je pred- sedstvo obravnavalo še pisanje gospoda Zinrajha v zvezi z delom Športne zveze in komisije za se- lekcijsko vrhunski šport in tudi bodoče financiranje dejavnosti članov Športne zveze. V zvezi s predlogom gospoda Vidoviča, da se seja ne opravi, predsednik predlaga, da se seja opravi izjemoma v dopoldan- skem času in sicer neposredno pred otvoritvijo atletske steze, ki je bila že v naprej objavljena in planirana. Že na prejšnji seji paje bilo izraženo splošno stališče, da je nujno, da se zadeve okoli finan- ciranja dokončno uredijo, ker klubi ne dobivajo akontacijo po novem izračunu, kljub temu daje sprejet proračun občine. Na- daljnje zavlačevanje bi lahko po- menilo večjo škodo kot pa to, da se seja opravi brez dveh članov, od katerih se eden tako in tako ne- kaj časa ne udeležuje sej pred- sedstva, drugi pa se jih udeležuje le občasno. Po glasovanju je bil sprejet sklep z večino glasov, da se seja opravi. POTRDITEV ZAPISNIKA PREJŠNJE SEJE Na predlog g. Vidoviča se zapis- nik 25. seje glede obrazložitve za- menjave Vlada Čuša na mestu predsednika komisije za selektiv- ni vrhunski šport dopolni z obraz- ložitvijo predsednika, ki je bila podana na seji in ni zapisana v za- pisnik: Predsednik predlaga, da se Vla- do Čuš zamenja zaradi tradicio- nalnega načina vodenja komisije, ko je strokovni delavec, ki je bil v športni zvezi zadolžen za selekcij- ski vrhunski šport, stalno vodil to komisijo kot predsednik, pisal za- pisnike in tudi pripravljal gradivo za sejo na osnovi dospelih vlog. Glede na odhod Vlada Čuša iz športne zveze je prav, da odslej to komisijo vodi g. Lenartič, ki dela na tem področju in je to najenos- tavneje tako zaradi gradiv, zaradi zapisnikov, kot tudi pregleda nad celotnim delom in financiranjem klubov. Razen tega paje predsednik tudi ugotovil pri pregledu točko- vanja klubov, daje prišlo do ne- pravilnosti pri točkovanju Judo kluba Drava, kjer je g. Čuš pred- sednik kluba (mlajši pionirji). Te nepravilnostije kasneje ugotovila in odpravila komisija za selekcij- sko vrhunski šport, ki jo je tedaj še vodil g. Čuš. PISANJE GOSPODA ZINRAJHA Kljub temu daje napisan ne- kakšen zapisnik pisanja g. Zinraj- ha, ki je sestavljen, kot da bi ga sprejela komisija za selekcijski vrhunski šport, ne moremo šteti za zapisnik ali mnenje komisije, saj so bili nekateri udeleženci, ki so sicer napisani v pisanju, sklica- ni čez noč, drugi pa sploh niso bili obveščeni, seja je bila sklicana na skrivaj in brez vednosti novo ime- novanega predsednika g. Lenar- tiča in članov strokovne službe. To pisanje je mogoče šteti le kot mnenje posameznih športnih del- avcev, ki pa tega pisanje razen g. Zinrajha sploh niso podpisali, g. Hrupič sploh ni bil na seji in ni bil obveščen, g. Vidovič pa se je od pisanja distanciral. Predlagam, da se stališče pred- sedstva do tega vprašanja objavi in javnosti pojasni, kako je s to stvarjo. Glede na to, daje bilo v Tedni- ku 16.6.1994 objavljeno, da naj bi nekateri športni delavci predla- gali izredni sklicskupščine.je bilo ugotovljeno, da doslej pobuda za sklic skupščine na športno zvezo niti do predsednika še ni prišla, tako da o tej pobudi še ni mogoče odločati. Člani predsedstva so soglašali z gornjimi zaključki. O FINANCIRANJU Pravilnik se dopolni z novim členom: O prehodu kluba v prioriteto prenese klub sredstva po novi točkovni cenitvi, enako velja tudi pri odhodu iz prioritete. Zaradi vstopa NK Drave v prio- riteto od 1.7. 1994 strokovna služba napravi novi izračun, kjer se upošteva skupno število točk z NK Dravo v prioriteti in se upošteva strukturni delež točk glede na sedaj veljavno razmerje 75:25. S tem se doseže, da se vsem klubom v prioriteti v enakem pro- centu zmanjšajo sredstva, ki jih pridobi N K Drava. Za skupščino, ki bo sklicana v oktobru 1994, se pripravi variant- ni izračun glede na doslej podane predloge (da se za posamezni klub v eni postavki obračunajo vsa sredstva - za dejavnosti in za trenerje, da se razmerje v priori- teti spremeni na 40:60, da ostane sedanje razmerje, da se pripravi dopolnitev pravilnika v skladu s predlogom predsedstva 25. seje). V Ptuju, dne 20.6.1994 Predsedniki: Branko Resnik, dipl. iur. f CDNIK -23. JUNLT 1994 SPORI -15 NOGOMET SLOVENSKA NOGOMETNA ^IGA-VZHOD gfjultati tekem zadrtega, 26. kola: P^^ya. Dravograd 1:1, Kovinar-Caissa l^inij 4:1, Impol - Pobrežje 1:1, Rače Svoboda 3:2, KOB Ford - Žalec 1:1, Pa- jfničar - Slovenj Gradec 3:0, Pohorje Lgras-TrgotransO:0 J pU/iVA...............................26 16 7 3 68:22 39 2 CAISAALUMINIJ................26 14 6 6 59:35 34 jPAPIRNifAR......................26 12 9 5 42:21 33 I DRAVOGRAD.....................26 11 8 7 39:27 30 5K0BF0RD..........................26 9 12 5 37:28 30 j^OVlNAR...........................26 11 7 8 35:29 29 7 SVOBODA..........................26 B 9 9 32:38 25 J SLOVEKJ GRADEC.............26 9 6 11 32:39 24 ,2ALEC................................26 7 9 10 25:35 23 ,j IMPOL..............................26 6 10 10 20:32 22 „ POHORJEMEGRAS..........26 7 5 14 34:52 19 ,2P0BREŽJE........................26 5 8 13 26:50 18 ,3TRG0TRANS....................26 6 6 14 33:51 18 ,4 RA^E -2 ........................... 26 8 4 14 31:54 18 DRAVA - DRAVOGRAD 1:1 (0:0) Stadion ob Ormoški c, gledalcev 800, vreme sončno, teren odličen za igro; sod- nik Lackovič (MB). Strelci: 0:1 Konic (v 75. minuti), 1:1 Matevž (85.-avtogol). Drava; Klinger, Kralj, Roman Krajnc, Kobert Krajnc, Ramšak, Vrbanec, Lončarič, Gajser, Meznarič, Emeršič, Vc- senjak (S. Kornik, Holko) Stadion Drave je bil vsoboto pravi no- gometni hram, lekmazadnjega kroga pa pravi nogometni praznik. Modri so bili favoriti, vendar te vloge niso upravičili. Gostitelji so nastopili z zdesetkano eki- po, po tistem, karso pokazali, pa nesme- jopreveč žalovati, saj so pokazali prema- lo, da bi si priigrali zmago. Prvo priložnost so si gostje priigrali v 25. minuti, ko je napadalec Smonkar odlično poslal žogo proti vratom, vendar se je zelo dobri Klinger izkazal in jo zadržal. Imenitno priložnost za vodstvo so igralci Drave imeli v 36. in 53. minuti, vendarstabila Vrbanec oz. Gajser nena- tančna. V 75. minut i je pobegnil obrambi gostiteljev hitri Konic, nato pa poslal togo v desni spodnji kot Kornikovih vrat \\. Stadion je "eksplodiral" v 85. minu- tiAo so po napaki srednjega krila gostov modri izid izenačili, za kaj več pa tokrat kratko malo niso bili sposobni. Po srečanj so navijači skupaj z nogo- metaši Draveproslavili uvrstitev v II. slo- vensko nogometno ligo. Ivo Kornik KOVINAR - CAISSA ALUMINIJ 4:1 Nogometaši Caisse Aluminija iz Ki- dričevega so v zadnjem kolu tretje državne nogometne lige - vzhod pre- pričljivo izgubili z ekipo Kovinarja iz Maribora. Domačini so bili ves čas srečanja boljši nasprotnik in so zaneslji- vo ugnali goste iz Kidričevega. Poraz s Papirničarjem iz Radeč in ne- odločeni izid z ekipo KOB FORD iz Kungote so vsekakor posledica neuspe- ha z ekipo ptujske Drave, saj je neod- ločeni izid s Ptujčani pustil sledove pri igralcih. Letos je uvrstitev v drugoligaško kon- kurenco uspela Ptujčanom. Upamo, da bodo v naslednjem tretjeligaškem prvenstvu uspešni tudi igralci iz Ki- dričevega, kljub temu da bo v naslednji sezoni v tem rangu zelo velika in močna •konkurenca. Na koncu koncev pa mora- mobitirealni in nesmemo mimo