PRIMORSKI DNEVNIK Postoma plačana v gotovini 'ja i< Abb. postale I gruppo • L6H8 4U llf Leto XXII. St. 129 (6416) TRST, četrtek, 2. junija 1966 OB DVAJSETI OBLETNICI PROGLASITVE REPUBLIKE Socialni in gospodarski napredek v ospredju poslanice predsednika republike Ponoven popravek zakona o amnestiji, tako da se bo senat v petek izredno sestal Ustanovitev inštituta med Italijo in državami Latinske Amerike - Možnost pogajanj v pokrajinskem okviru glede spora z zdravniki - Zaključena stavka PTT RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je naslovil ob 20-letnioi republike daljšo poslanico: »Italijanom, Italiji, ki dela, proizvaja in študira in ki proslavlja dvajseto obletnico ustanovitve demokratične republike, ki temelji na delu in ki je nastala po najstrašnejši narodni tragediji.« V poslanici predsednik repu- --------------- blike ugotavlja bistvene spre- membe, do katerih je prišlo v Italiji v dvajsetih letih, saj je b>la Italija prej na robu gospodarske civilizacije, sedaj pa je ha pragu velike moderne industrializirane družbe. Pričela so se reševati stoletja zapuščena vprašanja zaostalih področij. Industrijska proizvodnja se je po. četverila, proizvodnja jekla podeseterila. Treba pa je rešiti še nekatera Velika vprašanja: še vedno so neravnovesja med posameznimi deželami ter prehude razlike socialna značaja, še vedno je brezposelnost na nekaterih sektorjih, pomanjkljivost v šolstvu in zdravstvu Jh ni vedno dosežena potrebna kulturna družbena raven. V poslanici se izrecno poudarja važnost svobodnih institucij in nadaljevanje po poti zaščite svobode ter vseh pravic, ki jih zagotavlja ustava. Končno je tudi govora o človečanskem in miroljubnem odnosu do vseh narodov sveta. Ob dvajseti obletnici republike sta izdala skupen proglas tudi PSI m PSDI, ki ugotavlja veliko težo socialistične stranke za proglasitev republike in izdelavo ustave. V pro-glasu je govora, da ne bo v sedanjem razdobju nič manj pomembna združitev in ustvaritev nove ve-“ke socialistične stranke za polno spoštovanje in izvajanje ustave. V poslanski zbornici so danes razpravljali o besedilu amnestije, ga je včeraj sprejel senat, in n nekaterih bistvenih popravkih ter predvsem o popravku, s katerim se amnestija razširi tudi na Pripadnike gibanj, ki so nasprotovala odporu proti fašizmu in nacizmu. Komunistični predstavniki m se izrazili proti temu poprav-*U. socialist Ferri pa je dejal, da Načelno ni nasproten razširitvi amnestije, da se doseže čim večje pomnjenje, nikakor pa ne more spreleti formulacije besedila, ki grozi, da bodo pri izvajanju slabše ravnali s pripadniki odporniškega gibanja. Zato so za nekaj časa prekinili razpravo in so se sestali samo čla. m raznih skupin. Govorili so o možnosti, da poslanska zbornica ne ^Prejme novega popravka, temveč da bi samo izdala priporočilo pred-aedniku republike, kar pa so zaradi pravnih in drugih razlogov zavrnili in so se končno dogovorili za nov popravek glede drugega člena amnestije. Novo besedilo čl 2, ki ga je kasneje zbornica sprejela z večino glasov, se glasi: ((Predsednik repu-niike je pooblaščen, da podeli amnestijo za: 1. Zločine, ki so jih zagrešili od 25 julija 1943 do 2. ju-mja 1946 prioadniki odporniškega |!banja, ali kdor koli, ie z njim sodeloval, če so utemeljena s pomičnimi razlogi ali smotri v smislu določil čl. 45 št. 2 zakonika o bazenskem postopku. 2. Zločine, ki *?. jih od 25. julija 1943 do 2. junija 1946 zagrešili tudi drugi državljani, ki so se uprli osvobodilnemu gibanju, če so utemeljeni s Političnimi razlogi in smotri, ki so Povezani s temi zločini, v smislu ci. 45 št. 2 zakonika o kazenskem Postopku.« Poslanska zbornica Je sprejela *e nekaj drugih manj važnih popravkov in nato s tajnim glasovanjem s 317 glasovi proti 49 odobrila zakon v celoti. Sedaj bo mo-ral o njem razpravljati še senat, J1 se bo sestal na izrednem zasedanju v petek popoldne. Tako poganska zbornica, kot senat pa bo-5ta na počitnlcali med volilno kampanjo in se bosta sestala šele 14. junija. V Farnesini so danes svečano P°dpisali listino o ustanovitvi instituta med Italijo in državami katinske Amerike. Listino je podpisalo poleg italijanskega zunanjega ministra Fanfanija dvajset diplomatskih predstavnikov držav Latinske Amerike. Inštitut je urejen ?a osnovi načela popoldne pari-Jcte vseh sodelujočih držav, ki ;|najo ne glede na obseg ali Ste-mo prebivalstva po en glas. Zarasel se je porodila med obiski zunanjega ministra Fanfanija in kasneje predsednika republike Sara-gsta po državah Latinske Amerike. . Danes sta zaključili skupno zase-nanje komisiji za delo in za zdrav-?tyo poslanske zbornice. Po za-"ijučku razprave je minister za delo Bosco izjavil, da sta bile med razpravo izdelana dva predloga za rešitev spora z zdravniki: Prvi se nanaša na obnovitev pogajanj s ‘NOm, ki pa mora predhodno za-»ntovitl polna pooblastila vsem Predstavnikom, ki bodo pogajanja v°t“Ii, in ki se mora obvezati, da 5°do spoštovali sprejeti sporazum. r^Ug predlog pa se nanaša na mož-n°st pogajanj med INAM in po-!?ajinskimi zdravniškimi zbornica- Minister je dejal, da se še niso odločili za način pogajanj in j? se bo o tem posvetoval z ministrskim svetom. v. Predsednik komisije za zdravstvo ir® Maria je bil mnenja, da bi bilo v“Jje voditi pogajanja globalno, saj n°do drugače težavna in bo prišlo n° neravnovesij med posameznimi ®«ktorji in področji na škodo zastalih področij. Sindikalist Lama JJ^PI) pa Je mnenja, da so edino možna pogajanja v pokrajinskih Okvirih, ker se je že Izkazala ne-'.noč FNOM. Ta pogajanja pa ne mejo nasprotovati načelom programiranja in se Jih morajo udele- ke se bodo čutile še nekaj dni, saj je danes praznik in bo minulo nekaj časa, preden bodo odpravili vso zaostalo pošto. žiti sindikalne organizacije. Rimska federacija zdravniških zbornic, ki je bila med celotnim potekom spora najbolj borbena in ki je mnogokrat tudi odločilno vplivala, pa je sporočila, da se bodo v kratkem pričela pogajanja v pokrajinskem okviru. Predsednik pokrajinska zbornice je v tem smislu že poslal vabila zavarovalnim ustanovam, istočasno pa so pozvali na sodelovanje tudi sindikalne organizacije zdravnikov. V Aosti je novi predsednik deželne uprave prevzel svoj urad, v katerega je prispel nekaj čez 9. uro v spremstvu dveh policijskih funkcionarjev Predajo ni potekla povsem gladko, saj se dosedanji predsednik odv. Caveri ni hotel umakniti, tako da je prišlo med njim in novim predsednikom odv. Bionazom do živahne razprave. Novi predsednik odv. Bionaz je namreč včeraj pisal odv. Caveriju, da mu dovoljuje dan odloka, da bo lahko odnesel iz pisarne osebne dokumente. Caveri pa je odgovoril, da se ne namerava umakniti, ter da bo zapustil prostore, samo če bo fizično prisiljen. Istočasno je tudi naredil ---iiavo, češ da je bila izvolitev nezakonita. Končno je danes zapustil prostore in izjavil, da se bo vrnil po volitvah. Izvršni odbor PSI je danes razpravljal izključno o položaju v Aosti, čeprav je bilo prvotno določeno, da bo govora o sindikalnem položaju. Razpravo je zahteval predstavnik levice Balzamo, češ da je bilo sklenjeno, da pri deželnem odboru in njegovi podpori ne sme biti odločujoča prisotnost liberalcev. To pa se je zgodilo med glasovanjem o predsedniku deželnega odbora, kjer je bila prisotnost dveh liberalnih svetovalcev odločujoča za po- j trebno število prisotnih svetovalcev.1 Glede tega glasovanja niso nekaj izrecnega sklenili, potrdili pa so stališče, da mora imeti odbor levega centra v Aosti lastno večino in da ne smejo odločevati stališča PLI. Zaprli so štiri študente, ki so se včeraj udeležili fašistične demonstracije in poskusa zasedbe poslopja na rimski univerzi. Obdolžili so jih upora javnemu funkcionarju in jih prepeljali v zapor Regina Coeli. Dva od zaprtih študentov sta bila suspendirana z univerze, ker sta se udeležila znanih fašističnih demonstracij, ki so bile pred kratkim. Danes so se sestali sindikalni predstavniki železničarjev CGIL, CISL in UIL skupno s predstavniki vsedržavnih vodstev treh sindikalnih federacij. Sklenili so, da še ne bodo proglasili stavke železničarjev in bodo počakali zaključek razgovora, ki bo v petek 3. junija med predstavniki sindikatov z ministrom za reformo uprave ter finančnimi ministri. Prvotno se je govorilo, da bodo že danes proglasili stavko, o kateri se je čul datum 14. junij. Zvečer se Je zaključila stavka PTT, ki je trajala dva dni, ko je bil poštni promet povsem paraliziran in so bile otežkočene zlasti medkrajevne in mednarodne telefonske ter telegrafske zveze. Posledice stav- Podgorni o vzhodnih mejah MOSKVA, 1. — V govoru, ki ga je imel v Habarovsku na slovesnosti ob podelitvi Leninovega reda temu področju zaradi gospodarskih uspehov, je predsednik prezi-dija vrhovnega sovjeta Podgorni pozval na obrambo meja sovjetske, ga daljnega vzhoda. Mesto Haba-rovsk je približno 100 kilometrov od kitajske meje, medtem ko se vse področje razteza za približno 2500 km ob Tihem oceanu. • Čeprav vodimo zunanjo politiko miru, je izjavil Podgorni, ne zmanjšujemo naše budnosti in delamo vse mogoče, da okrepimo o-brambo naše dežele. Področje Ha-barovska je obmejno področje. Nje govi prebivalci morajo okrepiti svoje odnose z vojsko in z mornarico, da bodo lahko vztrajali in v primeru potrebe branili z junaštvom in spretnostjo naše vzhodne meje. Naše meje so vedno bile in vedno bodo nedotakljive.* Govoril je nato o mednarodnih dogodkih. V zvezi s Kubo je izjavil, da je stališče Sovjetske zveze do Kube, ki brani svoje ozemlje, dobro znano. Dejal je: «Mi smo v celoti ob njeni strani in smo ponovno izrekli našo odločno podporo njeni junaški borbi. Nedavna sovražna dejanja ZDA proti Kubi so nov sklep v zločinski verigi napadalne politike ameriških imperialistov.« Glede Vietnama je izjavil, da Sovjetska zveza še ved- no nadaljuje podporo Vietnamu, in je izrekel prepričanje, da bo pravična stvar Vietnama zmagala. Glede gospodarskih problemov sovjetskega vzhoda je izjavil, da v petletju 1966-1970 sodeluje približno 25Q tisoč mladih v glavnem prebivalcev tega področja pri velikih delih tako na vzhodu kakor v Sibiriji in na drugih področjih. BEOGRAD, 1. — V Beogradu so se začeli razgovori med pomočnikom poljskega zunanjega ministra Naskovskim, ki je prišel v ponedeljek v Jugoslavijo, in njegovim jugoslovanskim tovarišem Mišo, Paviče vicem. Zatrjuje se, da ima Na-skovski nalogo obrazložiti jugoslovanski vladi novi načrt o razorožitvi in evropski varnosti, ki bi nadomestil prejšnji načrt poljskega zunanjega ministra Rapackega. VLADA JE VČERAJ ODOBRILA Zakon o o javni varnosti reformi bolnišnic in o potnih listih Glede bolnišnic se je sprejelo načelo decentralizacije - lakon o javni varnosti usklajen z določbami ustave ■ Potni listi bodo veljali pet let SPORAZUM MED VOJAŠKO VLADO IN BUDISTI? Poskus kolektivnega samomora 20 budistov Demonstranti zažgali ameriški konzulat v Hue V vojaško vlado bo vključenih deset civilistov, poseben organizem pa bo nadzoroval dejavnost vlade - Tieu bo odstopil? - Atentat na budističnega voditelja - Močno bombardiranje Severnega Vietnama SAJGON, 1. — Predsednik sajgonske vojaške vlade general .danes atentat na voditelja budi-1 in o odnosih med obema državama. Ki je danes sporočil, da bo vojaška vlada, v kateri je sedaj dej, | stičnega mladinskega gibanja^ Min- pri razgovorih so bili navzoči tudi RIM, 1. — Danes je bila nova seja ministrskega sveta, na kateri so odobrili zakon o reformi bolnišnic, nov zakon o javni varnosti in nove določbe o izdajanju potnih listov, ki bodo od slej veljali pet let. Poročilo o zakonskem predlogu o reformi bolnišnic poudarja, da sedanja načela o dobrodelnem značaju bolnišnic niso v skladu z ustavnim načelom o pravici državljanov do zdravstvene zaščite v enakih oblikah za vse. Iz tega izhaja načelo o bolniški dejavnosti, s katero se lahko ukvarjajo samo v ta namen ustanovljene ustanove, ki imajo enako upravno strukturo, so podvržene enakim nadzorstvom in ki delujejo izključno v okviru zdravstvene u-prave, odnosno v okviru ustanavljajočih se dežel z navadnim statutom. Zakonski predlog upošteva obstoj raznih kategorij ustanov, ki se u-kvarjajo z bolnišnicami: onih, ki se ukvarjajo izključno z zdravstvom, in onih, ki so v okviru občin in pokrajin. Prve bolnišnice bodo spremenjene v samostojne ustanove, ki bodo lahko ohranile samostojno u-pravo in statute, bodo pa obvezane dajati zdravstveno pomoč vss(n brez izjeme. Njih upravni organi bodo morali biti demokratično ustanovljeni. Glede ustanov druge kategorije pa bodo od njih odvisne bolniš- set vojakov, razširjena, tako da bodo vanjo vključeni predstavniki množičnih organizacij, verskih skupin in političnih strank. S temi organizmi bodo začeli takojšnja posvetovanja. Pozneje so javili, da bodo s šestim junijem vključili v vojaško vlado deset civilnih osebnosti. Vključitev desetih civilnih pred-.------------ stavnikov v vojaško vlado je v skla-! izvolila državnega poglavarja. Iz te-du s kompromisom, ki ga je vlada f?a_ se lahko sklepa, da bo sedanji danes dosegla z budističnimi voditelji. Sporočilo o sporazumu, ki sta ga istočasno javila vladni radio in budistični predstavnik na budističnem zborovanju, je izzvalo ostre proteste med budističnimi verniki. Kakih dvajset redovnikov in redovnic je zagrozilo, da bodo napravili samomor z ognjem iz protesta proti pretiranemu popuščanju budistov, ki so se pogajali. Redovniki in redovnice so se začeli polivati z bencinom prav za tribuno govornikov,-Iz množice se je slišalo kričanje, da bi preprečili samomor. Skupine mladih budistov se je vrglo na skupino. Kakih dvajset minut je vladala nepopisna zmeda med velikim kričanjem, dokler niso odstranili boncev, ki so hoteli napraviti samomor, in zborovanje se je nadaljevalo. Sporazum določa tudi, da bodo do 19. junija ustanovili organizem, ki ga bodo sestavljali civilisti in vojaki, in bo imel nalogo nadzorovati dejavnost vlade. Zatrjuje se, da so se sporazumeli, da bo nova vlada državni predsednik republike general Tieu odstopil. Budistični voditelj Ho Gia, ki Je bil v delegaciji, ki se je pogajala z vlado, je na zborovanju v pagodi, katerega se je udeležilo sedem tisoč budistov, pozval budiste, naj «še nekaj dni potrpijo, da vidijo, ali bodo vlada in generali izpolnili obljubo.« ha. Ta velja za glavnega navdihu- | Vladimir Bakarič, Koča Popovič in valca protivladnih demonstracij in} jugoslovanski poslanik v Budim-je tesen sodelavec budističnega vo- i ditelja Tri Kuanga. Mlnh se je pe- p ' ljal z avtomobilom iz pagode na glavni sedež budističnega mladinskega gibanja, ko je neznanec vrgel proti avtomobilu bombo, ki je eksplodirala. Minh in šofer sta bila ranjena. Minha so takoj odpeljali v bolnišnico. Hudo je bil ranjen na trebuhu, na nogah in hrbtu. Nekaj ur po operaciji se ni še osvestil. Budistična enotna cerkev je objavila izjavo, ki pravi, da so za atentat odgovorni politični voditelji, na katere morajo pasti vse posledice. Izjava poudarja, da je ta atentat novo zločinsko dejanje proti vodi- V H«, ,e veliko J«,,.o.i **« ^“^.““nTSerlkk, nih študentov danes razdejalo in zažgalo ameriški konzulat in bližnje poslopje, ki je namenjeno ameriškemu civilnemu osebju. Budistični študentje so bili zagrozili, da bodo zažgali konzulat, če ne bodo Američani umaknili svoje podpore Kijevemu režimu. 