TRST, nedelja 18. decembra 1955 Leto XI. - Št. 299 13228) st 37 338 _ Mn,,' rOHir* Ml « u ' • ~ ^ N IN *4"631 — Po5tnl pre temveč tudi pron L«tvu, da je do procesa U°b prišlo. Saj imamo v dneh priliko citati iz- jave odgovornih državnikov in članov vlade, v katerih se poveličujejo določbe splošne izjave o pravicah človeka. Dalje so še vsi časopisi polni izrazov zadoščenja nad vstopom Italije v Organizacijo združenih narodov. Ne vemo pa, kako je. mogoče spraviti nezaslišano obsodbo v Vidmu v sklad s slavljenjem odporniškega gibanja, s poudarjanjem nujnosti izvajanja pravic človeka ter z načeli listine Združenih narodov, ko se v isti sapi dopušča postavljanje pred sodišče onih, ki so bili na čelu odporniškega gibanja, ki so z največ j lmi žrtvami ustvarjali pogoje za resnično uživanje pravic človeka in za one temelje mednarodnega sožitja, na katerih sloni najvišji mednarodni forum, v katerega je Italija vedno želela vstopiti in sedaj končno tudi vstopila. Zaradi tega smo mnenja, da videmska razsodba ni le samomorilna v ozko pravnem pomenu besede, ker je že vnaprej gotovo, da jo bo višje sodišče ovrglo, temveč tudi v političnem smislu. Videmska obsodba partizanov in odporniškega gibanja spodkopava tla, na katerih sloni zgradba današnje republike, in njeno ustavnost. Ni dvoma, da je prav poudarjanje ustavnosti z najvišjega mesta na Kvi-nnalu v najhujšem nasprotju z vsem, kar se je v preteklem tednu na videmskem porotnem sodišču dogajalo. Se vedno nerešeno vprašanje enajstega člana v Varnostnem svetu (ilai/na skupščina na nočni seji ni odobrila Mazovega «menjalncga predloga >, pa tudi Beograd in Manila z njim nista zadovoljna - Vendar Maza nadaljuje s posredovanjem - Beograjski krogi proti nepreudarni naglici NEW YORK, 17. — Glavna skupščina na nočni seji ni sprejela predloga kompromisne rešitve, katerega avtor je bil predsednik skupščine Maza in po katerem naj bi bili Jugoslavija in Filipini vsaka po eno leto članici Varnostnega sveta. Kakor hitro je predsednik Maza ob 21.10 (ob 3,10 po srednjeevropskem času) spet zati, kaj bo storila prihodnje , sti o volitvah nestalnega čla- leto. po Mazovem predlogu bi naj namreč Jugoslavija čez leto dni odstopila, skupščina pa naj bi izvolila Filipine, Kasneje so prišle tudi iz Beograda in Manile vesti, ki kažejo, da ne ena ne druga vlada ne bi bili zadovoljni z delitvijo mandata. Zaradi naglice, s katero je Maza silil k sporazumu, se namreč začel sejo in sporočil, da je i delegaciji nista imeli časa pozo izvedel žreb, po katerem svetovati s svojima vladama, bi prišla prva na vrsto Ju- | Ne da bi prišlo do glasova-goslavija, njej pa bi čez leto "ja o Mazovem predlogu, je dni sledili Filipini, je sovjet- i glavna skupščina sklenila od-ski delegat Kuznecov protesti- | ložiti zaključek zasedanja do ral proti tej proceduri in de-:* torka. Zasedanje bi se nam-jal. da pomeni «kršitev na- r£č moralo končati že včeraj; čela zemljepisne razdelitve °d tod tudi naglica pri iska-nestalmh članov Varnostnega i uju rešitve. V tem času se sveta«. j bodo nadaljevala prizadeva- Proti predlogu, ki so ga nja za ureditev spora, ki med podprle Velika Britanija, Francija, ZDA in Norveška se je izrekla večina delegacij v glavni skupščini, ki so sicer priznale «dobro voljo predsednika skupščine, ki podaja svoj predlog v lastnem imenu«, ki pa so sodile, da je v nasprotju s prakso OZN. Francoski delegat Alphand je pristavil, da se mu zdi predlog «razumen», da pa se ne more že zdaj obvezati, da bo čez leto dni Francija lahko glasovala za Filipine, indijski predstavnik Krišna Menon je dejal, da načelno sicer ne nov. Za tem* stališčem ZDA drugim izvira tudi iz spremenjenega stališča ZDA. Leta 1956 je bil v OZN dosežen «gentlemen’s agreement« o regionalni razdelitvi nestalnih sedežev v Varnostnem svetu; po tem sporazumu pripada en sedež državam vzhodnega dela Evrope. Jugoslavija je že nekoč za dve leti zastopala svoje področje v Varnostnem svetu. ZDA pa so zdaj sporočile, da se jim ta sporazum ne zdi več veljaven in .podprle, ali bolje, postavile kandidaturo Filipi- gre izključevati sporazumov o izvolitvi, da pa je indijska delegacija pripravljena izvoliti samo kandidata za dve leti in da se ne