tega.da so se nogometaši Cais.se Aluminija iz Ki- dričevega vzadnjem trenutku rešili izpa- da iz tretjeligaške konkurence v prejšnji 'ekmovalni sezoni. Dokler pa se igra, je potrebno imeti upanje, kajti NOGO- MET JE NOGOMI-T. Danilo Klajnšek KVALIFIKACIJE Rezultati 1. kola kvalifikacijske tek- "le II. kroga za uvrstitev v 3. SNL vzhod: ■^enkovci - Žoga Stojnci 2:0; Starše - ^akovci2:0. Šentjur je kot zmagovalec tekme '•kroga kvalifikacij že član 3. SNL vzod. Branko lešnik JENKOVCI - ŽOGA STOJNCI 2:0(1:0) Igrišče v Renkovcih, gledalcev okoli ^"0, sodnik Jekopiček iz Maribora. Žoga Stojnci: Milošič. Pat, Kukovcc, ^°/c, Šmif^oc, Forštnanč, Pihlcr, Strelec, '^ojdcrič, Lah in Ivančič. prvi kvalifikacijski tekmi za popol- ""^v 3. državne nogometne lige - vzhod ^° "ogometaši Žoge iz Stojncev doživeli ki pa daje še upanje, da v povrat- "^"1 srečanju premagajo svoje nasprot- Gostje so pričeli zelo dobro. Že v y POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI 16 tekačev ptujskega kluba Maraton je v počastitev dneva slovenske državnosti letos že tretje leto krenilo na 1200 kilo- metrov ob mejah Slovenije. Tek skozi 35 slovenskih občin bo tra- jal štiri dni in noči. Startali so z osrednje prireditve na Mestnem trgu v Ptuju v torek, 21. junija, nekaj po 20. uri. V zadnjih kilo- metrih se bodo v soboto, 25. juni- ja, tekačem pridružili ude- leženci Teka za nasmeh - dobro- delne prireditve, ki bo ta dan v Ptuju. Kot so poudarili prejšnjo sredo na tiskovni konferenci v palaciju ptuj- skega gradu, tek ob mejah Slovenije ni samo svojstvena manifestacija dneva državnosti, ampak tudi velik izziv človekove psihične in fizične zmogljivosri. Poleg množičnih pri- reditev ob startu in cilju v Ptuju so in bodo prireditve tudi med tekom. Včeraj popoldne je bila prireditev v Kamnici pri Mariboru, danes do- poldne bo na Vršiču, jutri zjutraj pa bo velika prireditev tudi v Portorožu. Na vseh teh prireditvah poleg pri- ložnostnih kulturnih in zabavnih programov predstavljajo tudi ptuj- ske tekače, ki soprcd trcnn leti pričeli ta v svetu edi nstven tek ob mejah Slo- venije. Tekaški klub Maraton je letos k sodelovanju pritegnil tudi ptujsko podjetje Stigma, ki tek spremlja s te- levizijsko in fotografsko kamero ter novinarskim peresom in bo ob kon- cu pripravilo sponnnsko monografi- jo - ta naj bi predvidoma izšlajcseni. Na tiskovni konferenci so slove- sno podpisali pogodbo o sodelovan- ju; v i mc n u gc nc ral nc ga pok rovi tc Ija teka Pro banke, družbe za upravljan- je Maribor, jc pogodbo podpisal di- rektor Radovan Stonič, v imenu tekaškega klubam Maraton predsed- nik Ivan Rogelj, v imenu Stigme iz Ptuja pa direktorica Nataša Vodušek. Kot je povedal Ivan Rogelj, je v tekaškem klubu Maraton trenutno 27 aktivnih članov, ki redno tekajo in trenirajo, sodelovali pa so žc skoraj na vseh velikih maratonih po svetu in poželi tudi nekaj dobrih uvrstitev. Ideja o teku ob mejah Slovenije jc vzklila v glavi njihovega tekača Fran- cija Zupaniča, drugi člani pa sojo z veseljem sprejeli, oplemenitili in razširili dodanašnjih razsežnosti. Pri Piu\iki maratona, ki v počastitev dneva državnosti tečejo ob mejah Slovenije. Med njimi je prvič tudi ženska - tekačica Nataša Pšajd (v sredini). Foto: M. Ozmec tem so posebej izpostavili pomem- ben prispevek ptujskega župana Voj- tcha Rajhcrja, kije pomagal od vsega začetka in tudi danes stoji organiza- torjem trdno ob strani. V drugem delu tiskovne konfe- rence so Janez Slapar, Marjeta Jcraj, Primož Kališnik, Aljaž Lukman in Darko Ravnikar predstavili šc veliko humanitarno prireditev, kije pove- zana s tekom ob mejah Slovenije - Tek za nasmeh. Ptujske tekače spremlja tudi naš novinar Martin Ozmec, ki sc s poti po Sloveniji dnevno javlja v program radia Ptuj, za prihodnji Tednik pa pripravlja foto reportažo. -OM Čeprav na obnovljeni atletski stezi v Ptuju trenirajo atleti že nekaj časa, so stezo uradno odprli prejšnji četrtek. Stezo, kije sedaj namesto z navadnim lešem obložena s tenisi- tom, je odprl predsednik Športne zveze Ptuj Branko Resnikob prisot- nosti predstavnikov ptujske občine in množice osnovnošolcev in vrteških otrok. Stezo sta z občinski- mi sredstvi prenovila podjetji Nizke gradnje in Cesta Ptuj, Branko Res- nik je ob odprtju dejal, da je tako občina pokazala svojo naklonje- nost do kraljice športa. Nastopili so še folkloristi OŠ Ljudski vrt in vrtec. Takoj po odprtju se je pričelo občinsko tekmovanju tretje- in četrtošolcev v troboju. V metu žogi- PredsednikŠZPtuj Branko Resnikje uradno odprl obnovljeno atletsko stezo. ce, teku na 60 metrov in skoku v dal- javo so se pomerili učenci in učenke osmih osnovnih šol ptujske občine. McZ Ptuiski plesaUI zmagali Plesalci Plesne šole Frcdi so bili konec prejšnjega tedna na mednarodnem tekmovanju na Madžarskem, kjer so nastopili šc Nemci, Slovaki in Madžari. Ptuj- ski plesalci sockipnozmagali,po- samezno pa sta Matjaž Matjašič in Tina Strafela v standardnih plesih osvojila prvo incsto, v la- tinskoamcriških drugo. V finale obojih sta se uvrsdla tudi Bojan Verlak in Hermina Zuran ter dosegla drugo mesto v stand- ardnih in četrto v latinskoamc- riških plesih, v finale standardnih plesov pa tudi Blaž Predikaka in Petra Čihal. McZ KARTING državno prvenstvo V nedeljo dve dirki v Ptuju Konec prejšnjega tedna sta bili v Por- torožu tretja in četrta dirka letošnjega državnega prvenstva v karti ngu. Iz AMD Ptuj sta tudi tokrat boljši uvrstitvi dose- gla Jože Šeruga in mladi ZvonkoDomin- ko. Šeruga je bil v najmočnejšem razredu v tretji dirki peti.včetrti pačetrti, vskup- ni uvrstitvi pa je na delitvi tretjega mesta. Dom i nkoje bi Iv mladinskem razredu do 100 ccm prvič drugi, nato pa četrti, v skupni uvrstitvi pa je drugi. V nedeljo bosta na kartodromu v Haj- došah v organizaciji AMD Ptuj peta in šesta dirka v vseh razredih. V soboto bodo tekmovalci iz vseh slovenskih klu- bovv Hajdošah trenirali. V nedeljobodo od 7. do 9. ure tehnični pregledi, od 8.30 do 11.00 uradni trening v vsakem razre- du,ob 1 l.]5pavožnjezastartnepozicije. Začetek uradne dirke bo takoj po svečani otvoritvi tekmovanja ob 14. uri. Za vse razrede je prijavljenih blizu 70 tekmovalcev in tekmovalk, največ v raz- redu formula C do 125 ccm, kjer za AMD Šlander iz Celja vozi tudi nekaj tujcev, v kategoriji do 100 ccm pa bo nastopila tudi Nina Jerančič. Med Ptujčani se bo za visoka mesta v formuli C potegoval Jože Šeruga, v mladinskem razredu do 100 ccm se bo Zvonko Dominko poskusil prebiti na prvo mesto v skupni uvrstitvi, nastopila pa bosta tudi Mitja Štruc (100 ccm juniorji) in Damjan Rok(60ccm ju- niorji). l.kotar KEGUANJE državno kadetsko prvenstvo Vsi državni naslovi Andreji Razlag Skoraj ne mi ne teden, da ne poročamo o uspehih 15-letne Ptujčanke Andreje Razlag. Prejšnjosobotoin nedeljojebilo v Litiji posamezno državno kadetsko prvenstvo v kategoriji do 16 i n 18 let. Oba naslova in s tem dve zlati medalji sta pri- padli Andreji -v dveh dneh je podrla 800 kegljev, 2. je bila Nina Podlesnik, Trbovlje (781), 3. Patricija Špoljar, EMO(772)itd. Tako je Andreja letos osvojila vse štiri možne naslove v tej kategoriji, kar je pravgotovoizjemen uspeh indokazveč, da sc ob vztrajnem delu in razumevanju okolice da doseči vrhunske rezultate. Andreja je tako dokazala, da od 23. do 26.junija upravičeno odhaja na evrop- sko kadetsko prvenstvo v Bolzanu. Pred odhodom naprvenstvoji je Kegl- jaški klub Drava Ptuj v ponedeljek pri- pravil sprejem v restavraciji Ribič. Nav- zoči so bili tudi ptujski župan Vojteh Rajher, predsednik izvršnega sveta ptuj- ske občine Branko Brumen, ministrica za kulturo in šport Kristina ŠamperI - Purg in še mnogi drugi, tudi selektor za mladinke in članice inž. Ladom Gob- cem. Vsi navzoči so želeli mladi repre- zentantki vse najboljše na prvenstvu. Od mlade športnice ne moremo pričakovati nekaj nemogočega, pre- pričani pa smo, da bo poskušala dostoj- no zastopati Slovenijo in mesto Ptuj. Upamo pa, da bomo lahko v naslednji številki Tednika prebrali razveseljive novice z evropskega kadetskega prvenstva v kegljanju. Danilo Klajnšek Na vrtnem kegljišču v Ptuju je bila v organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj državno prvenstvo v vrtnem kegljanjuzačlanice. 