48-urni ultimat je potekel včeraj opoldne. Kakor je znano, so ameriški funkcionarji v petek zapustili konzulat, ameriški civilisti pa so zapustili Hue. Kakor že javljeno, so študentje sinoči zapustili radijsko postajo v mestu in odstranili cestne bloke, toda zvečer so bloke znova postavili. V Sajgonu je neznanec izvršil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiinniiiiiiiiimiiil Zakon o pokojninah trgovcem mora dokončno odobriti še senat Nekaj podatkov o zakonu, ki ga je predvčerajšnjim odobrila poslanska zbornica Posredovanje za pomilostitev kongoških zarotnikov KINSASA, 1. — Danes so v kon-goški prestolnici javili, da bodo štirje zarotniki, ki so bili včeraj obsojeni na smrt, obešeni jutri zjutraj na glavnem trgu prestolnice, če jih ne bo general Mobutu pomilostil. Razna diplomatska pred ivai oc uof/aua no ojuv/ijohi . x---^ konzulat v Hue, poročajo, da se je stavništva ter verske osebnosti so skupina prve južnovietnamske di-! posredovali pri Mobutuju, naj bi RIM, 1. — Kakor smo poročali včeraj, v poslanski zbornici so soglasno odobrili zakon o pokojnini in zdravstveni oskrbi samostojnih trgovcev. Računajo, da se bo z novo zakonsko določbo lahko okoristilo približno 1,300.000 neodvisnih trgovcev in njihovih družinskih članov, katerim bo priznana mesečna pokojnina 12.000 lir od 65. leta dalje za moške in od 60. leta dalje za ženske. Zavarovanje bo obvezno za vse trgovce, njihove družinske člane in sodelavce, ki imajo pogoje za vpis v bolniško blagajno. Prispevek, ki ga bodo morali plačevati prizadeti trgovci, bo znašal 1.200 lir na mesec, medtem ko bo država s svoje strani prispevala v ta namen 20 milijard lir v razdobju pet let. Pravico do pokojnine bodo imeli moški s 65., - ženske pa 60. letom starosti. Zato pa bodo morali imeti najmanj 180 vplačanih mesečnih prispevkov, kar predpostavlja plačilno razdobje petnajst let. Vendar pa bodo pokojnino lahko takoj uživali tudi tisti, ki so že dosegli predvideno starostno dobo, če bodo plačali minimalno predvideno število prispevkov. Kakor Je izjavil predsednik zveze trgovcev Casaltoli, bodo trgovci, katerim je dozorela pravica do pokojnine, lahko začeli dobivati pokojnino v nekaj mesecih «začenši od 1. januarja 1966 po poprejšnjem plačilu prispevkov od 1. januarja lanskega leta«. Pripomnil je, da je odobreni zakon znatno izboljšan od prvotnega načrta zakona. ((Glavne spremembe, Je pripomnil Casaltoli, se tičejo področja izvajanja zakona in višine prispevkov. Mesečni prispevek je bil namreč znižan od prvotnih 1.420 lir na 1,200; delež, ki je določen za so- cialni sklad, pa se je od 85 odstotkov znižal na 75 odstotkov. Sprejela se je tudi določba, ki ščiti pravice samostojnih trgovcev in njihovih pomočnikov, ki so vpisani v sezname bolniških blagajn po-31. decembru 1963. Posebne važnosti Je tudi sprememba, ki se tiče bolniške pomoči upokojenim trgovcem, ki se poveri že obstoječim bolniškim blagajnam. Ta določba bo veljavna tudi glede upokojencev v prvem letu. Lahko se reče, da ne bo noben trgovec, tudi po prenehanju dejavnosti, ostal brez bolniške pomoči, ki je še posebno potrebna za starejše.« Najmanjša pokojnina bo znašala kakor rečeno 12.000 lir mesečno. Pokojnino bodo uživali vsi zavarovanci, ki bodo dosegli predvideno starost 65 odnosno 60 let, in ki bodo do dneva upokojitve redno plačevali mesečni prispevek. Ce so naši računi točni, to in če se bo končno zakonsko besedilo ujemalo s predloženim načrtom, bodo pokojnine trgovcev in njihovih družinskih sodelavcev v zvezi s plačanimi prispevki naslednje: doba zavarovanja pokojnina 12.000 12.507 13.267 15.548 19.350 23.152 26.954 30.756 39.558 predvi-bo pokojnina, o kateri je govora, lahko prištevala k morebitnim pokojninskim prejemkom, ki so jih ali ki jih bodo trgovci in njihovi družinski sodelavei pridobili bodisi z minimum 11 let 12 let 15 let 20 let 25 let 30 let 35 let 40 let Važna je določba, ki jo deva zakonski načrt, da se obveznimi ali s prostovoljnimi prispevki v okviru INPS. Za zakon so, kakor omenjeno, glasovali pripadniki vseh političnih strank, pred glasovanjem so posamezni predstavniki političnih grupacij pojasnili svoja gledišča do nove ureditve vprašanja. Socialistični predstavnik Armaroli je izrazil zadovoljstvo spričo pospešenega tempa, s katerim je bil zakon sprejet Za to so se namreč socialisti dlje časa zavzemali, hkrati pa zahtevali tudi boljše pokojninske pogoje za trgovce in njihove sodelavce. Teh boljših pogojev niso mogli doseči predvsem zaradi omejene razpoložljivosti denarja v državnih blagajnah. Zato o-stane vprašanje minimalne višine pokojninskih prejemkov za posamezne kategorije državljanov še odprto in v tej zvezi je Armaroli ponovno zahteval, naj vlada čim-prej skliče mešano komisijo o reformi pokojninskega ustroja v državi, ki jo sestavljajo poslanci in senatorji. Poleg tega je socialistični predstavnik zahteval čimprejšnjo razpravo in rešitev problema ureditve pokojnine za civilne in vojne invalide. K zakonu je bilo predlaganih 40 sprememb, ki pa jih je večina zavrnila. Komunisti so zahtevali med drugim, naj se starost za upokojitev zniža na 60 let za moške in 55 let za ženske, in naj od 1. januarja 1967 znaša minimalna pokojnina 14.000 lir mesečno, od 1. januarja 1969 pa 18.000 lir, vedno za 13 mesecev. Predstavniki PSI-UP pa so predlagali, naj znaša minimalna pokojnina 20.000 lir mesečno, prispevek države pa naj se zviša na 35 milijard. Toda vlada in večina nista sprejeli teh predlogov, vizije, ki je stražila ameriška poslopja, umaknila ko so študentje podrli žične ovire in se približali poslopju. Odsotna je bila tudi policija, gasilci pa so prišli tri četrt ure pozneje in so odšli, ne da bi sploh uporabili brizgalne. Opoldne se je več sto budistov zbralo pred sedežem mladinskega gibanja v Sajgonu. Nosili so table z napisi, ki obtožujejo vlado in ZDA krivde za atentat na budističnega voditelja Minha. Nocoj je v Sajgonu več tisoč budistov demonstriralo proti podpori, ki jo Američani dajejo vojaški vladi. Demonstranti so nosili Johnsonovo sliko, ki so jo nato javno zažgali. Popoldne so demonstranti zažgali tudi ameriški džip. Ameriška letala so včeraj izvedla izredno močan napad na en sam objekt v Severnem Vietnamu. Izvedla so 18 napadov na veliko skladišče 128 kilometrov severnozahod-no od Hanoja. Skupno so ameriška letala izvedla včeraj 38 bombnih napadov na Severni Vietnam. Letala ameriške mornarice pa so izvedla 42 bombnih napadov na železniške proge, vojaška skladišča in protiletalske baterije v Severnem Vietnamu. Agencija Nova Kitajska poroča, da so ameriška letala bombardirala v približno enem letu 135 šol in otroških vrtcev v Severnem Vietnamu ter ubila kakih sto učencev in učiteljev. Med včerajšnjim napadom je bilo sestreljenih sedem ameriških letal, od katerih so bila tri sestreljena blizu Hajfonga. Bivši angleški zunanji minister Eden, ki se sedaj imenuje lord Avon in ki se je leta 1954 udeležil pogajanj za ženevski sporazum, je v intervjuju ameriški televiziji predlagal ustanovitev pasu nevtralnih držav na indokitajskem polotoku. Izjavil Je, da bi ta pas moral spočetka zajeti Kambodžo in Laos, pozneje pa bi se lahko pridružila še Severni in Južni Vietnam. Po njegovem mnenju bi morali ameriški načrt za gospodarski razvoj področja ob ustju reke Mekong raztegniti na celotno tamkajšnje področje. Zatem je lord Avon izjavil, da hoče Kitajska predvsem, da ZDA zapustijo azijski kontinent. Izrekel je mnenje, da bi omenjena gospodarska rešitev pomenila eventualno privlačnost za Peking, ki bi morda privolil v kako koncesijo. Tito in Kadar nadaljujeta posvetovanja LJUBLJANA, 1. — Glavni tajnik ZKJ maršal Tito in prvi tajnik madžarske komunistične stranke Janoš Kadar sta danes nadaljevala na Bledu posvetovanja, ki sta jih bila začela v ponedeljek ob Kadarje-vem prihodu v Jugoslavijo. Govorila sta e mednarodnem položaju jih pomilostil. HELSINKI, 1. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je danes pogovarjal s finskim predsednikom Kekkonenom in z drugimi člani finske vlade. Finska vlada je nocoj prepovedala severnovietnamskemu poslaniku v Moskvi, da bi govoril na pritiameriškem zborovanju, ki je bilo nocoj v Helsinkih v zvezi z obiskom Deana Ruska. niče z dekreti predsednika republike spremenjene v avtonomne ustanove. Da se število bolnišnic ne bi preveč povečalo, bodo lahko v neki pokrajini ali deželi ustanovili samo eno ustanovo. Dežele bodo lahko tudi ukinile ali osredotočile bolnišnice na njenem področju na osnovi predvidevanj deželnega načrta. Nadzorstvo in skrb za bolnišnice pripada deželi, medtem ko nadzorstvo nad upravnimi organi načelno predsedniku republike. Lastnina bolnišnic ne velja več kot zasebna last, temveč na osnovi člena 42 ustave gre za javno lastnino. Zakonski predlog določa tudi novo razdelitev bolnišnic med splošne, specializirane, za kronične in rekovalescente, v zvezi z obsežnostjo pa na deželne, pokrajinske in na področne. Kvalifikacijo določa pokrajinski zdravnik in ima konkretne posledice pri sestavi u-pravnih svetov, tako da so v skladu s področjem, na katerem bolnišnica deluje. Istočasno pa je važna tudi za bolniško načrtovanje. Ministrstvo za zdravstvo bo na osnovi zakona izdelalo vsedržavni načrt bolnišnic, ki bo predvideval potrebo po številu bolniških postelj na celotnem področju države ter njih razdelitev v deželah kot tudi potrebna finančna sredstva. Načrt bo odobril medministrski odbor za programiranje. Poleg vsedržavnega načrta bodo izdelani tudi deželni načrti, ki bodo predvidevali graditev novih in preureditev obstoječih bolnišnic. Osnovo za financiranje bolnišnic bo predstavljal prispevek za vsakega bolnika. Ustanovljen pa bo tudi vsedržavni fond, s katerim bo država prispevala k okrepitvi naprav. Glede pravnega položaja osebja vsebuje zakonski predlog podrobnejša določila za vsako kategorijo bolnišnic posebej, s posebnimi normami pa bodo določili najemanje osebja ter odpuste kot tudi pravni status osebja. Vendar v tej zvezi pravi poročilo, da bo moralo veljati načelo svobodnega natečaja-, na osnovi vsedržavnega usposoblje-nostnega izpita. Pravni status bo določal točno najmanjše število delovnih ur tudi za primarije, pomočnike in asistente. Zdravniki bodo lahko v bolnišnicah svobodno o-pravljali svoj poklic, vendar v točno določenih okvirih. Prejemali bodo plače in prispevke za nadurno delo. , Načrt zakona o javni varnosti, ki so ga sprejeli na današnji seji ministrskega sveta, v celoti ukinja 21 členov prejšnjega zakona in i-ma 77 členov. Novi zakon se strogo drži načel, ki jih poudarjajo razne razsodbe ustavnega sodišča, zlasti kar se tiče zaščite pravic državljanov v odnosih z javno u-pravo. Zakon bo.je ureja izdajanje osebne izkaznice kot dokumenta, ki je veljaven za potovanje v tujino. Dalje podaljšuje od 10 na 30 dni rok za rekurz proti aktom oblasti javne varnosti. Uvaja se primernejši postopek za izdajanje policijskih dovoljenj. Postopek glede javnih zborovanj se reformira v smislu duha ustavnih določb in v smislu razsodb ustavnega sodišča s tem v zvezi. Kar se tiče javnih lokalov, se poenostavlja in pospeši upravni postopek, povečana je možnost dajanja licenc iz turističnih potreb. Ukinja se tudi o-mejitveni odnos med številom jav- iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiMttiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHimiimiiiiiiin V Dortmundu kongres nemških socialdemokratov Brandt predlaga ustanovitev «sveta» v zvezi s politiko nemške združitve nih lokalov m prebivalstvom. Poenostavlja se postopek za reg.str-ranje gostov v hotelih. Postopek o razobešanju plakatov in sporočil v javnosti se prilagodi ustavnim načelom. Točno so označene določbe za bivanje tujcev v onno-su s členom 10 ustave, kar se tiče zatočišča. Točno je določen postopek o ugotavljanju identitete oseb, prejšnje določbe, kar se tiče združevanja, se prilagodijo jasnim načelom svobode do združevanja v smislu ustave. Zakon določa tudi obširno decentralizacijo za izdajanje dovoljenj in licenc, s tem da se ta vprašanja prepuščajo pristoj. nim tehničnim organom. Določen je rok enega leta, v katerem mora vlada združiti v enoten tekst razne določbe, ki se tičejo zakona o javni varnosti. Zakonski odlok o potnih listih, ki so ga odobrili na današnji seji ministrskega sveta, določa med drugim: 1 načelo svobode potovanja v smislu člena 16. ustave. 2. Veljavnost potnega lista za vse države, ki jih je italijanska vlada priznala, z izjemo omejitev, ki jih določa ta zakon zaradi posebnih okoliščin. Praktično se ukinja poimensko naštevanje držav, za katere je potni list veljaven. 3. V nasprotju s pravico do prehoda meje, so določeni posebni pogoji, na podlagi katerih ima pristojna oblast pravico odreči potni list ob upoštevanju kazenskih, socialnih in vojaških razlogov. Med drugim se bo ukinil tudi pogoj, da se potni list poročenemu izda s privoljenjem zakonskega druga. Oblast, ki izda potni list. pa mora ugotoviti, da prosilec ni prekršil obveznosti za vzdrževanje v smislu člena 145, 147 in 148 civilnega zakonika. 4. Načelo, da se potni list dobi tudi pri periferičnih uradih s pospešitvijo izdajanja tega dokumenta z uvedbo krajših rokov. Hkrati Je v primeru odklonitve ali odtegnitve potnega lista mogoča pritožba na zunanje ministrstvo in nato na državni svet. 5. Nova enotna tarifa za potni list bo odslej tisoč lir tako za izdajanje, kakor za obnovitev potnega lista za vsako leto veljavnosti, dodatno k stroškom knjižice. Za mladoletne, ki so vpisani na potnih listih staršev ali drugih oseb, ki jih spremljajo, se ne plača nobena pristojbina. 6. Izdajanje posebnih potnih listov s posebnimi olajšavami za kolektivne potne liste, ki naj olajšajo mednarodni turizem in športne skupine. 7. Določene so kazni za primer protizako-nitega prestopa meje. 8. Navaden potni list je veljaven za pet let in se lahko obnovi za drugih pet let Toda veljavnost potnega lista za tiste, ki niso še izpolnili vojaške obveznosti, ne more preseči enega leta. BONN, 1. — V svojem govoru na kongresu zahodnonemške socialdemokratske stranke v Dortmundu je predsednik stranke Brandt obrazložil nove predloge za rešitev nemškega vprašanja. Predlagal je ustanovitev «sveta», ki bi ga sestavljali zvezni kancler, predsedniki parlamentarnih skupin strank, ki so zastopane v parlamentu, zunanji minister in minister za združitev ter predsednika zadevnih parlamentarnih komisij kakor tudi en delegat za Berlin. Ta organ bi moral pripraviti politiko združevanja, ki bi bila skupna vsem strankam. Pripraviti bi moral potrebne pobude za uresničenje in okrepitev vezi med obema Nemčijama. S tem v zvezi je Brandt ponovno zavrnil predlog o konfederaciji, ki ga je sporočil Ulbricht. Izključil je tudi, da bi bilo laže rešiti nemško vprašanje z obljubljanjem popravkov meje na O-drl in Nisi. Govornik je izjavil, da tri načela, katerih se je do sedaj držala bonska vlada s tem v zvez), ne predstavljajo prave politike. Brandt je dejal, da je treba sicer zahtevati odgovornost štirih velesil za rešitev nemškega vprašanja, toda ne sme se iz tega napraviti španska stena, za katero bi skrivali svojo nedejavnost. Kar se tiče stališča, da bonska vlada predstavlja vse nemško ljudstvo, je govornik izjavil, da ta politika obvezuje bonsko vlado, da govori v imenu vseh Nemcev, toda treba jo Je prilagoditi spremembam, ki so nastale v svetovni politiki. ((Jasno je, je dodal Brandt, da za Bonn pankovski režim ni demokra- tičen in zaradi tega ne more pričakovati priznanja, toda to ne bi smela postati vrv, s katero bi zvezali same sebe.« Komunistična stranka Vzhodne Nemčije je danes znova pozvala delegate na kongresu, naj se osvobodijo podrejenosti demokristjanski stranki. V članku, ki ga objavlja «Neues Deutschland«, se socialdemokratska stranka obtožuje, da še dalje trpi varuštvo demokristjan-ske stranke, zlasti kar se tiče nemškega vprašanja. Sporazum med Indonezijo in Malezijo BANGKOK, L — Malezija in Indonezija sta se danes obvezali obnoviti prijateljske odnose med seboj in ukiniti stanje nenapovedane vojne, ki je v veljavi že tri leta. To sta se danes obvezala zunanja ministra obeh držav na slovesni proslavi, ki je bila ob zaključku pogajanj med predstavniki obeh držav. Na slovesnosti sta si ministra izmenjava listini s predlogi za obnovitev normalnih odnosov med obema državama. Predlogi bodo predloženi v odobritev obeh vlad. Skupna izjava, ki jo je objavil tisk, pravi, da sta si ministra odkrito izmenjala misli v duhu ma-nilskega sporazuma (na podlagi katerega so se leta 1963 Malezija Indonezija in Filipini obvezali ustanoviti skupno državo z imenom Mafilindo). Predsednik republike Saragat je naslovil na državljane daljšo poslanico ob dvajseti obletnici ustanovitve italijanske republike, v ka-teri govori predvsem o bistvenih uspehih doseženih v tem razdobju, pa tudi o nekaterih pomanjkljivostih. Danes pa bo predsednik republike priredil na Kvirinalu slovesen sprejem. Zakon o amnestiji še vedno ni sprejet, ker je včeraj senat bistveno spremenil nekatere člene, danes pa je poslanska zbornica vnovič vnesla popravke. Senat se bo zato sestal na izredni seji v petek, ko bo dokončno sklepal. Sporni popravek se je nanašal predvsem na amnestijo tudi za pripadnike gibanj, ki so bile usmerjena proti odporništvu. Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila zakon o reformi bolniš-j nic, zakon o javni varnosti in določbe o potnih listih, ki bodo odslej veljali pet let. V Južnem Vietnamu je še vedno zelo napeto, čeprav so se včeraj predstavniki vojaške vlade in budistov sporazumeli o vključitvi deset civilistov v vlado. Na budističnem zborovanju v glavni pagodi so zborovalci izrazili nezadovoljstvo s kompromisom in očitali budističnim voditeljem popustljivost. V zadnjem trenutku so preprečili kolektiven samomor z ognjem dvajsetih budističnih redovnikov in redovnic. V mestu Hue pa so demonstranti opustošili in zažgali ameriški konzulat. Sporazum med budisti in Kijevo vlado določa tudi, da bodo imenovali poseben organ, ki bo nadzoroval dejavnost vlade, ter da bo nova vlada izvolila državnega poglavarja, iz česar se lahko sklepa, da bo sedanji predsednik general Tieu odstopil. Napetost se je zaostrila, ker je bil v Sajgonu izvršen atentat na budističnega mladinskega voditelja, ki je bil hudo ranjen. V Bangkoku sta se indonezijski in malezijski zunanji minister sporazumela, da preneha nenapovedano vojno stanje med obema državama in da bosta obe državi obnovili redne odnose. V Dortmundu se je včeraj začel kongres zahodnonemške socialistične stranke. Predsednik Brandt je predlagal ustanovitev »sveta«, ki naj bi pripravil politiko glede nemške združitve, ki bi bila skupna vsem strankam. Ta svet naj bi pripravil potrebne pobude za uresničenje in okrepitev vezi med obema Nemčijama. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Podgorni je včeraj govoril v Habarovsku in pozval prebivalstvo, naj bo budno in pripravljeno braniti sovjetsko vzhodno ozemlje. Mesto Habarovsk je približno 100 kilometrov od kitajske meje, celotno področje pa se razteza približno 2.500 kilometrov ob Tihem oceanu. 2. junija 1968 Ali v jugovzhodni Aziji Britanci še kaj pomenijo Morje je pljuskalo ob kamuili | drugi svetovni vojni pogosto uba- zid, ki podpira nabrežje, spremenjeno v najlepše singapursko sprehajali če. Zunaj, v zalivu, so utripale luči na mnogih velikih ladjah. Na desni je pramen s svetilnika v prekinjenih krogih rezal temo in kdaj pa kdaj oplazil črne ladijske trupe. Na levi, proti jugovzhodu, so se skoraj sleherno minuto spuščala ali dvigala letala. Njihove rdeče in zelene krilne svetilke so skušale tekmovati z zvezdami. Letala so nosila nekatere od tistih 1625 potnikov, kolikor jih vsak dan varno zdrsne po pri-stajanih stezah singapurskega letališča. Prijatelj se Je nasmehnil. «Kaj m čudno, kako drugače je vse to? Zmerom, kadar sem pred leti bral o Singapuru, trdnjavi britanskega imperializma, sem si predstavljal trdnjavo — tako z visokimi zidpvi debelimi stolpi in nazobčanimi kronami. A tole? Je to trdnjava?« Tisto opoldne me je funkcionar singapurske vlade, po narodnosti Indijec, povabil naj greva skupaj kosit. Sedla sva pod streho, a sicer na odprto. Na levi se je razprostiralo zeleno igrišče za golf, na desni štiri travnata ikrišča za tenis. «Tale Golf Club je za vas najbrž kaj pripraven,« sem orne-ml. «Samo čez cesto morate, pa ste že tu.» «Da,» je rekel. «Tole je angleški klub. Do triinšestdesetega, ko smo v okviru Malezije postali formalno neodvisni, so smeli v klub samo Britanci. Zdaj je malo drugače.« Ob tem sem se spomnil kako sva se štiri mesece prej v informacijskem uradu pakistanske vlade v Ravalpindiju seznanila z Angležem, ki je bil tiskovni predstavnik srednjevzhodnega pakta CENTO — in kako je vodja urada v nekaj minutah najbrž popolnoma nevede zdrsnil iz značilno pojoče podkontinentalne angleščine v neposnemljivi stiff-upper-lip-accent, naglas «s togo zgornjo ustnico«, tako značilen za rojene Otočane iz zgornjega razreda, a se z njim ponašajo tudi vsi tuji diplomanti elitnih angleških univerz. Skoraj hkrati sem se spomnil trenutka v precej lenobnem in sproščenem pogovoru z nekaj indijskimi znanci v zasebni hiši v Delhiju. Gostitelj, arhitekt, je pravil o zadnjih Gandhijevih kampanjah, nakar sem ga vpra al, kar je ob takih osebnih pomenkih (sam je bil znan delavec V odporu) skoraj neogibno: «Povejte mi, kako je pravzaprav bilo pod Angleži? To se pravi — kakšni resnični, intimni občutki so vas navdajali?« Dolgo je molčal. Potem je v enem tistih nenadnih vzgibov, ki včasih v hipu razkrijejo cele prepade na pol zastrtega in že skoraj pozabljenega čustvovanja, tiho dejal: «Moj bog, kako smo jih sovražili...« Prve dni maja sem se neko jutro peljal s ferryjem s polotoka Kowloon čez ozki preliv pristanišča Victoria na otok Hongkong. Ob tem monsunskem času je bilo jutro začuda sončno. Na malce vzvalovanem morju sta kakih pet-peset metrov od naše ladjice ležali dve sivi gromadi: s križnim vezom speta minolovca Royal Na-vy, Kraljične mornarice. Zadaj, c. j bf* inskem pomolu, je bila priklenjena srednje velika, a še vedno ogromna letalonosilka, polna l »vcev z zloženimi krili. P krme ji je počasi plapolala avstralska zastrva z rdečim dvojnim križem Union Jacka v zgornjem kotu ob drogu. Te bežne slike in še mnogo drugih podobnih, se mi še zdaj kot bliskovit in bežen film povezujejo v podtekst pojma »vzhodno od Sueza«. Ta pojem v britanskem izrazoslovju ne pomeni le neko preteklost, ki se je razpre-zala čez ves globus, a je zdaj nepreklicno ni več; ne le otožne spomine upokojenega polkovnika, ki v kakem londonskem klubu po dveh kozarcih portovca neizbežno zabrede v Indijo svoje mladosti ; ne le sovraštvo, odpor ali pp privzemljivost pri nekdanjih imperialnih podložnikih. Ta pojem vsebuje celoten zgodovinski ah če hočete življenjski kompleks tiste Britanije, ki jo je še čutiti v teh delih sveta, a tudi neizbrisne sledi tega kompleksa v ljudeh one Azije, ki je bila nekdaj podložna pravilu «Rule, Britannia!« — vladaj, Britanija Tega ni več. Družba Jardine et Matheson na primer v Hongkongu še dandanašnji obvladuje enega najpomembnejših kapitelov v trgovini Daljnega vzhoda. Toda zdaj nikomur, še najmanj pa njenim lastnikom. ne hodi več na misel, da bi sanjarili o tradiciji izza časov opijske vojne, ko je Mr. Jardine v »Clitna Reposltory» pisal: «Zares ni mogoče razumeti, da so naša trgovina in dohodki odvisni od muhastih naključij, ko pa bi nekaj vojnih ladij, zasidranih na morju pred mestom, in nekaj topovskih salv v hipu uredilo zadevo... O izidu vojne s Kitajsko sploh ni mogoče dvomiti.« Nikomur ne hodi na misel niti to, da bi si upal glasno ponoviti besede slovitega angleškega vojskovodje v Indiji lorda Kitchener-ja: »Prav zavest o prirojeni superiornosti nam je omogočila osvojiti Indijo. Mislim, da se domačin, pa naj bo še tako izobražen, inteligenten in hraber m naj mu damo Se tako pomemben položaj, ne more kosati z britanskim oficirjem.« Britansko, med azijskimi pa zla da z vprašanjem, kako to, da je propadel Imperij, ki je slonel predvsem na moči mornarice. Dostikrat išče odgovor v ugotovitvi, da je pomorskim imperialnim sistemom odklenkalo z letalonosilkami in potem z raketami. Malce popolnejši in globlji odgovor tiči nemara v tezi, po kateri je Zahod in z njim Britanija osvojila Azijo predvsem zaradi prednosti, ki jih je v spopadu z naturalno kmečko ekonomijo in z ustrezajočim azijskim fevdalizmom izrabljalo krepkejše blagovno-denarno gospodarstvo Zahoda, katerega nosilec je bil zlasti britanski kapitalizem. Tako neuravnovešenega razmerja še danes ni konec. Le da v njem ne nastopa več v glavni vlogi Britanija. Kaže se to razmerje v celem kompleksu odnosov med razvitimi in nerazvitimi, predvsem v stikih med vsem južnim in jugovzhodnim delom Azije ter Združenimi državami. Po svoje, v dokaj drugačnih pojavnih oblikah, odseva tudi v nelagodnih odnosih med bolj razvito ZSSR in manj razvito Kitajsko. Naposled se kaže tudi v siloviti konkurenci med Kitajsko in ZDA, ki danes tvori os, poglavitno žarišče svetovne napetosti. Kje je v teh dimenzijah prostor za Britanijo? Britanski odgovor je vklenjen v nepreklicno in na Otoku že sprejeto gospodarsko nujo, po kateri je treba bistveno skresati obrambne izdatke. Glasi pa se v zelo poenostavljeni obliki približno takole: likvidirati vsa draga oporišča razen tistih, kjer sedanja in bodoča korist še odtehtata izdatke. Azijski odgovor? Enotnega azijskega odgovora ni. Pred leti, ko Vietnam še ni zaostril razmerja med ZDA in Kitajsko do tolikšne mere kakor zdaj, je enega od mno- razloga. Prvega tvori zavest, da tako izpostavljene točke v konfrontacijo zapletene velesile kratko in malo je morejo pustiti prazne. To velja zlasti za Združene države; Vietnam je vse preblizu. In mimogrede: kar zadeva Vietnam, mi je vsaj pet ameriških dopisnikov, diplomatov in univerzitetnih specialistov za Azijo zagotovilo, kako natanko se zavedajo, da ZDA tudi v primeru, če tam vojaško »zmagajo« ne morejo ven. «Možnosti za resnični dezangažma so skoraj že povsem ugasnile,« je resno dejal neki univerzitetni profesor, strokovnjak za politično znanost. Ko pa sem enega singapurskih politikov vprašal, kako se po njegovem ujemata neodvisnost in britansko oporišče, je dejal, da nimajo nič proti oporišču, dokler ga država, ki ga drži, ne uporablja kot izhodišče za akcije, ki bi docela nasprotovale singapurskim težnjam. Tiste dni — bilo je tik preden je premier Lee Kuan Yew obiskal London — je v zraku viselo nič koliko govoric o tem, da utegne biti britansko oporišče že čez nekaj let likvidirano in da ga utegnejo tako ali drugače prevzeti ZDA. Kako gleda Singapur na to? Po tem ni bilo treba niti spraševati, zakaj bolj kot jasno je bilo, da Singapur laže uveljavlja svojo voljo v odnosih z Britanijo, kakor pa v odnosih z ZDA. Lee Kuan Yew je potem v Londonu s spretnostjo, ki bolj kot vsakršno opisovanje ilustrira svojevrstno operacijsko kvaliteto singapurske zunanje politike, izjavil, da u-kinitev oporišča v Singapuru pravzaprav ne bi imela nobenega smisla. »če boste vi odšli, bodo prišli Američani, ki bodo opravljali isto reč s trikrat tolikšnimi stroški in desetkrat tolikšnim hrupom.« Lon-i don pa je tokrat, vsaj kot so pri- MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO V VIDMU G. 8. Brus/n, A/l. Bassldelld in N. Risi so prvi prejeii nagrade «Zlati Moretti» Na slovesnosti v videmskem gradu so spregovorili župan La-detto, deželni odbornik za kulturo in prosveto Giust, ustanovitelj nagrade Menazzi Moretti in Diego \aleri rrejšnji teden so pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani podelili letošnje Levstikove nagrade. Nagrade so prejeli, kot smo že poročali: Leopold Suhodolčan (levo zgoraj) za izvirno leposlovno delo, Melita Vovk-Stih (desno zgoraj) za izvirne ilustracije, Jože Ciuha (levo spodaj) za izvirne ilustracije in Jožko Batestin za izvirno poljudnoznanstveno delo Bilo je prijetno vzdušje, ko so se včeraj dopoldne pred videmskim gradom zbirali povabljeni gostje, ki naj bi prisostvovali razglasitvi in podelitvi prvih nagrad «Zlati Moretti». Gostje so zasedli mesta v krasni dvorani. Za predsedniško mizo so poleg ustanovitelja in predsednika nagradne ustanove comm. Menazzi Morettija sedeli videmski župan in deželni odbornik za kulturo in prosveto Giust ter člani vseh žirij. Tajnik ustanove Arturo Manzano je najprej prebral pisma in brzojavke številnih oseb, ki se niso mogle slovesnosti udeležiti. (Zaradi današnjega praznika so mnogi odpotovali v Rim ali so bili drugače zadržani.) Tako je svojo odsotnost opravičil predsednik deželne vlade dr. Berzanti, predsednik deželnega sveta Rinaldini in drugi. Videmski župan prof. Cadetto je v svojem govoru med drugim pohvalil pobudo Morettija ter izrazil svoje zadovoljstvo ob ustanovitvi nagrade. Spregovoril je tudi deželni odbornik Giust, ki je nadomeščal dr. Berzantija. Končno je imel govor sam ustanovitelj Menazzi Moretti, ki je iz- spehom nagradne ustanove za kulturo. Zahvalil se je vsem za sodelovanje, tako oblastem kakor žirijam ter obenem izrazil željo, naj bi še kje nastalo kaj podobnega. Za žirijo za esejistiko je prebral zapisnik Fabio Todeschini. Žirija se je soglasno odločila, naj prejme nagrado za esejistiko Gio-vanni Battista Brusin, ki je vse svoje življenje posvetil arheološkemu področju Ogleja. Potem ko je iz rok Menazzi Morettija prejel nagrado in od župana spominsko darilo, je imel Brusin zahvalni nagovor, ki je bil nekak panegirik Ogleju. Imenoval se je sina Ogleja, pozneje pa je Diego Valeri v svojem govoru dejal, da je Brusin oče Ogleja, ker mu je šele on dal sedanjo podobo. Umbro Apollonio je prebral zapisnik razsodišča za likovno u-metnost. Razsodišče je za nagrado izbralo Mirka Basaldello, hoteč tako dati priznanje njegovemu delu doma in v inozemstvu. Končno je Eugenio Montale prebral še zapisnik razsodišča za literaturo. Medtem ko sta bili prvi dve nagradi vezani na esejista ali umetnika iz Furlanije-Julijske razil svoje zadovoljstvo nad m- ..im,ion, ilbiralTmeT knji- PRESENETLJIV SKLEP NA DUNAJU iiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiuiiimiiiiiuiiiiiiiii gih azijskih odgovorov vsebovala i povedovali in poročali v jugovzhod-načelna in nedvoumna zahteva po | ni Aziji, odgovorili na to dvorje-odpravi vseh tujih oporišč in med nje kaj odkrito. temi v prvi vrsti britanskih. Indonezijska konfrontacija pod geslom »zdrobiti Malezijo« je bila, na primer zasnovana predvsem na tem načelu, povezanem z obrambo lastnih interesov. Dandanes kaže, da je položaj za spoznanje drugačen. Dobesedno vse azijske države (in ne samo te) so vsaka po svoje potegnjene v osrednjo konfrontacijo med Kitajsko in ZDA. Konice odpora proti tujim vplivom in strah pred njim se ne usmerjajo več toliko zoper Britanijo, ki jo je njen lastni veleposlanik v Džakarti ob neki bolj sproščeni priložnosti imenoval «senior NEKOLIM« (najstarejši predstavnik neokolonializma, kolonializma in imperializma), pač pa vse bolj drugam. Ta strah je zdaj predvsem strah pred ZDA in Kitajsko, ki sta zelo neposredno zapleteni v spopad. Britaniji se je s tem odprlo nekaj več možnosti. Le te tvorijo sicer kiselkasto, a še vedno sprejemljivo nadomestilo za vplivna območja, ki jih je svoje dni varovala njena lastna moč. Morda je te možnosti najbolj jasno opredelil singapurski min'ster Lim Klm San s svojim grobo odkritim stavkom: «Britanci so hudič, ki ga poznamo...« «Nikoli ne podcenjujte Britancev. Azijo poznajo kot nihče z Zahoda. Izkušnje imajo, vsaj tristo let trdno sede na teh zemljepisnih dolžinah, hkrati pa pri njih velja samo korist in nič drugega. Njihova politika je neverjetna; hladni so kot ribe. v nemirih, kjer se vsi drugi vdajajo čustvenm napetostim, so neverjetno mirni, vse možnosti pa preračunavajo vsaj za petdeset let naprej. Bodite prepričani, da imajo ob vsakem trenutku vsaj devet želez v ognju « Te opredelitve, v kateri se mešata odpor in občudovanje, nisem slišal od nikogar posebej; a če bi združil mnogo mnenj, ki so jih o tem izražali v Džakarti, Singapuru, Bangkoku, Honkongu, pa tudi prej, na indijsko-pakistanskem podkontlnentu, bi jih morali najbrž združiti v tako podobo. Se posebej je to mnenje utrjeno v Singapuru, ki ga najbolj neposredno prizadevajo razprave o prihodnji britanski prisotnosti vzhodno od Sueza. Vodilni singapurski politiki prav nič ne skrivajo, da imajo na svojih tleh od tujcev najraje Britance. Za tem tičita vsaj dva važna Navzlic takim namenom obstaja nič koliko znamenj, ki dajejo slutiti, da bo Britanija v taki ,ali drugačni obliki še ostala »prisotna« v Singapuru. «Devet želez v ognju,« mi je razlagal, morda malce enostransko, indijski dopisnik, ki že pet let dela v Singapuru. «Kar poglejte, če odpadejo vse druge vloge, ostane še zmerom ena: pomorski prehod k Kitajski. Ali menite, da je Britanija zaman že leta 1950 priznala Peking? Verjemite mi, da bo poglavitno osišče za britansko politiko vzhodno od Sueza v prihodnjih letih tvorila trgovina s Kitajsko. Wilson se je z vietnamsko podporo Američanom morda preveč zaletel; toda kdo ve, kaj ima za bregom in kaj vse ga pravzaprav sili k temu. Pet let jih že opazujem tukaj, v Singapuru. Primerjajte jih z Američani, z Rusi, s Kitajci — pa boste videli, da so za vse po vrsti profesorji. Le da to skrivajo; za šibkejšega ni pametno, če nastopa kot profesor.« Najbrž je malce pretiraval. V sami Britaniji najdeš dokaj drugačna mnenja. New Statesman je na primer konec februarja, ko so v- Londonu izdali belo knjigo o obrambi, ob politiki vzhodno od Sueza pisal: »Ko bi Rudyard Kip-ling in Beatrice Webb združila sile in potem opravila še tečaj pri Robertu McNamari, bi vsi trije skupaj lahko napisali prav tak dokument, kakršen je bela knjiga... Vlado nese narazen, v razTčne smeri. Nekateri člani, zlasti gospod Callaghan, se sploh ne zmenijo za to, kako bomo uporabljali denar, dokler vsota ne preseže dveh milijard funtov. Ključ do bodoče prisotnosti vzhodno od Sueza še daleč ne more biti samo ta trgovina. «Devet želez v ognju« — v jugovzhodni Aziji sem srečal nič koliko ljudi, ki so se po poklicni dolžnosti in hkrati z ljubiteljsko zagnanostjo ukvarjali z razčlenjevanjem britanske politike. Analizirali so jo podrobno, z lečo in skalpelom v rokah, a so skoraj vsi po vrsti priznavali, da Je to ena najbolj presnetih nalog, kar so jih kdaj srečali. O tem so govorili malce z odporom, malce pa s spoštovanjem Vlada OeVP v Avstriji je dovolila Otonu Habsburškemu vrnitev v državo Dokler so bili v vladi socialistisin zadnjega avstrijskega cesarja ni dobil takega dovoljenja niTNAJ 1 — Notranje ministr- prej otroke, potem ženo, nakar bo ... . 