PRIMORSKI DNEVNIK
Ga-ASILO OSVOaOPILIME FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir * 10 jugolir - 2.50 din
TRST četrtek 13. januarja 1949
FoStntna plačana v gotovim Spedizione in abbon. postale
Ste v. 10 (1100)
Z
Izdajanje izkaznic članom Osvobodilne fronte je — kakor smo 'tak pričakovali — naletelo na kritiko Vidalijevega glasila. Pri tam opravilu ne gre seveda niti 20 to, za kar nas, po zastarelem W docela obrabljenem receptu dolži Vidalijevo glasilo,' niti gre Pri tem za opravilo izključno teh-Mčne narave. Izdajanje izkaznic Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ima ,voj globlji pomen, tesno povezan * položajem, ki je nastal ;ia našem ozemlju po znani razbijaški skelji kidali jev e skupine.
Ne bo odveč, če si ob tem do-OOdku prikličemo v spomin razvojna obdobja Osvobodilne fronte Vsaj v glavnih črtah.
Narodno osvobodilna borba slovenskega in hrvaškega naroda je Obvezala najširše ljudske plasti °beh narodov z naprednimi italijanskimi sloji v Julijski krajini in Trstu, predvsem z italijanskim delavstvom. Ta borbena skupnost Ded slovanskim delovnim ljudstvom in italijanskim proletariatom v pogojih narodnoosvobodilne borbe je na naših tleh predstavljala osnovo dosledne in borbene protiimperialistične fronte,
je v organizacijski obliki Slo-fonsko-italijanske antifašistične Ur>ije tudi dejansko vodila ostro to dosledno bOrbo proti anglo-Ameriškemu imperializmu, ki je takoj po zaključku zadnje vojne tasilil razdelitev Julijske krajine v <tve coni, od katerih je cono A Oodvrgel svojemu vplivu.
To je imelo za posledico izvajanje imperialističnega pritiska na N°vansko-italijansko demokratič-n° gibanje z namenom, da ga po-*topno oropa vseh revoiucionar-ni'h pridobitev osvobodilne borbe.
P tem obdobju je Slovansko-it.a-tijanska antifašistična unija, čigar °*novni sestavni del je bila, ka-^°r je še vedno, vprav Osvobodilna fronta, predstavljala edino jamstvo za izvojevanje nacionalnih in socialnih pravic tako slovanskega. kot italijanskega delov-
da je vprav Osvobodilna fronta osnovni sestavni del proti imperialistične fronte na naših tleh, in da mora vsaka demokratična politična organizacija delovnega ljudstva na Tržaškem ozemlju, brez Osvobodilne frome (to je, brez take politične organizacije slovenskega ljudstva, ki je bila organizator in voditelj njegove narodnoosvobodilne borbe), nujno zdrkniti no. pozicije breznačelne in kompromisarske politike do razrednega sovražnika, in s tem na pozicije izdajstva interesov protiimperialistične borbe. Ves potek dogodkov zadnjega polletja to dejstvo najbolje potrjuje.
In vprav zaradittega dejstva je nadaljnje politično in organizacijsko utrjevanje Osvobodilne fronte v nastalem položaju edina resnično ustrezna obramba in krepitev slovansko-italijanskega bratstva in s tem obramba borbenih protiimperialističnih tradicij Slo-vansko-italijanske anti. ašistične linije in njene enotnosti. In to ne samo iz razvojnih, ampak predvsem iz načelnih razlogov. Kdor te je le količkaj zamislil nad družbeno—političnimi osnovami protiimperialistične borbe od ta4 krat ko je Hitler vrgel na tehtnico svoje divizije, pa do danes, in se pri tem ni samo zamislil, ampak je v tej borbi tudi osebno sodeloval, mu mora biti to dejstvo povsem jasno.
In prav zaradi tega je danes izročanje izkaznic članom Osvobodilne fronte ne le tehnično o-pravilo, ampak politično dejanje, ki ga od nas zahtevata čas in dejstvo, da s tem krepimo enotnost slovenskega ljudstva in hkrati utrjujemo slovansko italijansko bratstvo v okviru tiste Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije, je izredno ponosna na svoje dosledno borbene protiimperialistične tradicije in ki nima nič skupnega s tisto svojo dvojnico, ki je, po Vi-dalijevi zaslugi, tem protiimpe-rialističnim tradicijam dala neslavno vlogo.
Ameriški Slovani
v borbi za mir
NEW YORK, 12 (TASS) — Izvrlil-ni odbor ameriškega Slovanskega kongresa Je sporočil, da ima namen organizirati v tem mesecu več manifestacij, ki naj stopnjujejo borbo za mir. Manifestacije bodo v mestlb ZDA, kjer je tudi slovansko prebivalstvo, vštevši New York, Filadelfijo, Cleveland in Chicago,
Poročilo dostavlja, da bodo mani-festantl zahtevali mirno rešitev nas-protstev s Sovjetsko zvezo s pomočjo neposrednih pogajanj med ameriške in sovjetsko vlado. Zahtevali bodo tudi, naj policija ZDA izvede preiskavo v Nemčiji, kjer ameriški funkcionarji vzpostavljajo avtoriteto bivših nacističnih industrijcev in spreminjajo zahodno Nemčijo v oporišče, ki naj bi služilo novemu napadu proti Sovjetski zvezi. Zahtevali bodo dalje, večje spoštovanje državljanskih pravic in svoboščin Američanov slovanskega porekla.
LISBONA, 12. — .Danes zvečer je prispel semkaj na parniku «3. Anna« bivši madžarski regent admiral Horthy.
PO PADCU TIENCINA
položaj v Nankingu vedno bolj kritičen
Evakuacija vladnih funkcionarjev iz Nankinga - V decembru je Kuomintangova vojska zgubila,343.000 vojakov
NANKING, 12. — Ansa je objavila Beuterjevo vest, da je po poročilih radia «New York Times« Tiencin kapituliral. Radio je dodal, da prihaja vest iz uradnih virov.
Radio demokratične vojske javlja, da je bil general Tujuming, poveljnik dveh skupin nacionalističnih armad, ki sta bili uničeni juž-no-zahodno od Sučova, ujet. Omenjeni general spada med vojne zločince.
General Huang Či Cang, poveljnik kitajske vojaške misije v Nemčiji od avgusta 1948, je uradno sporočil, da je prekinil vse stike v nankinško vlado. Dejal je med drugim: «Nanking ne uživa več podpore ljudstva; Cangkajšek je zgubljen. General je mnenja, da je vzrok porazov nacionalistov predvsem
moralnega značaja. O.rožje je dobro, je dejal, toda poveljstvo je slabo in nacionalistične sile se ne morejo več' opirati na ljudstvo«.
Iz New Yoi*ka javljajo, da se je sinoči zbrala pred hotelom, kjer je kitajski poslanik v Washingtonu Wellington Koo priredil kosilo pri diuštvu bivših učencev kolegija Columbija, več študentov, ki so Uprizorili demonstracijo in nosili napise sledeče vsebine: «Pustite Kitajsko na miru in nehajte s pokolji kitajskih študentov«.
Iz Nankinga javljajo, da je kitajski zunanji minister na seji vlade sporočil, da je napravil uradne korake za posredovanje v sedanji državljanski vojni in da ni prejel še odgovora.
Radio demokratične vojske poro-
ča, da je kuomintangova vojska v decembru izgubila 343.000 mož, med katerimi 212.000 ujetnikov ter 116 tisoč mrtvih in ranjenih. V istem času se je 10.7 nacionalističnih generalov in polkovnikov podalo ali pa so bili ubiti ali ranjeni.
Tudi v Nankingu je položaj vedno bolj kritičen in vedno večje število vladnih funkcionarjev zapušča mesto. Izvršilni svet je danes sprejel resolucijo, s katero poziva vse vladne funkcionarje, izvzemši one, ki imajo važna mezta, naj zapustijo mesto m naj odpotujejo proti jugu. Vsi ti funkcionarji bodo prejeli v naprej tri mesece plače ter potne stroške. Lahko bodo odšli kamor koli, toda svetujejo jim, naj odpotujejo v Kanton. Sklenili so tudi, da ne bo moglo nobeno ministrstvo imeti v Nankingu več kakor 30 do 50 funkcionarjev.
Angleži bi hotGli z&sGsti sršw partizani
ves južni del Palestine
PISMO IZ NADIŠKE DOLINE
Jlf a/ n#*e
slovenskih beneških meter teko daleč, da bo n slišan
DRAGI »PRIMORSKIH DNEVNIK» j
Sem	čitateljica	Tvojega dnevnika in	kljub veliki	zaposlitvi, ki
jo	ima vsaka žena	gospodinja,	pa najdem	urico časa,	da ga preči-
tam prav do zadnje vrstice. Prav s pazljivostjo pa čitam kotiček iz Slovenske Benečije. Tudi jaz sem Benečanka, zato me še posebej zanimajo članki, ki jih piše naše ljudstvo. Vendar smo dosegli časopis, ki	brani	naše pravice in je z	nami. Kritična fašistična doba, ki nas
je	hotela	ugonobiti,	je zatonila,	posijali so	nam dnevi,	ko moremo
tudi mi Benečani, čeprav smo bili stoletja zatirani, spregovoriti.
Sem mati šoloobveznih otrok, ki morajo obiskovati italijansko šolo, čeprav so Slovenci. Kako hudo je, ko morajo pisati naloge v italijanščini, kako težko razumejo učitelja Italijana. Pri domačem učenju jim ne morem skoraj nič pomagati, ker je tudi meni težak italijanski jezik. Najmlajše dekletce, ki obiskuje prvi razred osnovne šole, vsak dan joče, ker se boji iti v šolo, kajti učiteljica jo vedno ponižuje pred svojimi součenkami z besedami:
«Questi slavi hanno la testa dura, no n capiscono a, b, c in ita-llano«.
Seveda so te Salivske ranile srce mali šolarki in me vedno prosi, da naj jo pošljem v šolo, kjer uče v jeziku, kakršnega govorimo v domači hiši.
Predragi »Primorski dnevnik», ali ni to žalostno? Ni dovolj, da je fašizem oviral naše kulturno življenje, tudi danes se ne upoštevajo zahteve slovenskega naroda, ki želi imeti slovenske šole.
V imenu vseh slovenskih Benečank prosim, da bi se čimpreje rešilo vprašanje slovenskega šolstva v naših krajih. Z navdušenjem bomo pošiljale naš mladi rod v slovenske učilnice in tudi malčki sami bodo imeli večje veselje do učenja, ker se jim bo razlagala učna tvarina v domačem jeziku.
Naj ne bi bila moja prošnja zaman, naj gre klic nas slovenskih beneških mater tako daleč, da bo uslišan !
Čedad 10. januarja 1949.
BENEČANKA IZ NADISKE DOLINE.
Posredovanje Izraela pred Varnostnim svetom - Britansko ministrstvo za letalstvo priznava, da so britanska letala preletela palestinsko mejo
Resolucija Infornmijsltsp urada ne sme biti vzrok za neenoten nastop demokratičnih sii Trsta na prihodnjih občinskih volitvah I
lega ljudstva na tem ozemlju. V tor« obdobju imperializmu še ni •hpelo v nobeni obliki načeti slo-®®h»fco-italijanske protiimperiall-•lične fronte, ki je poglabljala in strjevala svojo enotnost, in se tu-zato še ni pojavila potreba po
Vanizacijski utrditvi Osvobodil-^ fronte kot njenega osnovnega *e>tavnega dela.
®ele s kompromisarsko rešitvijo ”®*e»a narodnega vprašanja, to ”■ z nastankom Tržaškega ozem-h ki ga je imperializmu uspelo ■šiliti, se je pojavila nevarnost h Poskus razbi.ania enotnosti slo-Ruskega ljudstva na lem ozem-D. Tako se je glavni fronti ita-fonske reakcije in anglo-ameri-*W imperialističnega pritiska, ^'družila še skupina, sestavljena ■Otounem tz slovensKih in hrva-*to ostankov poraženega izkori-•valskega razreda in slovenske Ajevne konservativnosti, kar je tohansko-tlaltjansko protumpe-*to***tično ironto prisililo, da je 'rrala organizacijsko utrditi edusem Osvobodilno fronto, da lako ohranila enotnost slovenju ljudstva, ki je, v naših raz-7*1 ah, osnovne važnosti za uspeš-51 Protiimperialistične borbe, tem je Osvobodilna fronta **uhda v drugo lazu svojega raz-
Vatskan organizira
pošiljanje vojnih zločincev v kolonialne vojske
RIM, 12. (Tanjug) — List »f-ese« poroča, da je bilo na podlagi dogovora med italijansko vlado in Vatikanom ustanovljeno v mestu Fra-scati zbirno središče nemških vojnih zločincev, bivših častnikov SS, ki prihajajo iz Nemčije v Italijo po tajnih kanalih in s pomočjo ka-toliških organizacij.
List poroča, da je Vatikan poveril svoji organizaciji »Colegium germanieum« skrb, da vodi »akcijo s pomočjo nemških častnikov« v taborišču Frascati Po kratkem vež-banju dobijo ti zločinci orožje in jih nato pošljejo na Bližnji In Daljnji vzhod, da tam ojačijo golo-nialne oborožene sile. Številne nacistične častnike so do sedaj poslali v arabsko legijo, dočim se veliko število od njih bori v vrstah francoske tujske legije proti Vietnamu.
TEL AVIV, 12. — Na poti k egipt-sko-igraelskim pogajanjem na Rodosu je začasni posredovalec OZN Bunche izrazil upanje, da se bodo pogajanja med Egiptom in Izraelom zaključila s podpisom miru med obema državama. Iz Ammana se je izvedelo, da je Sirija sprejela va-oilo za pogajanja z Izraelom. Ko je danes dopoldne izraelski ministrski predsednik Ben Gurion govoril pred glavnim odborom stranke Ma-pai (socialisti), je dejal: »Pred koncem tedna bomo pričeli mirovna pogajanja z dvema arabskima državama in ne samo z eno; ena od teh držav je na jugu, druga na severu. Mi bi že davno sklenili mir z arabskimi državami, če ne bi bilo nekega tretjega, ki je zainteresiran na Srednjem vzhodu. Toda upam, da bodo tokrat arabske države sledili politiki, ki je v njihovo korist.«
Sef izraelske delegacije pri OZN Aubrey Eban je med drugim izja-»il, da predstavljajo britanska pre mikanja čet in materiala v Trans-jordanijj kršitev premirja. Dodal je tudi, da so pogajanja za premirje z Egiptom velike važnosti: gOčitno je», je dejal Eban, »da morejo izzivalni manevri, v katere Me spu-.čajo britanske sile, samo škoditi sin pogajanjem«. Glasnik Foreign Qfficea je odločno zanikal, da bi Velika Britanija pošiljala vojni ma-te.rial arabskih državam, kot je to trdil Eban v svojem pismu Varnostnemu svetu. Rač pa je ponovil obdolžitev, da je prišlo «90% orož ja, ki ga je prejel Izrael, iz Srednje Evrope«. Glavna angleška obdolžitev pada seveda pri tem na Češkoslovaško. Medtem ko je včeraj agencija France Presse poročala iz Tel Aviva, da je izraelski ministrski predsednik pozval Tryg-ve Lieja, naj takoj skliče zaseda nje Varnostnega sveta zaradi obtožbe, ki jo jo bo Izrael naperil proti Veliki Britaniji zaradi njenega enostranskega vmešavanja v vojno med Izraelom in Egiptom, pa poroča danes ista agencija, da se Varnostni svet verjetno še ne bo tako hitro sestal.
Čedalje bolj postaja očitno, da je navzočnost britanskih vojaških letal na egiptskih izraelskih bojiščih, pošiljanje angleških ojačenj v Aka-
bo, alarmno stanje sredozemskega brodovja in pa način, s katerim se nekatera od teh dejanj razglašajo, izzval močno nasprotovanje v različnih političnih krogih. Jasno je, da je to nasprotovanje močnejše v opozicijskih strankah; opazno je pa tudi V laburistični stranki in kot trde nekateri opazovalci celo v vladnih krogih.
Eden izmed pilotov britanskih letal, ki so jih sestrelili Židje, je v neki izjavi tisku dejal, da je njegovo letalo dejansko preletelo mejo med Egiptom in Palestino. Dejal je, da so imeli «Spitfire» nalogo fotografirati položaje izraelskih vojaških sil, ki so po nekaterih poročilih prodrle na egipčansko ozfemlje. Toda tam niso videli nikakih tet. je dejal pilot. «Pač pa smo videli mnogo čet na izraelskem ozemlju in naj poveljnik jih je fotografiral. Leteli smo samo 500
Splošna stavka
v Padovi
RIM, 12. — V vsej Severni Italiji še širi zimska bitka delavcev in brezposelnih. Sirijo se vsak dan agitacije in vedno nove množice se vključujejo v borbo. Borba se je razširila tudi na pokrajino Ve-neto. Delavska zbornica v Padovi je proglasila za četrtek splošno stavko proti brezposelnosti, v vseh tovarnah volne v Schlo pa so delavci proglasili nesodelovanje ter stavkajo po deset minut na dan.
Tudi v Lombardiji se množijo protestne demonstracije brezposelnih. V Šesto Calende so delavci proglasili stavko, dokler ne bodo delodajalci ■ sprejeli pogajanj. V Emiliji nadaljujejo delavci borbo za obrambo industrije.
V Milanu se je danes' ob 10 uri, kakor smo že včeraj poročali, začela splošna stavka vseh kovinarskih delavcev pokrajine, ki je trajala do 12 ure. V tem času so delavci priredili zborovanja na trgih. Današnja stavka je samo začetek široke akcije, ki jo misli Delavska zbornica voditi, da prisili vlado in ConfindUstrijo, da menja gospodarsko politiko.
čevljev visoko. Zidovske čete so začele na nas streljati in tako je moj motor, ki je bil zadet, pričel goreti, nisem pa opazil, da bi izraelsko letalstvo stopilo y akcijo«. Spričo takih priznanj je skoraj smešno poročilo britanskega ministrstva za letalstvo, ki pravi, da «je možno, da sta eno ali dve britanski letali v zmedi prešli mejo«.