49 tekmovalk v 8 ekipah in kot posa- meznice je v štiriurnem tekmovanju podrlo 1610 kegljev, kot da jih pri tem slepota in slabovidnost sploh nistaovira- li. Domačinke so bile odlično pripravlje- ne in so dosegle naslednje uvrstitve: ka- tegorija A: Albina Meteljko 9. mesto, Ivanka Sorčič 11. Silva Dimič 12; kat. B: ElizabetaŠirec4.,JožicaVinkler 10., Si- mona Hari 11. mesto. Rezultati v petih metih na polno in petnajstih metih začiščenje: kat. A (100 % izguba vida); 1. Nežka Furman, NM, 61 kegljev, 2. Darja Ter, MB, 56,3. Silvana Furman, KO, Darinka Lozinšek, MB, in Marjana Marnič, NM, vse po 55 kegljev itd. kat. B (slabovidne); 1. Marija Fras, CE, 61 kegljev, 2. Marija Podjet, KR, Bernarda Stanko, NM, Elizabeta Sirec, PT, vse po 60, Dragica Šernik, MB, in Marija Jurančič, MS, po59 kegljev itd. Ekipna uvrstitev; Maribor 224 kegl- jev. Novo Mesto 221. Ptuj 211, Kranj 211, Koper 196, Celje 193, Nova Gorica 178 in Ljubljana 176 kegljev. Najbolj uvrščene posamezniki in eki- pe so prejeli medalje in pokale. ■anc ŠTIRINAJSTI POLETNI PIANINSKI TABOR lef OS ff d Okrešlju Mladi člani Planinskega društva Maksa Meška izOrmoža se bodo letos že štirinajstič odpravili v slovenske gore. Spet bodo preživeli teden dni pod šotori. Letos se bodo odpravili na Okrešelj, na konec Logarske doline, tabor pa bo odprt za vsakega mladega planinca od šestega razreda dalje. V gore se bodo odpravili 18. julija, vrnili pa se bodo 24. Spet bodo z njimi vodniki Muri,Štefka,Ciril, Urška, Mar- jan in nepogrešljiva kuharica babica Štefka. Kot je povedal vodja tabora Jože Bo- rak, imajo sicer dovolj svoje taborne opreme, vendar nebo odveč, če prinese- jo mladi planinci v tabor kaj svojega. Zaželeni so tudi lažji glasbeni instru- menti ali športni rekviziti. Kot pravijoormoški planinci, je tabor- jenje letos nadvse poceni, saj bodo odšteli za bivanje v taboru ter vožnjo samo 8000 tolarjev. K temu so ob domačem društvu pripomogli občina Ormož ter razni drugi dobrotniki. ., ...........^ .........±T._... TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo Hajdina prireja turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 25. junija, ob 18. uri na nogometnem igrišču na Sp. Hajdi- ni. Za prijavnino 3.000 tolarjev se lahko borite za eno izmed nagrad v višini 10,15 in 20 tisoč tolarjev ter pokal. D.B. NOGOMET drugi minuti je Janko Strelec zadel prečko, nato pasov prvem delu igre ime- li priložnosti še Strelec, Forštnarič in Ivančič. Domačini so izkoristili napako v obrambnih vrstah Stojnčanov in preko Bojnecapovedli. Začetek drugega polčasa je bil v zna- menju domačinov.Ti sonamrečpritisni- li prot i gostujočim vratom. Najprej so za- deli dve vratnici, domači igralec Marko- ja pa je v 66. minuti drugič zadel za domače. V nadaljevanju srečanja smo gledali nekoliko boljšo igro gostov. Danilo Klajnšek I. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA-MLADINCI Drava - Štajerska pivovarna 2:2(1:1) Ptujčani so v izredno pomembni tek- mi za sredino prvenstvene lestvice dose- gli dragoceno zmago. Ekipi sta bili bor- beni, vendar preveč nervozni zaradi sla- bega sojanja Tasiča (Velenje). Strelca za gostitelje sta bila Koren in Obran. I. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA-KADETI Drava - Štajerska pivovarna 5:2 (2:0) V zelo lepi predstavi so se nogometaši Drave poslovili od tokrat številnih gle- dalcev. Poleg petih zadetkov, ki so obtičali za hrbtom gostujočega vratarja, bi še kakšen potrdil premoč domačinov. Strelci: Kokol (2-krat), B Krajnc, D. Krajnc in Gojkošek so bili tudi najboljši posamezniki srečanja. Doki iz Ptuja je tekmoodličnovodil. Mladi Ptujčani so dosegli doslej na- jodmevnejši uspeh, saj so si priigrali pod vodstvom Branka Krajnca odlično tretje mostov I.državni ligi. Ivo Komik spominski nogometni turnir "veteranov"' Nogometni klub Zlatoličje prireja ta konectedna v spomin svojima soigralce- ma Borisu in Maksu Adamu I. memori- alni turnir v velikem nogometu. To je turnirveteranov - igralcev, starih nad 30 let, ki aktivno ne nastopajo več za posa- mezne nogometne klube. Turnir bo tradicionalen, potekal pa dva dni: v soboto, 25.. ob 10. uri in v ne- deljo, 26. junija, ob 9. uri. Sodeluje šest- najst "veteranskih"ekipizsrednjeŠtajer- ske - mariborske in ptujske občine. Pre finalno tekmo bo kot dodatna po- pestritev turnirja zanimivo nogometno srečanje veteranske sekcije Maribor - NK Zlatoličje. Za Maribor bodo igrali številni znani igralci, ki smo jih srečali v prvi in drugi (YU) ligi. Predvideni pričetek te tekme je v nedeljo ob 15.30. D.Dobnik TENIS # Kvalifikacij mednarodnegažen- skega teniškega turnirja v Mariboru (nagradni sklad 10.000 USD) za točke WTA se je udeležila Nena Vu- kovič (TK PTUJ). V 1. kolu je z odlično igro premagala Ivancko- vičevo (Hrvaška) 6/1,6/1, v 2. kolu pa je z neangažiranim pristopom z v igri izgubila z Nagyovo (Slovaška) 3/6, 5/7; ta se je kasneje uvrstila v glavni turnir in zaigrala celo v polfinalu. V igri parov je Nena skupaj z Žano Žlebnik izgubila že v uvodnem srečanju. # Turnirja do 10 let za pokal "Večer" se je uspešno udeležila Ajda Brumen. Vsvoji kvalifikacijski skupi- ni (ki ni bila lahkajjes tremi zmagami osvojila 1. mesto. Kot nosilka št. 3 je bila nato v glavnem turnirju 1. kolo prosta. V osmini finala je po ize- načenem boju izgubila s Sitarjcvo (Celje) 9/7. # V soboto, 25. junija, organizira TK PTUJ amatersko prvenstvo Ptu- ja. Igralo se bo v štirih starostnih ka- tegorijah. Pokrovitelj je trgovsko podjetje M H RCATO R. Za otroke so pripravili teniške igre in družabno srečanje. Vsi rekreativni igralci, vabljeni ob 9. uri, ko bo napravljen žreb. V prijavninoje vključeno kosilo za vsakega tekmovalca. Igranja in za- bave željni, vabljeni. tk 16 - NASVETI 23. JUNIJ 1994- TEDNIK MinHracnio tm&mlM viira^miie Turistični obisk Ptuja se povečuje iz tedna v teden. Čeprav j e bilo v priprava h na glavno turis- tično sezono marsikaj narejene- ga, predvsem pri ponudbi, se po- nekod še zatika. Nekateri turis- tični podprojekti Ptuja so zastali na pol poti. Tako na primer še vedno ni novih razglednic Ptuja, kar pri turistih in drugih obisko- valcih vzbuja nezadovoljstvo. Tudi novi prometni režim v mes- tu ne izpolnjuje pričakovanj. Ved- no več vprašanj pa se poraja v zve- zi z vlakcem Ptujčanom, ki naj bi začel voziti že maja. Na predzadnje nagradno turis- tično vprašanje na temo razstave glasbenih instrumentov na gradu - vpraševali smo, kateri od godcev na reliefu mestne godbe na zgradbi v Slomškovi ulici, ki je upodobljen tudi na plakatu za razstavo, ne igra pravilno -, nismo dobili nobenega pravilnega odgovora. Kaže,dajebil to za naše bralce pretrd oreh. Ne pa za Mitjo Gobca iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je vprašanjepredlagal. Pravilen odgo- vor se glasi: fagotist na skrajni desni ima na reliefu zamenjani roki. Spo- daj bi morala biti desna roka in ne leva. Današnje vprašanje povezujemo z izdajo novega turistično-poslov- nega zemljevida Ptuja. Vprašuje- mo, kdaj je bil izdan prejšnji načrt mesta Ptuja in kdo ga je izdal. Na- gradazapravilen odgovor somuzej- ske publikacije in družinska vstop- nica za ogled muzejskih zbirk. Od- govore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6. Ptuj, do sobote, 2. julija. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Po 18. členu Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/93) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 17.6.1994 spre- jel SKLEP o spremembah sklepa o razpisu sredstev za subvencioniran- je obrestne mere 1. V sklepu o razpisu sredstev za subvencioniranje obrestne mere v letu 1994, objavljenem v ptujskem Tedniku dne 5. 5. 1994 se spremeni 4. točka, in sicer tako, da se glasi: "Prošnje za subvencioniranje obrestne mere je treba skupaj s prilogami vložiti pri Sekretariatu za gospodarstvo in občo upravo občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, do 23. avgusta 1994. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 40300-0033/94 Ormož,dne 17.6.1994 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ ViliTrofenik,s.r. Letno kopališče Kidričevo vabi! 25. junija se bomo srečali vsi, ki imamo radi na- ravo, veselje in zabavo. V zgodnjih popoldanski urah bomo iskali skrite zaklade na letnem kopa- lišču (med njimi je tudi pravi zlatnik). Nastopila bo folklorna skupina Vinko KORZE iz Cirkovc, sledi pravljični ples na vodi, ki nam ga bosta uprizorili dekleti Plavalnega kluba " Mla- dost" iz Zagreba. Na zabavi bo še predstavitev kopalk iz konfekci- je Julija podjetja Frangi iz Ptuja. Plesali bomo ob zvokih ansambla "IDILA". Vabljeni! IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Na podlagi Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/94) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Ormož z dne 17.6.1994 objavl- ja Izvršni svet Skupščine občine Ormož javni razpis za sofinanciranje obnove kulturnih in zgodovinskih spome- nikov v privatni lasti v občini Ormož za leto 1994 1. V proračunu občine Ormož za leto 1994 je za obnovo kultur- nih in zgodovinskih spomenikov v privatni lasti namenjeno 1,000.000,00 SIT. 2. Na razpis se lahko prijavijo lastniki oziroma imetniki pravi- ce uporabe stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, katere so z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/84, 37/92 in 29/93) razglašene za kulturne oziroma zgodovinske spo- menike. 3. Interesenti za razpisana sredstva morajo k vlogi priložiti: - potrdilo o priglasitvi del na spomeniku - izpisek iz zemljiške knjige - soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ma- ribor o dovolitvi obnove spomenika - predračun stroškov obnove spomenika, iz katerega bo razvid- na razlika med rednimi stroški obnove oziroma vlaganj v spome- nik in povečanimi stroški, ki so povezani s specifiko obnove raz- glašenega spomenika. 4. Mnenje o višini dodeljenih sredstev in vrstnem redu dodelit- ve sredstev bo dajal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 5. Pisne vloge z dokazili je potrebno posredovati Sekretariatu za družbene dejavnosti in finance občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, v roku 21 dni od objave razpisa. 6. Vse morebitne dodatne inforamcije lahko vsi zainteresirani dobijo na Sekratariatu za družbene dejavnosti in finance občine Ormož. IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ z o. o. 62250 PTUJ, Miklošičeva 12 Kmetijska zadruga Ptuj obvešča vse oškodovance po lanskoletni suši, da bo možno dvigniti še neprevzete količine ječmena v rinfuzi v mešalnici Tovarne močnih krmil v Dražencih in to nad 1000 kg. Cena ječmena za A in B skupino je 9,00 SIT za kg, plačilo je možno tudi s prejetim dobropisom. Delitev bo od 8. ure dalje po naslednjem razporedu: 24.6.1994 - KS Gorišnica, Dornava, Polenšak, Juršinci 27.6.1994 - KS Hajdina, Rujska Gora, Majšperk, Stoperce, Podleh- nik 28. 6. 1994 - KS Markovci, Videm, Leskovec, Žetale, Cirkulane, Zavrč 29.6.1994 - KS Trnovska vas, Rogoznica, Destrnik, Vitomar ci, Gra- jena in ptujske krajevne skupnosti. KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ . V SADNEM VRTU so v juniju najbolj cenjena in oblegana češnjeva drevesa, saj sočne in živo obarvane plodove rado obira mla- do in staro. Češenj ne cenimo samo zaradi zgodnjega, sočnega in okusnega sadja, temveč tudi za- radi njihove krajinske značilnosti in okrasnega videza. Češnja se spomladi ob cvetenju kot šopek odene v snežno belino, poleti jo krasijo gosto obloženi žlahtno rdeči plodovi, nato pa jo vse do jeseni krasi živo obarvano listje. Drevo češnje si samo obliku- je naravno drevesno krošnjo pira- midalne oblike, zato intenzivna vzgojna rez ni neobhodno potreb- na. Pozimi, ko so drevesa v fazi zimskega mirovanja, mladim in še nerodnim drevesom oblikujemo drevesno krošnjo le v toliko, da sproščamo vrh in izrežemoveje,ki rastejo v notranjost, terveje, ki bi z leti utegnile preveč zasenčiti no- tranjost krošnje in spodnje ogrod- neveje. Rez rodnih in starejših dreves pa je najbolje opraviti poleti, v času obiranja. Za poletno rez je več razlogov: drevo se namreč ob zeleni rezi bolje obrašča, razvije več rodnega lesa, rane, nastale ob poletni rezi, med vegetacijo bolje celijo in ne nazadnje je na tleh lažje in varneje obirati plodove, zlasti če na drevo ali lestev več ne zmoremo. Rodni češnji moramo rodni les venomerobnavljati. Najboljši plo- dovi zrastejo na mladih po- ganjkih, zato iztegnjene rodne veje s težko dosegljivimi plodovi, ko ti dozorijo, izrežemo ali krajšamo. Tako vzpodbudimo rast in obnovo novega rodnega lesa. Po rezi rane zgladimo z nožem krivcem in premažemo s cepilno smolo ali kambisanom. Češnja je namreč med vsemi koščičarji na- jobčutljivejša za celjenje ran. Iz nepremazanih ran se izceja rast- linski sok, rano prične zalivati smola, les na tem mestu pa se ne zarašča, temveč trohni. Takemu drevesu, ki ga zajame smolikavost, ni pomoči in predčasno odmre. Za češnje torej velja pravilo, da vzgojno rez mladih, še nerodnih drevesopravimo pozimi, kodrevo miruje, rodnih in starejših pa izkl- jučno poleti ob času obiranja. V OKRASNEM VRTU v času najbujnejše vegetacije pri okra- snem rastlinju skrbimo, da ga pri rasti in cvetenju ne ovirata plevel in razne rastlinske bolezni in škodljivci. Pleveli gojenim okra- snim rastlinam odvzemajo rud- ninsko hrano, krčijojim življenjski prostor, in karje najslabše, s svojo zaraščenostjo povzročajo mnoge rastlinske bolezni, v njih pa se zadržujejo tudi mnogi škodljivci. Naš okrasni vrt bo le toliko okrasen, kolikor bomo uspešni pri sprotnem uničevanju plevela! Pri dalijah bomo uspeli vzgojiti velike cvetove, če bomo vzgajali le glavni poganjek, stranske pa pin- cirali ali odstranjevali. Razvoj in vzgoja dalij je podobna