0„ctr:;cVo tiskovne I še sam napravil kako potovanje v stvo je prek avstrijske tiskovne) y AystrljJ b0 nada. atvu j c piuv --— , .. __ ,. ;sfPe„5«*»“*“»r— dalo dr. Otonu Habsburško-Loren-škemu avstrijski potni list, ki je veljaven za vse države sveta brez omejitev in za dobo petih let. Potni list so izročili Otonovemu legalnemu predstavniku odv. Drax-lerju, bivšemu finančnemu ministru. Dr. Draxler je izjavil, da za sedaj Oton Habsburški nima namena uporabiti potni list za povratek v Avstrijo. Najprej se bo ustavil na dolgih poletnih počitnicah z družino v Španiji, kjer ima manjšo posest. Potem pa je za nekaj časa povabljen na Japonsko. »Seveda. je dostavil dr. Draxler, bo dr. Oton Habsburški obdržal svoje stalno bivališče v Poeckingu ob Starnberškem jezeru na Bavarskem. Oton Habsburški se je rodil na Dunaju 1912 kot prvi sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, ta je umrl 1922 (v izgnanstvu) in bivše cesarice Zite Burbonske. Avstrijski ustavni zakon iz leta 1919 prepoveduje članom habsburške družine bivanje v Avstriji razen tistim, ki predložijo izjavo lojalnosti do republike in se s tem odpovedo privilegijem in pravicam rodu. Oton Habsburški je predložil tako izjavo junija 1961, vendar pa ministrski svet ni bil soglasen, ko bi jo moral sprejeti, ker so bili socialistični ministri mnenja, da ni iskrena. Zadevo je odv. Draxler predložil v pretres ustavnemu sodišču, ki pa je izjavilo, da ni pristojno o tem odločati. Draxler se je potem obrnil na upravni dvor, ki se je izrekel za veljavnost izjave o lojalnosti. to se pravi ugodno za povratek Otona Habsburškega v Avstrijo. Sedaj je novi notranji minister v vladi, ki jo sestavljajo samo krščanski demokrati, na podlagi odločitve upravnega dvora sklenil izdati Otonu Habsburškemu avstrtj- lec in komentator mednarodnih političnih dogodkov. Mnogo bolj zapleteno pa je vprašanje premoženja: odločiti je nam-1 reč treba, katera posestva naj veljajo za privatne nepremičnine (in bi jih bilo torej treba vrniti Otonu Habsburškemu) in katere nepremičnine so državne (in jih torej ni.treba vrniti). tovanja tujih turistov, zlasti zahodnih, ki prebivajo v Jugoslaviji, v Albanijo. Nadalje gre za dovoljenje, da tl turisti potujejo iz Jugoslavije čez Albanijo v Grčijo in naprej. V prvi fazi izvajanja sporazumov, so tujim turistom, ki so na počitnicah v Jugoslaviji, dovoljeni skupni izleti s kolektivnim potnim listom, ki ga izdajo na meji, do Skadra in Skadarskega jezera. Pozneje bodo smeli turisti potovati do Tirane in Drača. Tudi včeraj se ni posrečila izstrelitev «Gemini» CAPE KENNEDY, 1. — Izstrelitev «Gevnini 9» 5 e spet preložena za 48 ur. Točno tri minute pred izstrelitvijo so ugotovili, da nekje nekaj ne deluje. Kot so nato sporočili, je bila neka težava v sistemu vodenja. uuivui, uioilc jo o ----- ... in komaj prikrito profesionalno i ski potni list «brez omejitev«, zavistjo. «Ti prekleti Britlšerji,« je Habsburški bo polagoma izkoriščal rentačil eden ameriških analitikov možnosti, ki mu jih daje potni ust, v Bangkoku. «Z njimi nikoli ne da ne bi izzval reakcije. Po počit-veš. pri čem sl...« I nicah bo poslal v Avstrijo naj- Dve tretjini Francozov je nezadovoljnih s svojimi rednimi mesečnimi dohodki Štiriinšestdeset Fran-1 industrijski delavci večji zaslužek, h sto Je mnenja, da I je lahko razložiti: življenjske m PARIZ, 1 cozov na vsakih je dohodek ki jim je na razpolago, nezadosten; 32 odst. je zadovoljnih, 2 odst. se pa nista izrazila. Takšen je rezultat sondiranja javnega mnenja po državnem inštitutu za demografske študije tri leta po prvi taki anketi, ki je imela skoraj enak rezultat, ker je tudi tedaj bilo nezadovoljnih približno dve tretjini. Oseb, ki so nezadovoljne s svojim standardom, je dovolj v večini poklicev in zaposlitev; toda v nekaterih pokUcih je nezadovoljnih več kot tri četrtine. Tako je 74 odst. nezadovoljnih, med kmeti, ka terih srednji dohodek znaša 636 frankov (105.000 lir) na mesec. Odstotek se dvigne na 77 med kmetijskimi delavci, ki imajo mesečni dohodek 624 frankov (80.000 lir), in prekorači celo 80 odst. med industrijskimi delavci, ki zaslužijo povprečno 855 frankov (120.000 lir) na mesec. Navidezno protislovje, ki izhaja iz dejstva, da je odstotek nezadovoljnih industrijskih delavcev večji kot odstotek kmetov in ati indijsko zgodovinopisje se po i kmetijskih delavcev, čeprav imajo delovne razmere v mestu zahtevajo za hrano, za prevažanje in za stanovanje večje izdatke kot na podeželju. V Makedoniji sta dva pastirja zmrznila BEOGRAD, 1. — Mrzli val, ki je prinesel s seboj obilne padavine, tudi sneg, še traja nad osrednjimi in Južnimi predeli države, zlasti nad južnozahodno Srbijo, Makedonijo, Kosmetom in Cmo goro. Na neki makedonski planini sta dva pastirja, stara 20 in 35 let, skušala rešiti iz snežnega meteža svojo tisočglavo čredo ovac, pri tem pa sta tako ozebla, da sta oba zmrznila. Njuni trupli so našli dvanajst ur pozneje, ko sta njuna psa reševalce dovedla na mesto, kjer sta gospodarja ležala mrtva pod snegom Snega je ponekod v Črni gori do 70 cm in pol metra v Srbiji. Sredi morja so bolnika prenesli na transatlantik «Michelangelo» GENOVA, 1. — Funkcionarji plovne družbe »Italia« so sporočili, da je na turbinski ladji »Michelangelo«, ki pluje v New York, kamor bo prispela danes, neki grški bolan mornar, ki so ga na velik transatlantik prenesli z grške trgovske ladje »North Viscountess«. Grška ladja je plula iz Paname v Lexoies. Mornarja Mihaela Paloti-sa so najprej zdravili po zdravniških nasvetih, ki so jih po radiu prenašali z ladje «Cristoforo Co-lombo«. Stanje mornarja pa se je slabšalo in tako so sklenili, da ga preselijo v opremljeno bolnišnico na italijanskem transatlantiku. Ladji sta se približali druga drugi in z motornim čolnom so kljub nemir-, nemu morju prepeljali Palotisa na »Michelangelo«. Zaradi tega postanka bo »Michelangelo« prišel v New York z eno uro zamude. Med SFRJ in Albanijo turističen snorazum i BEOGRAD, 1. — Nov prehod čez mejo med Jugoslavijo in Albanijo bo v kratkem odprt v Sukovinu, majhnem kraju kakih 40 km od Ulcinja, Jugoslovanskega kopališkega mesta na obali Črne gore Do tega sklepa 'je prišlo med pogajanji v Beogradu med predstavniki jugoslovanskih in albanskih turističnih ustanov. Sedanji sklep je bil sprejet v okviru nekih sporazumov o razvoju turističnega gibanja, ki se že izvajajo. V teh sporazumih, ki so bili podpisani pred nekaj tedni, gre za kolektivna po- Trgovska mornarica SFRJ osemnajsta na svetu BEOGRAD, 1. — Naša trgovska mornarica se je zares uveljavila, saj smo glede ladjevja prehiteli marsikatero drugo pomorsko državo. Po Lloydovih podatkih, ki upoštevajo samo ladje nad 300 ton nosilnosti, smo se uvrstili na 18. mesto. Jugoslovanska trgovska mornarica ima tako 243 ladij v skupni tonaži 1.085.000 BRT. Na prvem mestu je Velika Britanija s skoraj 20.000.000 BRT, za njo je Liberija, nato sledijo ZDA Norveška, Japonska, SZ, Grčija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Ni zozemska, Panama itd. Jugoslavija je prehitela Argentino za 38.000 BRT, sledijo še Finska, Hong Kong, Poljska, Belgija, Avstralija, itd. SINGAPUR, 1. — Sest zabojev zlatih paličic v vrednosti čez 40 milijonov lir, je izginilo z nekega letala holandske letalske družbe «KLM», ki je priletelo iz Amsterdama. Zlato je bilo namenjeno nekemu inštitutu v Singapuru. Policija je takoj pričela preiskavo, ki pa bo zelo težka, kajti letalo je imelo postanke v Frankfurtu, Rimu, Bei-rutu, Caraciju in Bangkoku. ževniki po vsej Italiji. Čeprav se je razsodišče ustavilo zlasti pri dveh delih, od katerih je bilo eno (dl serpente» Luigija Maler-be, se je končno vendar soglasno odločilo za pesniško zbirko «Dentro la sostanza». Vse odločitve žirij so zbrani gostje pozdravili z mnogim ploskanjem. Spominske plošče so prejeli tudi člani razsodišč. Nato je spregovoril še Diego Valeri in s tem je bila slovesnost zaključena. Gostje so se potem še dlje časa zadržali v prijetnem razgovoru med zakusko, pozneje pa so številni odšli še na kosilo v restavracijo pri pivovarni Moretti. Zvečer je bila na čast nagrajencem še slavnostna večerja v Morettijevem lokalu «Sans Sougi». Nagrade za publikacije Mladinske knjige PRVA NAGRADA X. sejma knjige v Beogradu knjigi Antona Slodnjaka PREŠERNOVO ŽIVLJENJE, POEZIJE IN PISMA FRANCETA PREŠERNA, za najboljšo likovno in tehnično opremo v skupini beletristike — oprema Branko Simčič. PRVA NAGRADA X. sejma knjige v Beogradu knjigi Ivana A. Krilova PETDESET BASNI, za najboljšo likovno in tehnično opremo v skupini otroške in mladinske literature — oprema Melita Vovk-Štihova. NAGRADA MLADO POKOLE-NJE 1965 Sveta organizacij in ustanov za vzgojo otrok Jugoslavije avtorici ilustracij PETDESET BASNI Ivana A. Krilova, Meliti Vovk-Štihovi. NAGRADA MLADO POKOLE-NJE 1965 Sveta organizacij in ustanov za vzgojo otrok Jugoslavije avtorici mladinske knjige I PRIDI, MOJ MILI ARIEL Miri Miheličevi. PLAKETA ZLATO PERO 1555 na mednarodni razstavi umetniške opreme knjig v Leipzigu, za knjigo Ele Peroci ZA LAHKO NOČ — ilustracije Ančke Gošnilc in za knjigo Bena Zupančiča DEČEK JARBOL — ilustracije Jožeta Ciuhe. POSEBNO DIPLOMO iste razstave v Leipzigu, za knjigo Krilova PETDESET BASNI, ilustracije Melite Vovk-štihove. POHVALE X. sejma knjige v S prvim junijem se je obnovila »Počitniška pomoč« (Assistenza Va-canze) ACI-FIAT. Trajala bo štiri mesece do 30. septembra. Že lansko leto je ta pobuda naletela na vso pohvalo doma in v tujini. Pomoč nudijo posebej opremljeni avtomobil (gl. sliko), od katerih vsak nadzira 60 km avtoceste. Ti av- čunava za nadomestne dele po ce- tomoblli nudijo pomoč vsakemu avtomobilistu, naj ima avto kakršne koli znamke. Letos je na razpolago še več avtomobilov kot lani in prav tako se je razširil čas službe: 10 ur na praznične in 11 ur na delovne dni. Pomoč se zara- nah, ki jih ima v svojih cenikih Fiat, za porabljeni čas pa po cenikih ACI. Za tuje turiste je delo brezplačno. Fiatovi klienti imajo vse zastonj, če je njihovo vozilo še v garanciji. Beogradu, za likovno in tehnična opremo knjig v skupini otroške in mladinske literature; Ericha. M. Remarqua NOC V LIZBONI oprema Jože Ciuha; Frana Levstika KDO JE NAPRAVIL VIDKlI SRAJČICO — oprema Roža Pi-ščanc; Istrske narodne pripovedke PASTIRČEK — oprema Ančke Gošnik-Godčeve; Nade Kraigherjeve NINA NA CEJLONU oprema Jožeta Ciuhe in Steub-novih INDIJ AN ARIC, likovna in tehnična oprema Dušana Osredkarja: v skupini strokovne literature in učbenikov pa za knjigo avtorjev Petkovška-Staniča GOBE z likovno opremo Branka Simčiča in tehnično opremo Viktorja Blažiča; ter za učbenik avtorjev Kranjca-Oblaka-Zgonika ZEMLJEPIS za 7. razred osnovne šole z likovno opremo Branka Simčiča in tehnično opremo Viktorja Blažiča. Gaston Charlet: Kaznilnica v snegu Ce se peljete po novi avtomobilski cesti iz Tržiča proti avstrijski meji, vam oko neposredno pod Ljubeljem zazre impozanten spomenik: železen okostnjak, ki nemočno dviguje roke med petimi kamnitimi stebri. Napis vam pove, da je bil spomenik postavljen v spomin na koncentracijsko taborišče in na vse številna žrtve, ki so v njem trpele. Na koncentracijsko taborišče, ki so ga tu leta 1943 postavili Nemci kot podružnico Mauthausna, da bi svobodoljubne ljudi vse Evrope uporabljali za brezplačno mu-čeniško delo pri gradnji Ljubeljskega predora, ki naj bi skrajšal in olajšal pot prek visokega pic-' laza in tako skozi vse leto omogočil cestno zvezo med Gorenjsko in Koroško. V taborišče so Nemci strpali več tisoč ljudi, predvsem Francozov, Belgijcev, Poljakov in Jugoslovanov. Ti so v nečloveških pogojih trdega podnebja visoko pod vrhovi Karavank poleti in pozimi dolbli v goro in slednjič prebili predor, ki je danes dograjen in ki predstavlja odlično cestno zvezo med Ljubljano in Celovcem. Malo pod vhodom v predor in prav nasproti spomenika so ohranjeni tudi temelji stavb nekdanjega taborišča. In številni potniki, ki jih pot vodi mimo po lepi cesti pod vrhovi gora, se v mislih vsaj za trenutek pomude ob taborišču in njega žrtvah. Spomin na taborišče in na žrtve nacizma pa bo obudila tudi knjiga posvečena taborišču pod Ljubeljem. Knjiga, ki jo ie napisal francoski odvetnik Gaston G. Charlet že pred več kot desetimi leti, pa je zdaj izšla tudi v slovenščini. Izdala jo je založba Borec v opremi Ernesta Krnaiča in plastičnem prevodu Franceta Šušteršiča. Avtor knjige, ki je v taborišču preživel dve leti, opisuje v svoji knjigi lastna doživetja, govori pa seveda tudi o samem sistemu taborišča, o trpljenju ljudi in 0 sadističnem ravnanju Nemcev z nemočnimi ujetniki, ki so morali delati v težkih vremenskih P°' gojih ter prenašati poleg železnih palic, mučenj in lakote še hud mraz. Knjiga govori tudi o naših planinah, govori pa seveda tudi o naših ljudeh s toplimi simpatijami, saj so naši ljudje P° svojih močeh pomagali internirancem. kakor je to le bilo mogoče. žal pa se je izjalovil po-skus osvoboditve jetnikov zarad izdajstva, čeprav so leta 1914 pripravljali veliko akcijo, ki naj ° jo podprl tudi kokrški odred. S ■ cer pa je Charletova knjiga napisana podobno kot druge spominske knjige, ki govore o življenju v nemških taboriščih. Ker pa je nastala v času, ko so Američani pomagali pri obnovi Nemčije, je napisana malce resigm-rano. Pisatelj z grozo ugotavlja, da so nekdanji rablji še vedno vplivne osebe, ki jih obseva veljava močnih, medtem ko se g2°* bivših internirancev izgublja v silovitem, bučnem koncertu tistih, ki nas pisano gledajo in ki m radi potegnili z gobo čez tablo^ kjer je napisanih še mnogo nekaznovanih zločinov. Žal se je avtorjev strah izkazal za utemeljen. Ni pa se izkazal za utemeljen strah, da bo taborišče m trpljenje pozabljeno. Odkritje spomenika in spominske plošče )e dokaz tega. In delegacije francoskih internirancev, ki skupaj z jugoslovanskimi predstavniki vsako leto prihajajo na kraj trpljenja, prav tako. Vsemu temu se Prl' družuje zdaj tudi knjiga, ki prav tako izraža idejo o sožitju mea narodi ne glede na jezik in politični sistem, za katero so umirali tudi interniranci v ljubeljskem taborišču. Knjigo Kaznilnica v snegu o® vsakdo prebral s toplim spominom na žrtve, vzbudila pa mu bo tudi zaskrbljenost zaradi dviganja nacistične miselnosti P° svetu. Sl. B“- • * • NEW YORK, 1. — V galeriji Forum so odprli osebno razstavo kiparja Bruna Lucchesija, ki razstavlja 25 skulptur v bronu. Rojstni kraj Lucchesija je Lucca, kjer je študiral na umetnostnem tni**' tutu, sedaj pa živi v Nevo Yorku. • • • SAN SEBASTIAN, 1. — Claude Lelouch, ki si je skupaj 1 Germinijem pridobil t> Cannesu prvo nagrado, se bo udeležil filmskega festivala v San Sebastianu s kratkim filmom «Pour un mali-lot jauneo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 14.8, ob 19. uri 20; zračni tlak 1013.6 stanoviten, veter S ton severovzhodnik, vlaga 41 odst. nebo 3 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Dane*, ČETRTEK, 2. junija Progi, republike Sonce vzide ob 5,18 in zatone ob 20.47. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 4.34 Jutri, PETEK, 3. junija Pavla DANES 20. OBLETNICA PROGLASITVE REPUBLIKE Ceremonija na Trgu Unita z dviganjem zastave na drog Sprejem dr. Masse in gospe na prefekturi - Obletnico bodo na pobudo konzula Cerchioneja proslavili tudi v Kopru „Panes proslavljamo 20. obletnico ustanovitve republike. Ob tej prilito bodo priredili na Trgu Unita ceremonijo dviganja zastave, ki bo ‘0-30 uri. Po tej ceremoniji bo Mazza ob 11. uri v imenu pred-eanika republike Saragata izročil toJiajno mestnemu redarju Gabrie-JU Marassiju, katerega je pri žalovanji, ranil zločinec Giuseppe ^esghez. Zvečer ob 18.30 bosta dr. Mazza f? 80?Pa priredila v vladni palači /"'“Cionalni sprejem predstavni-KOrn oblasti in mestnega življenja. V Kopru bodo proslavili praznik republike Tia pobudo italijanskega Konzula, s sprejemom v hotelu ?.