more obve- Dul lesovi razgovori pred odhodom iz Pariza Državni tajnik se je med drugim razgovarjal s francoskim, zahodnonemškim in belgijskim zunanjim ministrom PARIZ, 17. — Ameriški državni tajnik John Foster Dul-les je danes odpotoval iz Pariza, kjer se je udeležil zasedanja atlantskega sveta. Danes predpoldne in v prvih popoldanskih urah je imel Dulles več razgovorov. Sprejel je bivšega predsednika evropske skupnosti premoga in jekla Monneta, nato se je na Quai d’Orsayu razgovarjal s francoskim zunanjinT ministrom Pinayem, pred kosilom se je sestal še z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, pred odhodom pa z zahodnonemškim zunanjim ministrom Brentanom. tovih. da je bilo priznano dejstvo, da odpor proti sovjetski agresiji ni samo preprosto vojaško vprašanje, temveč obsega tudi politične in gospodarske pobude, ki naj utrdijo zahodno enotnost in odstranijo razloge za trenje med samimi zavezniki«. se verjetno skriva tudi želja, da bi bilo v Varnostnem svetu čim več držav, ki bi podprle Cangkajška, če bi prišel na dnevni red njegov obstanek v OZN. Zdi se, da se predsednik glavne skupščine Jose Maza, ki ga pri tem verjetno podpirajo nekatere velesile, še ni odpovedal prizadevanjem, da bi prodrl s svojim predlogom, in da nadaljuje s posredovanjem pri raznih delegacijah, ki so na nočni seji nastopile proti njegovi »salomonski« rešitvi. V krogih predsedstva skupščine so nocoj izražali upanje, da bo vprašanje izvolitve enajstega člana Varnostnega »veta mogoče rešitf že v ponedeljek predpoldne. Opazna je torej določena naglica, ki morda ne bo v prid najpreudarnejši rešitvi. Zaradi odložitve zaključka zasedanja glavne skupščine je moral glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld preložiti svoj odhod v Stockholm. Nameraval je odpotovati že danes. Prav tako je Hammarskjoeld moral odpovedati tiskovno konferenco, ki jo ima glavni tajnik po tradiciji po zaključku vsakega zasedanja glavne skupščine. Iz Moskve poročajo, da ie indijski ministrski predsednik Nehru poslal sovjetskemu ministrskemu predsedniku Bul-ganinu brzojavko, v kateri pravi, da je bila sovjetska pobuda, ki je omogočila sprejem novih članov v OZN, «zelo modro in učinkovito dejanje«, Nehru izraža upanje, da bodo kmalu sprejete tudi ostale države, ki so še izven OZN, zlasti pa, da bo tudi LR Kitajska zasedla mesto, ki ji po pravici pripada. Ceylonski ministr- Železniška konferenca o avstrijskem tranzitu skozi Trst BEOGRAD, 17. — Konferen- Razgovor med Dullesom in c; zastopnikov železniških u-Monnetom je trajal pol ure, | prav Italije in Avstrije, ki Monnet pa je po njem izja- | b0 na Dunaju od 22. do 24. vil, da je razložil državnemu , decembra, bodo prisostvovali tajniku ustanovitev in delav- tU(li zastopniki glavne dir$k-nost akcijskega odbora, za cjje jugoslovanskih železnic, katerega je dal pobudo in j^a sestanku bodo razpravlja-katerega glavni namen naj bi u 0 prevozu avstrijskega bla-bil, da «Pomaga» evropskim | ga s){0Zi i*rst in o razdelitvi vladam pri ustanavljanju ev- 1 prometa med jugoslovanskimi, ropske skupnosti za izkorišča- italijanskimi in avstrijskimi nje atomske energije. Monnet j progami. Na osnovi sporazu-je dodal, da je poudaril po- | ma med Italijo in Jugoslavijo trebo »popolnitve in razvoja se b0d0 verjetno v začetku __ r__r ............. evropskih atomskih zavodov | prihodnjega leta sestali ca- ski predsednik sir John Kofe- in skupnega reševanja zaple- j rinski organi obeh držav 'in I lawala pa se je Bulganinu zatonih vprašanj, ki jim vsaka j raZpravljali o tekočih vpraša- hvalil, ker je ZSSR omogoči- država posebej ne bi bila kos. 'njih in o vskladitvi carinske I la sprejem Ceylona v OZN. Tudi razgovor med Dulle- prakse. BEOGRAD, 17.