krizante- mam, ki ostanejo drobnocvetne na razvejanih poganjkih in veli- koevetne le na enem, to je glav- nem poganjku. Brž ko bodo ostrožniki, pogačice, suholetnice, rumeni rmani in podobne cvetnice trajni- ce odcvetele, jih porežemo 15 cm od tal, s čimer spodbudimo rast- novih poganjkov, ki bodo v jeseni še enkrat zacveteli, seveda če jih bomo primerno pognojili.okopali in po potrebi zalivali. Sicer pa ta čas, ko so rastline odcvetele in preživljajo neko krajše obdobje mirovanja oziro- ma odmora, izrabimo za njihovo presajanje. O tem pa več pri- hodnjič! Ker so pri nas talne in podneb- ne razmere za pridelovanje raznih kapusnic ugodne, jih V ZELEN- JAVNEM VRTU zaradi njihove razširjenosti, pomena in za.stopa- nosti štejemo za hrbtenico pri pri- delovanju zelenjave. Glavnato zelje, različne vrste ohrovta, karfi- jole, brokolija, kolerabice, kitaj- skega kapusa in brstičar so vrste zelenjave iz botanične družine ka- pusnic, ki imajo pomembno prehrambeno vrednost, ki jo v obliki svežih vrtnin lahkouporabi- mo v vseh letnih časih. Kot vsaka rastlina, ki si jo je človek s požlahtnjevanjem in selekcijo pri- krojil za svoje potrebe, so tudi ka- pusnice podvržene kar nekaj rast- linskim boleznim in škodljivcem, kijih ogrožajo. Tokrat se spoznajmo z enim od najpomembnejših škodljivcev ka- pusnic - kapusovim belinom, nje- govim razvojem, škodljivostjo in zatiranjem. Kapusov belin je me- tuljček, ki ne povzroča škode, pač pa njegove gosenice, ki posevek zelja ter drugih kapusnic povsem uničijo. Samica kapusovega beli- na, ki ima bela krila in črno telo; kot metuljček odlaga na spodnjo stran listov kapusnic rumena jajčeca, iz katerih razvijejo požrešne gosenice, ki požro liste kapusnic do listnih reber in je tak pridelek neuporaben. s kapusovim belinom bomo imeli manj opravka in lažje ga bomo zatrli, če pri pridelovanju kapusnic dosledno upoštevamo in izvajamo agrotehnične ukrepe, ki so potrebni za dosego kakovost- nega pridelka. Če se kapusov belin pojavi v to- likšnem obsegu, da ga z meha- ničnimi in biološkimi posegi več ne obvladujemo, uporabimo kemične pripravke. Na voljo je mnogo pripravkov, kot so dipte- rex, basudin, lebaycid, karate in drugi, kijih uporabljamo v predpi- sani koncentraciji. Za vse je značilno da so močni želodčni strupi zoper objedajoče škodljiv- ce. Zalo z njimi ravnamo skrajno previdno, upoštevaje karenčno dobo posameznega pripravka. Ker so listi kapusnic voščeni in po njih škropivo spolzi, mu dodamo ustrezno močilo, da se listov opri- me. ^ ^ ^ Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pride- lujemo zradi lista, 21. in 22. ter 29. in 30. junija, korenike od 17. dol 9. in od 25. do 2 7. junija, plodov od 23. do 25. junija ter rastline, kijih pride- lujemo zaradi cveta, in zdravilna zelišča 19. in 20. ter28. in 29. junija. Miran Glušič ing. agr. Krvodajalci 7. JUNIJ - Janez Čuš, Gabrnik 20, Juršinci; Stanko Habjanič, Drbetinci 38, Vitomarci; Franio Vidovič, Soviče 23, Videm; Darja Seršen,Banovci 14/b, Veržej; Jožef Kolar, Senčak 4, Juršinci; Bojan Učakar,Janežovci 8/b,Destrnik. 9. JUNIJ - Marjan Hasaj, Dolga lesa 10, Ormož; Irena Leben, Formin 47/a, Gorišnica; Milena Toplak, Dragovič 47,Juršinci; Vlado Potočnik,Vičava29, Ptuj; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Albina Krajnc, Volkmerjeva 22, Ptui;Magda Gol, Ul. Žetalskega Jožeta; Majda Simonič, Orešje 55, Ptuj; Mar- jan Bezjak, Grajena 51, Ptuj; Robert Lo%'ec, Partizanska 21, Pol jčane; Bojan Kajtna, Prvomajski trg 25, Poljčane; Peter Rojko, Vurberg 108, Duplek; Franc Korez, Uskoška 9, Miklavž; Mili- ca Pahič, Prepolje 40/č, Starše; Franc Petko, Cogetinci 40, Cerkvenjak; Dra- go Bukovec, Betnavska 131, Maribor; Slavko Simonič, Brezovci 7, Polenšak; Franc Vaupotič, Keleminova 7, .Mari- bor; Marjan Valenko, Gorišnica 170; Sabina Mohorko, Šarhova 11, Prager- sko; Leopold Paher, Gerečja vas 72; Marjan Cizerl, Zagorje lO^b, Tomaž; Dušan Najvirt.Celestrina 1 I.Maribor; Ivan Breg, Starše 82; Branko Kelenc, Ob Dravi 2, Ptuj; Nada Simonič, Slomškova 18, Ptuj. Kuharski nasveti Danes bomo pripravili ražnjiče in svinjski paprikaš. I.RAŽNJid POTREBUJEMO: -60-70 dag svinjskega vrata - sol, poper -2 del olja - 20 dag čebule - 50 dag paradižnika in paprike Meso narežemo no tanke rezine, solimo, popromo in ga ploskomo nobodemo no nabodalo. Med meso kombiniramo na kocke narezano čebulo in svežo papriko. Ražnjiče narahlo pokopomo z oljem in jih no močni maščobi počasi opečemo z vseh strani. Proti koncu pečenja jih lahko narahlo potresete z mleto po- priko. Pečene zložimo no krožnik in jih obložimo s preostalo čebulo, pa- priko in paradižnikom. 2. PAPRIKAŠ POTREBUJEMO: - 50 dag plečke ali vratu - 25 dag čebule - 5 del olja - 2 stroka česna - 1 dag paprike - lovorov list - I - 2 dag paradižnikove mezge - voda za zalivanje po potrebi - 2 dag moke, sol - belo vino ^ - J del kisle smetane Čebulo sesekljamo in jo na maščobi prepražimo, do svetlozaru- meni, dodamo strok česna, para- dižnikovo mezgo in lovorov listterna koščke narezano meso. Prepražimo in zolijemo. Dušimo do mehkega, in ko vodo izpori, meso pomokamo, moko prepražimo in ponovno zolije- mo. Pustimo, do prevre, potem po dodamo še začimbe, vino in kislo smetano. Ce je omako sladka, ji do- damo še par kapljic limoninega soka. Zraven ponudimo kuhan krompir. Veliko uspeha pri pripravi. NadaPignar, učiteljico kuharstvo fEDNIK -23. JUNIJ 1994 ZA KRATEK CAS - 17 INFO-glasbene novice!_ Vsako leto se veselimo sončnih žarkov in počitnic. Tudi letos so prišle počitnice in z njimi že prvi poletni hiti! - odlična plošča - dobra plošča ^-solidna plošča Ameriška skupina THE B 52's, ki jnia ime po bombniku, je za Kre- nienčkove posnela skladbo (MEET) THH KLINSTONES in svojemu ime- nu dodala še črko C, tako da se sedaj inienuje THE BC 52's. Rocker JOHN MELIANCAMP ima zelo udarno novo pesem WILD MlGHT, ki jo najdete na njegovem novem albumu Dance Naked! Skupina, ki razvija "nemogoče" nove zvoke, NINE INOH NAILSje spet na sceni s komadom CLOSER. STONE TEMPLE PILOTS so eni najboljših debitantov preteklega leta zalbumom Care. Sedaj je skupina po- novno snemala v studiu; nastal je al- bum Purple in single VASOLINE. Seatleska zasedba SOUNDGAR- DEN se je v zadnji pesmi malo umiri- la, pesem se imenuje BLACK HOLE SUN.*** ^^^^ Po "jamranju" Mmm Mmm Mmm je kanadski band CRASH TEST DUMMIEST izdal na.slovno temo svojega drugega albuma GOD SMUFFLED HlS FEET. *** Uspešnica I Like to move it skupine Reel 2 Real je vzbudila skupino M- BEAT, ki je k sodelovanju povabila reggae pevca G EN E RA LA LE W J A. Skupaj so pripravili komad INCRE- DIBLE. *** Novo britannsko dance odkritje BLASTfeaturingV. D.C.imajozani- mivi komad CRAZY MAN. *** Jamajška reggae skupina INNER CIRCLE je po velikem hitu SWEAT priredila novo skladbo GAMES PEOPLEPIAV.*** Info-kviz Ali ste uganili, kateri pevec je na sliki? Izrežite sličico, v »oblaček« vpišite nje- govo ime, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili laser- sko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Tina Tur- ner. CD prejme Bojan Slana, Ob Stu- denčnici 2, Ptuj. Pred tednom dni pa je pomotoma izpadlo ime nagrajenca. Takrat je bil izžreban Dušan Svenšek iz Tržca 25 d, Videm. Prosimo, da oba prideta po potrdilo o nagradi k nam na Tednik. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 27. junija □ Ostajam v Jamajki in pri reggae glasbi, ki jo izvaja skupina CHAKA DEMUS & PLIERS! Skupina ie pred kratkim dodobra obdelala komad Twist and Shout, sedaj pa imajo novo prijetno skladbo I WANNA BE VOURMAN.*** Odplujmo še malo v rhythm and blues vode, od koder prihaja ameriški kvartet SHAl s skladbo THE PLAČE WHEREYOUBELONG.*** DuoZHANEpohituHeyMr. D. J. nadaljuje glasbeno pot s skladbo SENDING M Y LOVE. *** OVIS je novo ime na ameriških lestvicah, fant pa ima zelo uspešen pivi hit REGULAR THING. *** Veliko reklame Sony Music dela za pevko DES'REE in njeno najnovejšo skladbo IAINT MOVIN. *** Ameriška pevka BONN IE RAITT z albuma Longing in their hearts niza hite; najnovejši je odlična balada YOU.*** Iz Nemčije prihaja techno skupina WH;STBAM, ki nas "šopa" v komadu VVIZARDSOFTHE SONIC. *** DR. ALBAN je na turneji v ZDA, kjer je posnel najnovejši video za "štikl"AWAY FROM HOME. *** v začetku leta nas je skupina D- REAM navduševala s komadom Things can only get better, sedaj pa Škoti upajo na uspeh s komadom TAKE ME AWAY. *** Italijanska študijska skupina CAP- PELLA je z debitanskega albuma U got 2 know pripravila četrti single VOUANDME.*** (D.Breznik) 1.Crazy-Aerosmith 2. Don 7 Turn Around - Ace ofBase 3. The Real Thing - 2 Unilmited 4. Any Time You Needa Friend - Ma- riah Carey 5. Sweets For My Sweet - C J Lewis 6. United - Prince Ital Joe & Marky Mark 7. Baby I Love Your Way - Big Moun- tain 8. No More (I Can Y Stand It) - l\/laxx 9. Love Is AH Around-Wet Wet Wet 10. Around Ttie World - East 17 Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^ lUiladi dopisnilci ^Mladi dopisniki ^ Mladi dOpiSniki BILI SMOVVOJASNICI PTUJ 24. maja je bi dan odpr fi vrat 730. učnega centrav Ptuju. Povabljeni smo bili tudi učenci OŠ Sela. Zahvaljujejo ' se jim za prisrčen sprejem, izdatno malico ter za prevoz nazaj na Sela. In kakšni so naši vtisi? Bilojesuper.ye/7!ey Vojaki so naši prijatelji. Matej Lahko sem streljal. Mfl/f) Všečmijebilajedilnica..4AiJre/'a Sedela sem v vojaškem avtu. Vesna Vojaki so nam zaigaii. Boštjan Imajo urejene sobe. Boštjan Vojak nasje slikal. Sonja 1 Pokazali so nam orožje. Veli ^ Všeč so mi njihova igrišča. Dejan Vodil nasje gospod Murko. Darjan j Učenci 3. r. ' OŠ Sela OGLED KMETU v kraju smo imeli kmečke priredit- ve. Imeli smo naravoslovni dan. Odločili smo se, da si bomo ogledali kmetijevStopercah. Iskat nasje prišel tarktor s prikolico. Na prikolici so bili sedeži in ograja. V šoli smo narezali trakove in ohrasili voz in traktor. Se- del sem v zadnji vrsti. Najprej smo se peljali k Vrškim. Tam smo videli kra- ve. Nakaj jihje bilov hlevu, nekaj pa na paši. Božali smo tudi psa. Potem smo se poslovili. Peljali smo se navzgor in nekaj časa tudi po gozdu. Prišli smo h Korezo- vim. Šli smo v svinjak in videli male pujske. V hlevu smo videli krave in črno ovčko. Ovčkaje bila lepa. Peljali smo se po gozdu. Cesta je bila blatna in voz seje zelo nagibal. Potem smo šli nazvdol in prišli k Fiderško- vim. V hlevu smo si ogledali krave. Vse so imele zvonce. Videli smo tudi dva bika. Eden je bil še mlad. Postregli so nam s suhim mesom in domačim kruhom. Pili smo sok. Počasi smo se odpeljali navzdol do šole. Potem smo odšli domov. Vožnja je bila prijetna in zanimiva. Damjan Kopše, 4. r. OŠ Stoperce KAKO BI REŠIL NARAVO IN ČLOVEKA, ČE BI BILO VMOJIMOČI Težko vprašanje. Ni se lahko odločiti. Okolje in onesnaževanje je v naših modemihčasihzeloperečprob- lem. A če bi že bilov moji moči, bi... Ja, naredil bi najmodernejše čistilne naprave, kar jih svet premore. Rev- nim državam bi omogočil, da bi si lahkotudionekupilečistilne naprave. Povedal bi jim, da ni vse dobro, kar pride z Zahoda. Prepovedal bi vse voj- ne, tako da bi vse milijarde, ki so prej šle za vojsko, namenili za čiščenje okolja, razvijanje tehnike v tistosmer, ki ne škoduje okolju. Izumil bi še boljše katalizatorje, ki izpušne pline popolnoma očistijo. Zasadil bi na mi- lijone hektarjev gozdov, ki bi spet ve- selo proizvajali kisik. Tudi na vse dim- nike bi pritrdil filtre, takodabibil zrak čist, kot jebil pred milijoni let. Kakobi bilo lepo, ko ne bi bilo bronhitisa in astme. Tudi sam sem imel nekoč to bolezen. Na srečo sem se je znebil. Vem, kakoje hudo, če imašbronhitis. To bi naredil iz srca za vse ljudi sveta. Vem, da to ni v moji moči in da tega nebom mogel nikoli narediti. Pa vsee- no upam, da se bo na svetu našel člo- vek, ki bo to mogel narediti in bo to na- redil zame, zate in za tiste, ki bodo za namiprivekali nasvet. Bojan Kurež, 6. b OŠ Videm PRVIČ V TURČIJI člani folklorne skupine OŠ Cirkov- ce so bili kar 12 dni v deželi, ki sojo do tedaj poznali le na zemljevidu. Od 14. aprilapa dobro vedo, kje je Turčija, saj so v tej državi zastopali Slovenijo na mednarodnem festivalu, ki je bil po- svečen družini in otroku. Domov so prinesli veliko lepih vtisov o ljude, družinah, kjer so stanovali, prireditvi sami, deželi, potovanju z letalom. - Bila sem na sprejemu v pariamen- tu. Predsednico vlade smo pozdravili z bučnim ploskanjem. Pripravila nam je kratek govor in z zanimanjme spre- jela naša darila. Lea Medved - V spominu mi bo ostala prireditev, na katerije otrok iz vsake izmed 47 so- delujoči držav prebral pismo v svojem jeziku. Moje pismo, ki sem ga prebrala v slovenskem jeziku, se je glasilo tako- le: "Prina.šamo vam lepe pozdrave iz nove države Slovenije. Mi živimo v miru. Žal otroci iz Bosne in drugod po svetu nimajo srečnega otroštva. Odrasli, naredite vse, da bodo vsi otroci tega sveta živeli srečno, v miru in ljubezni."Mate)« Hergan - Nepozaben je bil sprejem pri pred- sedniku pariamenta. Udeležili sva se ga z učiteljico Ivanko. Tina Baštevc -Vspominumiboostal stolp Ataku- le, s katerega smo videli velik del An- kare. Stolp je visok 123 m, na vrhu je tudi restavracija. Polona Dobič - Najbolj se mi je vtisnila v spomin povorka po ulicah Ankare. Ko smo po ulicah peli in plesali, mi je spodnje kri- lo počasi lezlo navzdol. A na mojo srečo se je povorka ustavila in hitro sem si popravila krilo. Barbara Med- ved - Od turške hrane so mi bile najbolj všeč štručke, nadevane s sirom, ven- dar pravega imena te hrane ne poz- nam. Polona • Najbolj všeč so mi bile hrenovke v paradižnikovi omaki, ki sem jih jedla skoraj vsak dan. Tina - Najbolj so mi bile všeč turške juhe, ki so nam jih pripravljale naše turške matere, ki smo jih imenovali anne. Barbara - Najbolj naporna je bila zame po- vorka folklornih skupin po ulicah An- kare. Plesali smo, ljudje pa so nam navdušeno ploskali. Toda povorka je trajala dobre tri ure, tako da so nas že pošteno bolele noge. Lea - Nikoli ne bom pozabila prvega srečanja s turškimi prijatelji. Ko smo prispeli v šolo, so nas vsi že nestrpno pričakovali. Posedli smo ob obloženo mizo in čez nekaj ča^sa so nas namestili pri svojih družinah. Nekatere deklice smo bile vesele, da nismo stanovale pri dečkih. Barbara Medved - Spoznala sem veliko novih prijatel- jev. Š prvimi smo se spoznali že v leta- lu. Bili so iz Tajske. Najbolj pa sem se navezala na družino, pri kateri sem stanovala. .Moji tuiiki prijateljici je imeSinam.Lea - Pri Tuge sem stanovala 12 dni in sem se nanjo kar navezala. Tudi ona se je navezala name. Ob odhodu domov je jokala in mi dejala, da bi rada, da jaz ostanem pri njej. Polona