*nglav,>. Na sprejem bodo povab-^ene oblasti in pripadniki italijanske manjšine iz Istre in z Reke, Ir katere bo konzul Cerchione na-"Ovil tudi poslanico. Vprašanje svetovalcev RPI o delovanju IARD Svetovalci KPI Siškovič, Bacic-~to in Moschioni, so poslali pred-n i?ilui deželnega sveta dr. de Ri-naidiniju vprašanje, v katerem pra-da so iz dnevnikov v deželi *yedeli, da sta 14. maja predsed-tok deželnega odbora dr. Alfredo oerzanti in odbornik za šolstvo to kulturo Bruno Giust prisostvova-Jf. v Vidmu ceremoniji, ki jo je Priredil «Rotary Club», da bi pro-“tovil zaključek programa študijev JARD za srednjo šolo v št. Petru “jovenov. Svetovalci vprašujejo de-reuii odbor, ali so ga točno obve-5*“.o namenih programa IARD v Vodiških dolinah in če se mu ne f®> da vsebuje ali bo vseboval r Program, ki je formalno člove-J-wiski in konstruktiven, dejavno dnv po tem’ da se iz Nadiških “Plin iztrebi slovenska govorica, ah fto.se prepreči, da ne bi se na ka-rf1 koli način razvila v krajevnem Prebivalstvu zavest o pripadnosti k “tovenski narodni manjšini. V demokratični in svobodni ureditvi ta ‘»Vest ne more biti v nasprotju lojalnostjo nasproti italijanski jjrzavi, v katere okrilju živi to Prebivalstvo že celo stoletje. 48 odpustov v podjetju AFA .Podjetje AFA (Acclaieria Ferriera "driatica) je napovedala 48 odpu-5SJ. Sindikati jim nasprotujejo in Jamovi predstavniki so se danes jgstali s predstavniki podjetja, da pijjvedeli za vzroke tega' početja. ..redstavniki podjetja so povedali .todikalistom, da so zabredli v mitičen položaj, ker je nastala kri-A v gradbeništvu. Podjetje nam-,.*c izdeluje sedaj samo železne pa-za železobeton in jih ima se-. že polne zaloge, a ne najde kupca. Zato je že včeraj jtospendiralo 21 delavcev in jih po-ptovilo v «dopolnilno blagajno«. niKJetje Pravi> da ni sedaj nobe-perspektiv za izboljšanje. ..Podjetje je obljubilo, da bo premiji0 možnost, da bi izdelovalo va-žl,.ne železne kose, ki bi lahko slu-5 ® druge izdelke, ko pa je v s*»dbeništvu takšna kriza. Do se-je bilo v njem zaposlenih elavcev in 5 uradnikov. kalni organizaciji kovinarjev sklicali skupščino delavcev podjetja, ki bo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta. Na njej bodo razpravljali o položaju v podjetju. Volitve v bolniški blagajni trgovcev V kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo št. 5 bodo v nedeljo 12. junija volitve 13 predstavnikov kategorije v vzajemno bolniško blagajno. Volišče bo odprto od 7.30 do 14. ure. Zadnji čas za predložitev volilnih seznamov zapade 4. junija ob 12. uri. Delovanje deželnih organov Sinoči sta predsednik dežele Ber. zanti in odbornik Stopper odpotovala v Rim, kjer bo sestanek predsednikov dežel s posebnim statutom, in sicer v posvetovalne namene. Predvsem se bodo razgovar-jali o vsedržavnem načrtovanju, glede katerega bodo enotno nastopili. Po tem sestanku se bodo predsedniki dežel udeležili sprejema pri predsedniku republike. V petek se bo odbornik sestal z ministrom Pastorejem, kateremu bo orisal nekatere posebne potrebe naše dežele. * * • Odbornik za kulturo Giust se je včeraj udeležil v Vidmu podelitve nagrad za kulturo «Moretti d’oro». Podelitev je bila na gradu, kjer se je zbralo mnogo znanih pisateljev in pesnikov. Odbornik Giust je zelo pohvalil to pobudo, saj priteguje na našo deželo pozornost širokih plasti italijanskega kulturnega življenja. Urnik trgovin za danes Danes, 2. junija bodo trgovine zaprte ves dan. Pekarne, cvetličarne in mlekarne bodo odprte le do 12. ure. Glede na to, da stopi danes v veljavo novi poletni urnik za brivnice, bodo od danes popoldne dalje brivski saloni SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalci odobrili zakon o ukrepih za preprečevanje naravnih nesreč V ta namen bo izdala letos dežela 600 milijonov, naslednja leta pa po 300milijonov lir Včeraj je deželni, svet soglasno odobril že drug zakon zapovrstjo. Predvčerajšnjim je odobril zakonski osnutek za zaščito jamarstva, včeraj pa zakonski osnutek deželnega odbora, ki se nanaša na dela za preprečevanje naravnih nesreč in na pomoč. Svetovalci so tudi soglasno odobrili predlog odbora, da se zakon proglasi za nujnega. Zakon predvideva 600 milijonov lir izdatka za letos in po 300 milijonov lir vsako leto od prihodnjega leta do leta 1975. Pismeno poročilo o zakonu je podal svetovalec Chieu. Poudaril je, da ni v italijanski zakonodaji splošnega zakona, ki bi urejeval državne posege v primeru naravnih nesreč, ki jih povzročijo izredne ujme. Zaradi tega pomanjkanja se čudimo zlasti, ker se konec koncev te ujme ponavljajo in so pač nekaj naravnega. Spomni- VABILO OPENCEM V torek, 7. t. m. ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah se- _ _ ____________________ ___________ _____________ _ stanek za obnovitev pevskega zbo-1 popoldne odprti od 15. do 19.30, vimo se le na poplave v Polesinah, ra na Opčinah. Vabljeni vsi ljubi-1 četrtek pa bodo brivnice ves dan v Kalabriji in v pokrajini Saler-telji petja, posebno pa mladina. I zaprte. I no. To potrjujejo tudi lanske iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinimmuiinnimumminimimununummm^!^ POSREDOVANJE DEŽELNIH ODBORNIKOV Predlogi za začasno rešitev spora med zdravniki in INAM Zdravniške zbornice se bodo izrekle o predlogu do ponedeljka - Sestanka na deželi so se udeležili predstavniki delavcev, zdravnikov, INAM in pokrajinski zdravniki Včeraj je bilo v prostorih deželne j rajo takoj plačati preglede. Zdrav- uprave na Trgu Oberdan srečanje, ki sta ga sklicala odbornika Dal Mas in Nardini na zahtevo sindikalnih organizacij, da bi dosegli rešitev spora med zdravniki in bolniškimi blagajnami. V začetku je odbornik Dal Mas pojasnil, da nima dežela nobene moči za rešitev tega spora, da pa je zaradi hudih posledic za zavarovance menila, da bi sklicala prizadete stranke, tako da bi ugotovili, ali je sploh kakšna možnost sporazumov na pokrajinski ravni, in da bi pospešila začasne rešitve v pričakovanju, da dokončno rešijo spor na vsedržavni ravni. Dežela hoče torej v tej okoliščini poiskati «modus vivendi« med zdravniki in blagajnami v pokrajinah naše dežele. Pobuda je naletela na razumevanje, saj je vsedržavna zyeza zdravniških zbornic sklenila, da preda svojim pokrajinskim organom rešitev spora s tem, da se utre pot krajevnim sporazumom. , • >q Na srečanju je odbormk za zdravstvo Nardini Dodal kratko uvodno poročilo da bi opredelil vprašanja, ki so v oretresu, ter je sporočil, da je tudi minister za zdravstvo potrdil takšno usmeritev v telefonskem razgovoru, ki ga je imel z njim predsinočnjim. Zaradi pomanjkljivih telefonskih zvez, pa niso sprejeli niti zdravniške zbornice niti bolniške blagajne zadevnih navodil. V izčrpni razpravi so spregovorili predstavniki vseh povabljenih organizacij. Predstavniki delavcev so zahtevali takojšnjo vzpostavitev neposredne zdravstvene oskrbe, da se preprečijo nevšečnosti ki jih trpe niki in predstavniki INAM pa so po drugi strani orisali svoja stališča. Pri tem so prišla do izraza tudi sodbe splošnega značaja, kar bi pretilo, da se izrodi v polemiko. Toda odborniku Dal Masu se je posrečilo ohraniti razpravo v mirnem tonu. Na koncu sta odbornika Dal Mas in Nardini povzela različna stališča in dala predlog, ki so ga okvirno sprejeli predstavniki INAM in delavcev in o katerem se bodo do zdravniške zbornice v pokrajinah izrekle do ponedeljka. Predlagani sporazum vsebuje naslednje točke; takojšnjo obnovitev neposredne zdravstvene oskrbe, tako da ne bo zavarovanec plačal pregleda; posamezni zavarovanci bodo krajinski zdravniki, ki so bili tudi navzoči na srečanju, so še posebno toplo priporočih sklenitev sporazuma, da bi ublažili hude posledice, ki jih ima spor za zavarovance. Srečanja so se udeležbi za CGIL Saranz iz Trsta, dr. Venier iz Vidma, Bergomas iz Gorice in Bettoli iz Pordenona; za CISL Novelli iz Trsta, Padovan iz Gorice in Bravo iz Vidma; za UIL deželni tajnik Marchesan, za Delavsko zbornico iz Trsta Fabricci in Lovero, za zdravniške zbornice prof. Petronio iz Trsta, prof. Ilardi iz Vidma, prof. Carrara iz Gorice, dr. Tonicello za zdravnike iz pordenonskega okrožja, dr. Gonano za občinske zdravnike z dežele, dr. Boico iz Trsta in dr. Pellis iz Gorice za sindikal- izročili zdravnikom ob pregledih: ne organizacije zdravnikov bolni- podpisane izjave, v katerih bodo potrdili sprejeto storitev; te izjave bodo nato preko zdravniške zbornice poslali pokrajinskim vodstvom INAM; pokrajinska vodstva INAM bodo plačala zdravnikom preglede na podlagi tarif starega dogovora, pri čemer pa se bodo obvezale, da v bodo doplačala razliko na podlagi novih tarif, o katerih se bodo sporazumeli na vsedržavni ravni. S tem je zdravnikom zagotovljeno, da bodo za svoje preglede, ki jih bodo opravili do novega sporazuma, plačani po tarifi, ki jih jo bo ta sporazum določil. Predsedniki zdravniških zbornic iz treh pokrajin so si pridržali pravico, da predložijo to osnovo za sporazum skupščinam zdravnikov, katere bodo sklicali do ponedeljka. Ge bodo skupščine ta predlog sprejele, se bodo začela že v torek nadaljna pogajanja. Po- Za torek ob 15. uri sta obe sindi-1 zavarovanci zaradi tega, ker mo- ">,lll'IIIHll||l|„UUIIilMllllllllllllllll........Illllllllllllllll tri tedne pred otvoritvijo velesejma Dokončen seznam udeležencev lesne razstave in dnevov o lesu Med uradnimi evropskimi udeleženci na razstavi bodo Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, SZ, Romunija in Poljska iaT,r' tedne pred odprtjem 18. tr- - . , -, :aske2a lahko nntecne- prisotna neuradno, prav tako ka “Kega velesejma lahko potegne-v° Prye zaključke o široko zasno-akc'ji. ki i° Je vodstvo ve-z “ejemske uprave letos opravilo namenom, da bi dalo lesnemu j» • U novQ Speciaiiz:rano obelež-in večji pomen v okviru sploš-tQ, mednarodne prireditve. Ta ši-u *°P°tezna akcija je vsestransko kvi a' iesni razstavi in v o-60lru ‘Stalnih dnevov o lesu* bo-iz r,namreč prisotni razstavljavci ie Evrope, ZDA, Kanade, Brazili-tz’ varasvaja in zahodne Afrike. Ha,, vrope je napovedan nastop Ho lec*njih držav: Avstrija (urad-h0] Prisotna) z razstavo Bundes-rad intschaftsrat; Jugoslavija (u-teri k Pris°tna) z razstavo, na kave... . °do sodelovala podjetja Slo-LJj.sles, Exportdrvo, Jugodrvo in Vijlnina. Poleg tega bo iz Jugosla- v. Dri Čl n d4t>nlmje služu svoj vojaški rok pri 4. kadronu polka »Genova Caval-ria» v Campoformidu, odpeljal P aoJasom v neko bližnje naselje. ;° kmematografski predstavi se : odpravil na pot proti vojašnici, amor bi moral prispeti do dolo-«j,n* Ure- 2a! pa je na kolo nalo-»e nekega tovariša. Med potjo ,t. }e. 2račnica na prvem kolesu siril3-1, i^Pzaznila in prijatelja sta potem a’ .da bo vsak nadaljeval V,',,® sv°iim prevoznim sredstvom. i. * lca je izročil svoje kolo 24-let-mu Pietru Morongiu. a on sam ]e -,e Polastil nekeea drugega ko-V a’ k.i ,ie bilo nrislonjeno ob ne-v„j ,z!du. Ko sta vojaka prišla v ,v„?snic°, ie Mollica spet prevzel k?10' a ukradeno je prepustil ie Pozneje celo pre-. skal ukradeno vozilo, ki pa ga »JnliM11'*' lastnik prepoznal ter Sil, 3.- Morongiu pa se ni ustra-j ter ie nekaj dni ooznrie ukra-v »*ko drugo kolo. Videmsko . ensko sodišče ie v oktobru la-tib,3jf'.znalo oba za kriva ter je 0 Morongia na 6 mesecev vinh 3 in 25 000 lir g’obe (dve tat-rtn,- ’ a Mollico na 1 mesec in 15 ?aPora in 8000 lir globe. Ka-j;„j bila pogojna za. oba. a Mol-list n'so n'*' vpisali v kazenski t.“’ razsodbi se je pritožil j. tožilec, ki je zahteval ostrej-dil' -111' Pr'zivni sodniki so potr- Prvostopno razsodbo, * * * »,^red istimi sodniki se ie moral fvamti Giuliano Dell'a Santa. tn*£ 28 let, iz Vidma, ki je bil ob-ltr e,n- da se je 28. junija lani nri-nP3a, Y stanovanie Marziana Ora-/idmu ter da je ukradel 20 ur in 10 zlatnikov. Videmsko brui • sodišče ga je v septem-. iani snoznalo za krivega ter obsodilo na 1 leto in 6 me-zapora ter 60.000 lir globe, vni sodniki so znižali kazen be 1 leto zapora in 40.000 lir glo- vača, 31-letnega natakarja Arman-da Covaccija iz Ul. Alfieri 9, in ga odpeljali na kvesturo. Toda med prevozom je Covacci bil tako nespameten, da je začel agente psovati in si -tako poslabša! položaj Naslednjega dne pa so policisti prijeli še drugega pajdaša 31-letnega mizarja Romana Uvo iz JU1. Boito 6. Prvega so aretirali in prijavili sodišču zaradi motenja miru in groženj javnim funkcionarjem, drugega' pa so prijavili samo pod prvo obtožbo in ga pustili na začasni svobodi. Po stopnicah je padla Ko je predvčerajšnjim popoldne stopala po stopnišču, je 81-letna Adalgisa Ohierego vd. Cozzi iz Ul. Canova 26 nerodno padla. Pri tem se je hudo pobila po glavi. Najprej je Chieregova mislila, da ne bo hudega, toda ponoči se je onesvestila in njeno zdravstveno stanje je bilo vedno hujše. Včeraj zjutraj je njen 65-letni zet Pasqua-le Manfrin poklical bolničarje RK, ki so priletno žensko odpeljali v bolnišnico. Chieregovo so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Nesreča vespista v Gabrjah Včeraj dopoldne okrog 10. ure se je ponesrečil z vespo v Gabrjah 23-letni mehanik iz Trsta, E. Fernett: iz Ul Negrelli 18. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi zloma desne ključnice in drugih poškodb na o-beh rokah. Femetti je izjavil, da se je ponesrečil, ko je hotel pognati vespo; pri tem je vozilo poskočilo in on je izgubil nad njim kontrolo ter padel. Interpelacija Vidalija o poslovanju INPS Komunistični senator Vittorio Vi-dali je naslovil na ministra za delo in socialno skrbstvo pismeno interpelacijo, v kateri zahteva pojasnitve in primerne pobude prizadetega ministrstva v zvezi s težkim položajem, ki obstaja na našem ozemlju na področju zavarovanju pri ustanovi INPS. V svoji interpelaciji poslanec Vi-dali poudarja najprej, da uradi INPS poslujejo zelo zamudno, saj se dogaja, da morajo posamezniki čakati 6 ali celo 8 mesecev, preden se ugodi njihovim zahtevam. Pri tem gre zlasti za odloke, ki zadevajo pokojnine ter prošnje za prostovoljne prispevke, številne so tudi pritožbe zaradi neizplačevanja pokojnin v zvezi z netočnimi podatki občinskega matičnega urada (pri tem je treba upoštevat} zlasti spremembe priimkov), žal te težave pogajajo neizplačevanje precejšnjih vsot ljudem, ki so u-pravičeni, da bi prejemali ustrezne pokojnine od ustanove. V svoji interpelaciji poslanec Vi-dali trdi nadalje, da sedanji sistem plačevanja prispevkov s strani delodajalcev ne dopušča prizadetim delavcem primerne kontrole, ker pač delodajalci izplačujejo ustanovi INPS skupne zneske in ne za vsakega delavca posebej. Na ta način prizadeti ne morejo praktično ugotoviti, kakšen je njihov osebni položaj pri zavarovalni ustanovi. Poglavje zase predstavlja tudi rešitev številnih prošenj, da se spravijo na tekoče posamezni položaji poedincev, da se izdajo nove «o-sebne knjižice«, ali da se obnovijo. To vprašanje je posebno pereče za tiste delavce in uslužbence, ki bi utegnili že prejemati pokojnino, ker so dopolnili 15 let plačevanja predpisanih prispevkov ter dosegli u-strezno starost. Ureditev teh vprašanj pa zastaja, ker uradi INPS niso kos tem nalogam. To je treba pripisati deloma pomanjkanju kadrov uradniškega osebja (na eni strani so mnoge uradnike upokojili, a novih delovnih moči niso sprejeli v službo), deloma pa pomanjkljivostim, ki jih kažejo vodilni organi ustanove. Prijavljena sodišču zaradi razgrajanja v bifeju . redvčerajšnjim ponoči je 60-let-- la»*“iit bifeja v Drevoredu lizio 10 Mario Tissina iz let”** ^‘°be*e 35 poklical agen JtovTTega oddelka, ker sta v nje-zaA , kal prišla dva neznanca in a goste motiti in jim groziti, en so prihiteli policisti, sta toJnJPn*n<:a oddaljila, zato so ju iskati. Nekaj minut Sb *\e *° Ju zagledali v Ul. Moli-di V^ento na vogalu Ul. Castal-j^Joda medtem ko se je. .eden parkiranim avtom, je dru-*>®žal. policisti so prijeli skri- ........................liiiiiiiiilHiiiafi>niiiniimiiHminliliiiliil|iii„i„|l,„,l„,ll„l|l,n,||||„||||„ IZNAJDLJIVA PAKISTANSKA NEPRIDIPRAVA Spretno sta kradla denar a vseeno končala v zaporu Opeharila sta prodajalca bencina in več lekarnarjev Agenti s komisariata v Kolonji so te dni aretirali in prijavili sodišču dva pakistanska državljana iz Karačija: 18-letnega Husseina Fe. dala in 20-letnega Sheira Khana, ki začasno prebivata v campingu v Sesljanu. Malopridneža sta zakrivila spretne tatvine in goljufije, zato so ju prijavili sodišču z ob-teževalnimi okoliščinami. Fedal in Khan sta se vozila v avtu «peugeot» 274 EG in sta se prejšnjo nedeljo ustavila pred ben. cinsko črpalko AGIP v Ul. Vale-rio 1, katere upravitelj je 28-letni Marcello Umek iz žavelj 296. Zahtevala sta za 1000 lir bencina in ko bi morala plačati, je eden po- KlSO «11118» PROSEK *Mwja S. t. m. ob 16. url Ctnemascope barvni film: LJUBEZENSKA ZGODBA OOABNSGA DEKLETA: BRAVAD0S Igrajo: GREGORY PEČK in JOAN COLLINS Kine nn (lianah 9*^1 vaja dane«, t. t. m. ob 16. *d Walt Disne.va: uri Technicolor film GIALLO A CRETA (PUSTOLOVŠČINA NA KRETI) igrajo: HAYLEY MILLS. ELI WALLACH, PETER MCENERY, JOAN GREENWOOD, IRENE PAPAS in POLA NEGRI RjNO PRVSEKjJCONTOVEL Predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri film: Rekonstrukcija zgodovinske protinacistične zmage LE 4 GIORNATE Dl NAPOLI (ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI) NASTOPA NEAPELJSKO LJUDSTVO i TRST viale xx Settembre 16 I NABREŽINA (center) l SESLJAN (center) ZLATI /A S K MIR M OKRASNI PREDMET! SLOVENCI, ko obiščete tvoje sorodnike v Jugoslaviji tn ko vas oni obUčeJo, recite Hm, naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE Trst z ulica cellini at. 2 Z telefon «t. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) Konfekcija in perilo z a moške, zenske in otroke Naj večja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHIH «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« tegnil iz žepa šop bankovcev. Pri tem se mu je tako razvezal jezik, da je Umka z besedami premotil ter mu spretno izmaknil 10.000 lir. Umku se je zazdelo, da nekaj ni v redu, toda v prvih trenutkih se ni mogel zbrati, bil pa je tako previden, da si je izpisal številko evidenčne tablice avtomobila. Zvečer se je zavedal, da je Iz blagajne zmanjkala omenjena vsota in prepričan, da so mu denar ukradli nepridipravi, se Je zglasil na komisariatu, kjer je povedal zgodbo in dal številko evidenčne tablice. Policisti so po radiu obvestili vse patrulje in dva 'dni kasneje so agenti na obalni cesti opazili opisani avtomobil. Po dolgem zasledovanju jim je uspelo ustaviti avto in pospremiti oba Pakistanca na komisariat. Po dolgem zasliševanju, pri katerem je bil potreben tolmač, sta zlikovca priznala spret, no tatvino. Pri tem pa sta povedala, da sta storila enako v lekarni «Testa d’Oro» v Ul. Mazzini 43, kjer sta 63-letnemu ravnatelju dr. Brunu Matittiju s Trga Ospedale 2 odnesla 30.000 lir, potem ko sta kupila zdravila. Spretna tatvina se Jima je obnesla tudi v lekarni v Ul. Montorsino 9, kjer sta ženi 54-letnega dr. Riccarda Cadoreja iz Ul. Rittmayer 5 izmaknila 10.000 Ur. Enako sta skušala napraviti tudi v trgovini Verbitz na Trgu Ospedale 3, toda tokrat jima je spodletelo Policisti so s Fedalom in Kha-nom imeli še precej opravka in so šele predvčerajšnjim zaključiU zasliševanja, nakar so oba spretna tatiča pospremiU v zapor. Včeraj dopoldne ob 9.50 so pridržali v goriški civilni bolnišnici za 20 dni na zdravljenju 52-letnega Danteja Boschina iz Ul. Prato 22 v Gorici, ker se je precej močno ranil na palcu desne roke. Boschin Je povedal, da se Je ponesrečil malo prej pri delu v svoji mizarski delavnici, ko Je upravljal žago cirkularko. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Pričetek razprave o konzorciju za industrijski razvoj Gorice 0 usodi SAFOG resolucija Battellu (KPI) ■ Odmev prepovedi kongresa manjšin - Povečanje sredstev za novi vodovod Z zaključnim govorom odbornika za gospodarstvo občine Gorica poslanca Zucallija se je včeraj ob eni url čez polnoč zaključila splošna razprava o konzorciju za industrijski razvoj Gorice, ki se ga je občinski svet lotil na svoji seji v torek zvečer. Odbornik Zucalli je v uvodu prebral sejni sklep o ustanovitvi konzorcija in pristopu občine Gorica ter prebral tudi statut. O vsem se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni svetovalci. Na začetku seje, ki jo je vodil podžupan Candussi, je svetovalec Battello (KPI) zahteval odgovor na interpelacijo o SAFOG ter obsodil ravnanje osrednjih oblasti, ki niso dovolile v Gorici kongresa narodnih manjšin. Odvetnik Sfiligoj je protestiral zavoljo prepovedi ter opisal potek priprav za sklicanje kongresa. Pristojni organi so mu zagotovili, da za kongres ni potrebno nobeno dovoljenje. Pozneje so se sklicevali na zakon iz leta 1935, po katerem je potrebno vložiti dovoljenje vsaj eno leto poprej. Seve, da je bila po tem zakonu prošnja vložena prekasno, ker je bila izročena šele nekaj dni pred pričetkom kongresa. Odvetnik Sfiligoj je pristavil, da bodo delegati, ki so že prišli iz najrazličnejših oddaljenih krajev Evrope in o prepovedi niso bili obveščeni, podvomili zaradi protidemokratičnega ukrepa v resnost naše demokracije. Odbornik Zucalli Je s tem v zvezi dejal, da je odbor izrekel obžalovanje zaradi prepovedi. Po njegovem kongresa niso dovolili zavoljo prisotnosti velikega števila ekstremističnih Nemcev, ki so prav v zadnjem času z umorom finančnega stražnika pokazali svoje lice. Ni izključeno, da dovoljenje niso izdali tudi zaradi prisotnosti številnih beguncev iz vzhodnih držav, ker oblasti nočejo vznejevoljiti vzhodnih držav, s katerimi imamo prijateljske vezi. Kar zadeva podjetje SAFOG Je Zucalli dejal, da je Finmeccanica dala predloge za reorganizacijo obrata, ki naj ustvari boljše perspektive. Odvetnik Battello je svojo interpelacijo o SAFOG spremenil v resolucijo, "ker1 ga' odgovor ni zadovoljil. Kar pa zadeva kongres, svetovalec sp(3i, da bi morala vlada po-vedatlfkzlčge, zakaj ni dala dovoljenja. Sledila Je obsežna diskusija o načrtu za zidavo novega goriškega vodovoda z državnim in deželnim prispevkom. Svetovalec Battello je nasprotoval političnim razlogom, s katerim se opravičuje njegova izgradnja, ki bi jo morali narekovati samo tehnični In gospodarski razlogi. Bonnesova (KPI) je ugotovila, da Je strošek zelo visok. Sancin (PSI) se je zanimal, kolikšna bo cena vode iz novega vodovoda, večja ali manjša od cene jugoslovanske vode. Odbornik Lupierl, ki je bil poročevalec odbora, ni vedel odgovoriti, ker izračunov še niso Izdelali. Dr. Cian (KD) je poudaril, da je poleg tega potrebno urediti še več skupnih obmejnih vprašanj (regulacija soške vode), ker bomo zavoljo življenja ramo ob rami vedno medsebojno odvisni. Odločitev za izgradnjo novega vodovoda temelji samo na tehničnih in gospodarskih razlogih. Za predlog odbora, da se poveča znesek za izgradnjo vodovoda, so glasovali vsi svetovalci, vzdržala pa sta se komunistična. Zaključni del seje je bil posvečen konzorciju za industrijski raz- lliitlllliil ■■mamil.iiiiiiiiimiMiniiiiinHMmiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiuiiiii.. VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Za zidanje delavskih hišic olajšave tudi v slovenskih občinah Ali bodo te zakasnele ugodnosti lahko vsaj delno zavrle izseljevanje iz slovenskih gorskih vasic? V občinah Z močnim emizrira-njem po hribovskih krajih Furlanije niso gradili ne delavskih ljudskih hiš s poceni stanovanji in tudi ne dajali posojil za popravila ali izgradnjo hišic delavcem. V ce-lotnem povojnem času so zgradili v Beneški Sloveniji dve stanovanjski zgradbi v Podbonescu in podobno tudi v Spetru. To je bilo vse. Res pa je, da tudi naši emigranti niso gradili novih hiš v naših vaseh, pa čeravno so si nekateri prihranili dovolj denarja, da bi to zmogli. Raje so šli v ravnino in tam kupili ali posestva ali pa tam zgradili hišo. Posestev zadnje čase naši ljudje ne kupujejo več v tako imenovani predalpski ravninski coni v toliki meri kot prej. Pokrajinska komisija za nakazo, vanje stanovanj v ljudskih hišah in pa posojil je objavila razglas o začasnih seznamih po vrstnem redu glede posojil, ki jih dobe delavci, ki si hočejo zgraditi ali kupiti stanovanje Med tistimi občinami, ki so deležne te ugodnosti, so tokrat tudi skoraj vse slovenske občine Beneške Slovenije, Dre-ka, Grmek, Prapotno, Podbonesec, Sv. Lenart, Speter, Sovodnje, Brdo, Srednje, Tipina in še nekatere narodnostno mešane občine, v katerih žive Slovenci. Do zdaj so naši delavci emigranti sami reševali vprašanje lastnih stanovanj in sicer na bolj slab način. Dejstvo je, da se po vojni v Beneški Sloveniji skoro ni gradilo prav nič novih hiš. Ne vemo prav nič, pri posebnem stališču, ki ga zavzemajo naši nezaupni ljudje do takih u- godnosti, ki jih nudijo javne ustanove v korist delavcem, ali se bodo poslužili teh prednosti. Imamo žal opraviti pri emigrantskem fenomenu v naših vaseh, da z emi-griranjem napravijo naši ljudje neke vrste križ čez svojo vas, ako se jim posreči priti do dobro plačanega stalnega dela in do prihrankov. Nekako nočejo več živeti v domačih vaseh, ker jih preveč spominjajo na zanemarjenost, zapuščenost in zapostavljanje. • * • Tonjeta Topatič v Cenebolah i-ma smolo pri svojih šestdesetih le-tih, ker ima zelo krhke kosti. Padla je prvič že pred nekaj tedni v hiši, kar ni težko v starih beneških hišah, ki imajo strme stopnice, izrabljene pode in vegaste hod-r.ike. Zlomila si je desno nogo, pa so ji v ambulanti nogo previli, v bolnici so ji nadeli mavčni omot in je naprej štorkljala po svoji stari izlizani hiši, ker je morala naprej delati. Spet je padla prav te dni in si zlomila še desno podlaket. Težko je biti star in betežen v starih beneških hišah, ki pa same nimajo nobenega mavčnega obliža Elio Martinič v Oepleiiščih je pri svojih 11 letih toliko poskakoval, da je padel in se potolkel nad gornjim desnim očesom. Petdesetletna Umbetina Petrič iz Cenebol je padla pri delu in si zlomila levo zapestie. V Mašerih je 68-letni Matija Cu-dne tudi padel v mnogo bolj sta* ri svoji hiši in se razmeroma le malo potolkel. voj Gorice. Poročevalec Zucalli Je povedal, da bodo člani občina Gorica, pokrajina Gorica, občina Sovodnje, trgovinska zbornica in hranilnica. Komunist Battello je obsežno govoril o razvoju tega vprašanja, ki je bilo postavljeno na dnevni red pod Poterziovo upravo 1963. leta, ko je Tržič zahteval svojo industrijsko cono, Krmin svojo itd. Videli smo samo sebe, medtem ko je dežela ustanovljena kmalu zatem, izdelala deželni načrt industrijskega razvoja po conah. Po mnenju svetovalca je anahronistično zahtevati industrijsko cono v Gorici, ko nastaja v Tržiču, samo 28 km oddaljenem od nas. Gorica naj dopolnjuje to cono z nekaterimi svojimi specifičnimi industrijami, ki naj se oslanjajo na prosto cono, krožni sklad, promet In trgovino. Omenil je občino Sovodnje, ki ne bo mogla plačati svojega deleža 5 milijonov lir ter bo s svojimi 500.000 lirami deleža praktično brez vpliva v konzorciju. Liberalec Caselgrandi je podvomil v vladno pomoč za našo industrijsko cono. Prav gotovo bo po- teklo precej let, preden bomo ustanovili konzorcij. Zato bi bilo bolje obnoviti prosto cono. Demokristjan Cian je v podkrepitev teze o nujnosti konzorcija navedel deželni načrt, ki predvideva v Gorici nastajanje industrijske dejavnosti. Manjše industrije bodo nastale ob vznožju hribov po vsej naši deželi. Socialist odvetnik Sancin Je predlagal uporabo vseh zakonov za naš vsestranski napredek, ter moramo kot upravniki skrbeti za naše mesto. Omenil je regulacijski načrt, ki predvideva industrijsko izgradnjo na južnem delu mesta. Zucalli je ob koncu ugotovil, da je industrija važna komponenta našega gospodarstva in da je potrebno zgraditi vse potrebno za nastanitev obratov, ki bodo zaposlili mladino, da ne bo zapuščala svojega kraja. Odborniki so nadalje potrdili izvolitev svetovalca prof. Rambalda Zucallija (PLI) v občinski svet; nasledil je odstopivšega svetovalca Volka. Na prihodnji seji bodo obravnavali statut industrijskega konzorcija. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Priprava nagradnega natečaja za gostinske obrate na Krasu Obisk deželnega odbornika dr. Giacomettija in novinarjev iz Slovenije Na zadnji seji v torek je pokrajinski odbor med drugim sklenil, da bo skupaj s pokrajinsko turistično ustanovo organiziral nagradni natečaj za javne lokale na kra-škem področju z namenom, da bi izboljšali sanitarije in modernizirali njihovo opremo. Odbornik Ma-rocco je dobil nalogo, da se pogovori o podrobnostih natečaja z EPT. Predsednik dr. Chientaroli je poročal tudi o sestanku z deželnim odbornikom za turizem dr. Giacomet. tijem o problemu ureditve za turizem važnih cest na Goriškem in o pripravah za zborovanje o obmejnih prehodih, ki bo dne 17. in 18. junija. Dr. Giacometti je oblju bil svoje zanimanje in pomoč deželne uprave pri reševanju teh in drugih problemov. Predsednik je omenil tudi včerajšnji obisk delegacije novinarjev iz Slovenije, ki so si ogledali grad. njo avto ceste s posebnim ozirom na priključek Villesse - Gorica in njegovo nadaljevanje proti Ljubljani. Ob koncu je predsednik pozdravil glavnega inženirja pokrajinskega tehničnega urada Zarolija, ki po 40 letih vestnega dela odhaja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiini,m,im,ll|„„|||„,||„llll|||„,|,„|„„l,„l,„imilliatu|l||l|l|||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||| RAZVOJ TURISTIČNEGA PROMETA V NOVI GORICI V načrtu imajo razne izboljšave za nadaljnji razvoj obmejnega turizma 920 tisoč gostov z obmejnega področja na Goriškem v štirih meseeih Načrt za nadaljnje izboljšanje eest, gostinskih in trgovskih storitev Pred kratkim Je goriška turistih na zveza iz Nove Gorice objavila nekaj zanimivih podatkov In ugotovitev o razvoju obmejnega turizma na našem področju, ki bodo prav gotovo zanimali tudi naše bralce. Zato jih bomo nekaj navedli. Odkar so bili v preteklem marcu ukinjeni vizumi med Italijo in Jugoslavljo,>r je začelo število Ita; Ujanskih ^obmejnih' turistov, ki prihajajo v Slovenijo, naglo naraščati; V prvi.-: tretjini lanskega leta so v tem 'prometu zabeležili nekaj’ nad 872.000 prehodov tujih gostov, letos v istem razdobju pa kar 3.100.000, kar pomeni, da se je njihovo število povečalo za več kot tri ln pol-krat. Ce bo maloobmejni promet naraščal v tem ritmu, računajo letos na prihod okrog 10 milijonov gostov v maloobmejnem prometu z Italijo. Največ Je nedeljskih turistov ob sobotah ln nedeljah ter ob drugih praznikih. Od celokupnega prometa na vsej meji odpade 75 odst. prehodov na tržaško in 25 odst. na Goriško področje. Tako je torej prišlo na goriško področje v prvih štirih mesecih letos okrog 920.000 turistov tn izletnikov z Italijanskega področja. Ko oDravnava poročilo s tem v zvezi nekatere važne turistične probleme, ugotavlja, da so ceste na Goriškem nujno potrebne obnove ln izboljšanja. Med cestami, ki bi jih bilo treba nujno asfaltirati, navaja predllsko :n vršlško cesto, dalje ceste na Lokve, v Trnovski gozd in v črni vrh. Ker so s prodajo bencina samo na gorlškem področju zbrali lani za tri milijarde dinarjev zveznega prometnega davka, bi trii dovolj enoletni dohodek lz tega naslova za ureditev vseh navedenih cest, s čimer bi preprečili številne prometne nesreče. Prav tako se občuti potrebo po mehaničnih delavnicah, ki naj bi avtomobilistom nudili potrebne usluge. Predvsem se to občuti ob nedeljah, ko so še tiste redke delavnice, ki obstajajo, zaprte. To pomanjkanje se občuti ob nedeljah In praznikih zlasti na Lokvah In v Črnem vrhu, pa tudi po drugih turističnih krajih. Kar se gostinstva tiče, poročilo navaja potrebo nadaljnjega razvoja zasebnih gostinskih obratov zlasti po manjših krajih, kjer imajo več dela ob sobotah in nedeljah in večji zadružni obrati niso rentabilni, ker tam nimajo stalnega dela med tednom. Seveda pa morajo biti vsa taka gostišča urejena tako, da lahko nudijo gostom ne samo pijačo ampak nekaj primernega ter po možnosti tudi toplega prigrizka; predvsem bi bila primerna pristna domača hrana. Tudi v poslovanju trgovin, ki Imajo v zadnjih mesecih na obmejnem področju izredno velik promet, bi bilo potrebno izvesti nekatere Izboljšave. Predvsem gre tu za poslovanje trgovin, mesnic In pekam ob nedeljah ln praznikih, ko Je tujski promet največji ln so marsikateri obrati zaprti. To velja zlasti za važne turistične centre kot je npr. Bovec. Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da si pri Goriški turistični zvezi prizadevajo, še bolj Izboljšati turistične usluge v letošnji poletni se-zoni ter nuditi gostom še več in boljše usluge, kot so jih prejemali do sedaj. Nekatere Izboljšave, kot npr. glede cest, pa seveda ne bodo morali urediti že letos, ter Jih bodo vključili v daljše obdobje. Vsekakor se na sprejem gostov pripravljajo tudi z olepšanjem vasi in drugih naselij, da bi se gostje počutili čim udobneje. Šolsk štipendije in boni za knjige 30. maja so objavili letni razpis natečaja za štipendije za začetne razrede ali skupine tečajev srednjih šol druge stopnje. Ministrstvp. je šolskemu skrbniku sporočilo, da je za potrebne dijake srednjih šol predvidena po šolskem načrtu dodelitev bonov za knjigfe namesto študijskih štipendij. Prošnje morajo dijaki vložiti najkasneje do 18. junija. Šolska tajništva bodo na voljo za vsakršna pojasnila. Motociklist in kolesar ranjena pri trčenju Prejšnji večer nekaj po 20. uri se je peljal 72-letni Ermanno Nai-da, ki stanuje na Travniku št. 41, s skuterjem iz Podgore po Ulici Ponte del Torrione proti Gorici. V bližini pevmskega mostu pa se je srečal s kolesarjem, 57-letnim Giuseppom Di Biaggiom iz Ulice Gelsi 21, ki je prihajal iz nasprotne strani in oba sta trčila ter padla. Odpeljali so ju v goriško civilno bolnišnico, kjer so Naido pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi rane na nosu in poškodb na prsnem košu. Di Biaggiu pa so ugotovili udarec v glavo s pretresom možgan ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Na cesti se je ponesrečil 61-letni Giovanni Spagnul iz Ronk. V trži- ški bolnišnici so ga pridržali za 15 dni za zdravljenju za udarec v glavo in številne poškodbe po obrazu. Otvoritev razstave ENAL V soboto, 4. junija bodo v ka vgmi Teatro na Korzu Italija 1 v Gorici' odprli razstavo z naslovom «Umetnost prostega časa«, ki jo prireja pokrajinski ENAL iz Gorice. Razstava bo 'odprta do 12. junija, na njej pa bo razstavljenih 25 slik in štirje kipi. Izdelali so jih delavci . amaterji, šest slik so razstavili tudi gojenci šole za umetnostno obrt. Prvo nagrado so podelili Egonu Bruschini za Dvorišče v gorlškem predmestju. v pokoj. Pod njegovim vodstvom so bila izvedena v goriški pokrajini važna cestna in druga javna dela. Poklonili so mu tudi album s fotografijami stare Gorice. Sprejem v hotelu Union za kongresiste manjšin Včeraj dopoldne je bil v hotelu Union sprejem, ki ga je tajnik evropske zveze manjšin Povl Skade-gard priredil za kakšnih 60 delegatov, ki so prišli v Gorico na 18. kongres. Kakor smo poročali pred dnevi (o zadevi poročamo tudi v drugem članku na goriški strani) je vlada prepovedala kongres. Taj. nik Skadegard je delegatom včeraj povedal, da je italijanska vlada sprva dovolila kongres, potem pa zahtevala vložitev prošnje, ki ni bila vložena v predpisanem roku. V Gorico je na kongres prišlo okoli 60 delegatov, ki pripadajo nemški manjšini v Južnem Tirolu, poljski manjšini v Nemčiji, nadalje so bili prisotni sudetski Nemci, Baski, Katalonci, francosko govoreči Flamci, Danci v Nemčiji, Bretanci v Franciji, predstavniki Narodnega sveta koroških Sloven. cev na čelu z dr. Inzkom, in Albanci iz Kosmeta, ki živijo v begunstvu. Uradno je občinsko upravo predstavljal odvetnik Sfiligoj, prisotna pa sta bila tudi odbornika Tomassich in Fantini. Poslanec Mitterdorfer, ki zastopa Nemce v rimskem parlamentu, je poslal mi. nistru vprašanje v zvezi s prepovedjo kongresa. Nekateri delegati so včeraj že zapustili Gorico Danes bo marsikdo odpotoval v Jugoslavijo. Tajnik Skadegard bo ostal v Gorici do nedelje Roditeljski sestanek v dijaškem domu Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici priredi v nedeljo 5. tm. ob 15. uri roditeljski sestanek v domu na Svetogorski cesti. Ob tej priliki bodo prikazali u-spehe in neuspehe, probleme in težave, s katerimi so se srečavali med šolskim letom, ki gre sedaj h koncu, pri dijakih, ki so jim bili zaupani, S starši in vzgojitelji se bodo pogovorili tudi o nalogah in dolžnostih gojencev med počitnicami, s posebnim ozirom na šolske in vzgojne probleme. Vodstvo vabi starše in prijatelje mladine, da se udeležijo sestanka v čim večjem številu. ■lll■■l■llllll■ll■■ll■■lllllllllllllllll■■lll■llM,inii,i,n,„„„„„„„„.min,m,im,m ... TATVINA V ŠTEVERJANU Neznanci odnesli iz župnišča za 170 tisoč lir vrednosti 0d tega 80 tisoč v gotovini, fotoaparat m transistor Župnik Simčič je bil takrat v cerkvi V torek zvečer med 21. in 22. uro, | znižanje pristojbin pri ptepisu ko se je števerjanski župnik mu- zemljiške lastnine izvedene z na-dil v cerkvi, so neznanci, ali ne- menom, da se zaokroži mala kmečka posestva, so pristojne oblasti podaljšale rok za predložitev zadevnih prošenj še do 24. junija tudi za tiste zamudnike, ki iz kakršnih koli vzrokov niso napravili potrebnih korakov in predložili dokumentov za dosego takih olajšav. To velja tudi za tiste, ki imajo še nerešen postopek za prepis pri finančni upravi. Prizadeti morajo do 24. junija predložiti pri registrskem uradu, kjer so vložili akte za prepis, pred. pisane dokumente po čl. 33 istega zakona, ki so: družinski Ust, potrdilo pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva iz katerega Je razvidno, da je bilo ob prepisu zemljišča ustrezno pogojem, ki jih navaja zakon in ki bi jih morali navesti že ob prepisu. Pokrajinski kmetijski urad so prizadetim na razpolago za vsa podrobnejša pojasnila in za pomoč pri izvedbi celotnega postopka. Kdor Je torej kupil kakšno parcelo z namenom, da sl zaokroži svojo majhno kmečko posest, pa ni bil deležen olajšanj pri prepisnih stroških ,kot Jih predvideva omenjeni zakon, se lahko obme na kmetijsko nadzomištvo aU pa tudi na Kmečko zvezo v Gorici, UUca Ascoll l/l. znanec obiskali župnišče in odnesli iz njegove spalnice v prvem nadstropju iz nekega predala pisalne mize 80 tisoč Ur v gotovini ter transistor in fotoaparat, ki Ju cenijo vredna okrog 90 tisoč Ur. Ko se je g. župnik Oskar Simčič vrnil iz cerkve je opazil, da so bila vrata v spalnico še bolj odprta, kot jih je pustil on in tudi pisalna miza Je bila v neredu ter z odprtimi predali. Takoj je ugotovil tatvino. V župnišču je bila takrat samo neka starejša teta, ki pa je bila takrat že v postelji. Okrog župnišča je šlo v tistem času več ljudi tudi zaradi šmarnic. Tatvino so prijavili krajevnim ka. rabinjerjem, ki sedaj iščejo sledove za tatom. Vendar je preiskava prav zaradi večjega prometa okrog župnišča v tistem času, precej otež-kočena. Poleg tega so bila vsa vrata v župnišču ob tistem času nezaklenjena in je bilo tatovom lahko priti v poslopje in v sobo. Olajšave pri arondaciji malih kmečkih posestev Na osnovi čl. 36 zakona št. 590 od 26. maja 1965, ki predvideva Ob današnjem prazniku republike 2upan Martina Je za današnji praznik repubUke objavil razglas, v katerem poudarja, da se je takrat začelo novo življenje, polno človeškega dostojanstva ter želja po miru in civilnem napredku. To Je bil .najlepši trenutek v Italijani ski zgodovini. Ob tej priliki bodo razsvetljene vse palače in spomeniki v mestu. Na obeh korzih so razobesiU zastave. Prefekt Princivalle s soprogo priredita danes ob 18. uri v palači na Travniku sprejem za predstavnike oblasti, ustanov, organizacij, združenj itd. VESTI IZ TR2ICA Pristaniški promet v maju Blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega je zabeležil v preteklem mesecu maju nazadovanje. V tem mesecu so razložili le za 30.000 ton raznega blaga kar je za polovico manj kot v istem mesecu lani. Zmanjšanje gre predvsem na račun lesa, ki so ga v tem mesecu pripeljali mnogo manj. Med raztovorjenim blagom je za 15.887 ton lesa, 7.900 ton soli, 4.703 tone raznih olj in 1.175 ton celuloze. Prišlo je 22 ladij, odplulo jih je 21. Gorica VERDI. 15.15: «11 caro estlnto«, R. Staiger in D. Andrews; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 15.15: «La sabbia del Ka-lahari, Steward Withman in Stan-ley Baker; ameriški kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 14.45—22.30: «11 magnifico irlandese«, Rod Taylor in Julle Cristie, ameriški film v barvah. VITTORIA. 15.00: «Agente Tigre: sfida infemale«, Roger Hanin in Cristiane Minazzoli; ital. barvni film v kinehiaskopu; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «La sfida degli implacabill«, George Martin m Audrey Amber; ital. kinemaskop. ski film. / rzir AZZLRRO. 15—22: «Iwoshima», J, Wayne m J. Agar. EXCELSIOR. 15—22: «Menage al-lTtaliana«, U. Tognazzi in A. Moffo. PRINCIPE. 15—22: «Gli amantl Jatini«, Toth, Franchi in Ingrassia. SAN MICHELE. 15-22: «Tigre in agguato«, B. Kaith, v barvah. R onke RIO: 15—22: «50.000 sterline per tra-dire«, J. Hawkins in M Mell. EXCELSIOR. 15—22: «Tempo di guerra, tempo d’amore», Julie Andrews m James Garner; v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-34. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 16.20. najnižjo 3,8 stopinje ob 5. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov. TUDI V TRSTU TEKMA V MINI - BASKETU 14. ETAPA GIRfl D’ITALIfl Adorni je odbil napade na majico Bitossi prvi na cilju najdaljše etape ARONA, 1. — Napad na Adornija ni izostal. In prišel je z dveh strani: s strani Motte, ki si želi roza majico, in Jimeneza, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da mu jo je Adorni pobral. Leader Gira DOMAČI ŠPORT NOGOMET Za nočni pokal Trsta Danes ob 17 uri v Boljuncu BREG — FORTITUDO * * * Ob 14. uri v Boljuncu predtekma med juniorji in rezervami Brega. Kvalifikacija za II. ligo Danes ob 16.30 v Rivignanu Rivignano — Rosandra Zerial Odhod avtobusa ob 13. uri Iz Boljunca PRIJATELJSKO SREČANJE Danes ob 21. uri pri Sv. Ivanu Alabarda Danvil — NK Koper ODBOJKA Zenska B liga Danes ob 10.30 v Sacileju SACILE — BREG Moška C liga Danes ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» KRAS — PAV (Videm) Mi n H! intimtiiiilinuiii ulitimi.mm m umnimi! »II milu 1I||||||||||„||III1II1I1I„IIIIII„„|I1'<„I„1„B Vodstvo Mivarja je prišlo do pohvale vredne ideje: v sodelovanju z italijansko košarkarsko zvezo in s tržaškim odborom za mini-basket je organiziralo turnir v tej novi in zelo zanimivi panogi. Tumir bo v nedeljo 5. t.m. v občinski telovadnici v Ul. della Valle in bo obsegal kar dve tekmi. V prvem dvoboju v mini-basketu se bosta spoprijeli ženski peterki Mivarja in Acegata. Naj omenimo, da se bodo tokrat pod nižjimi koši borila dekletca do 13. let. Tekma se bo začela ob 18.30. Eno uro kasneje pa bo tržaška fantovska reprezentanca, ki jo bodo sestavljali iz igralcev, ki se vadijo v centrih mini-basketa na Greti, v Miljah, pri Ginnastici Trie-stini in v šoli Vasari, nastopila proti ekipi zagrebške Lokomotive. «Clou» točka dneva pa bo z začetkom ob 20.30 mednarodni dvoboj Mivarja s praško Prago, ki se ponaša z naslovom prvakinj CSSR. Mi-var bo nastopil s peterko, ki je že tretjič osvojila naslov italijanskih juniorskih prvakinj, katero pa bodo ojačili s petimi seniorkami. V praški ekipi, ki šteje kar 8 državnih reprezentantk, bo nastopila tudi znana Veckova, ki je že 180-krat oblekla državni dres CSSR. Na sliki: ekipa Lokomotive iz Zagreba. namizni tenis ZA 4RAŠKI POKAL* Prepričljiva zmaga predstavnikov Opčin Edi Bole najboljši igralec turnirja Sredi maja so se zaključila tekmovanja prvega namiznoteniškega prvenstva med slovenskimi društvi v Trstu. Prijavilo se je bilo 5 ekip s priblžino dvajsetimi igralci. Po predvidevanjih bi se morali potegovati za prvo mesto le ekipi Galeba in Rojana. Rojančani pa so ze v prvem kolu izgubili proti Galebu in pozneje so popolnoma odpovedali, saj jim ni uspelo nabrati več kot 8 točk. Veliko presenečenje so pripravile pa je vedno pravočasno odgovoril in je dokazal, da se bo le s težavo predal. Jimenez, ki je danes sicer na vzpetinah potegnil, je tudi dokazal, da mu spusti niso všeč. In prav v spustu je izgubil, kar je na vzpetini pridobil. Sicer je tudi res, da se bo skušal jutri oddolžiti, ker bo cilj postavljen na koncu vzpona. lllllllmlllImllmtlllllmlllullllllllllllllllllllllllllmllm■m*m,m|,ll,,,,l,wl,,,l,,ll,,,,ll,,,,,,,,,,,,,ml,ll,ll,,, ATLETIKA NA NOVEM STADIONU V Tržiču Merni najboljši na 1500 m Dobri rezultati borovcev Košute in Cesarja V Tržiču so v nedeljo otvorili nov atletski stadion. Pravzaprav ne gre za popolnomo nova napravo, star objekt pa nikakor ni mogel gostiti tekmovanja in je komaj zadoščal za trenerske potrebe atletskega kluba ladjedelnic. Otvoritve so se udeležili predstavniki oblasti in klu-iz skoraj vse dežele. Celotna Opčine, ki v celem prvenstvu niso izgubile niti ene tekme in si s tem podvigom osvojile pokal MK Opčine Tega nihče ni pričakoval, ker imajo Openci precej dobro, toda zelo mlado in neizkušeno ekipo, ki se ne bi mogla postaviti po robu takim igralcem, kot so Kuret, brata Tavčar, Fabjan in drugi. Ravno zaradi tega je bilo to prvenstvo do konca negotovo Odločilna je bila šele povratna tekma med Opčinami in Galebom. V tej tekmi se je odločalo čudi o lestvici najboljših igralcev. Na vrhu lestvice sta bila do tedaj Adrijan Tavčar in Edi Bole z enakim številom zmag. Boletu je tokrat uspelo, da je premagal Tavčarja v dveh setih, čeprav se je moral še precej potruditi. Ob stanju 4-3 za Galeb pa bi se mu v tekmi z Bidovcem kmalu zataknilo. Z velikim trudom mu je uspelo, da je po vodstvu nasprotnika s 16:12 v odločilnem metu izenačil in zmagal. Letošnje prvenstvo je pokazalo veliko zanimanja predvsem med mladimi igralci. Med temi se Je posebno odlikoval Sergej Tavčar (Opčine), ki si je nabral kar 14 zmag in se s tem uvrstil na 6. mesto v lestvici najboljših igralcev. Na žalost pa se nekaj tekem za radi odstopa ekip ali tekmovalcev ni odigralo in zato tudi nekateri rezultati in uvrstitve niso povsem realne Zdaj pa še nekaj o organizaciji. Prvenstvo so organizirali predstavniki Opčin in Galeba. Ce ni šlo vse tako, kot bi moralo, jim ne moremo prav nič zameriti, saj vemo, da so se prav zares potrudili. Upoštevati moramo, da so še mladi in nimajo nobenih izkušenj v organiziranju večjih prireditev. Na koncu se še zahvaljujemo vsem ekipam in igralcem, ki so pripomogli k u-spehu tega prvenstva. KONČNA LESTVICA 8 8 0 MK Opčine Galeb Rojan Breg PD Gruden 16 12 8 4 0 LESTVICA NAJBOLJŠIH IGRALCEV Edi Bole (Opčine) Adrijan Tavčar (Galeb) Emil Bole (Opčine) Boris Kuret (Rojan) Matjaž Bidovec (Galeb) Sergej Tavčar (Opčine) Boris Fabjan (Rojan) zmag e. b. bov „ ------- svečanost pa je bila na zelo nizki ravni, ker je bila bolj slabo organizirana. Stadion sam nima še vseh naprav dobro urejenih. To velja v prvi vrsti za skok s palico. Teka-lišče je dolgo 400 m. ima jajčaste krivine, tla pa so zelo mehka, ker je namakanje verjetno nezadostno. Sprinterjem proga v sedanjem stanju odločno ne odgovarja, dobra pa je za dolgoprogaše. Goričan Merni je na 1500 {n skupno z Blasigom in Flaminijem poskrbel za veliko presenečenje. Domačin Miani je verjetno goreče želel, da bi prav pred domačim občinstvom dokazal, da je najboljši sred-njeprogaš v dežili. Start je bil zelo hiter in prvih 400 m so prvi pretekli v 1 minuti. V drugem krogu je tempo teka malo pojemal, bil pa je še vedno hiter. V tretjem krogu je v vodstvo prešel Merni, Mianija pa sta prehitela še Blasig in Fla-mini. 300 m pred ciljem so bile pozicije prvih štirih nespremenjene, vsi pa so bili zbrani v 5—6 metrih. Pričakovalo se je, da bo Miani sprin-tal. Res je to tekač tudi storil, bil pa je na koncu moči. Tudi Merni Te pospešil in mladi Goričan je dal vse iz sebe in zmagal z veliko prednostjo nad Blasigom in Flaminijem. Razočarani Miani je bil komaj če-trti: prava katastrofa. Prvi trije so temeljito izboljšali osebne rekorde. Merni je tekel točno 4 minute in sam seveda ni bil zadovoljen z rezultatom, ker ga je verjetno bolj zanimal prav rezultat pod «magič-no» mejo 4 minut kot zmaga nad Mianijem. Kot gost je nastopil tudi državni reprezentant v deseteroboju Poseri-na, nekdanji član CRDA. Izven konkurence je tekmoval v metu diska in na 400 m. V prvi panogi je dosegel nad 47 metrov, poražen pa je bil na 400 m, kjer sta pred njim pritekla skozi cilj Loru in Brezzom. Pomembno zmago so domačini osvojili v skoku v daljino. Mladi Se-rafin je dosegel nov osebni rekord skoraj 6,50 m in premagal favorita Medesanija. Osebni rekord je v krogli dosegel tudi Defranzoni s skoraj 14 metri. Bor sta na tekmovanju zastopala Cesar in Košuta. Po slabem nastopu na 100 metrov je Košuta zablestel na 400 m. Premočno je zmagal v svoji skupini in s 54”3 skoraj izenačil osebni rekord. Cesar je najprej nastopil v metu diska in s 36,27 m dosegel osebni rekord, za skoraj celo sekundo pa se je popravil tudi na 400 m, kjer je v svoji skupini dosegel drugo mesto. IZIDI 100 m: Zadro (Torriana) 11”3 400 m: Loru (CRDA) 51”1, Košuta (Bor) 54”5, 9. Cesar (Bor) 57" 1500 m: Merni (Gorizlana) 4’ 5000 m: Geat (CRDA) 16’1”6 Disk: Poserina (Lilion Snia Va-redo) 47,05, 7. Cesar (Bor) 36,27 Krogla: Defranzoni (Torriana) 13,96 Daljina: Serafin (CRDA) 6,49 Palica: Medesani (Fianna) 3,80 4x100 m: Torriana 44”5 B. KRIŽMAN SZ BOR vabi vsa društva, ki bi želela poslati svoje kandidate na tečaj za nogometne trenerje, da se udeleže sestanka, ki bo jutri v petek 3. t.m. ob 21. uri na stadionu »Prvi maj» pri Sv. Ivanu. Favoriti za končno zmago so se tudi danes nadzorovali in prav to je izrabil Bitossi, da si je zagotovil ciljno zmago v najdaljši etapi Gira. Vrstni red na cilju 267 km dolge etape Parma — Arona je naslednje: 1. BITOSSI FRANCO (Filotex) 7.25’31”, s povprečno hitrostjo 35,947 km 2. Motta Gianni (Molteni) 7.26’03” 3. Altig Rudy (Molteni) 4. Maurer Rolf (Filotex) 5. Gimondi Felice (Salvarini) 6. Taccone, 7. Adorni, 8. Zilioli, Anquetil, 10. Balmamion, 11. Mugnaini, 12. Jimenez, 13. Zande gu 7.27’58”, 14. Vicentini, 15. Ar-mani, 16. Bodrero, 17. Huysmans, 18. Mealli, 19. Dancelli, 20. Poggia-li, 21. De Rosso itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. ADORNI 71.50T4” 2. Motta z zaost. 