Radio Moskva je objavil članek lista «Trud», ki zatrjuje, da «imajo Angleži namen zasesti ves južni del Palestine ter postaviti tako Varnostni svet pred dovršeno dejanje. Sestanek britanskega veleposlanika v Washingtonu z Lovettom je treba smatrati kot poskus dobiti dovoljenje Združenih držav za pošiljanje britanskih čet v Palestino v pomoč egiptski vojski. Nikakega dvoma ni, da bi britanske čete, če bi prodrle v Palestino, tam tudi ostale «na prošnjo kralja Trans-lordanije«, na isti način, kakor so ostale v Grčiji in Američani na Južni Korčjl«,
Značilno je, da angleški politični krogi mečejo večinoma odgovornost za položaj v Palestini na A-meriko
Madžarski škofje
mikianjajo pogajanja z viado
BUDIMPEŠTA, 12. — Iz obveščenih virov javljajo, da so madžarski škofje s skupnega sestan-ka poslali vladnemu predsedniku Dobiju pismo, s katerim javljajo, da y sedanjem položaju ne morejo nadaljevati pogajanj.
Sari 12 Bfrsh v piani
BERN, 12. — V otroškem zavetišču v vili «Oisellon» v švicarskih hribih je nastal požar, ki je zahteval 12 smrtnih žrtev. V plamenih je našla smrt tudi zaščita sestra De Martini, ki je hotela rešiti otroke. | Otroci obeh spolov v starosti cd treh do štirinajstih let so bili vsi iz 2e. neve. Požar Je nastal na ta način, da se je vnelo perilo, ki se je sušilo v kopalnici blizu peči. Ogenj se je razširil z neverjetno hitrostjo in v dveh minutah so že švigali iz hiše veliki plameni.
vdrli v Solun
ATENE. 12. - Dnevnik «Etho-nos« poroča, da je v nedeljo skupina partizanov vdrla v Solun. Po enourni borbi so se partizani zopet umaknili- Policija je aretirala več ljudi.
Zaključek plenuma
Zveza jugoslovanskih književnikov
BEOGRAD, 12. — Plenum Zveze jugoslovanskih književnikov je končal svoje delo, med katerimi je prišlo do izraza mnenje, da morajo jugoslovanski pisatelji tudi v bodoče voditi borbo proti vojnohujska. ški politiki imperialistov kakor tudi proti klevetniški kampanji, ki so jo sprožile proti Jugoslaviji ljudske demokracije. Jugoslovanski književniki bodo na podlagi sklepov in izkušenj tega plenuma nadaljevali svoje delo kot vrednj predstavniki socialistične literature
Prelest sueseieaesseoe preDiuaisiua
proii oneiRGoocaniu predstav sug pri sv. Ivanu
Podpisani slovenski prebivalci pri SV. IVANU odločno in z najsilnejšim ogorčenjem protestiramo proti skupinici nasilnežev, ki je s svojim vandalskim nastopom že dvakrat onemogočila SLOVENSKEMU NARODNEMU GLEDALIŠČU uprizoritev v dvorani Ljudskega doma (Slavko Škamperle«.
Ob tej priliki ugotavljam«, da je ogromna večina svetoivanske-ga ljudstva proti vsaki nasilni akciji, ki Je in ki bi v bodoče bila naperjena proti SLOVENSKEMU NARODNEMU GLEDALIŠČU, nosilcu svetlih tradicij kulture Slovencev Tržaškega ozemlja,
Tržaškemu slovenskemu narodnemu gledališču so fašistični požigalci nekoč že prekinili izvajanje njegovega plemenitega kulturnega poslanstva, toda naša
HTck;iznnf/am /.lunini
proti azilskim narodom
1 »S 'TS .. » -.m. "   __      -   - 
Pomoč Marshallovega načrta je Nizozemski omogočila napad na Indonezijo - Vietnamsko ljudstvo se odločno bori proti traccoskim imperialistom
BATAVIJA, 12. Republikanski j Tudi kitajski delegat je obsojal rad;o poroča o živahnih partizan- 'vz' z/ inske oblasti, nakar es je seja skih akcijah pred nizozemskimi po-j odložila na petek popoldne, ložaji v srednjem in zahodnem de. { v Tokiu je b.io danes zborova-lu Jave. Civilna policija in nizo- J nje ob udeležbi več sto članov azij-zemske kolonialne čete so utrpele skih kolonij v Tokiu. Zborovalci so znatne izgube. Isti radio poroča, da I odločno zahtevali odhod nizozem.
so Indonezijci zopet zascdlj mesto Pakanbaru v sredini Sumatre ter napadli petrolejske naprave DJambu na južno-vzhodr.em delu Sumatre, Živahno partizansko de lovanje je opaziti tudi na področju Djokjakarte in Surakarte, kjer je bila zveza med obema mestoma prekinjena in važni mostovi so bili uničeni.
Včeraj je Varnostni svet razprav. Ijal o indonezijskem vprašanju. So. vjetskj delegat Malik je poudaril da so ZDA krile nizozemski napad proti indonezijski republiki. Pouda. ril je tudi, da je Marshallov^ pomoč Nizozemski omogočila napad te države na Indonezijo, in je pr tem dejal, da sta prav gotovo bili Francija in Belgija prej vnrošani za svet v okviru zapadne zveze
B°Ja
v pogojih ostre prntiimpe-
j' »Učne borbe. Organizacijsko bolitično utr,evanje Osvobodil-
, fronte je v tej fazi pomenilo lj/a«ie enotnosti slovenskega V^etva (n hkrati ječanje slovan-j^uahjanskegu bratstva. Rekel * <*a je organizacijsko in pol,tič-Strjevanje Osvobodilne fronte
javljalo v tej fazi predvsem r<trnbo in utrjevanje slovansko-,a,iianske enotnosti in bratstva, Je bil tudi a slovenske kon-»n reakcionarne strani
0 IQ,W
l( napad usmerjen vpiav pro-*1ovansko-italijanskemu Orat* gg **■ ki je edino možna osnova •ffA l}ortjcne trroti mperiali-ne fronte na naših tleh.
V	f
j. tretje obete,oje svo.ega razvo-
gg naša Osvobodilna fronta aiccijt ki jo je pod pretvezo ,t*')luctje m kidati »prožil v vr-IJa >,n,eaa demokratičnega giba-kar je dovedlo do n egovega rJ?Uia- Spnčo lega dejstva je politično tn orguniraetj-lg utrjevanie Osvobodilne tron-^ Postalo še bolj pereče fn nuj-‘ Nobenega dvoma ne more biti,
.V vseh evropskih državah, ki ječijo pod imperialistično peto, se uresničuje načrt «olajšanja« nacionalnih industrij z doslednim izvajanjem odpustov ogromnih množic delavstva.
Vrste armade brezjroselnih se strahotno širijo in znamenita rezerva delovne sile je s tem v ogromni meri zagotovljena.
Vzroki so znani vsem tistim, ki jih hočejo razumeti, vsem «inteligentnim« osebam. Amerika uresničuje stari pregovor: «TVOJA SMRT, MOJE ŽIVLJENJE». Kriza nadprodukcije sc v resnici že očrtava in polagoma že podvze-majo ukrepe in poskušajo vsa) zmanjšati njene posledice. Treba je zasužnjiti svet s pomočjo oboroževanja satelitov in tako poiskati izhod vedno večjim notranjim nasprotjem, katera so prav za prav vestniki krize.
Tako v Franciji, v Italiji ter o mnogih državah kakor v Trstu mečejo na cesto tisoče delavcev, poglavarjev družili.
V tolažbo so ekshumirali teorijo o preveliki naseljenosti, o potrebnem življenjskem prostoru in zaenkrat še prikrito — Hrijb misel, da bog ve, morda bi nas «mala trojna« le lahko rešila nadlog.
Stare pravljice, stare obrabljene metode.
V Trstu se delavci spominjajo in ne bodo nikdar pozabili Izjav
ZA ZAPORO NAD ODPUSTITVAMI
Zakaj	v
ES
ne rečejo: Dovolj!
polkovnika Bovimana pred nekaj leti o čepovlekih. Ne, to ni bila zgolj anglosaksonska baharija. Slo je za predznak gotovega »plana«, za katerega danes vsi vedo, kaj je Tržaški delavci so hitro razumeli pomen polkovnikove metafore in st niso delali iluzij ter se na ta način izognili, če ne že škodi, pa vsaj norčevanju. Toda delavci se ne zadovoljijo s tako malim in zahtevajo, da se s tem konča, da se reagira na pogubno početje na .račun njih in njihovih družin. Zahtevajo, da se ne popušča več, da nas se več ne vleče za nos, da nam se ne zapirajo več vrata predi nosom.
Delavci zahtevajo razen tega, da se preneha z manevriranjem z znamenitim ukazom št. 109 in predvsem, da ga več ne branijo ie dalje.
Enotni sindikati »so dali razumeti vojaški upravi vso težino položaja« in upravičeno poudarjajo, da je «problem odpustov socialno vprašanje«. Urad za delo, nam pripovedujejo voditelji Enotnih sindikatov, se izogiba zaprekam in jih meče piaktično pred vrata
ter zatrjuje, da problem ni pereč, da zlo ne obstaja ali pa da je v najslabšem primeru male važnosti. In končno urad za delo obljublja, da se bo zanimal, da bo podvzel potrebne ukrepe.
Kaj bo storil? O tem so nam poveaali le prikrito. Urad bo zahteval sodelovanje sindikatov «zaradi discipliniranja in odpuščanja, da bi se brezposelnost obdržala v nekih mejah«. Kaj to pomeni? Kakšnega opravka ima vse to z zahtevami delavskega razreda?
Kdo ne vidi, da so to obljube »in bianco«, podobne tistim, ki jih dela rimska vlada De Gasperija, Cappe in Saragata; obljube ladij za Trst, obljube dela za vse, obljube ladje «Biancamano?« Vse te obljube so identične s tistimi o takojšnjem prerodu tržaškega go-spodarstva itd.
Kaj čakajo voditelji Enotnih sindikatov, da ne napravijo konec temu varanju? Ali nls' ie razumeli, kaj pomeni politika »pomoči« monopolov in kakšne so posledice te politike za delavski razred ter kako se je treba proti njej boriti?
V Italiji, Franciji in drugod borba traja, tam se reagira. V Trstu, na tem sektorju, kjer so jasni znaki, da se je ofenziva proti delavstvu poostrila ter da bo postala vedno ostrejša, pa lenobnost v sindikalni organizaciji še vedno traja.
Pred leti se je na pretnjo z odstranitvijo prepovedi odpustov, ki je bila uvedena od maja 1945, odgovorilo s splošno stavko. Sedaj pa se ne stori prav nič. Mar so delavci popolnoma razoroženi in brez volje za borbo?
Kaj mislita o tem Radich, Slavec in zakaj ne? ... prijatelj Palu-tan?
Zakaj se čaka in zakaj se ne reče »dovolj!« zares? Ali je morda resnična tista «čakola», da so sklepi zadnjega sindikalnega plenuma kakor tudi mandat voditeljev Enotnih sindikatov le govoričenje ter da rajši mislijo, da Je treba še odlašati, da bi se mogla še skriti oportunistična sindikalna linija?
Vprašanje prepovedi odpustov, prepovedi gladovand, prepovedi atentatov na demokratične svobo-
de, na pridobljene pravice, pravice, ki si jih je pridobilo ljudstvo s svojimi lastnimi žrtvami, mar niso vse to negativni znaki položaja, ki so ga v Trstu ustvarili zaradi razkola v demokratični fronti? Mi smatramo, da je tako in z nami vred mislijo tako vsi delavci, ki gledajo dejstvom jasno v oči. Menimo pa prav zaradi tega, da je treba predvsem in nujno prenehati z odkloni, h je treba ponovno ustvariti enotnost ljudskih sil in nat zajezi t tesno vse potldelavske in protidemokratične pobude 'fka-šnjih predstavnikov imperializma. Sicer bomo v resnici v Trstu izdelovali samo... čepovleke!
Toda delavci niti najmanj ne mislijo, da bi se vdali poni onemu položaju: ont hočejo živ ti in delati tukaj, v svoji hiši, v Trstu kjer so vse možnosti c vet ičega življenja, ako se ne bi pozabljalo kakor se pozablja, na njegovo ob širno zaledje, iz katerega je Ti st vedno črpal svoje življeme.
B. P.
skih čet iz Indonezije. Indonezijski, kitajski, vietnamski in filipinski govorniki so ostro obsodil) politiko Francije in Nizozemske ter si jo primerjali japonskemu imperializmu. Nanisi na raznih transparentih so poudarjali, da je bil T- jo obešen za enake zločine, ki jih danes nekaznovano vršijo zahodne drža ' ve v Aziji.
Iz Bombaja poročajo, da je vjet. namski predsednik Ko Ci Mink v proglasu na prebivalstvo govoril o dosedanjih usoehih osvobodilne borbe ter določil naloge vietnamskega ljudstva v tem letu. Pnglas novdarja, da vsak mesec pndo od 800 do 1000 francoskih vojakov v borbah. V borbi proti vietnamskemu ljudstvu se francoski rapadsl-cj najrajši poslužujejo francoskih in nemških vojnih zločincev ter italijanskih ujetnikov. Politika «di. vide rt impera« teh zavojevalcev na klju^ temu ni uspela. Ljudstvo je zavrnilo skunlnl~o izdajalcev pla čanih po zavojevalcu.
Proglas nrioomHis. da so Fran-eozl do sedaj zaman izd li milijone za vojaške izdatke. Kljub t-mu je francosko gospodarstvo v Tndn-kitej*ki do sedaj dose"lo samo tri ali štiri odstotke predvojne proizvodnje. Medtem ko francoska vlada vedno boli zaublja svoj* pc’rv žaje. 'talno narašča ualed vietnamske 'dede. Nerodna skupščina fn vse ljudstvo popolnoma podpirat« našo vla^o jo droaj nerodi sveta jo cenijo. Nsfe ll>’dstvo je vednn brij druženo in njegova sila raste iz dn-va v dan.
Ob zaključku poziva preds-dnik d°laVoe na tekmovanje za gospodarsko obnovo države Tn dolga vojna, poudarja, nam bo nedvomno prinesla dokončno zmago, neodvisnost in enotnost. Vietnama.
MrecM «t!tino!»
»Giornale dl Tricstc« In «Mes-saggero Ven c to« — oba tržaško-videmska fašistična bratca — sta v svojih člankih o begu dveh kriminalcev iz tržaških zaoorov poudarjala, da ■ je eden izmed njiju »titlno« in da je hotel »bežati v cono B«.
No, včeraj dopoldne pa se je izkazalo, da sta oba bežala — ne v cono B — temveč v VIA CA-VANA t. j. v znano zbirališče esulov in fašističnih kriminalcev j
Altrochč zona B, cari signori, altrochi »tltini«' Mogoče jih bi po pravici rajši označili s »cava-nini«?.
zttaga nad fašizmom je omogočila obnovo gledališča, ki sedaj nudi slovenskemu občinstvu napredno odrsko umetnost. To naše gledališče skušajo samozvani nasilneži sedaj kratko in malo zatreti.
Nadalje ugotavljamo, da nima nihče pravice, da v imenu sveto-ivanskega ljudstva, čigar last je Ljudski dom »Slavko Škamperle«, zapirati vrata SLOVENSKEMU NARODNEMU GLEDALI-SCU; to nas spominja na dogodke, ko so po prvi svetovni vojni v isti hiši isto izvajali fašisti.
Članom SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA izrekamo za njihovo požrtvovalno delo prisrčno zahvalo in vse priznanje ter Izjavljamo, da jih bomo v njihovi borbi za napredno slovensko gledališko umetnost vedno podpirali.
234 PODPISOV.
* • * '
Sedanja uprava dvorane pro-svetnega društva «Slavko Škamperle« je v decembru 1948 Slovenskemu narodnemu gledališču odklonila, da bi uprizorilo Cankarjevo dramo »Hlapci«. Na ponovno prošnjo za prepustitev dvorane pa uprava dvorane do danes sploh ni dala nobenega odgovora. Ker sedanji upravitelji dvorane na ta način preprečujejo slovenskemu irrebivalstvu dostop v gledališče, so Svetoivan-čani zbrali v protest proti takemu nekulturnemu počenjanju 234 podpisov slovenskih prebival, cev od Sv. Ivana. Zgoraj priobčujemo njihov protest.
Ti nasilneži pa s tem dejanjem niso preprečili samo Svetoivan-čanom obiska predstav SNG, temveč tudi slovenskim dijakom v Trstu, ki jim je SNG prirejalo v dvorani prosvetnega društva «Slavko Škamperle« dijaške predstave.
Csn. Ciav ie opazil,
pjpeipašii...
Javljajo iz Berlina, da je poveljnik ameriške zasedbene nemške cone gen. Clay opazil, da so nacistični Nemci zopet začeli dvigati glave. Tako sta n. pr. že ker dve politični organizaciji nacistov prešli iz ilegale v legalo, kjer se krijejo za demokratični-mi frazami programov svojih strank.
Vsekakor je pri tem zelo važno dejstvo, da je gen. Clay to opazil šele po odhodu gen. Marshalla z vodstva zunanje politike ZDA. Upamo, da bo opazil še marsikaj.... kar do sedaj morda ni smel opažati.
Upamo pa tudi. dc bo po odhodu gen. Marshalla tudi poveljnik ar.glo-cmeriških vojaških čet cone A Tržaškega ozemlja gen. Airev opazil, da so tudi v Trstu takšne fašistične skupine, ki se kakor v ameriški coni Nemčije krijejo za demokratičnimi frazami svojih programov. Predvsem Pa upamo, da bo gen. Ai-rey opazil tiste legalne skupine, ki smatrajo, da ni niti prikrivanje z demokratičnimi frazami fašističnega delovanja potrebno.
Takšni so n. pr. tržaški kvalun-kvisli s svojim glasilom »Fiacco-la«, ki so začeli besno gonjo proti antifašistom, ki jih je vojaško sod!šče obsodilo na krivične kazni in ki še danes ječijo v tržaških zaporih Coroneo, Jezuiti in Tigor. Ta fašistični list namreč zahteva, da treba ie zaprte prvoborce za svobodo in najboljše zaveznike sovjetske in anglo-ameriških armad o času vojne, postaviti ponovno pred sodišče in' jih kaznovati zaradi slavnih štiri-desetih dni ljudske oblasti v Trstu.
Prepričani smo, da podobnih fašističnih Izlivov zakrknjenih fašistov n! prav zares težko opaziti in nato izvajati posledice!
Te posledice pa so. uničiti vse stare in nova fašistične ostanke v Trstu, z njihotim tiskom vred, kar je prvi pogoj za normalizacijo vsega javnega življenja v A, nato pa osvoboditi vso antifašiste, ki še vedno — kljub določbam o amnestiji — ječijo v zaporih!
Z-i enotnost slovenskega prosvetnega delovanja
2JAVA
venelega proainega društva loiijer-Kaliva
Podpisani člam slovenskega prosvetnega društva LONJER - KATIN ARA se zgražamo nad razdiralnim delom Vidalijevih frakcionašev, s katerim hočejo uničiti slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju, ovirajo delovanje slovenskih prosvetnih društev in onemogočajo celo predstave Slovenskega narodm ga gledališča.