Folkloristi OŠ Cirkovce VEČNI SPOMIN Svojo rano mladost sem preživela skupaj z dedkom in babico. Babica je imela veliko dvorišče, kjer je bil vsak kot in vsaka ped zemlje zasajena z rožami. Imela je izjemno rada rože, ker pa sva veliko hodili okoli njih, sem jih tudi jaz vzljubila. Pripovedovala mi je, kakšne cvetove poženejo, kako dehtijo, kako jih obi- skujejo drobne čebelice, kako jih obletavajo metulji, kako povesijo gla- vice, če jih ne zaliješ, kako so žalostne, čejih odtrgaš. A najlepše so takrat, ka- dar rastejo v naravnem okolju. Meni so se zdele tako lepe in toliko jihje bilo, dasem čakala priložnost, da bom sama in sijih natrgala samo zase. Zato sem izrabila trenutek, ko babice ni bilo zraven, in si natrgala najlepše cvetice. Mislila sem, da bom babico razveselila s tem šopkom, toda njen očitajoč pogled mi je povedal vse. Počutila sem se kot majhna "tatica", tako da sem karzajokala. Babica meje potolažilaz dobrimi besedami, toda ta dogodek je ostal večno v meni. Zelo rada imam cvetje in vedno, ko nabi- ram šopek, se spomnim babičinih be- sed, da to rože boli, da jih naj pustim živeti in odcveteti tam, kjer rastejo. Natalija Andrejek, 6. a OŠ Kidričevo POGUMENSKOKV VODO že od nekdaj hodimo poleti na počitnice k babici in dedku na morje. Bilasemstaradveleti.Kopalismose v bazenu. Nekaj spretnosti plavanja sem osvojila že doma, ampak ne do- volj, da bi lahko samostojno plavala. Stala sem na skakalnici in gledala v globoko vodo pod seboj. Ati je bil v vodi in me prepričeval, nekaj skočim, češ da me bo prijel. Zraven mene je stala punčka in bila je pripravljena na skok v vodo. Ati je rekel, naj jo pogle- dam in skočim kot ona. Bilo me je strah. Mislila sem, da me ati ne bo pri- jel in bom utonila. Navsezadnje pa sem se opogumila in se pognala v globino. Ati je pripla- val do mene in me odpeljal na suho, kjer so mi vsi čestitali za pogumen skok. Iva Ferlinc, 6. a OŠ Kidričevo 18 - ZA RAZVEDRILO 23. JUNIJ 1994- TEDNIK if0DNIK 23.JUNIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21' 22 - POSLOVNA SPOROČILA 23..IUNU 1994- TEDNiK f CDNIK -23..TUNU 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 Kulturni križem krazem • PTUJ - Danes (v četrtek) ob 10. uri bodo učenci osnovnih šol v "živi verigi" svečano pričeli selitev knjig iz prostorov mino- ritskega samostana v Mali grad. Knjige bodo iz roke v roko po- tovale po Krempljevi, Murkovi in Prešernovi ulici. • ORMOŽ - Pokrajinski muzej Ptuj vabi na odprtje raz- stave ARHEOLOGIJA ORMOŠKEGA OBMOČJA, ki bo danes, 23. junija, ob 14. uri v mali dvorani doma kulture v Ormožu. • ORMOŽ - V Mestni grabi v Ormožu bo v soboto, 25. juni- ja, prvi festival godb na pihala v narodnozabavnem in zabav- nem programu. Svoj nastop je prijavilo 13 godb iz raznih slo- venskih krajev. • ORMOŽ - Danes ob 16. uri bo v skupščinski dvorani ormoškega gradu predstavitev četrtka zbornika Ormož skozi stoletja. • SLOVENSKA BISTRI- CA - Na notranjem grajskem dvorišču bistriškega gradu bo potekal jutri zvečer zaključni koncert Študentskega pevske- ga zbora Jurija Vodovnika iz Slovenske Bistrice. • SLOVENSKA BISTRI- CA - Na notranjem grajskem dvorišču bo v soboto, 25. junija, ob 20.30. uri osrednja občinska proslava ob dnevu slovenske državnosti. Ob tej priložnosti bodo poleg pihalne godbe s Spodnje Polskave nastopili še številni pevski zbori iz bistriške občine. • ORMOŽ - V ormoški žup- nijski učilnici bosta od petka, 24., do ponedeljka, 27. junija, razstavljala svoje likovne izdel- ke ormoška likovnika Vida Rajh in Oto Žnidarič. DESTRNICANI SO ODLOČNI Sin Bu^tttatii&ditai wsobistaBt*i%f V petek so se na Destrniku zbrali solastniki telefonskega omrežja in centrale v tamkajšnji krajevni skupnosti. Sestanek so sklicali na pobudo predsednika osrednjega gradbenega odbora za telefonske priključke na Destrniku Mirana Čeha. Vodstvo te krajevne skup- nosti si namreč že dalj časa priza- deva, da bi uveljavilo zamisel o na- cionalizaciji telefonskega omrežja na podeželju, kjer je telefonski priključek stal celo od 4 do 7 tisoč nemških mark. Po dveurni vroči razpravi, na ka- tero pa niso prišli sicer vabljeni predstavniki pošte. Ministrstva za promet in zveze in ptujske vlade, so krajani sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Dokler ne bodo raz- rešena finančna in lastniška vprašanja, lastniki kar 68 odstot- kov telefonskega omrežja ne bodo dovolili novega priključevanja. Zahtevajo tudi vrnitev sredstev v višini razlike med vloženim denar- jem in po republiškem odloku dov- oljeno ceno telefonskega prikl- jučka. Graditelji telefonskega omrežja so na zboru zahtevali še priključevanje samostojnih številk in ne dvojčkov. Rok, ki so ga odgovornim dali na voljo za uresničitev zahtev je 1. ju- lij. Če ga ne bodo upoštevali, bodo najbrž pripravili opozorilno zapo- ro ptujske pošte. O tem se bodo odločali na naslednjem zboru so- lastnikovpttomrežjaincentralena Destrniku, ki bo 1. julija zvečer. DLŽ Z glasnim piskanjem skozi vse mesto so mati šolarji iz vse občini naznaniti: To smo mi in samo še dva meseca nas ločita od pouka. Ja je namreč tisti veliki preskok, ki v življenje otroka prinese ogromno sprememb. Tako bo tudi za vseh 900 otrok, ki so se v mali šoli še pod okriljem vrtta pripravljali za vstop v šolo in so prejšnji četrtek to oznanili Ptuju. Sicer pa je veseli pohod, kise je končal s plesom vNarodnemdomu,edinstvenvSloveniji.Vanjsosekotvsaletatuditokratvključilitudistarši.Na{otografijisootrodizKidričevega. M.Zupani€ Ocenjevalci vina Ves maj in do sredine junija je pod okriljem Ljudske imiverze iz Ormoža potekalo prvo usposabljanje ocenjevalcev vina. Program je nastal na pobudo Turističnega društva Podgorci, Društva vinogradni- kov Jeruzalem, pridružilo pa se je tudi Društvo vinogradnikov Nova Gorica. Pri sestavi programa so sodelovali mag. Anton Vodovnik, mag. Zdenko Rajher, mag. Miran Vodopivec, recenzent pa je bU dipl. ing. agronomije dr. Julij Nemanjič iz Ljubljane. Zaključne izpite, ki so potekali 14. junija, je uspešno končalo vseh 3i shišateljev. Na fotografiji so prvi absolventi šole za ocenjevalce vina in strokovna komisija. VT, Foto: Štefan Hozyan OD 24. DO 26. JUNIJA VSEVNICI Tretja državna razstava koz v Sloveniji seje zadnja leta zelo uspešno razvila kozjereja; razvoj so doživele predvsem pasme koz, ki se ponašajo z veliko prirejo mleka. Poleg zdravega kozjega mleka in izdelkov Iz tega mleka se v zadnjem času vse pogosteje pojavlja na slo- venskem jedilniku tudi zdravo meso kozličev. Kozjereje! so se organizirali v ne- kaj društev, ta pa so ustanovila Zvezo kozjerejskih društev Slove- nije. Med uspešnimi društvi v Slo- veniji je tudi ptujsko, ki ima že ne- kaj uspešnih kozjerejcev, med 25 izdelovalci kozjega sira v Sloveniji paje tudi ptujska mlekarna. Konec tega tedna se bodo kozje- rejci Slovenije srečali na 3. državni razstavi koz in izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka. Razstava bo od 24. do 26. junija v Sevnici. Razstavl- jene živali in izdelke bodo tudi ocenjevali in najboljše živali bodo nagrajene z zlato, srebrno in bro- nasto medaljo. V posameznih pa- smah bodo razglasili prvake Slove- nije in prvake Sevnice. Med raz- stavljenimi kozami bodo razglasili rekorderko v mlečnosti. Ocenjeva- li bodo mlečne izdelke, in sicer po kriterijih, ki veljajo v mednarodni konkurenci. O morebitnih uspehih ptujskih kozjerejcev bomo poročali. __________............ Z lanskoletne razstave v Ptuju ČRNA KRONIKA MOPEDIST UMRL, SOPOTNIK RANJEN v soboto, 18. junija, ob 0.30 je po lokal- ni cesti od Bukovcev proti Strelcem vozil osebni avto Marjan Plošinjak iz Male vasi 38, KS Gorišnica. V Sobetincih pri stano- vanjski hiši št. 1 je zavil na levo na na- sprotni vozni pas in tam trčil v moped, s katerim sta se peljala po svoji desni 18- letni Janez Gotvajn iz Senešcev 4 pri Ve- liki Nedelji in sopotnik 1 8-letni Jože Dovečar iz Senika 29 pri Sv. Tomažu. Av- tomobllist je sicer zaviral, vendar je trčil v moped, oba potnika na mopedu sta pad- la in se hudo ranila. Prepeljali so ju v ptuj- sko bolnišnico, kjer je Janez Gotvajn za- radi hudih poškodb umrl. Avto je po trčenju z mopedom zaneslo na rob ces- te, kjer je trčil v tablo, ki označuje naselje, nato pa se je čez prednji del prevrnil na streho, vendar voznik ni bil huje poško- dovan. Z AVTOM NAZELEZNISKE TIRE Po lokalni cesti od Loč proti Poljčanam se je v četrtek, 16. junija, zvečer peljal z osebnim avtomobilom Boštjan Tomažin Iz Slovenskih Konjic. V Lušečki vasi je v ostrem levem ovinku v bližini prehoda čez železniško progo zapeljal s ceste na železniške tire in se zaletel v zaščitno ograjo. Pri tem se je hudo ranil, njegova sopotnica Valerija But pa je bila lažje ran- jena. MOPEDIST PRED AVTO Po cesti od Grajene proti Ptuju je v so- boto, 18. junija, dopoldne vozila osebni avto Terezija Košar iz Krčevine pri Vur- bergu. V naselju Štuki je s stranske ceste na kolesu z motorjem privozil Robert Ribič iz Krčevine pri Ptuju. Kosarjeva trčenja ni mogla preprečiti, zadela je v mopedista, ki gajevrglo vvetrobransko steklo, od koder je padel na cestišče. Pri tem se je hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. UMRL ZARADI STRELE Pred nevihto, ki je divjala v petek, 17. junija, popoldne nad Slovenskimi gori- cami, se je 53-letni Janez Klobasa iz Va- netine, KS Cerkvenjak, zatekel v gospo- darsko poslopje Vanetina št. 34. Usod- nemu naključju gre pripisati, da je prav tedaj v gospodarsko poslopje udarila strela. Pri tem je bil Janez Klobasa tako hudo poškodovan, daje obležal mrtev. NA PASI BIK UBIL GOSPODARICO Družino Fric v Tlakah (naselje ob cesti Stoperce - Rogatec) je minuli teden za- dela dvojna huda nesreča. V noči s 13. na 14. junij jim je do tal pogorela nad 100 let stara lesena stanovanjska hiša z vsem in- ventarjem. V hiši sta živela Vinko in nje- gova mati, ki sta si praktično rešila le golo življenje. V sredo, 15. junija, pa je 51 -let- na Jožefa Fric na travniku v bližini domačije pasla govedo. Zvečer je ni bilo domov, zato je sina zaskrbelo in jo je šel iskat. Našel jo je na pašniku hudo ranje- no. Takoj je poklical pomoč, vendar so bile poškodbe tako hude, da je umrla že med prevozom do zdravstvenega doma. Kraj nesreče so si ogledali preiskovalci in ugotovili, daje pokojnico napadel in ranil bik, ki ga je pasla skupaj z drugim gove- dom. Po pripovedovanju sosedov je bil bik do drugih ljudi napadalen, v njegovo bližino sta lahko prišla le gospodar Vinko in njegova mati pokojna Jožefa, kiju dot- lej tudi nikoli ni poskušal napasti. Toda usodnega popoldneva seje zgodilo... NAMESTO SRNJAKA-PRIJATEUA Lovska tovariša Ivan T. iz Lenarta in Ivan K. iz Svete Trojice sta se v sredo, 15. junija, okoli 20.30 med vožnjo z osebnim avtomobilom ustavila v Brengovi, ker je Ivan K. opazil srnjaka. Vzel je puško ter izza zadnje strani avtomobila nameril in ustrelil. Mirne roke prav gotovo ni imel, saj je s strelom zadel streho avtomobila, jo prestrelil in krogla je oplazila njegove- ga sopotnika Ivana T., ki je dobil poškod- be po glavi. Ivan K. je svojega prijatelja in soimenjaka takoj odpeljal v zdravstveni dom Lenart, kjer so ugotovili, da poškod- ba ni hujša, sam paje odšel na policijsko postajo in prijavil nesrečni primer. Čaka ga kazenska ovadba javnemu tožilstvu, marsikatero pikro pa bo najbrž slišal tudi od svojih kolegov v zeleni bratovščini. PO PREPIRU POTEGNIL REVOLVER V četrtek, 16. junija, proti večeru se je na dvorišču v Spodnjem Gruškovju, KS Leskovec, vnel prepir med 72-letnim Francem H. in 40 let mlajšim Darkom L Po prepiru je Franc H. odšel v hišo in se vrnil z revolverjem ter ustrelil v zrak. Prišli so policisti in zasegli orožje z nabnoji vred. Strelca, čeprav je streljal le v zrak, bodo ovadli javnemu tožilstvu. STRELA ZAŽGALA GOSPODARSKO POSLOPJE Med nevihto v četrtek, 16. jun\\a, zvečer je strela udarila v gospodarsko poslopje Marije K. v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici in zanestila požar. Zgo- relo je ostrešje in precej sena. Škodo so ocenili na 1,5 milijona tolarjev. Z VLOMOM DO JEDILNEGA PRIBORA Enkrat, verjetno v prvi polovici junija, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Jane- za L. v Lahoncih, KS Ivanjkovci. Z vlomil- cem je izginilo nekaj gospodinjskih in tehničnih predmetov, kuhinjske posode in precej jedilnega pribora. Po oceni je lastnik utrpe! škode za četrt milijona to- larjev. ŠEVEDNO PONAREJENE MARKE Prejšnji teden v torek so v Ormožu od- krili bankovec za 100 DEM, za katerega so ugotovili, da je ponarejen. Bankovec je neznanec vnovčič v menjalnici blagov- ne hišeKlas v Ormožu. Dva dni za tem so tudi v enoti KMB v Ptuju odkrili ponarejen bankovec za 100 DEM, ki ga je skušal vnovčiti hrvaški državljan. Policisti so z njim opravili te- meljit pogovor. Za neznancem, kije vnovčil ponaredek v Ormožu, pa še zbi- rajo obvestila. FF RODILE SO - ČESTITAMO: Ma,. jana Dovečar, Slovenski trg 2, Ptuj Klementino; Rosvita Pajfar, Tavčarja vaul. 4, Ptuj-Tadeja: BranislavaRo^j Mihalovci 8. Ivanjkovci - Katjo; Tatjjl na Hertiš, Lovrenc 122/b - Janjo; Boja. na Horvat, Formin 14/b, Gorii^nica. dečka; Lidija Veit. Destrnik 24/a - Jan, jo; Vesna Herga. Kicar .14, Ptuj dečka; Sabina Zavrnik. ."i. prekomor. ske 2, Ptuj - l.aro; Majda Špurej Gerečja vas 5. ttajdina - Andrejo; Su. zana Vaupotič, Trdinova 4, Ptuj. Žana; Terezija Topolovec. Cirdina l Stoperce - UroSa; Andreja Kokol' Novavas 1.1, Markovci-I amaro. POROKE - PTUJ: Alojz Brglez in Elizabeta Sužnik. Adelaide, Avstralj. ja; Martin Horvat. Rucmanci 10, in Majda Babic. Dornavska c. \5, Ptuj. Andrej Gai;parič, Kajuhova ul.Ki- dričevo, in Andrejka Vidovič, 1 lajdoše 5/a; Branko Vinkler. Majšperk .15, in Lidija Gerečnik, MajSperk .15; ['rane SelinSek, Potrčeva c. 12. Ptuj, in Olga Kiselak, Potrčeva c. 12, Ptuj; t-ranc Fi- derSek. Kukava 41, in Katarina Flos, Kukava 41; Bojan Erjavec, Gre- gorčičev drevored 5. Ptuj. in Stanka Cvetko.Ul. Anice Kaučevič 10, Ptuj. POROKE-ORMOŽ: 4. junija: Ivan Petek. Spodnji Ključarovci 15, Velika Nedelja, in Jožica Ganza, Hranjigovci 13, SvetiTomaž; 11. junija: Leon Kosi, Zagorje 12, Sveti Tomaž, in Marjana Nemec, Sterjanci 3, Podgorci; 18. juni. Ja: Miran Hržič in Alenka Bezjak, Mi- hovci pri Veliki Nedelji 16. UMRLI SO: Olga Hvaleč, SedlaSek 84,* 1959-t lO.junija 1994; Jakob Vi- dovič. MoSkanjci 15, * 1920 -111. ju- nija 1994; Anton Žirovnik, Podlehnik 94,* 1928 - t 14. junija 1994; Franc Potočnik. Sela 38, * 1908 -114. junija 1994; Neža LozinSek, rojena FRIDL, Lancovavas6, * 1909 - t 15. junija 1994; Katarina Fijan, rojena POTU- RA, * 1905 -116. junija 1994; Marija Fajfar, rojena JUHNAR, * 1925 -1 19. junija 1994.