47” 3. Altig 2’02” 4. Zilioli 2’34” 5. Balmamion 2’51” 6. Bitossi 3’08” 7. De Rosso 3’08” 8. Jimenez 3’10” 9. Taccone 312” 10. Gimondi 3’26”, 11. Anquetil 3’35”, 12. Maurer 3’49", 13. Zande-gu 71.57’22”, 14. Mugnaini 72.01’30" 15. Schiavon 72.0312”, 16. Passuel lo 72.03’21”, 17. Polidori 72.03*59’ 18. Battistini 72.0416”, 19. Fontona 72.04’26”, 20. Dancelli 72.07*48” itd. Priprava za prihod «Girinov» Trst potekajo vsak dan bolj mrzlič no. Danes si je organizacijski od bor podrobno ogledal skupno s predstavniki občine, kvesture in korpusa mestnih redarjev progo, ki bo tekla od Barkovelj po mestnih ulicah do Montebella. Vse probleme tako glede varnosti kolesarjev kakor tudi gledalcev so sproti rešili. Kot je znano bo Giro letos zaključil svojo dolgo pot 9. t. m. v našem mestu. Pred prihodom udeležencev Gira bo na Montebellu nastov amaterskih kolesarjev za trofejo, ki nosi ime po nedavno umrlem novinarju Vittoriu Bie-karju. PRED_SyETOYNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM Garrincha ponovno idol brazilskih navijačev Njegovo mesto v reprezentanci je nedotakljivo Levi beki, pozor! Garrincha je zopet v formi. V Braziliji je ponovno osvojil navijače, ki so na mah pozabili grenke izkušnje, ki jim jih je v zadnjih dveh letih povzročil. Po zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Čilu leta 1962, ko je Brazilija izključno po njegovi zaslugi osvojila prvo mesto, se je namreč Garrincha vse prej kot dostojno vedel. Pustil je ženo in osem otrok, kar je zello razburilo brazilske «aficiona-dos», ki niso pričakovali tako nečloveškega ravnanja tedaj najpo- pularnejšega brazilskega nogometaša. In vse to je Garrincha storil zaradi slovite brazilske pevke Elze Soaroseve, kraljice sambe. Pustil je rojstno vas Pau Grande, ki leži ob vznožju velikanskih gozdov reke A-mazonke, in se strašno zameril sovaščanom, katerega so enostavno oboževali. Premestil se je namreč v Capacabano, kjer je najel prekrasno stanovanje, da bi lahko dostojno sprejel pevko Soares. Propadel je tako Garrinchov mit »simpatičnosti«. V Braziliji so ga namreč poznali kot izredno vljudnega in živahnega mladeniča, ki je skupno z vaškimi otroki treniral in se igral kot navaden fantine. Mane pa se ni zanemaril samo v zasebnem življenju. Popustil je tudi nogomet. Sprl se je z lastnim moštvom Botafogom iz Rio de Janeira in ni hotel več trenirati. Navijači pa so se polagoma sprijaznili z dejstvom, da je Garrincha športno propadel. Posebno pa se jim je zameril zaradi brezvestnega zasebnega življenja. Progresiven propad pa se je lansko leto tragično zaključil. Garrincha je namreč povsem zanemaril treninge, toda od žoge se ni hotel popolnoma ločiti. Vedno je zahajal na travnike v okolici Ria, kjer Je igral skupno s prijatelji le za zabavo. Nekega dne pa si je resno poškodoval koleno in je imel zato težke posledice. Naravnost groza se je oprijela Botafogovega društva, ki je vedno želo zmage izključno po Garrinchovi zaslugi. Tudi brazilska nogometna federacija je bila močno zaskrbljena ,ker je tako državna reprezentanca izgubila najmočnejšo desno krilo, od kar obstaja brazilski nogomet. Stvar se je še poostrila, ker Garrincha ni hotel slišati o bolnicah in zdravnikih. To pa je gotovo še poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Noga se mu je zaskrbljeno posušila, to pa zaradi tega, ker je bil Garrincha kot otrok podvržen začetku po-liomielitisa. Noga je torej potrebovala stalnega treninga in bi vsaka daljša pavza povzročila težke posledice. Končno pa se je Mane le pustil pregovoriti, ker je tako zahtevala tudi njegova ljubljenka. Tiste dni pa je vse brazilske nogometne ljubitelje presenetila novica, da je predsednik enajsterice Corinthiasa pripravljen kupiti prestižno desno krilo za 200 milijonov cruzieros. Astronomska vsota za igralca v propadu in poleg tega še resno poškodovanega. Splošno mnenje je bilo, da se je temu možu enostavno «zmešalo». Corinthiasov predsednik pa je resno mislil in kmalu se je ta »katastrofalni nakup« spremenil v najdonosnejšo nabavo za moštvo iz Sao Paula v teh zadnjih letih. Corinthias je namreč najel najboljše brazilske zdravnike, ki so v sorazmerno kratkem času vrnili Garrinchi nekdanjo hitrost in reflekse. Vse zasluge za ozdravljenje pa niso izključno zdravnikove. Pohvaliti je treba tudi samega igralca, ki se je požrtvovalno držal vseh predpisov. Moral je namreč o-gromno telovaditi in se popolnoma odpovedati zabavam in ponočnja-šbvu, katerim bi se ne bil še pred mesecem za nobeno stvar odpovedal. Garrincha je tako ozdravel in njegova forma je bila še kar zadovoljiva. V prvi tekmi, ki jo je Corinthias odigral proti Flamengu, Mane ni imel še nekdanjega izrednega driblinga in tudi hitrosti ne. Njegov nastop pa je popolnoma zadovoljil Corinthiasove tehnike. Garrincha pa je v naslednjih tekmah končno pridobil nekdanjo formo in brazilske obrambe so zopet trepetale. Ce brazilske obrambe ne odobravajo trenutne Garrinchove forme, povsem drugega mnenja pa je trener brazilske državne reprezentan- » Vicente Feola, ki je vključi', napad tega izrednega nogometaš • Garrincha je torej nedotakljiv še posebno, ker je pred tednom a segel tak gol, katerega se bodo or zilski navijači še za dolgo spomini li. Garrincha je najprej s svojo «» to della muerte« preigral dva na sprotnika in tako prišel PraYjir.i karnerske črte, približno v sr®“'M med komerjem in vratmi. Naspro mu je prišel levi bek, da bi mu pr® prečil pot do vrat. Garrincha je nato namignil podajo žoge z levo n go. Levi bek in vratar sta se o vrgla na levo stran. Mane pa J®, efektom (kar s kornerske črte-' neubranljivo podal žogo v mre*«-Akcija, ki jo vidiš enkrat vsakin deset let. Stadion je enostavno exs plodiral. Navijači so v trenutku po zabili na «hudobnega» Garnncn • Oprostili so mu vse. Garrincha J postal zopet njihov in samo njmjj ■ To je navijanje brazilskih ’ nados«. Sedaj pa polovica aren pride gledat tekme samo, da bi čudovala tega izrednega nogomet«-ša. Navijači so celo dali vsakem levemu beku, ki stoji nasproti nj hovemu ljubljencu, ironični našlo Joan (Janezek). In do sedaj nm™ še ni ustavil tega desnega krila u vsak bek si je tako zaslužil nesimpatični pridevek. _or Zakaj nihče ne more ustaviti oa*> rinche? Razlog je enostaven: a® ima svojevrstno finto. Ta driDlmg je videti enostaven in je tudi enoSir’ ven, toda Mane ga izvede tako av-bro in s tako hitrostjo, da ga mnc ne more ustaviti, razen če ga n podere na tla. T Bo tudi Facchetti Garrinchov Janezek? Srečanje med tema dvema svetovnima nogometašema bo goto-vo ena izmed tolikih atrakcij, ki ” nam jih lahko prineslo prihodnj svetovno prvenstvo. alliillilllllllllliiiililililliiliiiiiiii-illililli»11,I,lllll da je to človek, ki ga išče. ^ žepa je potegnil drobno stvar, podobno injekcijski igli. Stopil le Ferreiru naproti. Ko je obšel skupino kopalcev, ki so ležali na pesku, se je na videz, spotaknil, tako da je 1 nogo krepko udaril Ferreira. Leta je kriknil od bolečine in nl čutil, da mu je v tistem trenutku roka, s katero ga je nerod-než hotel obvarovati pred P0"' cem, zabodla drobno iglo v 0°' podlaket. Opravičil se je in nadaljeval pot. Ni se mu mudilo, ker je ve' del, da ima še dovolj časa za beg. Smrtonosni strup kurare> s katerim je bila konica igle namazana, bo deloval šele čez dve minuti. JAMES HOLDING OOOOOOOOOOOOm^mtOOOOOOOOOOOMOOOOOOtKJOOOOOOO« IVO JUVANČIČ ><><> oooOOOOmKKKMK! oooooooo oooo oooooooo ooooooo« 5. Italijanska publicistika o Slovencih Ob Stuparicha moramo postaviti še živega Biagia Marina, po rodu iz Gradeža, ki pa drugače živi v Gorici nrs Trstu. V letih 1944-45 je za čas stopil celo v politične arene, bil je zastopnik goriških liberalnih krogov v tržaškem CLN, V svojih spominih, ki sežejo v dobo Dred prvo svetovno vojno (Gčrizia dtta mutilata, Milano 1956), beleži le osebna spoznanja ob stikih s slovenskimi sošolci na goriški gimnaziji. Daši je študiral r.a nemški, avstijski univerzi, ni imel stika, ker ni kazal zanimanja za druge narodnosti. Slovencev si ni po-bliže ogledal: «Impenetrabile rnondo«, pravi sam, so mu ostali Slovenci kot Hrvati. Za svoje oesmi, pisane v gradeš-kem narečju je lani dobil ita- (Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne) lijansko literarno rjagrado in s tem priznanje vse Italije. Napisal je, bolje imel vrsto govorov o Slataperju, v katerem vitli bolj kot vrstnika, učitelja, toda ene plati, ki nas Slovence pri Slataperju zanima, se ne dotika. Marin je tudii bil na antifašistični liniji, dasi je imel Gentileja, fašističnega ideologa-f il ozof a, za svojega učitelja. Tudi on je doživel svojo osebno tragiko. Sin Falco, zrastel je že v fašistični eri, je kot topniški oficir padel v boju proti partizanom na Dolenjskem prav na dan padca Mussolinija 25. julija 1943. Zapustil je dnevnik, v katerem se je izkazal kot zrel literat občutljive, odprte duševnosti, ki je zaznala več kot navadni smrtniki. Zapisal nam je marsikateri vtis o slovenskih ljudeh, najbrž tudi o hrvaških. Mogoče, da je globlje dojel, česar ni oče, ko je zapisal: »Mislim, da je problem «Slavov povezan z usodo Italijanov, kakorkoli naj se izteče* ... (glej citat pri Spaini, Autoritratto I. c. stran 69 nasled.) Spaini do Slataperja ne kaže tistega navdušenja kot Marin. Tudi on ne omenja njegovih mladostnih načrtov, ki jih je, če ne drugače, moral spoznati, ko je Stuparich izdal v knjigi Slataperjeve zapiske tako) po prvi svetovni vojni. Zdi se, da stoji v vrstah tistih, ki so te načrte krstili za neizvedljivo romantiko, dasi priznavajo literarno vrednost »Mojega Krasa*. Vendar pa so se našli šele po II. svetovni vojni ljudje, ki ga študirajo in prav Slataperja cenijo. Seme ni padlo na trda tia, njegova žrtev ni bila zaman. Alberto Spaini je spregovoril šele zadnji čas (Autoritratto Trdestimo 1. c), 1962. leta so šli v svet njegovi spomini, vtisi bi bolje rekli. Pogled je obrnjen v preteklost. Piše s simpatijo o slovenskih okoličanih, Kraševcih. O Slovencih pa podčrta eno, ki je ze- lo važno: Bili so ob Hrvatih »edini*, ki so se uprli čudežni asimilaciji Trsta, ki jo le občuduje, skoraj bi rekel zagovarja, saj je iz Nemoev, Cehov, Grkov, Armencev in prej iz «Slavov» ustvarjala tip tržaškega Italijana. In pove še, da so mnogi padli iredentisti mobilizirali iz vseh možnih ljudstev (glej Avtoritratto 1. c. stran 2 — 35 in drugod). S tem bi bil krog dobro-mislečih tržaških iis goriških Italijanov, ki so pisali o Slovencih zaključen. Kako je gledala na vprašanje Slovencev in Hrvatov ostala Italija, nam strnjeno pove profesor Piero Pieri, poklicni zgodovinar (Fa-scdsmo e Antifasoismo II. Le-zioni e testdminianze 1982 str. 120-121). Za obdobje I. svetovne vojne pravi, da celo italijanski vodilni razred ni poznal problemov avstro-ogrske monarhije... Slovence je zamenjaval s Slovaki, Romune z Ruteni (tako je monarhija uradno imenovala svoje državljane Ukrajince). Se «manj na tekočem je bil o etnični situaciji obmejnih con*, »Za majhna izolirana jedra... tujega prebivalstva*, da gre za »ostanke barbarskih vdorov* še izza 'rimskih časov’ in iz »zgodnjega srednjega ve- ka*, ali pa tudi »za element«, ki jih je avstrijska vlada namerno naselila zadnja desetletja«. Večina Italijanov, da je mnenja ,da so že »Benetke posedovale vse ozemlje tja do Snežnika*, da ima Italija do tega ozemlja »zgodovinsko pravico*. Pieri sam navaja proti tem trditvam takratnega največjega italijanskega geografa Giovannija Marinellija, da meja na vzhodu Italije ni prav »nič jasno začrtana*, da jo je »težko določiti*, »mogoče diskutirati o njej v nedogled*, ker »gre za mejo, ki jo otežkočuje kraško ozemlje*. To so pač besede, ki v vsaki posamezni trditvi pobijajo vse to, kar so napisali romantični pisci italijanskega risorgi-menta in krajevni iredentisti kot Valussi, Coiz, Antonini, ki smo jih že navajali. Tu je osrednje vprašanje slovensko-dtalijanskih odnosov dovolj jasno nakazano. Resni Italijani še za mejo niso natančno vedeli; o tem je možno »diskutirati v nedogled*: Marinelli je s tem mislil, kot je razvidno iz celote na novo državno mejo* Italije. Slovenci so pa vedno zagovarjali načelo etnične meje in glede te pri njih ni bilo diskusij. Na slovenskem zapadu se etnična meja skoraj ni premaknila od naselitve dalje (O tem je glej Dr. Milko Kos «K zgodovinskemu razvoju zapadne slovenske meje* — Ljubljana 1930. ponatis 1946). Državna meja Italije je oa že 1866 presekala zapadno slovensko etnično mejo. ko je vključila v italijansko državo beneške Slovence. Sicer, kaj bi še razpravljali o tem. Za italijanske ekstremiste kot so bili 1914-1915 pristaši italijanskega nacionalističnega gibanja, ki so ga vodili Federzori, zlasti pesniški glasnik D’Annunzio, tudi «naravna meja* ni imela pomena. Mladi Lstran Fauro-Timeus, nasprotnik Slataperja, je že napisal to, kar je čisto goli imperializem in Je postalo vodilo fašizmu, »močan narod si mejo začrta sam, po svoji potrebi*. DlAnnunzio je sredi oktobra 1915 govoril o pohodu proti Dalmaciji in vzkliknil: »Ne bo mogel nikdar nihče ustaviti usodnega rimskega ritma...* »Ne alpski Nemec... ne kraški Slovenec...* (citiram po »Rivista Dalmatica 1964 šit. 1 str. 9). D’Annunzio je vsaj Slovence imenoval s pravim imenom. atovenci..., »ne/ccuen so že bili proti Avstriji. Njih nasprotovanje tej državi se ni skladalo z naštm. Ko sedaj slišimo o tem govoriti, občutimo neko presenečenje. Slovenci proti Avstriji? Treba bo ponovno prebrati zgodovino». > L. Burlini (Pogled z mostu — Porta orientale 1963 1 — štev. (XXXIII št. 1-2 str. 23-30). Tudi Burlini bi rad prebiral zgodovino. Le kje, katero, če so o tem Italijani molčali? »Slovenoi proti Avstriji?* šele »sedaj« 1963. leta je Burlini nekaj slišal. In še samo ♦nekateri da so bili proti Avstriji?* Koliko vprašanj, samo na nekatera bi tu radi po možnosti odgovorili. Tudi Slovenoi nimamo še napisane zgodovine, toda vsaj nekaj vemo. Burlini je publicist, močno desno stoji, če piše v »Porta Orientale*, kamor pišejo tudi nemški kolaboraciof nisti iz let 1943-1945, ki s* bili od 1930 dalje glede «Sia-vov* v liniji »pobesnelih* (Go betti), ki jo je nadaljeval fašizem. Toda Burlini, mogo- če le nl popolnoma tam, je prav zadnie čase bilo bra-ti njegove članke v katoii-škem tedniku tržaške škofije« «nadškofa, premilostnega S0" spoda, gospoda Antonia San-tina», kot so se še do z»“' njih časov tituliralj cerkven1 knezi. Ali pa je tudi glasijo škofa šlo v desno ,ker P1®! vanj tudi Burlini? Ni, da polemiziral, ie navajam... Buf-liniju bi na rad celo po n10*' nosti odgovoril na njegov* vprašanja. Burlini pravi samo «nekaj teri Slovenoi* da so bili pr01,1 Avstriji? Ali ve, da je v i*8' lijanskem risorgimentu sod*-lovala le »manjšina*, ne v*7 ljudstvo? O tem italijana«1 zgodovinarji ne diskutirajo več, le napeti domoljubi 8°J vare, kot da bi bili vsi: italiani?* »Nekateri Slov®11' ci», proti temu stoji dejstvo« da tudi da so samo neka**' ri Tržačani, Goričani, Istnaj ni in Dalmatinci bili «pn°T Avstriji«, Vse italijansko Ijua' stvo teh pokrajin, zlasti soriški Furlani, niso bili »P1-0, Avstriji* še manj prebiva*' stvo Italije. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,11., TELEFON »3-808 In 94-638 Poštni predal 559 dinarjev) ^raesečno^O (in^i.OOO^starih3 dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo jO para^starih^dlnariev). mlečno «. y ^ enegJa sJolpca: trgovskl 150. flnančno-uPravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglari 40 goriške pokrajine se naročajo pri upravi ____ ------------ PuhhuntA italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst. četrtletna 2.250 lir. polletna 4.400 Ur, ---------- SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekočl^račun pri Narodnl^banM »^juDljanl^^ prl ,Socletk PubbUcitk ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37438, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnapf® ... ... ----■*—--<—*• —*— tržaškega tiska Trst 11-5374 — a Ur beseda. — Oglasi tržašk«