OBENEM ODKLANJAMO samozvani «odbor za zaščito ljudske prosveten, katerega edini namen je rušiti dosedanje uspešno delo prosvetnih društev našega ozemlja ZATO IZJAVLJAMO,
da se bomo borili za enotnost slovenskega prosvetnega delovanja pod preizkušenim vodstvom SHPZ, do katere imamo popolno zaupanje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Lonjer-Katinara 5, januarja 1949.
SLEDI 141 PODPISOV
Objavljamo jzjavo P. D. Lonjer.Katinara. Društvo ima 172 članov. Iz tega sledi, da je 81.9% lonjerskih članov proti «ljudstvu», slaba petina članstva pa ploska donkišotskim «zaščitnikom» slovenske kulture.
FOND ZA POSOJILA MALIM IN SREDNJIM INDUSTRIJCEM
Vojaška uprava še vedno nadaljuje
z diskriminacijo slovenskega prebivalstva
TRŽAŠKI DNEVNIK
V odboru za podeljevanje posojil ni zastopnikov Slovenskega gospodarskega združenja in Enotnih sindikatov
VU sporoča, da sprejema prošnje za podelitev iinančmh sredstev malim in srednjim industrijskim podjetjem področja. V ta namen so ustanovili poseoen fond za dajanje posojil z majiino obrestno mero in daljšo amortizacijsko dooo, določeno sporazumno. Najvišji možni znesek posojil je 15 milijonov za posamezno podjetje. V poedinih primerih je možno doseči tudi devize, t. j. dolarje, za nakup opreme, strojev in naprav v državah dolarskega bloka. Posojila so izključno namenjena obnovi, modernizaciji in razširjenju že obstoječih podjetij. Ne bodo dajali predujmov, ki se. porabljajo za redno poslovanje ali za operacije kapitalov, ker si je treba taka sredstva preskrbeti pri lokalnih bančnih in iinančnih ustanovah po običajni poti. Pri podeljevanju posojil bodo upoštevali: a) vsako posojilo, ki je bilo podeljeno doslej v smislu splošnega ukaza 184 z dne 22. avgusta 1945 ali katerega koli drugega ukaza odnosno odobritve VU, bj produkcijsko, finančno in gospodarsko kapaciteto prosilcev glede na obveznost vrnitve posojila; cj sredstva, ki so na razpolago za poroštvo posojila.
Sestavljen bo posvetovalni odbor iz zastopnikov sledečih ustanov in organizacij: vojaške upiave, pokrajinske uprave, trža-ke občine, Italijanske banke, Zbornice za TIP, združenja ind astrijcev, male in srednje industrije, združenja obrtnikov Trsta, zvgze Zadrug in posojilnic, Delavske zbornice v Trstu, bančnih zavodov-y Trstu. Ta odbor bo dajal svoje mnenje glede zapro-šenih posojil Pri reševanju prošenj se bodo posluževali predpisov ukaza št. 380 z dne 16. novembra 1913, ki določa način reševanja, poizvedb, podelitve posojila, pogodbenih pogojev, roka plačevanja, poroštva, postopka v primeru, da po godbenik ne zadosti obveznosti itd.
Treba reči, da je bila VU to pot manj skrivnostna glede sestave odbora, kakor je bilo doslej obipajno. Mnenja smo celo, da je bil odbor imenovan preširoko: ako gre za male in srednje industrije je n. pr. nepotreben zastopnik združenja in-dustrijcev, ko imamo že zastopnike prizadetih malih in srednjih indu-striicev. Prav tako je navzočnost Italijanske banke povsem nepotre ben, zlasti še, ker je VU ponovno izjavljala, da bodo ta posojila podeljena iz sredstev državnega proračuna, ki je v veljavi. Po drugi strani pa kaže. da misli VU nadaljevati in poglabljati narodnostno diskriminacijo tržiškega prebivalstva. Poleg neštetih združenj, ob stoji namreč za slovenski gospodarski živeli tudi Slovensko gospodarsko združenje, ki ima celo širok značaj in vsebuje vse naštete go špodarske zvrsti. Takšna diskriminacija. ki je podobna posrednemu rasnemu preganjanju, je tako ja sna, obenem pa tako nečloveška, da je ii mogoče ooravičiti z nika-kim izgovorom. Dejstvo je namreč, da v poprej navedenih gospodarskih združepjib, ki sicer na videz nim- io narodnostnega obeležja, niso Slovenci nikier zastopani v odborih odnosno zastopstvih, pa jih vsled teea jasno, tudi ne bo nihče predlagal ali imenoval za zastop nike v posvetovalnem odboru, o katerem govorimo.
Ker za sedaj tudi pri na3 še velja, da so pred zakonom vsi državljani enaki in ker so tudi vsi državljani, Slovenci kakor Italijani in drugi, enako zavezani plačevati davke, tnora državna oblast brezpogojno upoštevati obe narodnosti. Ne samo pri nalaganju bremen, m rveč tudi pri razdeljevanju državnih sredstev, v našem primeru pri dajanju posojil. Da bo to mogoče, je tedaj treba imenovati v posvetovalni odbor tudi slovenske pripadnike prizadetih slojev in organizacij.
Prav tako je naravnost nemogoče, da se imenujejo v tak odbor predstavniki delavstva iz vrst ene same sindikalne organizacije, ko je vendar splošno znano, da imamo v Trstu dve taki organizaciji. Prav gotovo sodijo zastopniki Enotnih sindikatov med prvimi v ta odbor, ker ni dvoma, da je ta sindikalna organizacija še vedno najštevilnejša.
zavzamejo ter preprečijo rekvizi-cijo drugega nadstropja hotela Ex-celsior, kjer so vojaške oblasti že pred časom zasedle dve nadstropji, poudarili smo tudi, da bi z zasedbo drugega nadstropja bilo vodstvo hotela primorano odpustiti z dela najmanj 70 uslužbencev, ki bi ostali tako sredi zime brez zaposlitve in zaslužka.
Tokrat so se odgovorne oblasti vendarle zganile ter so upoštevale upravičene zahteve sindikalnih organizacij, kakor tudi proteste usluž bencev hotela Excelsior. Vprašanje rekvizicije drugega nadstropja hotela Excelsior, ki bi na vsak način povzročila še nadaljnje odpuste z dela tamkajšnjih uslužbencev, bo, kot vse kaže, ugodno rešeno. Vojaška uprava se je namreč za stvar zainteresirala pri gen. Aireyu, ki je obljubil, da bo s svoje strani storil vse, da bo preprečil že napovedano rekvizicijo drugega nad stropjp.
Z vso naglico se bližajo h koncu popravljalna dela poslopja hotela Excelsior. Zunanji del poslopja je že skoraj popravljen, potrebna so še samo nekatera notranja popravila.
Pismo 182 uradnikov ladjedelnic Sv. Marka
Izvedeli smo, da je poslalo 182 uradnikov ladjedelnice Sv. Marka koordinacijskim odborom CRDA-e pismo, o katerega vsebini so že prej obvestili delavce Sv. Marka, Tovarne strojev, tržiške led. jedelnice in ladjedelnice Sv. Roka. Pismo samo je dokaz solidarnosti uradnikov z vsem delavstvom v borbj za izboljšanje delovnih pogojev, ki so danes za ves delavski razred zelo težki. Vsebina pisma je sledeča:
«Podpisani uradniki ladjedelnice Sv. Marka so do podrobnosti preučili vsebino pisma, ki so ga poslali koordinacijski odbori vodstvu CRDA-e dne 3. januarja 1949. Ugotovili so, da so bile zahteve v tem pismu preveč mlačne in da so bile postav, ljene na premalo odločen način.
Podpisani uradniki razen tega poudarjajo, da ne sme predstavlja, ti pogovor z gospodom Cosulichem le najbolj vročo «željo» vsega delavstva, temveč da imajo delavci pravico do kakršnega koli razgovora, kar pa do sedaj menda ni bilo jasno koordinacijskim odborom.
Pismo, k; ga v današnjih časih pošiljajo delavci alj njihovi predstavniki vodstvu tovarne ali podjetja, pač ne sme vsebovati fraz kot na pr.: «upanje, želja, dobrohotna ugoditev« itd., temveč mora s svojo vsebino prikazati vodstvu tovarne odločno voljo vsega delavstva, ki se bori proti nečloveškemu ravnanju in postooanju delodajalcev s svojimi uslužbenci.
Podpisani uradniki so prepričani, da se je položaj tržaškega delavstva poslabšal in zaostril, n* samo zaradi krivičnega stališča delodajalcev, temveč tudi zaradi nepravilnega in mlačnega postopanja sindikalnih organizacij, katerih dolžnost bodj v bodoče reševanje sindikalnih problemov z večjo odločnostjo in voljo.
Razen tega zahtevajo, da morajo biti vsa pisma, ki jih bodo v bodoče pošiljali vodstvu tovarne ali podjetja resnični «ultimati», v katerih mora biti postavljen rok za rešitev določenega vprašanja, ki ne bo na noben način dopuščal, da bi delodajalci z rešitvijo še nadalje lahko odlašali.
Vodstvo tovarne mora namreč vedeti, da bodo v borbj za spoštovanje pravic vsega delavstva nastopali tudi vse delovne množice, ki se bodo odločno borile za obram. bo interesov vsega delavstva.
BJoi/a kolonska pogodba
med i/e le posestniki in predstai/niki kmetijskih ES
Velik korak naprej v borbi za pravice delovnih kmečkih množic
Po dolgih pogajanjih, ki so trajala skoraj tri mesece, je bila sklenjena 9. t. m. med veleposestniki iz miljskega okraja (cone Sv. Bar-tolomeja) in Enotnimi sindikati, katere je zastopal tajnik strokovne kmetijske zveze tov. Grbec Marij nova kolonska pogodba. Ta pogodba ima za naše kraje, že prav posebej pa za kolone, velik pomen.
Borba med koloni in polovinarji ter veleposestniki traja že stoletja in stoletja. Vse do sedaj, namreč, so bili koloni izpostavljeni izkoriščanju svojih gospodarjev ter jih ni ščitil noben zakon javnih oblasti. V Italiji, in do podpisa nove kolonske pogodbe tudi na Tržaškem o-zemlju, je veljala v teh krajih stara fevdalna navada, na podlagi katere je moral kolon deliti s svojim go-spodarjem-veleposestnikom polovico svojega pridelka, v katerega je vložil ves svoj trud. Veliko krivico je občutil kolon prav v tem, da je morala poleg njega delati na veleposestvu tudi vsa kolonska družina. Kolon sploh ni mogel poročiti svojega sina ali svojo hčer na drugo posestvo ali ga poslati v tovarno delat, se učit obrti, da o študiju in izobrazbi kolonskih otrok sploh ne
govorimo. Ce bi prekršil to obvezo, ki jo je dal svojemu gospodarju, namreč, da bo vložil v njegovo posestvo vse svoje moči in delo svoje družine, ga je lahko gospodar odslovil brez izplačila.
V I-aliji vodijo koloni že štiri leta odločno borbo za to, da bi jim veleposestniki izboljšali njihove de lovne >0.0
nove kolonske pogodbe, ki bi pomenila za kolone velik uspeh glede revol ci narnih pridobitev pereče ra kmečkega vprašanja y Italiji Kljub vsej tej borbi kolonov, ki jo podpirajo italijanski delavci pa ni italijanskim kolonom in najemnikom vse do sedaj uspelo doseči sporazuma z veleposestniki, De Gaspe-rijeva vlada je sicer v pogledu kolonov izdala odredbo, ki jo imenujejo v Italiji «lodo De Gasperi«, toda ta odredba ne pomeni še rešitve kolonskega vprašanja v Italiji. Na podlagi te odredbe so zboljšali dosedanji odstotek dajanja pridelkov gospodarjem od 50 na 53 odst.
Ce upoštevamo to skoraj brezuspešno borbo italijanskih kmečkih delovnih množic, ko imajo nedvomno v tem pogledu boljši položaj, potem lahko še toliko bolj razvidimo
Trgom z betin blagom v Trstu
Agencija Stefanelli je iskala gospe in gospodične za službo pri ..boljših osebah"
Med malimi oglasi v časopisu je bilo večrat napisano: «Agencija Stefanelli išče gospe, gospodične, hišne pomočnice itd. Nedvomno prijetna ponudba za ženske, ki iščejo zaposlitev. Površnemu čitatelju je šlo predvsem za zadnje besede za oznako poklicev. Ker pa je policija že dolgo časa tega zavohala razne nečedne posle vseh mogočih agencij, ki so se pečale z zelo sumljivimi posli, z razpečevanjem belega blaga, je postala pozorna prav na ta oglas, ki se je stalno ponavljal. Predvsem je policiji postalo sumljivo, da iščejo gospe in gospodične. Pod tema dvema besedama se pač skrivajo različne možnosti, ker odkrito po-
Traglčen lov po Starem mestu
Policija je za ceno človeških žrtev
vedano gospa in gospodična nista noben poseben poklic.
Policija je zaradi tega začela preiskovati zadevo. Ni bilo dolgo, ko so z gotovostjo dognali, da ne gre za sobarice, pomočnice itd, pač pa za pravo iskanje žensk, ki bi bile pripravne za delo «segnorin» in sploh za pravo kupčijo z belim blagom. Gospod Stefanelli pa je potem izbiral pripravne tipe za posamezne okuse gospodov. Zato je bila takoj razpeta policijska mreža okrog agencije Stefanelli, ki imar svoj, sedež v starem mestu v ul. Cavana. Nalogo si je prevzela neka pripadnica ženskega oddelka civilne policije. Ta se je lepega dne zglasila na sedežu agencije pri poslovnem a-gentu. Policistka se je seveda predstavila kot navadno revno brezposelno dekle, ki išče skromni zaslužek. Vzhičen je gospod Stefanelli takoj ponudil zaposlitev. Prav s to J zaposlitvijo je bilo delovanje agen-; cije zapečateno. Stefanelli j a je poli-j ci.ia aretirala. Začela sp se tudi pr-
vlovila pobegla kriminalca Fransina in Mingona
va zasliševanja. Čeprav aretiranec
Civilna policija je pri zasledovanju streljala med množico pasantov in pri tem enega ubila, enega pa teže ranila
Lov za kriminalcema Ivanom Min- ljudi pa je s tem doseglo svoj vi-
ViinSaai3ExGeisior ia uooilnoresena
V naši včeiajšnji številki smo pisali, da grozi 70 uslužbencem hotela Exeelsior odpust z dela, ker je vodstvo hotela prejelo od angleškega vojaškega poveljstva ukaz, da izprazni še drugo nadstropje hote la, ki bo služilo potrebam angleške vojske. Pozvali smo obenem tudi odgovorne oblasti, da se za stvar
gonom in Mariom Frausinom, ki sta v ponedeljek zbežala iz jetniš nice Coroneo, se ja včeraj zjutraj sicer končal s tem, da se je policijskim silam posrečilo oba ujeti, toda cena	za	to	— mrtvee in	ranjenec —	je tako	visoka, da se	ne-
hote vprašamo, ali je bilo vse to tako nujno potrebno. Tragično je pač, da policija začne pri belem dnevu ob 11 dopoldne streljati kar med ljudi	in	to prav na trgu	Cavana, kjer	je	ves	dan pravi živžav.
Lov za obema ubežnima kriminalcema se je začel že v torek zve čer. Policiji se je namreč posrečilo, da je ugotovila njihov brlog nekje v Starem mestu pri nekem znanem človeku, ki je že imel opravka s sodnijo in ječo. Takoj so bile v okolici razpostavljene policijske sile. Toda ker sta bila ubežnika o tem hitro obveščena, sta se umaknila v drugo skrivališče in sicer nekje v ulici Capitelli. Stik med zasledovanci in zasledovalci pa je ostal ves čas še naprej, tako da je policija bila obveščena o novem skri-vePšču Zato so se agenti postavili na križišče te ulice z ulico Cro.-a-i.i uu.je po vseh izhodih v stran--..ie ulice in sploh po trgu Cavana. Nihče izmed neštetih pasantov, ki so se v tem predelu mesta mudili, ni slutil, da je praktično ves okraj obkoljen s policijskimi silami, ki so odločene izvesti nekak »rastrella-mento«, še manj pa, da bo tekla kri, ki bo terjala človeško življenje.
Kdaj in kako se je začelo pravo zasledovanje ali lov, ni mogoče točno ugotoviti. Različna so pripovedovanja, ki so pač’ sad trenutne zmedenosti pasantov, prestrašenih od streljanja. Dejstvo je, da sta ubežnika opazila, kako jima sledijo agenti v civilu. Zaradi tega sta se na vse mogoče načine skušala izogniti izpred oči, tako da sta se pognala v beg po stranskih ulicah ob trgu Cavana. Vse kaže, da se je začelo streljanje s strani policije, pred viškom tragedije na trgu Cavana, prav vteh ulicah, ker je bil eden od ubežnikov ranjen v nogo, vendar je imel že toliko moči, da je z drugim pritekel na trg Cavana in sicer okrog 11 ure. Tu se je zgodila tragedija, V višini bara Gior-golo pred lekarno Serravallo je policist, ki je zasledoval ubežnika, dvakrat ustrelil za njima in to med največjim prometom, ko je bil trg poln ljudi, ki se prav za prav niso niti zavedali, kaj se je trenutno dogajalo.
Nenadoma se je zaslišalo kričanje in beganje ljudstva. Sredi trga, pred lekarno, pa je ležalo v krvi truplo moža srednjih let, katerega je strel zadel v tilnik, tako da je bil na mestu mrtev. Strela pa, ki sta bila sprožena v ravni smeri med občinstvo, sta terjala še drugo žrtev, katera pa je bila k sreči le ranjena, čeprav precej resno. Beganje
šek. Prestrašeni ljudje so se skrili po vežah, trgovinah in predvsem v lekarno Serravallo, ki je bila naravnost prenapolnjena z liudmi in agenti, ki so klicali na pomoč Rdeči križ. Uslužbenci lekarne pa so obvezovali ranjenca, ki mu je krogla prizanesla, čeprav mu je predrla lice, ne da bi mu poškodovala čeljust in zobe. Obenem je omedl- la neka ženska, ki je prisostvovala tej zmešnjavi na trgu Cavana. Kmalu nato je policijski avto pobral mrtveca, rešilni, avto pa ranjenca, ki ga je peljal v bolnišnico. Privozili so drugi policijski kamioni z asen ti, ki so začeli izpraznjevati trg. V tem se je policiji posrečilo ujeti oba zasledovana kriminalca, od teh enega na trgu Venezia.
Med streljanjem je ena izmed krogel preluknjala rokav suknje Bruna Pirellija, ki je tedaj slučajno šel preko trga Cavana. Oseba, ki je na tako nesrečen način izgubil# življenje, je 49-letni Antonio Ferrini, pomorski inšpektor. Zapušča ženo in hčerko. Usodno naključje je hotelo, da je umrl tako rekoč nekaj korakov od svojega stanovanja. Stanoval je namreč v ul. Co-lonna 8 za učiteljiščem. Ranjenec pa je Herman Mlekuš.
Ob 13 popoldne je policija izdala policijsko poročilo, ki pravi, da sta leteči oddelek civilne policije in posebni oddelek policije, pod poveljstvom inšpektorja Buranella in inšpektorja Rappa, aretirala ubežnika Frausina in Mingona. Ker se oba zločinca nista hotela ustaviti na pozive policistov, so agenti izstrelili nekaj .strelov v zrak. Po usodnem naključju sta bila zadeta Ferrini Antonio in Mlekuš Herman. Ferrini ja so takoj peljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, Mlekuša pa s policijskim avtomobilom prav tako v bolnišnico. Ferrini, ki je bil ranjen s strelnim orožjem, je ob 12.10 umrl.
Vest o tragičnem lovu se je z naglico razširila po vsem mestu. Vsi komentirajo dogodek. Nobenega ni, ki ne bi ostro grajal početja policije, ki je pri belem dnevu in med najživahnejšim prometom streljala za ubežnikoma, in to kljub temu da je bil beg obema skoraj onemogočen zaradi velikega števila razporejenih policijskih sil. Zaradi takega svojevrstnega postopanja policije, ki spominja na Divji za-pad in na love na ameriške gangsterje po čikaških ulicah, je bilo žrtvovano človeško življenje. Postopanje policije je v resnici najmanj lahkomiselno, če ne vredno najostrejše graje Na vsak način je policijsko poročilo pomanjkljivo in bi bilo umestno, če bi se stvar razčistila in ugotovili krivci. Mrtvec in ranjenec sta kaj šibko opravičilo za ulovitev dveh navadnih kriminalcev.
Objavljamo uradno poročilo ti-
skovnega urada policije, ki smo ga dobili zvečer.
Ravnatelj javne varnosti je imenoval komisijo, ki bo preiskovala nesrečen dogodek na Trgu Cavana, kjer je bil en mrtev in en ranjen, pri tem pa ujeta dva ubežna kri-minalca. Do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti, ali sta bila Ferrini in Mlekuš zadeta naravnost od izstrelka ali pa sta ju izstrelka zadela, ko sta odskočila. Niti ni še ugotovljeno, kdo je izstrelil usodna strela. Strela sta bila izstreljena potem ko so agenti pozvali ubežni-kaj, naj se ustavitp. Izsledki preiskave bodo javljeni sodnim oblastem. Ubežna kriminalca Frausin in Min-gon, ki sta bila zaradi ropa obsojena na 4 oziroma na 3 leta ječe, sta bila ponovno zaprta.
zanika vsakršno odgovornost, je nehote že priznal nekatere stvari. V policijskih krogih govore o neki mreži, ki se je pečala s prostitucijo, katere vezi bi segale nič manj kot v Neapelj, Rim, Milan, Genovo. Žrtve teh nečednih in žalostnih poslov, naj bi bila večinoma mlada dekleta iz tukajšnjih krajev, predvsem taka, ki so bila v težkih ekonomskih razmerah. Policijska preiskava se seveda nadaljuje še naprej. Baje so ta dekleta bila zaposlena pri «boljših osebah« celo tu v Trstu.
Urnih poštnih podružnic
Na upravičene zahteve je uprava pošte odredila, da bodo uradovale poštne podružnice 4, 5, 6, 7, 8, S. 10, 11, 12. 13, 14 in 15 od 17. januarja naprej od 8-12 ter od 14-18. Za denarni promet je urnik do 16 ob delavnikih ter do 12 ob sobotah in zadnji dan v mesecu.
IZ SINDIKALNE BELEŽNICE
Borba delavstva za nove delovne pogodbe
octiaj, ko so se končan razni prazniki, prihajajo ponovno na dan razni nerešeni sindikalni problemi, katerih rešitev se je prav zaradi praznikov, v nekaterih primerih podaljšala. Tako se je na primer ponovno vzbudilo nezadovoljstvo med uslužbenci mesarij, ki so že pred časom zahtevali od delodajalcev, da jim povišajo mesečne prejemke. Delodajalci, kot je že njihova navada, zahtevam niso ugodili in tako so se pričela pogajanja, ki so se pa na lepem prenehala in sicer zaradi nepopuščanja delodajalcev. Toda tokrat so uslužbenci mesarij trdno odločeni izvojevati zmago in ne nameravajo več odlašati z nadaljevanjem pogajanj za rešitev tega perečega vprašanja. V primeru, da bi bili delodajalci še v naprej tako nepopustljivi, bodo njihovi uslužbenci dokazali, da so se zavlačevanja delodajalcev že naveličali ter bodo z odločno borbo prisilili delodajalce, da rešijo vprašanje v prid svojih uslužbencev.
* « •
Tudi uslužbenci prehrambene industrije še vedno čakajo, da bi bil končno sklenjen sporazum v zvezi z novo normativno pogodbo za u-radnike in delavce. Kljub upravičenosti zahteve po rešitvi tega vprašanja, se do sedaj delodajalci še niso odločili za rešitev.
* e *
V zadnjih dneh je bil končno sklenjen sporazum o novi delovni pogodbi za uslužbence avtoprevoz-niškega podjetja; potrebno je samo, da sporazum podpišejo zainteresirane stranke, nakar bo takoj stopil v veljavo. S sklenitvijo tega sporazuma se bodo delovni pogoji teh uslužbencev precej zboljšali; zvišali se bodo obenem tudi njihovi mesečni prejemki. Torej vsaj
ena zmaga na področju sindikalne borbe.	*	*	*
Kar pa se tiče vprašanja petrolejskih delavcev moramo ugotoviti, da se pogajanja za rešitev problema o določitvi najnižjih mezd za uslužbence manjših podjetij, še do sedaj niso pričela, čeprav so delavci sami že neštetokrat zahtevali od delodajalcev, da se končno odločijo ter pričnejo s pogajanji, ki bi lahko privedla do rešitve.
* * *
Medtem ko še vedno ni bilo rešeno sporno vprašanje brivskih uslužbencev, katerih upravičene zahteve so delodajalci odbili, je bil po dolgih pogajanjih vendarle sklenjen sporazum, ki določa mezdni pravilnik za brivske vajence.
* * *
Zveza ES za higiensko stroko je predložila uradu za delo zahtevo, da bi se pričela pogajanja, ki bi končno rešila vprašanje prilagoditve določb delovne pogodbe trgovskih nameščencev za uslužbence javnega kopališča »Bagno romano«.
Izvedeli smo, da so Enotni sindikati kakor tudi Delavska zbornica pred časom poslali pismo združenju trgovcev, v katerem so zahtevali, da bi se končno pričela pogajanja o novi delovni pogodbi. Kot osnovo za pričetek pogajanj naj bi vzeli določbe delovne pogodbe, ki so bile pred nekaj meseci sporazumno sprejete v Italiji za tamkajšnje trgovske nameščence.
* * *
Se druga kategorija delavcev čaka, da bi bil končno podpisan sporazum o novi normativni in mezdni pogodbi: to so delavci, uslužbeni v tovarnah za izdelovanje električnih žarnic in neonskih luči. Zveza ES za to kategorijo delavcev je izjavila, da so se pogajanja za rešitev tega vprašanja pričela že v ponedeljek. Sicer pa še ni znan rezultat poteka teh pogajanj. Pri rešitvi tega vprašanja so zainteresirani u-službenci podjetij: ATI, SCALE, OPHIDIA, FLENT itd.
važen pomen tega sporazuma, ki so ga dosegli Enotni kmetijski sindikati v borbi za pravice kolonov na našem ozemlju. Ni se torej treba prav nič čuditi, če je tajnik Zveze poljedelskih delavcev iz Mantove tovarišu Grbcu, ki je skozi tri mesece vodil trdo borbo s predstavniki veleposestnikov, moral čestitati rekoč, da so v tem pogledu kmetijski sindikati napravili velikanski korak naprej za pravice kmečkih množic.
Kolon si bo odslej naprej pridržal 60 odst. vsega pridelka, dočim bo pripadlo gospodarju le 30 odst. pridelka, 10 odst pa bo moral gospodar uporabiti za izboljšanje zemljišč in gospodarskih poslopij. Po tej novi pogodbi je, pridobil torej kolon 10 odst. celotnega pridelka. V pogodbi je bilo tudi sklenjeno, da mora gospodar uporabiti teh 10% najprej za popravilo kmečkih poslopij; če ta vsota ne zadostuje v novem letu za popravilo kmečkih hiš, mora dati gospodar predujem tudi za prihodnje leto iz tega fonda, da se kmečka poslopja tudi dejansko popravijo. Kdor zasleduje v našem časopisu članke, v katerih smo večkrat nakazali, v kakšnih življenjskih pogojih živijo koloni v tržaški okolici, in komur so znani primeri, ko stanujejo ti v hlevu podobnih stanovanjih (hiše inž. Puca-lovicha, De Marchija), bo šele vedel prav ceniti pomen te točke.
V pogodbi je tudi rečeno, da je treba uporabljati nadaljnjih 10%, potem ko so bila na posestvu že končana vsa popravila kmečkih poslopij, za nasade novih vinogradov, sadovnjakov, gnojnic, travnikov itd.
Važni dogovori so bili doseženi tudi v pogledu živine. Dočim je bil doslej kolon lastnik 50% živine v hlevu, je po tej pogodbi določeno, da je sedaj kolon gospodar 60% vse goveje živine. Tako je na pr. pridobil kolon v primeru, kjer je v hlevu 10 glav živine, eno kravo več.
Ce pa v hlevu ni dovolj živine, ali pa je sploh ni, potem mora go. spodar takoj nakupiti vso potrebno živino, od katere je kolon takoj lastnik 60%, ostalih 40% pa lahko izplača svojemu gospodarju v teku 5 let, t. j. do 10. novembra 1953. V primeru višje sile, t. j. slabe letine, nezgode itd., pa se lahko ta rok tudi podaljša. V pogodbi je tudi rečeno, da mora biti v hlevu toliko živine, kolikor znaša produktivnost posestva v pogledu sena in ostalih krmil, kakšna je zmogljivost hleva 2a živino ter kakšna je gospodarska moč kolona.
Glede razdelitve mleka, telet, prašičev, pripada kolonu kot v o-stalih primerih tudi tukaj 60%, go. spodarju pa 40% in od tega mora gospodar odbitj eno četrtino te vsote za zboljšanje gospodarskih poslopij, za melioracijo zemljišč itd. Ce bi se dogodilo, da bi moral pred notekom pogodbe iz upravičenih razlogov zapustiti posestvo ter ni no krivdi gospodarja izkoristil 10%, iz fondg za zboljšanje kmečkih noslopij, potem mu mora gospodar izoUčati v denarju 50% od te vsote.
Ker je ta nova pogodba za naše kmete in predvsem za kolone silne važnosti in jo morajo koloni do podrobnosti poznati, da bodo lahko uveljavljali svoje pravice in zahte. ve, bomo v prihodnjih dneh v bol i-še razumevanje objavili še naslednje točke te pogodbe.
MM
Cetrek 13. januarja
Veronika, Bogomir Sonce vzhaja ob 7.43, zahaja ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzhaja ob 14.46, zahaja ob 6.48.
Jutri petek 14. januarja
Feliks, Neda
SPOMINSKI DNEVI 1943 Rdeča armada prebije blokada Leningrada.
PRESKRBA
DVIG NAKAZIL
Danes naj vsi prodajalci na drobno
dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkor na dodatne nakaznice vključno AVISS.
Prav tako naj dvignejo nakazila za sladkor upravniki prehranjevalnih uradov na podeželju.
Delitev evaporiranega mleka, Z današnjim dnem so pričeli deliti v vseh občinah cone evaporirano mleko za sledeče skupine:
7 (sedem) škatel mleka po 411 gr skupini okJ 0 do 9 in nad 65 let na odrezek 5 tekoče živilske nakaznice.
2 škatli skupini od 9 do 19 let na isti odrezek.
7 (sedem) škatel otrokom (umetno hranienimj, bolnikom, nosečim ženam, dojiljam, delavcem izpostavljenim strupenim plinom na odrezke z datumom od) 1. do 31. t. m. dodatne živilske nakaznice, oziroma za delavce na bone tekočega meseca, ki naj jih dvignejo v centralni mlekarni v ul. Pascoli 10. Delitev se bo končala 31. t. m. Cena za škatlo v mestu je 40 lir, na podeželju 41 lir.
ENOTNI SINDIKATI
ZVEZA ES PROSVETNIH DELAVCEV. Redni občni zbor bo v nedeljo 16. t. m. ob 9 uri v ul. Imbriani 3. Pozivamo člane, da se ga udeleže polnoštevilno.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 10.
Cerkvene poroke:	slikar Carlini
Spartaco in gospodinja Penna Tereza, slikar Doucette Ralph in trgovska pomočnica Giorgini Maris, uradnik Sega Darij in uradnica Frauzin Lucija, agent civilne policije Lo Bue Salva-tore in pletilja Rudanna Aliče, trgovec Leonorj dr. Tullio in gospodinja Matatia Pavla, uradnik Kessisoglu Estellio in uradnica Zaccaria Fulvija, ladijski natakar Fragiacomo Marijan in gospodinja Zullani Laura, električar Inchingolo Cosimo in uradnica Grassi Katarina, agent civilne policije Geri Stanko in gospodinja Zoppo-lato Frančiška, šofer Novacco Peter in gospodinja Vatovec Valerija.
Umrli so: 92-letna Valle Margherita, vd. Manzin, 82-letni Grizetti Ivan, 69-Ietna Kramel Ivanka, vd. Pokorni, 7 dni stari Bratina Bruno, 57-letni Co-lombin Giorgio, !8-letna Dinelli Lore-dana, 67-letna Giassi Katarina, por. Torre. 54-letna Valente Ermenegilda, por. Vatta, 47-letni Zvokeli Oliviero. 63-letni Koterle Ivan, 81-letni Zanutti Cesare, 76-letna Napoleon Angela, por. Louvier, 57-letna Cattaruzza Katarina, vd. Cattaruzza, 75-letnl D’Agnolo Anton, 71-letni Furlan Umberto, 76-letni Stopar Peter, 74-letni Marchi Anton.
SLOVENSKO-
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V petek 14. t. m. ob 20 gostovanje v kino dvorani v Skednju s Cankarjevo dramo
„Hlapci“
Zaradi obolelosti Milana Košiča bo v vlogi Hvastje nastopil Mo-dest Sancin.
Gledališče Verdi
Danes bo tretja ponovitev opere «Adriana Lecouvreur« ob 20.30 za abonente reda B.
RADIO
TRST II.
Četrtek 13. januarja 1949.
7.29: Otvoritev. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Zaključek. 11.29: Otvoritev. 11.30: Operna glasba. 12.00: Novi svet. 12.10: Orkester Percy Faith. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: S pesmijo po Češkoslovaškem. 13.30: Iz Schubertovih in Schumannovih skladb. 14.00: Po*>čila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Cita-nje večernega sporeda. 14.30: Zaključek. 17.29: Otvoritev. 17.30:	Plesna
glasba. 18.00: Orkester Albert Der-melj (prenos iz Ljubljane). 18.30: Pester spored solistične glasbe. 19.00: Slovenščina za Slovence. 19.15: Glasbene slike. 19.45: Napoved časa, po* ročila. 20.00: Skladbe ruskih skladateljev ;poje komorni zbor. 20.30: Dekliški kotiček. 20.4: Debussy.ieve klavirske skladbe 21.00: Radijski oder. 22.15: Orkester Duke Elllngton. 22.45: Večerne melodije. 23.15: Napoved čaša. poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek.
KINO
Smučarske tekme ZDTV v Sappadi
Odsek za zimske športe pri ZDTV razpisuje v nedeljo 16. t. m. smučarske tekme v teku; moški bodo tekmovali na 8 km dolgi progi, ženske pa na 3 km dolgi progi. Tekme bodo v Sappadi in na Črnem vrhu kakor smo pomotoma poročali.
Tekmam lahko prisostvujejo vsi tekmovalci, ki so pristojni na Tržaško ozemlje. Številke za tekmo bodo izžrebali v petek 14. t. m. na sedežu ZDTV v ul. Cgnova 25 ob 19.30. Predstavniki posameznih društev so vabljeni, da se udeležijo žrebanja.
Ob priliki tekme bo organiziran tudi skupni izlet. Vpisovanje pri posameznih športnih društvih do 12. t. m.
ROSSETTI: 15: «Uporniki ladje Boun-ty», C. Gable, C. Laughton.
EXCELSIOR. 16: ((Zaljubljeni norec«, W. Powell, Mirna Loy.
FENICE. 16: »Kraljevi sel«, Rossano
FILODRAMMATICO. 16:	((Tragična
slfrTvnost«, K. Hepburn.
ITALIA. 16: »Romeo in Julija«, Norma Shearer, Leslie Hovvard,
ALABARDA. 16:	»Dve	mesti«,	R-
Colman.
IMPERO. 16: «Druga gospa Carroll«.
VIALE. 16: »Frankensteinovi možgani«, Gianni in Pinotto.
NOVO CINE. 16: «Mož v borbi proti smrti«, G. Robinson.
GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreolka«, Maureen 0’Hara.
MASSIMO. 16: «Dežela, ki se poraja«, Joe Mc Crea.
KINO OB MORJU. 16: »Gospod Ver-doux», C. Chaplin.
IDEALE. 16: »V Mabelini sobi«, Miša Auer.
MARCONI. 16: »Gorski roparji«, James VVarren.
ARMONIA. 15.3Q: «Brez usmiljenja«, Carla del Poggio.
BELVEDERE. 15.30: «Otoški vampir«;
B. Karlov.
ODEON. 15: «Druga», F. Giachetti.
SAVONA. 15.30: «Bila sva tako srečna«, Ginger Rogers.
AZZURRO. 16: «Knjiga džungle«.
ADUA. 16: «Crni sokol«, Far West.
RADIO. 16: «Carovniška vila«, R-Young.
VITTORIA. 16: «Tekmovanje», G. Brent.
VENEZIA. 15: «Ta zemlja je moja«,
C. Laughton.
KINO V SKEDNJU. Danes: »Fantastična žena«. F. Tone. V petek: «Predstava SNG«.
Protest Enotnih sindikatov na VU
ŠPORT
Zveza Enotnih sindikatov je poslala glavnemu ravnateljstvu za civilne zadeve vojaške uprave sledeče pismo:
Iz poročila informacijskega urada vojaške uprave, ki je bilo objavljeno v lokalnih časopisih z dne 9. L m., smo izvedeli, da je bil usta. novi j en na pobudo glavnega ravnateljstva za civilne zadeve vojaške u. prave posvetovalni odbor, katerega naloga naj bi bila nuditi finančno pomoč majhnim in srednjim industrijskim podjetjem. Odbor bi sestavljali predstavniki raznih tukajšnjih ustanov, med katerimi bi bili tudi predstavniki Delavske zbornice.
S tem da je zgoraj omenjeno vodstvo povabilo v ta odbor le predstavnike Delavske zbornice, izključilo pa predstavnike tiste sindikalne organizacije, ki vključuje v svojih vrstah najširše delavske množice, je jasno dokazalo, da ne priznava tej organizaciji njenih pravic, ali pa jih namenoma zanemarja.
To neodpustljivo dejanje vojaške uprave je samo ponoven napad na to sindikalno organizacijo in največ, ja žalitev.
Zveza Enotnih sindikatov protestira v imenu vseh delavcev, katerih predstavnica je. proti takemu postopanju.
Smuški skoki v Davosu
Starka, ki jo je povozil avto |e umrla v bolnišnici
Kljub vsem prometnim kampanjam in predpisom, ki jih policija tako pogbsto uprizarja, se število prometnih nasreč nikakor noče zmanjšati. Resnici na ljubo povedano, pa je zelo visok odstotek teh nesreč treba pripisati prav anglo-ameriškim vozilom, pa naj si bodo to vojaška ali zasebna. Predvčeraj, šnjim je ameriški osebni avto TS 0211 na Stari mitnici podrl 64-letno Ivano Porzione stanujočo na trgu sv. Katerine. Ponesrečenka je dobila zelo težke rane in so jo odpeljali na kirurški oddelek glavne bolnišnice. Toda zaman. Rane so bile za tako staro ženico prevelike, da bi jih mogla preboleti. Včeraj dopoldne je reva izdihnila.
V Davosu je v skokih zmagal Švicar Hans Zurbriggen s skoki 66, 66 in 66 m pred svojim rojakom Bescherjem (65, 65 in 68 m) ter Ita.lijanom Trivelleom (65, 68 in 66 m), na tekmovanju v Arosi pa s skoki 56, 62.5 in 62.5 m pred svojima rojakoma Kellerjem in Bescherjem ter Italijanoma Trivelleom in Riccijem.
o o
V Spindlerevem Mlinu je na tekmovanju najboljših češkoslovaških skakalcev zmagal Belonožnik s 327 točkami ter skoki 42, 44 in 43.5 m.
EtVELL DISKVALIFICIRAN
Ameriška Atletska zveza je diskvalificirala in proglasila za pro-fesionala svojega atleta Ewella, ki je na olimpiadi v Londonu osvojil drugo mesto, ker so ga prijatelji njegovega rojstnega mesta Lanca-stra nagradili za doseženi uspeh, o o
Atletska zveza Finske je kaznovala s prepovedjo nastopanja 8 mesecev tri svoje olimpijske reprezentance: skakača ob palici Katajo ter metalca kladiva Tamminena in Kui-vamakjja zaradi pijančevanja, o o
Francoz Marcel Hansenne bo odšel 5. februarja r,a gostovanje v ZDA, kjer bo nastooil na več tekmovanjih v dvoranah.
o o
V ZDA je umrl v 58. letu Jack Horine, ki je prvi na svetu preskočil višino 2 m. Po njegovem načinu skakanja, ki je pomenil pravo revolucijo v tehniki izvedbe skoka, je ves stil dobil ime, znano v atletskem svetu.
reprezentanci Španije in Belgije za igrali neodločeno 1:1. Gol za Belgijo je dosegel Coppens, za Španijo Pa Silva- Sodil je Italijan Dattilo. o o
Dunapska Avstrija je na gostovanju v Turčiji premagala v Ankari Temisvarja s 4:0.
o o
Dunajski Rapid je v svojem tretjem nastopu na gostovanju na Malt' premagal reprezentanco Malte s 5:1-
o o
Dunajska Avstrija je na gostovanju v Belgiji izgubila v Brusijo proti FC Anderlechtu z 1:2. Wackef pa je v prvem srečanju prema.g3! FC Liege s 7:2, nato je izgubil proti reprezentanci Anversa z 1:4 in v Luksemburgu proti reprezentanci Kodanja z 2:3.
o o
V Belgiji je na gostovanju jesenski prvak avstrijske lige dunajska Admira. ki je igrala s Tilled' rom neodločeno 1:1, izgubila Pa proti Berchemu z 2:3.
MALCOLM CAMPBELL UMRL
V Angliji je umrl eden najbolj znanih svetovnih avtomobilistov Malcolm Campbell, ki je dolgo vrsto let držal absolutne svetovne rekorde v avtomobilizmu,
Svetovno nogometno prvenstvo
Prvenstvo ZSSR v hokeju
V nadaljevanju prvenstva /Si v hokeju na ledu se je včerajšn tekma CPKA ; Dinamo (M) po porni borbi končala neodloče 2:2, med tednom pa ,so bile naslc nje tekme: CDKA : Dinamo <Ria 2:1, Spartak : Krilia Sovjetov 4 VVS : Dinamo (Tallin) 5:1. Po kolu vodi CDKA z 11 točkami pr VVS 10. Dinamo (M) 9 itd.
Kanadčani v Evropi
Dunajski VVEG je na gostovanj1' v Italiji danes premagal O rti1'0 d’Ampezzo s 5:3 (1:0, 0:1, 4:2).
V Bratislavi je predvčerajšnj domači Sokol MV Bratislava P' magal avstrijsko moštvo KAC (C lovec) z 10:1 (5:0, 4:0, 1:1).
Za svetovno prvenstvo 1950 1. v Braziliji so se še prijavile Irska, Urugvaj, Sirija in ZDA, tako da je doslej prijavljenih 17 držav, o d
Reprezentanca Norveške je na gostovanju v Egiptu igrala z reprezentanco Kaira neodločeno 1:1. o o
V Barceloni sta prejšnjo nedeljo
MALI OGLASI
«VEDE2n žepni koledar in slovefi mesečni koledar dobite v knjigari papirnici Stoka . Trst, ul. Milano
KUPIM slovenske, hrvatske In srbsj antlkvarične knjige. Ponudbe poo '■ 83-51.
SPREJMEMO 14 do 15 letno vaje11 za trgovino. Ponudbe pod št. 93808
13. januarja 1949
Nova Gorica in krivi preroki
Nekateri šovinistični listi, zlasti ono gobezdalo iz Vidma, vedo povedati o udarnikih, ki prihajajo z vlakom v Novo Gorico na delo. Pri tem pa ugotavljajo, da se že mnogo Mesecev govori o Novi Gorici, za katero pa baje ni bil postavljen niti temeljni kamen in da se delavci Po večmesečnem delu vračajo na svoje domove ne da bi «dihali ozračje novega velikega jugoslovanskega mesta«.
2e prejšnji mesec je pisal njegov tržaški kolega, da je gradnja Nove Gorice popolnoma prenehala in da je delo ustavljeno ter da so poslali vse delavce domov. Ta je sicer vsaj priznal, da je bilo poleti na stavbišču precej živahno, vendar je takoj «pripomnil», da je zaradi zna-nih dogodkov ta načrt popolnoma Propadel.
Sedaj ne morejo utajiti, da prihajajo še vedno novi delavci, čeprav se ni nastopila gradbena sezona, 'endar po njihovem mnenju tu ne gre za gradnjo novega mesta, pač pa za čisto navadno prekopavanje zemlje, ki nima nobenega posebnega ali vsaj koristnega namena.
Ko bi se ti gospodje preroki kakš-no nedeljo, ko je lepo vreme potrudili na Oslavje ali v St. Maver, “i lahko videli, če niso popolnoma slepi, da je bil že položen ne samo temeljni kamen, kar se je zgodilo Pred skoraj enim letom in o čemer smo pisali tudi v našem listu, am-Pak da stoji ob novi glavni cesti <e več ponosnih zgradb, ki so že Pod streho in bodo kmalu služile Mojemu namenu, kakor one pri Kronbergu, kjer že dalj časa sta-Pujejo delavci in nameščenci.
Letos bodo z delom nadaljevali, zlasti ko bo nastopila gradbena sezona. Prišel bo trenutek, ko bodo ™di slepci spregledali in morali Priznati, da so bili zlonamerni in grivi preroki. Vsekakor pa take zlo-aame.ne laži ne bodo pripomogle zbližanja in prijateljskega sodelovanja med obema sosedoma in to P° zaslugi zgoraj omenjenih šovinističnih pisunov.
Obnova naročnin za radio
RAI sporoča vsem zainteresirala1, da zapade rok za obnovo ra-!iske naročnine dne 31. t. m. Celotna naročnina znaša 2460 lir, za Sest mesecev 1260 lir ter se lahko 'Plača pri vseh poštnih uradih z ?. razci, ki so priloženi vpisni knjižici.
La bi pospešili plačevanje narofi-lne, bodo tudi letos izžrebali med tarimi in novimi naročniki, ki bo-0 v redu z naročnino, posebne nagrade.
GORIŠKI DNE V NIK Prizivne razprave
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42
V Sovodn|ah|<
bodo zgradili dom kulture.
loličeile mm hMkiib snela
TEL-749 pred kazenskim sodiščem
Zgodba z bančnim čekom - Obsojeni pijanec
^pogozdovanju naGoriškem
tli:
Pretekli torek je bilo na prefekti V Gorici napovedano zborovale, na katerem so se posvetovali glede ukrepov za zboljšanje gozdarja
v naši pokrajini. Poleg presta so se udeležili zborovanja žu-vani italijanskih občin, goriški' žu-an, predsednik pokrajinskega sve-j9’ gozdni in kmetijski nadzornik, avnatelj tehničnega urada in sinjini zastopniki.
Na tem sestanku so razpravljali j B°gozditvi zemljišč, ki so podvr-feba poplavam, kakor tudi kraških .e“ri pri Zagraju, Foglianu, Tržiču t Pri Gradežu. Za to pogozdovanje j ajo pripravljeno nekaj borovcev, tašnedi, vrb, akacij in topolov. Ves ren, ki je določen za pogozditev, . razdelili na sedem odsekov, ka-vsak bo imel svoje pogozdo-JaPe priprave z navadnim in spe-taiiziranim delavstvom. Pogozdo-‘‘Pje naj bi nadzoroval gozdni nad-*°rnik.
delom nameravajo pričeti pri-k^Pji niesec, vendar bo vse sku-J *e manjšega obsega, ker je mi-j jtrstvo za delo določilo za to le 93 j p '"ionov iir> vse sklepe bodo sedaj 1 p ali v Rim za končno odobritev, zaključkom so še sklenili, da tJodo v najkrajšem času zopet nJaH in takrat izdelali podrobne p*6 za Rim.
ka
pa
lljd
1110
jirrt
»■e-
Ce'
rsk1
■ni-
31-
)SKe
it-
iiK«
IS.
KIWO =
17: «Južno od Sueza«, G. v rent in G. Marshall.
*T°RIA. 17: «Nick Carter«, VV. 'Pseon.'
^'PRALE. 17:	«Opravki njenega
l. Bale.
LERno. 17: «Mi, ki živimo« in "^Logom Kira«, A. Valli in F. Giac-'Petti.
17: «Zarotniki».
Domovi kulture so žarišče prosvetnega dela na vaseh in v mestu. V krajih, kjer ni primernih prostorov, se prosvetno življenje ne more razvijati, ker se ljudstvo ne more zbirati na sestankih, pri predavanjih in pri kulturnih prireditvah, kjer bi nadobudni vaščani nastopali in uprizarjali dela iz našega slovstva, ter bi se nadarjeni pevci in pevke vadili v petju in bi se mladina in sploh vse ljudstvo izobraževalo.
Nič ni čudnega zato, če vsaka vas stremi za tem, da si postavi svoj lasten, dostojen prosvetni dom, ki bo v ponos vasi in njenim prebivalcem. Ce potujemo po naših primorskih vaseh, z bolestjo ugotavljamo, da ima le malo vasi svoj prosvetni dom. Temu je kriva predvsem dolga doba fašizma, ki je z vsemi sredstvi zatiral kulturno življenje in rast slovenskega življa pod Italijo. Po zlomu fašizma je primoV-sko ljudstvo vstalo kakor vstane mlado drevo po strašni nevihti in zdaj dviga svojo glavo visoko k soncu, k življenju in k pesmi ter zahteva svojo kulturo in v svojem jeziku. To ljudstvo je pripravljeno na težke žrtve in hoče z vztrajnim delom nadomestiti, kar mu je ukradel tujec ali kar je doslej zamu-dilo.
Vas Sovodnje pri Gorici, ki ima vse izglede in možnosti kulturnega razvoja, tudi še nima primernih prostorov za ljudsko prosveto. To se je pokazalo tudi pri miklav-ževanju lansko letd, ko so jim sprva dali na razpolago prostor v šoli, pa jim je bilo pozneje, ko bi morala biti prireditev, še to odbito.
Dolgo so že Sovodenjci razmišljali in razpravljali o tem problemu in se slednjič odločili, da postavijo sebi v čast in korist in potomcem v zgledu in spomin nov dom kulture, ki bo prav v tem kraju pokazal na meje slovenskega življa ter ločil domače od tujega. Imeli so v ta namen že več sestankov, na katerih so sklepali, kje, kako in kdaj bodo začeli z delom. Zadnji sestanek, ki je bil v sredo 5. t. m. pa je odločilen. Udeležil se ga je tudi tajnik DFS in predsednik Prosvetne zveze, ki je v kratkih in jedrnatih besedah dal prebivalcem spodbudo k žilavemu in vztrajnemu delu, da se čim prej uresničijo njihove vroče želje in bo lahko mladina pristopila v novem domu k potrebnemu in koristnemu prosvetnemu delu. Na tem sestanku so izvolili tudi delovni odbor, ki bo vodil vsa pripravljalna dela.
Udeležba na zborovanju je bila zelo številna, kar kaže skupnost in enotnost Sovodenjcev, ki se ne strašijo naporov in žrtev za razcvit ljudske prosvete in se zavedajo ogromne koristi, ki jo bodo imeli od tega dela.
Prostor, ki so ga izbrali, je tako ugoden, lep ter prostran, da bo lahko služil za vsa večja pokrajinska
Obmejni prometnaGoriškem
Ro poročilih iz Rima so se začela v Vidmu pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za ureditev obmejnega prometa med obema državama in za poživljenje medsebojne izmenjave blaga.
Prvotno je bila ta naloga poverjena posebnim mešanim komisijam, ki se v Rimu in Beogradu pogajajo za sklenitev novih trgovinskih dogovorov. Ker pa so se ti razgovori zaradi nekaterih težkoč precej zavlekli in je problem obmejnega prometa pri nas nujno potreben rešitve, ga je začela sedaj obravnavati posebna mešana komisija v Vidmu.
V ponedeljek je prišla na obmejni blok pri Rdeči hiši skupina 72 povratnikov, ki jih v smislu medsebojnega dogovora pošilja Jugoslavija v Italijo. Po tem dogovoru bi morala vrniti Italija ravno toliko Jugoslovanov, medtem ko ima pripravljene za izmeno samo štiri. Zato sedaj čakajo navodila Iz Beograda, če lahko vseeno puste čez mejo onih 72. med katerimi je mnogo takih, ki so živeli pred vojno na Reki ali v Istri, kamor jih je poslala Italija v službo.
tekmovanja in nastope, kar smo ugotovili že ob priliki ljudskega tabora v preteklem letu.
Sovodenjcem iskreno čestitamo k pomembni odločitvi in jim želimo mnogo uspeha ter vso srečo pri gradnji svojega doma kulture.
Zaprli so jih
ker so nameravali v Jugoslavijo
2e pred časom se je odpravil brezposelni delavec s Sicilije v Severno Italijo, da bi tam prekoračil mejo in šel na delo v Jugoslavijo. Imel je srečo in šel preko meje, ne da bi ga opazile italijanske obmejne straže.
Na jugoslovanski strani se je takoj javil stražnikom, ki so ga odpravili v notranjost države, kjer je takoj dobil primerno zaposlitev. Nekaj tednov pozneje je brzojavno sporočil svojim sorodnikom na Sicilijo, naj pridejo tudi oni v Jugoslavijo, kjer bodo dobili delo. Na ta poziv so se v resnici odpravili iz rojstnega kraja Vittoria Franc Occhipinti, njegova žena Rita Can-dacurri. Salvatore Ivan Corbino in Ivan Battista Carabba. Srečno so prišli v Krmin in že so se pripravljali na zadnji korak, ki naj bi jih rešil brezposelnosti.
Toda malo pred odhodom so vse štiri aretirali orožniki v Krminu, iih zaprli in prijavili sodniji zaradi poskusa tajnega prehoda meje
PRESKRBA
RAZDELJEVANJE FI20LA. Se-pral sporoča, da je še vedro v teku razdeljevanje fižola dobre vrste po 45 lir za kg. Do fižola imajo pravico naslednji potrošniki:	državni,
privatni in upokojenci socialnega skrbstva, invalidi vseh vojn in invalidi dela ter zaradi vojnih vzrokov; vdove, matere, očetje žrtev vojne, padlih partizanov in padlih v borbi ali na delu; državni, deželni in občinski nameščenci; rudarji in kopači: begunci in družine deportirancev.
Fižol se dobi pri «La Provvida« v ul. Petrarca za upokojence, pri A-grarnem konzorciju v Kapucinski ul. 9, ul. Morelli 14 in N. Sauro 9 za ostale potrošnike.
Pretekli torek popoldne se je na-j ualjevalo zasedanje goriškega ka j zenskega sodišča. Najprej so pre-j gledali prizive, ki jih je vložilo pet ilegalnih prestopnikov meje proti
Ne zdi se jim vredno obveščati Slovence o upravljanju naše pokrajine J ubsodbi na 3 mesece zapora ia 16
tisoč lir globe. Ti prizivniki sc: 47-
Predvčerajšnjim popoldne so na | liju za njegovo dosedanje delo v ko-
slovesen način ustoličili na sedežu pokrajinske vlade v Gorici novoimenovani pokrajinski svet, ki ga je prejšnji teden imenoval prefekt in o katerem smo že imeli priliko pisati v našem listu.
Ze ob 15 uri sta se sestala dosedanji komisar Umberto Caslanioli in novi predsednik odv. Angel Cu-lot, ki je v uradu predsednika prevzel posle od svojega prednika. Pozneje so se sestali v sejni dvorani novi člani pokrajinskega sveta inž. Jožef Candussi, dr. Franc Danelon, geometer Ivan Gaddi, Henrik Ga-spardis, Avrelija Gruber in Silvij Poletto. Tokrat nista manjkala tudi namestnika Abuja Andrej in Ta-vasani Lucijan.
Upravni tajnik dr. Grion je takoj podal besedo dosedanjemu komisarju Castanioliju, ki je pozdravil prisotne in podal podrobno poročilo o delovanju pretekle pokrajinske uprave pod njegovim vodstvom ter zaključil: «Ob zaključku svojega poročila želim goriški pokrajini z vsem svojim italijanskim srcem in ker sem se v dvajsetih letih prebivanja v tem mestu zelo navezal nanj, da bi dosegla svoje pravične cilje tako na političnem kakor na gospodarskem polju.«
Nato je spregovoril odv. Culot, ki se je zahvalil komisarju Castanio-
rist naše pokrajine. Omenil je, da je to šele prva njihova seja in da zato še ne more predložiti nobenega konkretnega programa za bodoče delo, ker niso še točno seznanjeni s problemi, ki čakajo rešitve.
Vsekakor je želel novemu svetu obilo uspeha pri reševanju upravnih problemov pokrajine.
Po končani cerimoniji je šel ves pokrajinski svet na prefekturo, kjer se je poklonil prefektu in je novi predsednik odv. Angel Culot položil običajno prisego.
Pri tej priliki naj omenimo, da so dobili vsi lokalni časopisi prepis
SSUSK £2rS?£,.2:to* cona in Mi HI davKI
časopis, ki je edini dnevnik za obveščanje slovenskega dela Goričanov, je pokrajinska uprava ((pozabila«. Na naš protest so odgovorili, da se sploh niso spomnili in da nimajo nobenega izvoda za nas.
To je zopet primer, koliko briga sedanje upravnike naše pokrajine blaginja ljudstva, zlasti njegovega
najprej zaslišal 26 letnega mehanika Marija Merluzzija iz ul. XX Set-tembre, ki so ga dolžili, da je ponaredil številke na motorju avtomobila Amedea Culota, ki mu ga je zaupal v popravilo.
Sodniji ga je prijavila policija, ki je avgusta lanskega leta pregledala Culotov aytomobil. Kasneje pa se je izkazalo, da Merluzzi številk ni ponaredil, temveč jih je samo malo globlje vrezal v kovino, ker jih vsled obrabe skoraj ni bilo moči več poznati. Zato so ga oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
in prijavili sodniji. V torek so nasilnega pijanca obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na poravnavo sodnih stroškov.
slovenskega dela in kako bodo obravnavali naše probleme.
Samo številke je popravil
Včeraj so na goriški sodniji pregledali samo dva sodna primera lažjega značaja. Sodnik dr. Pascoli je
Predvčerajšnjim popoldne so se sestali pri goriškem prefektu zastopniki davčnih organov goriške pokrajine. Med njimi so bili finančni intendent, poveljnik finančne straže in carinski nadzornik iz Vidma.
letni Pavel Terramagna, 41-!etr.i Franc Margicglio, 39-letni Diego Randazzo, 44-letni Gašper Mavrone in 47-letni Franc Bianco, vsi doma iz Mazzare del Vallo. Sodišče je vsem petim potrdilo kazen in ,iim za nameček še zvišalo sodne stroške.
Proti obsodbi na 9 mesecev zapora, ki ji ga je naložila sodnija v Krminu, ker*se je vinjena sporekla s policijskimi agenti v neki krmin-ski kavarni, je vložila priziv tudi 35-letna Julija Ciani iz Milana. Toda tudi njej je sodišče kazen potrdilo z zvišanimi sodnimi stroški.
Nato je bila za zaprtimi vrati razprava proti Adi M. iz Tržiča, obtoženi, da se je v spalnici nekega svojega bogatega ljubimca iz Benetk polastila bančnega čeka za 216 tisoč lir. Sodišče jo je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Kot zadnjo so končno zaključili Že tolikokrat odloženo razpravo proti 40-letnemu Miniussiju Jožefu iz Tržiča. Obtožnica pravi, da je več
Slabo plačano dobro delo
Julija meseca lanskega leta je neki Čadež na Tržaški ulici našel na vrtu svoje hiše ročno bombo. Ker se je bal, da ne bi prišla bomba v roke otrokom, se je obrnil do svojega soseda, bivšega partizana Li-vija Villa, in ga prosil, da naj on, ki je orožja vajen, razstreli ročno bombo. Nič hudega sluteč je šel Villa na Čadežev vrt, si vtaknil bombo v žep ter se napotil na bližnje polje, kjer jo je razstrelil.
Toda eksplozijo sta slišala dva policaja, ki sta Villo popisala in ga prijavila sodnim oblastem zaradi nepremišljenega dejanja. Pred nekaj meseci je bil Villa obsojen na plačilo 20D0 lir globe. Proti kazni pa je vložil priziv, toda včeraj mu je bila globa zopet potrjena. Tako je moral Villa za storjeno dobro delo plačati še kazen.
Ker niso še prišli v stike s Tr-	.	.	.	.
govsko zbornico, niso sprejeli no-j hrat prihajal domov vrnjen m da benih sklepov, vendar so izdelali je v pijanosti pretepal ženo in hčei-
načrt za uvedbo posebnega postopka pri kontroli kontingentov, ki so določeni za prosto cono. Njihova skrb bo predvsem, da določene vrste blaga ne prekoračijo količine, ki je določena za carine prost uvoz v oriško cono.
ko. Nekega dne, ko je šlo skoraj za življenje matere, je Miniussije-va hčerka stekla k orožnikom po pomoč in naznanila očeta. Orožniki so se na lastne oči prepričali o neznosnem in surovem obnašanju tega človeka. Zato so ga aretirali
S kolesom se je pobila
Včeraj se je v Ločniku ponesrečila s kolesom 171etna Muzzolin Marija iz St. Lovrenca pri Moši. Pri padcu se je teže ranila v glavo, Na pomoč ji je prišel rešilni avto Zelenega križa iz Gorice, ki jo je takoj prepeljal v tukajšnjo občinsko bolnišnico, kjer so jo obvezali in jo nato poslali na dom.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. - TEL. 70
Kolo so mu odpeljali
Alojz Modesso je včeraj prijavil goriški policiji, da so mu neznanci odpeljali kolo. ki ga je za hip pustil pred vhodom v bar Goriziano na Trgu Cavour. Kolo je vredno prihližno 15.000 lir.
Kampel-Salaru
Razkrinkani škodljivec
ISTRA
Ko smo pred 2 mesecema ustanavljali našo kmečko obdelovalno zadrugo, je bil v pripravljalni odbor izvoljen tudi Furlanič Josip, imenovan po domače «Košič». Ta je imel pri tem popolnoma svoje namene, ne zato, da bi pomagal graditi skupnost, ampak da bi podiral, kot je kaj kmalu pokazal s svojim delovanjem. Se preden se je v zadrugi vpisal, je vpraševal, če bo lahko imel tudi potem hlapca za delo. Bil je odločno nasproti temu, da bi se zadruga razvijala v območju krajevnega LO, ampak zahteval, naj se ustanovijo porazdeljeno po vaseh. To z namenom, da bi laže vršil svoje razdiralno delo.
Na zadnjem sestanku je bil javno razkrinkan in izključen iz naše skupnosti in tudi iz pripravljalnega odbora. Na istem sestanku je bil izvoljen nov pripravljalni odbor.
Odkar smo tako razčistili ozračje, je odpadlo nerazumevanje med člani. Jasen dokaz, kako je en sam element opravljal razdiralno delo, ker mu je bilo na tem, da bi po nekdanjem sistemu prišel do oblasti in potem samo ukazoval ter špeku-liral na račun skupnosti. Naše ljudstvo je postalo zrelo, ker je prav z izkušnjami pod pritiskom fašizma dobilo življenjski nauk, kako čuvati in razvijati, kar si je v NOB pridobilo in priborilo.
Osem udarnikov in 12 pohvaljenih
med 40 člani mladinske brigade „Br. Babič", ki je za zimsko dobo zaključila dela na cesti Šmarje Nova vas
Povsod, kjer je potrebno izboljšati gospodarsko stanje istrskega ljudstva, je mladina vedno med prvimi. Rolna dobre volje in požrtvovalnosti, polna navdušenja za delo, za učenje. Zanjo ni ovire, ko je potrebno prijeti za kramp, lopato in samokolnico, če Pa to orodje zamenja s svinčnikom, premaguje tudi v učenju vse težave. Po poti napredka v učenju, po poti dela v izboljšanju gospodarstva gre naša mladina. Borci in aktivisti so lahko zadovoljni, ko ugotavljajo, da njihovo začetno delo nadaljuje mladina na vseh poljih z uspehom.
V nedeljo je ena izmed najmlajših mladinskih delovnih brigad »Branko Babič« dopolnila svoje de-lovne obveze po 40 dnevih dela na cesti Smarje-Nova vas. Sli smo, da jih pozdravimo in jim želimo napredka na novih delovnih mestih. Kljub blatu, ki ga je povzročilo deževje zadnjih dni, so delali točno do določenega roka.
Štirideset mladincev in mladink je sestavljalo to najmlajšo delovno brigado. Bili so iz Laborja, Košta-bone, Puč, Šmarij, Gažona, Grintovca, Padne, Nove vasi, Krkavč, Sičol, Sv. Jerneja, Portoroža, Vanganela in Babičev. Vsi polni dobre volje prispevati čim več za skupno izboljšanje gospodarstva.
Zaključna slavnost je bila popoldne v Koštaboni, kjer je imela bri gada svoj sedež vso dobo dela. Bili so na tej slavnosti proglašeni tudi udarniki in pohvaljeni ter razdeljene diplome vsem brigadnikom. Brigadniki so za to priložnost okrasili vas z lepima slavolokoma sredi vasi in pred vhodom v šolo.
Mladi brigadniki in brigadnice so nas obkrožili ob našem prihodu in na vprašanje, kaj je bil glavni namen njihovega dela na cesti, soglasno odgovorili: «Delali smo za izboljšanje in olajšanje prometa vsem vasem sektorja«.
Prireditev je otvoril pevski zbor s pesmijo: «Mi zadrugarji«. Kot v odgovor vsem lažem, ki jih širijo v coni A o delu in ljudski oblasti pri nas, so odmevali verzi: «Kujmo, le kujmo, snujmo, le snujmo. Za domovino, bratje sami«.
priložnosti podčrtati. Ko je briga-1 da odhajala z dela, smo srečali bri-gadnico Kocjančič Francko iz La- j bor ja, ki je prejela diplomo pohvaljene. Za hip se je odpočila in po vedala, da bo odšla na tečaj v Ljubljano. Bila je vesela priznanja, ki tu, v delo, ki ni bilo lahko. Vseh Kot vsi partizani in aktivisti se smo, da bo prav tako vložila vso
tudi mladina dobro zaveda, da si bomo naše gospodarstvo izboljšali le. z lastnimi silami. Nič nam ne bo poklonjeno brez truda.
Sledili so govori v slovenščini in italijanščini.
Govornika sta podčrtala delovno zavednost mladine, ki čuti, da je ustvarjajoči del boljšega življenja tiste organizacije, ki združuje Slovence, Italijane in Hrvate. Mladinci delovne brigade generalnega tajnika KP STO-ja _toy. Branka Ba. biča. so častno izpolnili nalogo. To je ponoven dokaz, da nobena laž današnjih tržaških «internacionali-stov« ne bo oslabila revolucionarnosti delavskih množic. Kot vedno, gremo po poti napredka in izboljšanja na gospodarskem, političnem in kulturnem polju le z našo odločno borbo. Gradimo sebi, novemu rodu in našim potomcem boljše življenjske pogoje. Veliko vlogo bodo odigrale pri tem prav mladinske brigade. Tako je tudi ta mladinska brigada dokazala, kot so dokazali Že partizani v oboroženi borbi, da smo za vse. kar je dobrega in naprednega, da smo za mir in bratstvo, da smo za Stalina in Tita.
Po govorih je sledilo razdeljevanje diplom udarnikom in pohvaljenim. Med splošnim ploskanjem vseh navzočih so stopali na oder drug za drugim udarniki te najmlajše delovne brigade in sprejemali iz rok člana okrožnega odbora ZAM diplome kot najvišje delovno priznanje od strani, ljudske oblasti.-
Novi mladi udarniki so se odlikovali ne samo pri delu. ampak tudi v disciplini, učenju in tovarištvu. Prinašamo njihova imena, ker so borci za izgradnjo boljšega in lepšega življenja. Nemec Serafin iz Puč, Kocjančič' Rozina iz Laborja, Trento Silvio iz Sečala, Lovrečič Marij iz Laborja, Viler Guido iz Sečala, Zadnik Bruno iz Koštabo-ne, Kozlovič Bruno iz Vanganela in Koronika Robert iz Sečala.
Poleg teh je bilo pohvaljenih dvanajst članov brigade.
Eno ugotovitev moramo ob tej
dobro voljo na tečaju, kot jo je tu, v delo, ki ni biol lahko. Vseh 4Q dni je prevažala izkopani material s samokolnico. Mladostna odločnost in vztrajnost pri tej tovarišici, kot tudi pri vseh ostalih članih brigade, je dokaz, da je boljša prihodnost naša.
BANDELJ POD ŠMARJAMI
Delovanje podružnice podjetja "Vino"
GAZON
Šolo smo popravili
Po kratkih počitnicah dčrti+jatvali še je'te dni pričel šolski pouk v popolnoma popravljeni ih^dbrlov* ljeni šoli. Sedaj je poslopje res primerno za šolo. Bila so izvršena v notranjosti v vseh prostorih zidarska in pleskarska dela. Dve učni dvorani, ena v pritličju, druga v prvem nadstropju, sta tako dobili značaj učnih dvoran. Spremenili sta se iz vlažnih in temnih prostorov v svetle in zračne dvorane. Da ne bo burja imela take moči, so bi. la napravljena tudi dvojna okna in še zunanja polkna.
Večja dela so bila izvršena tudi v kuhinji, pisarni in spalnici za učiteljstvo. Pri obnovi šole sta dva zidarja delala en mesec. Za prepleskanje vrat. oken in okvirov pa so trije mizarji delali štirinajst dni.
Obe učni dvorani sta dobili tud; peči. tako se bodo naši otroci na gorkem laže učili.
Preglavice pa še vedno dela streha, ker v deževnih dneh pronica voda skozi strešnike.
Koledar »Primorskega dnevnika« z
zemljevidom
Tržaškega
ozemlja
tiskan na polkartonu se dobi: v uredništvu ((Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6 in pri upravi Ul. Ruggero Manna 29 ter v podružnicah v Kopru in Gorici.
Prav gotovo se vsak vinograd, nik, ki danes prepelje svoj pridelek vina v to podružnico, dobro spominja dnevov pod nekdanjo »veliko fašistično Italijo«, ko je čakal, kdaj bo prišel kupec in mu ponudil sramotno ceno za njegove dobro vino. Bilo je še dobro, če je tak kupec tudi prišel, ker ga naj. večkrat celo ni bilo. Vinogradnik je poizkušal tipati z vzorci vina na raznih krajih in pri tako zva-nih »znancih«, vendar ponajvečkrat tudi tam brez uspeha.
Umettiri vzdrževana konkurenca, ki je Imela namen.'plasirali tudi -W haših rtorrfačTli^tt-gfh italijanska vina, je imela drugačne namene kakor istrski vinogradnik. Postopoma obubožati istrskega vinograd, nika in ga spraviti v odvisnost veleposestnikov. Ti naj bi tako zagospodovali nad Istro in si podvrgli vse kmete, da bi delali zanje in se odtujili svojemu narodu.
Danes pa je na tem gospodarskem področju nastala velika spre. memba za istrskega pridelovalca vina. Ni mu več treba ponujati svo. jega vina, ni več skrbi, kam bo oddal svoj sladki pridelek. Povpraševanje po istrskem vinu je naraslo in še narašča. Saj ga zahtevajo poleg Trsta in Jugoslavije še trgi z Dunaja, iz Češkoslovaške in drugih srednjeevropskih držav. Tc je dejstvo, ki naj bi ga istrski vinogradniki dobro prediskutirali ng vseh sestankih in privatnih razgovorih. Se pravi, da bo istrskemu vinu vedno zagotovljen trg in dobra cena. Težit; za tem, da se kvantitativno in kvalitativno zviša in izboljša vino, za to so dani vsi pogoji. Imamo še polno površin, ki bj jih lahko spremenili v vino-gradbe- Po drugi strani pa je isto tako veliko možnosti, povišati donos v že obstoječih vinogradih z boljšim in skrbnejšim obdelovanjem.
Podružnica podjetja «Vino» pri Bandelju pod Smarjami je od pričetka vinske sezone do danes sprejela in odposlala že 31 vagonov vina. V to podružnico oddajajo svoje vino kmetje iz Šmarij, Pomiana, Koštabone, Puč, Sv. Petra, Nove
vasi, Gažona Sergašev, Baredov, Kort, Padne, Krkavč in še drugih vasi. Koliko truda, skrbi in dolgih poti je odpadlo z ustanovitvijo te podružnice. Vinogradnik ve, da bo takoj oddal svoj pridelek, samo če ga pripelje. In ne samo to, takoj na mestu dobi denar. P.O. leg tega pa ima še to olajšavo, da lahko odda vino na vezane ali pro. ste cene.
Vse vino, ki ga pridelajo kmetje prej omenjenih vasi, je zelo dobro. Najvišja letos ugotovljena alkoholna moč je bila 14.7 stopinj za belo vino. Kmetje dobijo vino plačano po alkoholnih stopinjah. Tako malvazijo z nad 12 stopinj po 6 lir za stopinjo in moškat z nad 12 stopinj po 7 lir za stopinjo alkohola.
Kmetje pa imajo še eno ugodnost, ki je prej ni bilo. Tudi če se vino pokvari, skisa ali splesni, ga podružnica vseeno odkupi po nižjih cenah. Pod nekdanjo Italijo so morali tako vino zavreči ali pa so ga poizkušali prekuhati v žganje. Tega so seveda morali kuhati le na skrivaj, ker so jih stalno zalezovali financarji. Danes jim tega ni potreba, ker jim je podružnica prišla nasproti.
Nova delovna brigada
Zadnje dni decembra je bila v bujskem okraju ustanovljena delovna brigada 30 članov, od teh 15 odraslih in 15 mladincev. Ta brigada ima namen sodelovati pri izboljšanju namakalnih naprav v do. lini reke Mirne. Znano je, da je tam zemljišče, ki ima dovolj mokro, te, zelo rodovitno. So pa neke površine, kjer namakalnih kanalov sploh ni ali pa so preplitvi. Tam zemlja ne daje takega pridelka, ki bi ga lahko. Zaradi tega je bila ustanovljena brigada, ki bo izboljšala kanale.
Ustanovitev brigade je nov korak k izboljšanju našega gospo-darstva. S tem svojim' prostovoljnim delom bodo dali velik prispevek v splošno korist. Pozdravljamo iniciativo in smo prepričani, da bo svojo nalogo častno izpolnila.
Kmelijslvo Islrskepa okrožja
EU
Najboljšo krmo na njivah nam dajejo razne detelje, posebne c<*na.
Lucerna. Lucerna (Nedicago sativa-trifoin) najbolj pripore
1NKARNATKA: (Trifolium incarnatum-svinjska detelja). Dragocena krmilna enoletna rastlina, ki nam nudi v zgodnji spomladi zeleno krmo. Važna je za naše razmere, ker s to deteljo zemljo dobro izkoristimo. Sejemo jo lahko med strniščno koruzo (činkvan-tin). Na ha potrebujemo 15-20 kg.
h:	"v-'UAi\A.	mucema viNcuiLagvi ““•*’-	•	-	*	*■
|(.^a za vse predele našega okrožja. Daje najboljšo zeleno krmo, er° kosimo od spomladi do jeseni. Suha lucerna je izvrstna krma
vSo
živino.
mcerne: i.) v uguunm	j”	----
,4'5 'et; 2.) Ima globoke in močne korenine, s katerimi seže v Plasti zemlje in na ta način izkorišča vlago in hranilne snovi, bj drugače ostale neizkoriščene; 3.) Rahlja zemljo in jo o m c na dragocenem dušiku, ki pride v poštev tudi za sledeče kul-fiaiU6 rastline; 4.) Lucerna pride v poštev posebno v Bujsčmi ol io iša stročnica, ki se da uvrstiti v kolobarjenje. V tem primeru ®°dorjemo v istem letu. ji K Plodoredu sledi okopavinam. Ce sejemo lucerno po okopavinah, '. trcb-i posebno gnojiti. Od umetnih gnojil so za lucerno PrlP°‘ j^. !lva: Thomasova žlindra, superfosfat in kalijesa sol. uce ^ ° samo ali pa med žito .Najbolje, da jo sejemo med redek oves. It^ie lucerni varno senco. V tem primeru moramo oves pozei . 0t)Vj6 še zelen. Ne smemo čakati, da dozori. Pridelek je pn ,&n r,(i vremenskih prilik, ji rRAVNISKA DETELJA, (Trifolium pratense-trifoi). Najbolj O^a ilovnata zemlja, begata z apnom in prstjo. Pri nas imami iti .. i aemljišč, prikladnih za to deteljo, vendar so kisle narave Ho,Primanjkuje črne prsti. Ta zemljišča moramo poprej do re Čič s hlevsk'm gnojem in apnom. Tudi to deteljo lahko uvrsti
kolobarjenje.
Čistilnica ali vejavnik
SETEV TRAVNIH MEŠANIC. Pri nas doslej nismo skrbeli za te vrste poseve. Priporočljiva bi bilg setev mešanic posebno v bujskem okraju, kjer bomo morali napeti vse sile, da številčno in kakovostno (kvalitativno) izboljšamo našo živinorejo. V poštev pridejo sledeče mešanice: rdeča detelja z laško ljuljko ali mačjim repom (80% detelje in 20% trave), rž in grahorica ozimna, (2/3 grahorice in 1/3 rži), poljski grah in oves ali rž (2/3 graha in 1/3 žitaric).
ZELENI SIRK. Čeravno pri nas povsod ta zelo donosna krmilna rastlina uspeva, je vendar še ne upoštevamo dovolj. Zahteva zemljo, kakor koruza, le da je bolj prilagojena suši in to je za nas zelo važna ugotovitev. Seje se v drugi polovici aprila in lahko še pozneje. Na ha porabimo 60-70 kg semena. Da 300-400 q zelene mase.
KORENJE KOT KRMILNE RASTLINE. Korenje igra veliko vlogo Pri prehrani naše živine. Pride v poštev posebno za prehrano prašičev, kar je pri nas največjega gospodarskega pomena. Tu bomo omenili le najvažnejše vrste krmilnega korenja:
KRMILNA PESA. Na razstavi gospodarske delavnosti v Kopru smo videli krasne vzorce krmilne pese. Saj so nekateri tehtali od 10-12 kg. Lahko si predstavljamo hektarski donos teh rastlin. Pesa raste več ali manj povsod na našem ozemlju. Ne prijajo ji le suha, peščena tla ali,mokra glinasta zemlja. Peso sejemo spomladi, kakor hitro se zemlja dovolj ogreje in posuši. Pesi moramo močno gnojiti s hlevskim ali pa tudi s straniščnim gnojem. Izmed umetnih gnojil pride v poštev Thomasova žlindra, amonijev sulfat in kalijeva sol. Posebno pozornost moramo posvečati gojitvi te rastline. Ako hočemo, da nam dobro obrodi, jo moramo večkrat okopati. Pri drugem okopavanju pa jo moramo razredčiti. Ce peso pravilno ne okopljemo, ne bo debela. Ponekod je navada, da začnejo prezgodaj obirati listje. To gre na škodo normalnemu razvoju rastline. Obirati moramo spodnje liste, suhe in nalomljene liste. Pri obiranju moramo paziti, da se pesa ne poškoduje, ker potem rada gnije. Od vrst pridejo v poštev: ((mamut« in «exkendorf». Nadalje pride v poštev goji. tev repe in korenja.
BUOE. Buče pridejo v poštev v prehrani prašičev in pri molzni živini. Sadimo jih kot stranski pridelek med dru'.: okopavine (koruza - krompir), in sicer meseca aprila. Kakor druge okopavine moramo buče po večkrat okopati in opleti. Pri razredčev: l ju ne smemo pustiti več ko tri rastline na vsakem grmu. Da ojačimo rodovitne poganjke in jih prisilimo, da nastavijo več cvetja, moramo glavni Poganjek nad 5 listov skrajšati (pincirati).
ŽIVINOREJA
Živinoreja je temelj naprednega kmetijstva in zato moramo tej panogi posvetiti posebno pozornost. Intenzivni sistem obdelave zemlje, posebno v obalnem pasu, in s tem v zvezi pomanjkanje travni
kov, z druge strani pa nezadostno polaganje važnosti umetnim travnikom sta vzrok, da je živinoreja pri nas slabo razvita. Tudi kvali-letno stanje goveje živine je na nizki stopnji. Zavihati moramo rokave in se oprijeti dela. Naše delo mora biti načrtno. Vedeti moramo, kaj in kako hočemo. Pripriča-ti se moramo, da naše delo pelje k pozitivnemu cilju in uspelj bomo.
V istrskem okrožju gojimo danes dve glavni pasmi: istrsko podolsko v Bujščini in švicarsko govedo v Koprščini. Imamo pa kar je najslabše še vmesne pasme in to predvsem križance podolske ia švicarske pasme.
(Se nadaljuje)
Telički švicarske pasme
/■ '
RIŽEVA POLJA
13. januarja !•* -----------------
Jugoslovanski petletni gospodarski načrt je posvetil kmetijstvu največjo pozornost. Poleg ostalega bodo izsušili ysa močvirna in poplavna zemljišča, ki bodo pridobljena za obdelovanje.
Tako dobiva tudi velika površina Jelas-polja pri Slavonskem Brodu v Slavoniji v tretjem, letu jugoslovanske petletke v dvigu poljedelstva posebno velik pomen. Jelas polje se pcčasj spreminja v prvo področje v ljudski republiki Hrvatski, kjer bodo na veliki površini čez 600 hektarjev sejali riž, s čimer bodo omogočili naj-
1	, « •••
«« lugi	mltiiitLii
tej zvezi se urejuje tudi veiika črpalna postaja.
Ker se riž seje v začetku maja, morajo biti vsa polja pripravljena do prvega maja 1949. Glavno vprašanje 2a ureditev riževega polja je izvedba obsežnih zemeljskih del. Izvršitev teh del je tesno povezana z delovno silo, ki je v bližnjih vaseh. Bližnji kra-
RIZEVA POLJA PRI KOCANIH V MAKEDONIJI.
iiršim ljudskim slojem, da pridejo do koristnega in hranivega ii-Vila.
Riževo polje se razprostira južno od rečice Mrsunje na obeh »traneh ceste Brod Stupnik. To je področje, kjer bodo letos na Hr-vatskem prvikrat posejali riž na tako veliki površini. Ureditev riževih polj spada v one objekte kapitalne izgradnje, ki služijo za dvig splošne življenjske ravni jugoslovanskega človeka in služijo za hitrejšo izgradnjo države,
terenske, hidrološke in podnebne razmere omogočajo to izgradnjo. Poskusna sejanja z rižem so pokazala, da riž tukaj zelo dobro uspeva. To dejstvo je dalo vzpodbudo, da preidejo na sejanje riža na velikih površinah, da bi se tako Jugoslavija mogla oskrbeti s svojim lastnim rižem ter ji ne bi biio potrebno uvažati ga Iz drugih držav in ga plačevati v devizah v tujini
Sejanje riža v Jugoslaviji pomeni preusmeritev jugoslovanskega poljedelstva, posebno pa v o-kraju Slavonski Brod, kjer bodo odslej namesto obširnih pašnikov imeli sodobno urejena riževa polja.
Vso to obširno področje Jelas-polja že orjejo številni traktorji, razdeljeni v več brigad. Riž, ki je poleg pšenice najbolj razširjena in najosnovnejša ljudska hrana, je rastlina,’ ki zahteva, da za časa rasta. predvsem meseca m' 'a do meseca septembra leži v vodi do višine 15 cm ob trajnem počasnem dotoku sveže vode. To dejstvo zahteva trajno dovajanje Vbde, bodisi Iz živega izvira po jarkih ali pa se mora voda dovesti z umetnimi črpalkami. Na to riževo polje dovajajo vodo no dovodnem kanalu iz reke Or-Jjave.
Da morejo riž uspešno namakati, je potrebno vse področje razdeliti na manjša polja, ki jih je treba posamezno namakati. Vsako tako polje ima svoj do vodni in odvodni jarek. Iz riževega polja se potem vsa voda odteka v glavni odvodni kanal. V
jevni odbori Ljudske fronte *o prevzeli obvezo, da bodo pri ureditvi riževega polja zaktivizirali potrebno delovno moč'.
Splošno je znana važnost teh del, ki se izvršujejo v okviru petletke. da bi se ljudstvu nudila koristna hrana, poleg tega pa bo namakanje tega polja iz reke Or-ljave omogočilo tudi namakanje drugih slabših površin v okolici ter se bo tako donos na teh površinah tudi povečal.
Ureditev riževega polja pomeni nadalje, da gre izgradnja osnovnih melioracijskih objektov na Jelas-polju proti koncu, kajti postavljene so že vse potrebne črpalna naprave in dograjujejo se po-
trebni jarki. V celoti pa se bo
ureditev končala že v letu 1949, namesto leta 1951, kakor je bilo prvotno v načrtu.
Z eno besedo, na Jelas-polju izvršujejo dela, za katere bi bilo treba pod starimi gnilimi jugoslovanskimi režimi celih desetletij.
Ureditev riževega polja na Jelas-polju, prvega v ljudski republiki Hrvatski, je Častna naloga, ki jo bodo izvršili Slavonci brodske-ga okraja do prvega maja 1949. Izvršitev naloge bo pokazala veliko politično zavest ljudstva za izpolnitev petletnega načrta in izgradnjo socializma.
V stari Jugoslaviji so pridelovali riž samo v Makedoniji, predvsem na Kočanskem, Strumiškem in Gevgelijskem polju. Sedaj pa izkoriščajo in pripravljajo močvirna in poplavna področja, sposobna za umetno namakanje, za gojitev riža tudi v dragih ljudskih republikah FLRJ.
LIR
PREJŠNJI ZNESEK .	858.681
IŽANC OLGA ...	30
KOKELJ KARLO . .	500
PAHOR VIKTORIJA .	100
ZAGO ROZALIJA .	.	50
PERIC FRANC ...	100
N, N, . . , , • v	t	50
N. N. . . • i » •	;	50
N. N. ......	i	50
TREBEČ IVAN ...	150
Družina FERJANČIČ .	500
PERHAVEC ANTON .	500
SKUPNO ..... 860.781
Prispevke prvih osem darovalcev je nabralo prosvetno društvo »Simon Jenkov.
» * *
OPOZORILO. Prispevki v sklad *za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču:) se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatsklh prosvetnih društvih na Triaškem ozemlju in pri upravi »Primorskega dnevnika» ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNAN1CO glasečo se na njegovo ime.
G ©_§JP. O DI1 S T_V_0
1 TRGOVINA » INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE \
danih okolnost ih kar največje prihranke pri sklepanju pogodb z tujimi trgovci in brodarji.
Običaj je, da poskuša jugoslovanski uvoznik in izvoznik doseči pri sklepanju pogodb z ino-zemstvom, da sopogodbena tuja stranka sprejme pogoje ureditve pomorskih prevozov, kakor so jo predpisale pristojne jugoslovanske oblasti. Ta pozna na splošno sledeče vrste pogodb: »Gencon« (uniform general charter), ki je angleška oblika jaomorske prevozne pogodbe in v svetovni plovbi najbolj razširjena. Velja po prednji označbi za vsako vrsto tovora, vendar pa je pogodb vrste »gencon* mnogo, nad 30 posebnih vrst, ki se razlikujejo po vrsti blaga, ki je predmet prevoza ali po področjih plovbe (n. pr. poseben tip pogodb so »baltiške pogodben za plovbo proti Baltiku, itd.) ali pa tudi po plovnih drui-
Napori pomorskih oblasti v Jugoslaviji so danes usmerjeni na to, da se nadomestijo ogromne izgube, ki jih je povzročila vojna. Od razmeroma male mornarice
390.000 ton leta 1939 je ostalo leta 1945 le še za 125.000 btto reg. ton trgovinskega ladjevja. Po petletnem planu je treba leta 1951 doseči tonažo 600.000 reg. ton bodisi z novogradnjami kakor z dviganjem in obnovo potopljenih ladij ali nakupom novih. Večji del te obnovljene mornarice t. j.
520.000 ton bodo predstavljale ladje dolge in velike obalne plovbe.
Na ta način bo dosežen znaten prihranek v plačilni bilanci, ki je obremenjena s plačili prevoznin v devizah v mnogih primerih pomorskih transportov pri uvozu odn. izvozu v tujino: Vendar pa je transportni sistem že danes tako urejen, da skuša doseči v
Ce hočemo proučiti stanje delavskega razreda v Nemčiji, je treba predvsem poznati radikalno razliko ekonomskega razvoja v treh zapadnih conah na eni strani in v sovjetski coni na drugi strani.
V zapadni conj skuša politika okupacijskih angloameriških sil vzpostaviti gospodarstvo kapitalističnih monopolov. General Clay je v ameriški coni ukazal ustavitev likvidacije koncernov in prepovedal socializacijo. V angleški in francoski coni se ni nič spremenilo; koncemj so obdržali staro prevladujočo smer. V Porenju in na Vestfalskem pa smo videli rojstvo ogromnega jeklarskega koncema.
V sovjetski coni pa so bile nasprotno materialne baze monopolističnega kapitala uničene. Z dovoljenjem sovjetskih oblasti so pokrajinske vlade razpustile koncerne in so dali v roko ljudstva vse deleže vojnih zločincev in aktivnih nacistov.
Po ločeni denarni reformi so nemški monopolisti treh zapadnih con sprožjli splošno ofenzivo proti življenjskemu standardu delavstva. Takoj za tem so se cene neverjetno dvignile. 17. avgusta 1948 je glasilo britanskih vojaških oblasti «Uie Welt» pisal o porastu cen: V teku tednov se je cena premoga zvišala za 117%. Ta porast cene premoga je takoj dvignil ceno plinu, električni energiji in tudi jeklu, gradbenemu materialu, gnojilom itd. in povzroča naraščanje stroškov produkcije v vsej industriji. Ce določimo ceno jeklu po dvojnem povišku premoga, bo istačasno ob novem letu 100% povišek na vse stvari Cene neželeznih kovin so isto
Stanje	dela
razreda	viVemči/i
KILOGRAM KRUHA STANE V SOVJETSKI CONI 34, V ZAPADNIH OKUPACIJSKIH CONAH PA 54 PFENIGOV
tako znatno poskočile. Tečaj 30 centov za 1 marko je povzročil prirastek uvoznih prvin za tekstilno industrijo kakor tudi pri usnju. Ti produkti so podvojili ali celo trikrat zvišali ceno.
Ob koncu septembra je upravni odbor Biccne dovolil novo po-višanje cen, ki je stopilo v veljavo oktobra meseca. Cena plina je zrasla od 4 do 6 pfenigov, elektrika na 3 pfenige za kw„ goveje meso se je zvišalo za 26%, svinjina za 38%, bel kruh se je podražil za 9 pfenigov in sicer od 45 do 54 pfenigov.
Po računih uprave plana in statistike Spodnje Saksonske v Ha-verju se je življenjski minimum za družino 4 oseb dvignil Po novi podražitvi na 243,56 mark, za družino 5 oseb pa na 278,05 mark. V ameriški coni je v mesecu juliju sprejela družina s tremi otroci 228,30 mark, Itar odgovarja komaj za nakup živil na živilske nakaznice. V istem času je plača kovinskega delavca znašala 192, specializiranega ladjedelniškega delavca 210, plača na pol kvalificiranega delavca je bila 180 in končno tekstilnega delavca 80 mark.
V francoski okupacijski coni je življenjski minimum znašal v mestih v juliju za neporočenega de-
ZASEDANJE LJUDSKE
SKUPŠČINE FLRJ. Z GOVORNIŠKEGA ODRA PODAJA SVOJ REFERAT.
TOV. TITO
lavca 110,35, za poročenega 178,11, za družino 4 245,59 in za družino 8 elanov 327,69 mark. V tistem času pa je bila plača industrijskega delavca s tremi otroki, zaposlenega v kemični stroki, 231,19 mark.
Te plače ne odgovarjajo potrebam in so absolutno prenizke za kritje stroškov za hrano, oblačila, stanovanja in drugo. Revščina delavskih množic se je večala in je povzročila že težke nepri-
skega stanja na demokratičnih bazah.
Po ukazu maršala Sokolovzke-ga v oktobru 1947 so po dolgih razgovorih s sindikati in strankami o perečih vprašanjih bili izdani ukazi za dvig produkcije dela in za izboljšanje pogojev delavcev in udarnikov v industriji in prevozništvu. Z geslom «Izde* laj več za boljše življenje* in z «Za enako delo enako plač; los se je doseglo izredno povečanje
Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi...
FRANCE PREŠEREN
like. Okupacijske oblasti pa sku- I proizvodnje, ki je dovedlo do iz-
šajo a pomočjo reformističnih sindikatov zadušiti borbo delavstva.
V juliju 1948 so dosegli v minerski stroki sporazum v povišku 15%. Istočasno pa so razveljavili prejšnjo pogodbo z obljubo, da bodo pripravili drugo, ki bo temeljila lia produkciji iz 1938 leta. Eorurski delavci se ne morejo zanašati na staro produkcijo in je sedaj stanje produkcije v primeri z 1938 letom samo 60%. Poviški 15% pa do sedaj niso bili izplačani.
Poljedelski delavci se nahajajo v zelo težkem položaju, saj zasluži delavec komaj 50 do 54 pfenigov na uto, tako da je njegovo mesečna plača 75 do 80 mark.
Plače žena in mladine so tudi izredno nizke. Mladi delavci, zaposleni pri prehrani, sprejemajo 29 do 43 pfenigov na uro. V nasprotju z geslom «za enako delo, enako plačilo* sprejema specializirana delavka v kovinrrski industriji 0.78 mark na uro, medtem ko snrejema delavec za isto delo 1,02 marke.
Stanje delavcev se je poslabšalo tudi v Berlinu, kjer vladalo za-padnjakl. Prehrana ln oskrbovanje sta nezadostni. Zapadre okupacijske oblasti so s pomočjo socialdemokratske burŽoazije izbrisale enotno unrsvo mesta Sirdi-kat) so *e združht, medtem ko je svobodnim sindikatom prepovedano delovanje.
o o e
Stanje delavskih množic v sovjetskem okupacijskem področju je ponolnoma obratno. Enotnost delavskega ribani«, ki je zbrano v Enotni socialistični stranki Nemčije, v Zvezi svobodnih sinAiVa-tov in v drugih antifašističnih in demokratičnih strank, je pripo-mo»lo do vzpostavitve ekonom-
boljšanjg življenjskega standarda delavskih množic. Več kakor milijon in pol delavcev, zaposlenih v važnejših podjetjih, je dnevno sprejemalo toplo hrano brez nakaznic.
Z nadaljevanjem načrtne realizacije nacionalne ekonomije v drugem semestru 1948 leta kakor tudi v letih 1949 in 1950 se bo življenjska raven delavskih množic znatno dvignila. Vzpostavitev stopnje-valnega mezdnega sestava, s katerim več zasluži, kdor več Izdela, je povzročil povišanje mezd. Določitev nagrade na bazi povprečne proizvodnje nekega delivca določi komisija za plače, v kateri so člani sindikalnega odbora podjetja in vodstvo podjetja. Nove pogodbe vsebujejo
znatne poviške. Po pogodbi kovinarske stroke in rokodelstvo so v coni sledeče plače: kvalificiran delavec 1,44 do 1,19, ha pol kvalificiran delavec 1 marko, rokodelec od 81 do 86 pfenigov ha uro.
Zahvaljujoč se progresivni denarni reformi v sovjetski coni so cene živil ostale na isti višini in to je zelo važno, kajti 1 kg govejega mesa stane v sovjetski co-ni 80 pfenigov nasproti 1,42 v zapadnih conah, kg svinjine stane 80 pfenigov proti 1,37 M; Kilogram kruha pa stane 40 pfenigov proti 54 p v zapadnih conah.
Zaradi tega mora kovinski delavec zapadnih con, ki sprejema 1,20 M na uro, zs nakup 1 kg govejega mesa delati 1 uro 23 minut, medtem ko mora delati delavec, ki ima najvišjo plačo, 1 uro 50 minut. V sovjetski coni pa dela delavec za isti nakup le 33 minut.
Jasne je, da delavske množice sovjetske cone naletijo še na znatne zapreke v prehrani. Toda razvoj poljedelstva, industrije in notranje trgovine je jamstvo, da bodo te zapreke premagane, To je cilj velikega načrta nacionalne ekonomije, za dosego katerega delavci sovjetske cone vlagajo vse svoje moči.
Položaj delavskega razreda v sovjetski coni se izboljšuje v meri, kjer ekonomija, rešena mono. polistov in veleposestnikov jun-kerjev, napreduje naslanjajoč re na lastne sile. Prav to nam daje upanje, da bo ta primer spodbudil delavce zapadnih con k ukre-pitvi njihciPih sil Z« borbo proti reakciji in za izboljšanje njiho. ve življenjske ravni.
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava* vsi naj si v roke sežejo9 da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last
FRANCE PREŠEREN
bah. Nadaljnja vrsta so pogodb vrste »sovgen«, ki jih je uvedb leta 1929 Sovjetska zveza in k se uporabljajo predvsem za P<>’ godbe na vožnjah s pristajallšil* v lukah Črnega morja. Jugoslovanska ureditev pozna tudi posebno vrsto pogodb za prevoz* rud in tudi pogodbo »C. ORE Iški je tipična za tovrstne prevozi.
Da se vnaprej odstrani možnost sporov pi-i pomorskih prevozih — in ti so številni, sodeč P* razvitosti mednarodnega pomot-skega prava — se pri sklepanj* prevozne pogodbe določijo tui' vsi podrobni pogoji: kraj in d«* vkrcavanja, dnevni obseg «*' kladonja ali razkladanja, rok & katerega mora ladja čakati, taM imenovani »stojni dne vin (stalW< lapdags Liegezeit), redna stojnis* (controstallie - demurrage - Lif gegeld), ki se plačuje za dne v* čez rok. Določi se tudi: plačil* za razpoložljivo ladijsko tonctlg ki ostane neizkoriščena, nagroM za operacije izvršene v krajše* kakor je pogodbeni rok, dogovd glede havarije (pomorska P* škodba) in razsodišča ter odštete!; provizije, ki gre agentom '* pomorskim zastopnikom.
Trgovske pomorske prevod z inozemstvom urejajo preko sl* goslovanske pomorske agencije t JUGO AGENT«, ki je edini P oblaščenec (pomorski zastopnikI za sklepanje pogodb o pomorski prevozih z »Generalno direkcij* za mednarodno špedicijo - Aftf' SPSD«, ki zastopa (charter’s * gent - agente del noleggiatore '. Agent des Verfrachters) držav«* gospodarske ustanove, ki določv jo uvoz in izvoz blaga. JUGO-AGENT sklepa prav tako J*1' godbe o pomorskih prevozih 1 tujimi agenti in odloča o razpe ložljivi tonaži jugoslovanske V" govinske mornarice bodisi da ladje v domačih ali tujih prist* nlSČlh.
Jugoslovanska zunanja trgov**1 skuša pri prodajah blaga uvrstit1 klavzulo C/F (cost, insuranc*> jreight) kar pomeni scena, vkl}'*‘ no vrednost blaga, stroški rovanja in pomorska prevoznine* Nakupi pa so možnosti F OB (fret on board) t. j. blago dostavlja11 na krov ladje. Na ta način * prihranijo devize, potrebne "•! plačilo prevoznin in zavarovalci plovnim, družbam ter inozentsšdj zavarovalnicam. Očitna je W težnja opustiti sklepanje poslat)' klavzulo FIO (free in eni. osi'1 kar pomeni »brez stroškov r vkrcavanje ali izkredvanje«. taki pogodbi je obveza prevod ka t. j. ladje le v tem, da dvis* ali spušča blago na obalo ter f tem pritrdi ali razčleni ladijrf1 Žerjave, ki prenašajo tovor. T$‘ šna pogodba namreč povzt^; posebno velike izdatke v
[inflacije v IS Sl
Po objavi moskovskega rai' bo do konca leto 1950 doizrf**j. elektrifikacija železniške mrtj v dolžini 7360 km Glavna n*" go je elektrifikacija uralski sibirske proge od Novosibirska d Dem-a v dolžini 2350 kilometre1’
Letina 1948—49 je bila pone^ boljšo od lanske, v celoti pa ‘ proizvodnja pod petletnim Pfe vojnim povprečjem. Izvozni P(t, bitek se ceni na 32 milijonov (PO 132 libre), nasproti 31 milijonom in 36 milijo v predvojnem petletnem P®1 prečju. Svetoma potrošnja je v prvi polovici preteklega zo 13% višja kakor pred ucin Seveda zlasti v ZDA Veliki Britaniji (185%) in (124%), evropske države po \ porabile zgolj 37% predvoi količin kave. Cene za kavo trdne.
A.L.STR0N6
i
MISEL MA O
eNova etapa*, objavljena v Ox-fordu 1938, je nadaljevanje analize ((dolgotrajne vojne*. V njej je zlasti posvečena pozornost «re-mi-pozici)li>. Prvotni namen tega dela je bil, stopiti pred Kuomm-tang 3 izčrpnimi predlogi o sodelovanju prott Japoncem. Predložena so bile tri oblike sodelovanja. da bi se komunisti pridružili Kuommtangu, da bi se, v kolikor bi v to ne privolil, ustanovili skupni odbort; če bi se to ne posrečilo, da bi se vršile pogoste konference o nujnih vprašanjih. Predlogi niso dosegli nobenega usneha, ker je Kaomlntang postajal vedno reakcionarnem ter izdatni ukrepe proti vsem uekuo-mintangovskim strankam in ljudskim organizacijam.
l.eta 1939 se je širil na Kitajskem pesimizem Ker Kuomin tang, ki je bil takrat koncentriran v Cungkmgu, ni skoraj ničesar ukrenil proti Japoncem, so Japonci pustili CangknjSka ob strani, v notranjosti, in se koncentrirali na operacije čiščenja v se-
verni Kitajski in obmorskih pokrajinah. Kuomintang' je začet le bolj pritiskati na ljudstvo. Kuo-mtntangovi elementi so sodelovali s sovrainlkum. Ali je bila Kitajska takrat izgubljena nacija7
V takšni situaciji je Mao Ce Tuna leta 1940 napisal svojo »Novo demokracijo». To je bil Mic vojne trompete. »Kitajska,« je rekel, »ni izgubljena. V kitajskem narodu so velike rezerve sit. Celo če bi se Kuomintang pokazal reakcionarnega in celo če bi se pokazat Izdajalca, si bo kitajski narod priboril zmago v defenzivni vojni irt v revoluciji.« V knjigi je potem analizirana pot k zmagi, metode, s pomočjo katerih se lahko zmaga pospeši. V knjigi je pojasnjena oblika oblasti, ki bi najbolje tnala voditi ljudstvo k zmagi ih razcvetu po uoini.
<Nova demokracija* pomen-prelomnico v revolucionarni rtll-«11 Kitajske. 7,a kitajske komuniste je postala temelj vse bodoče politike od leta 1940 do danes. Na nji je bila zasnovana oblika vla-
davine v osvobojenih pokrajinah, vštevši znani »tri-tri« sistem, po katerem se komunisti celo v pokrajinah, kjer bi lahko dominirali, omejujejo na tretjino mest v vladi. Po petletnih preizkušnjah je bila teza *Nove demokracije» razširjena V Maovem referatu na VIL partijskem kongresu v aprilu 1945 v delu »O koalicijski vladi*, ki ga lahko smatramo za nadaljevanje »Nove demokracije«, aplicirano na poznejše obdobje.
V neka) letih po objaui »Nove demokracije» so nastale v svetu velike spremembe. Vojna se je razširila in zajela Sovjetsko zvezo, potem pa Združene države Amerike. — Ameriška nepoved vojne Japoncem ni olajšala težav kitajskih komunistov. To ni primoralo Japoncev .da bi umaknil* is severne Kitajske le najmanjši del čet. Cangkajšek je ta čas do bival ameriško orožje in postajat bolj agresiven proti kitajskim komunistom. Leti 1941 in 1942. P' ameriški napovedi vojne, sta bili najtežje obdobje za komuniste, ob-
dobje. v katerem so Japonci napadali jenanske obmejne pokrajine od severa, Cangkajšek pa od juga.
Misel Mao Ce Tunga je v tem obdobju odkrila mnoge nove metode. Pod njegovim vodstvom so se kitajski komunisti naučili «razkropiti se še bolj» in tako prodreti globoko v tajna sovražnikova področja. Upostavili so zelo široko organizacijo vaške milice, ki se je borila z zelo primitivnim orožjem, ki pa je sodelovala v rednih četah komunistov, da bi dosegla učinkovito zmago. Pojavil se je »proizbodni pohod«, ki je usposobil vojsko in vlado, da sta se sami vzdrževali kolikor je bilo mogoče. «Delovne brigade izmene« so bil* deležne podpore, da bi se povečal poljedelski donos.
V tem obdobju sta izšli dve Mao Ce Tungovt knjigi, in sicer «Pro->l«ml gospodarstva in financ«, t> kateri je pojasnjena politika jelenske obmejne oblasti, ki je o-mogočila, da so preživeli bloka-lo in vojno, in drugo delo, knjigo, ki jo imenujejo navadno i Predrugačenj* ideologije*, toda prikladnejši bi bil naslov «Popravek treh stilov«.
Neka) citatov iz te knjige nam pokaže, za čem je težil Mao in kakšen je njegov slog:
»Marksizem-leninizem ni lep, ne čaroben. Samo zelo koristen je. Vse kaže, da je mnogo ljudi, ki mislijo, da j* to neke vrste čarobno zdravilo, ki ozdravi sleherno bolezen. To to tisti ljudje, ki smatrajo marksizem-leninizem za dogmo. — Moramo jim reči, da so njihov« dogme manj koristne od kravjakov. Kravjeke namreč lahko porabimo kot gnojilo, dogem pa na moremo uporabiti. Tovariši, vi veste, da govorim tako zato, da bi povzročil med dogitlatikl potres in da bi jih zdramit...»
«Kakšen j« tedaj položaj tih študentov, ki diplomirajo na šolah, popolnoma ločenih od praktične dejavnosti v družbi/ Tega in tega imajo za človeka, ki nekaj zna.
Toda predvsem ne ve, kako se obdeluje zemlja; drugič ne ve, kako se dela v tovarni, tretjič ne ve, kako se bori v bitki, četrtič, tak človek, ničesar ne ve 0 poslovanju v uradih,- Vsa, kar ve — ve iz knjig. Ali lahko imamo takega človeka z a popolnega intelektualcaf Mislim, da ne. V naj-
boljšem primeru ga lahko imamo za na pol intelektualca...«
«Knjige nimajo nog. Knjige se ne morejo poljubno odpreti in zapreti. Brati knjige — to je najlaže delo na svetu. To je veliko laže nego skuhati kosilo ali zaklati prašiča, kajti če hočete prašiča ujeti, bo bežal, če ga pa hočete zaklati, bo cvilil, medtem ko knjiga na miz 1 ne more ne bežati, ne cviliti šn vam dovoli, da počnete z njo, kar koli hočete... Kako lahko delol Zato želim, da tisti, ki so si osvojiti znanje samo Iz knjig, ki pa nimajo nobenih praktičnih Izkušen), spoznajo svoje lastne pomanjkljivosti in da »o skromnejši...«
»Na drugi strani je škodi ji vo tudi to, če tovariši, ki so praktično delali, napačno uporabijo svoje izkušnje. Njihove bogate izkušnje so zelo koristne, toda bilo bi nevarno, če bi se s tem zadovoljevali. Tudi ti tovariši morajo razumeti, da je njihovo znanje samo v čutnem opazovanju in da jim primanjkuje racionalnega posplošujočega znanja...«
»Vidimo tor«j, da sta dve vrsti nepopolnega znanja. Edino z zdru-žitvijo obeh lahko dosežemo približno popolno znanje*.
V istem eseju prav i Mao Ce Tung o kriticlzmu:
«Pred očmi moramo imeti dvoje načel: ,Vzeti preteklost kot nauk, tako da bomo pazljivejši v bodočnosti' in .zdraviti bolezen in rešiti bolnika’. Odkriti mora, mo vse v preteklosti storjene napake s tem, da jih znanstveno analiziramo in kritiziramo, pri tem pa nas ne sme voditi nobena obzirnost do prijateljev, tako da bo v bodoče sleherni bol) pazljiv in da bo čim bolj* opravljal svoje delo... — Toda pojasnjena nja in kritike morajo biti kakor zdravnik, ki zdravi bolnika. Namen mora biti torej ozdraviti bolezen, ne pa bolnika ubiti. Poskušati , ozdraviti bolnika z enim udarcem ali prebiti ga po dolgem in počez in način, po katerem »e izroblem rešuje*.
Odlomek »O koalicijski vladi* priporoča vsem organizacijam: »Sobo moramo stalno pospravljati in snažiti, sicer jo pokrije prah. Obraz si moramo stalno umivati, sicer bo umazan. To t>e-Ija tudi za ideologijo naših tovarišev in so delo partije, ki ju moramo tudi nenehoma čistiti, jTekoča reka n* smrdi, zakovica rut vratih ne rjavi’, ker se klice
ln črvi preganjajo z nench«' gibanjem«.	,
Ti primeri kaže o jasen in a’11 slog, ki je po duš i kltajskš1^ kmetu, slog, v katerem so izraž** misli Mao Ce Tunga.
BO: ti DEMOKRATIČNE KITAJSKE ARMAD*.
ULICA MUN ItCVHI št. b, lil naa - leleton St 93 8U6	-	UFKAVA.	ULICA	rt	MA(\NA	St	29	-	Telefonska	StevlIKa	83M.
aa'* ao-ia'in od lih 18Cen* oglasov: Ž» vsak mm višine v sirim t stolpca: trgovski 10 finančno pravni «0, osmrtnice /o lir	| PoStnt tekoči račun za STO ZVU:
OGLASI, ofl	n	trdala	Založništvo thzaAKK.GA tiska n. Z o Z. — THST	- Odi urednik STANISLAV MENKU —	Tiska TržsSkl tiskarski zavod.
nakocniha
(Nadaljevanje jut
Cona A: mesečna 269, četrtletna 159, polletna 1499, celoletna 26UU lir; Cona B. 144, 414, 192. 1449 jugolir; KLrtJ t>b, itja, 329 t>6U dl11: rrčun za STO ZVU: »Založništvo Primorski di.evnlk*. Trst 11-5374: za FLRJ: «Prlmorskl dnevnika uprava: Ljubljana 6-90601-1