--Prve ve- som in Pinayem je trajal pol i __________________________________________________________________ ure. Oba ministra sta predvsem obravnavala položaj v jugovzhodni Aziji in na Srednjem vzhodu, kjer se je najbolj pokazala potreba koordinacije zahodne politike. Kar se tiče Jugovzhodne Azije pravijo v pooblaščenih pariških krogih, sta Pinay in Dulles obravnavala vprašanje v zvezi s prihodnjim zasedanjem SEATO, ki bo 6. marca v Karačiju. Oba ministra sodita, da bo treba utrditi zahodne položaje na tem področju. Pinay je nadalje poročal na Varnostnega sveta, po katerih se je zdelo, da se bosta Jugoslavija in Filipini po neki nenavadni proceduri izmenjavali v članstvu, so povzročile presenečenje v beograjskih u-radnih krogih, ker je znano, da taka rešitev ne bi odgovarjala stališču jugoslovanske vlade. Zato so v Beogradu sprejeli z zadovoljstvom vest, da glavna skupščina ni sprejela predložene procedure. V državnem tajništvu za zu. r.anje zadeve poudarjajo, da niti predložena procedura, niti aranžma na osnovi nekega menjajočega Se članstva nista v skladu z znanim stališčem torialno načelo zastopstva v Varnostnem svetu. Prav tako se je pokazalo, da je napačno, kar je potrdila tudi razprava v glavni skupščini, poskušati s trmastim forsiranjem rešiti vprašanje samo zato, da bi se spravilo z dnevnega reda. Kaže, da je ta naglica, ki je med drugim ovirala nujno potrebno posvetovanje delegacij s svojimi vladami, neugodno vplivala na iskanje rešitve, ki bi bila sporazumna in ki bi odgovarjala duhu in praksi OZN. Nocojšnja »Borba« ugotavlja v zvezi s tem, da je popolnoma pravilno, da je glav. Tn:mi:llimiji:i/ zakon odobren Bučna reakt:ija pri/adutih zaslužkarjev Stavka borznih agentov v imenu velikih Špekulantov, ki so doslej nenadzorovano prekupčevali na borzah, je tudi izraz splošnega odpora gospodarske desnice proti zmanjšani mošnosti davčnih utaj RIM, 17. — Poslanska zbornica je danes odobrila Tre-mellonijev davčni zakon, ki u-vaja nove ostrejše predpise za zatiranje davčnjh utaj in zajema nekatere Velike dohodke. ki so se doslej izmikali nadzorstvu davkarije. Za zakon so glasovali poslanci KPI. PSI, PSIH, PRI . in DC, proti pa monarhisti in neofa-šisti. Liberalcev ni bilo. obenem pa so manjkali tudi številni predstavniki demokrist-janske desnice, ki so prav tako hudi nasprotniki Tremel-lonijeve reforme. V dvorani je manjkalo vef kot 200 poslancev; za zakon jih je glasovalo 315, proti 47, eden pa se je vzdržal. Glasovanja se med drugimi niso udeležili Scelba, Pella, ministri Campilli, Cassiani, Tam-broni in Mattarella in podtaj. na skupščina zavrnila predlog in s politiko jugoslovanske. in sklenila odložiti rešitev vlade. Znano je, poudarjajo v vprašanja do torka, kajti re- .__ Beogradu, da je Jugoslavija sitev tega vprašanja in neso-iniki Brusasca, Ferrari-Aggradi sprejela kompromisno kandi- glasja, ki so se pri tem po- in Maria Jervolino. Manjkal daturo na zahtevo evropskih javila, so preveč resna, da bi i? tudi sam Fanfani. Odsotnih držav, da bi se ohranilo teri-'se lahko reševala z žrebom. 1 pa je bilo tudi 64 komunistov, ki so s tem hoteli pokazati, da jih stvar ne zanima preveč, verjetno tudi zato, ker je avtor zakona socialdemokrat. Tako ni bilo v dvorani Togliattija, Alicate, Ingraa, Amendole. Longa in Giancar-la Pajette. Pa tudi zastopstvo PSDl ni bilo popolno — manjkali so Romita. Vigorelli in podtajnik Preti. Račun, ki ga je napravila Pacciardijeva a-gencija ADE, pa kaže, da je poleg tega približno 20 demokristjanov glasovalo proti zakonu. Kljub hoteni nezainteresiranosti komunistov .pa je današnje glasovanje še enkrat pokazalo, da brez levice socialne reforme v Italiji .niso mogoče, ker jih center zaradi nasprotujočih si tendenc v svoji sredi ni sposoben izvesti. Tremellonijev zakon mora zdaj odobriti še senat v istem besedilu kot poslanska zbornica, sicer se ji zakonski Nezadovoljstvo z zakoni o pooblastilih ih nadaljevanje stavke 77.000 profesorjev Tambroni napovedal upravne volitve za pozno pomlad ali pa za začetek poletja, vztrajal pa je na protipostavnem črtanju iz volilnih imenikov - Zaključek letošnjega zasedanja poslanske zbornice in senata (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Medtem ko se stavka profesorjev srednjih šol nadaljuje, je sindikat državnih nameščencev v sklopu CGIL proglasil začetek mezdnega gibanja zaradi nezadovoljstva z določbami, ki jih je sprejela vlada s svojimi izrednimi zakoni. Vlada je razpravljala danes na svoji seji ponovno o stavki profesorjev, minister Rossi pa je poročal o ukrepih, ki jih je vlada pooblaščena sprejeti glede pravnega položaja srednješolskih ^profesorjev in osnovnošolskih' učiteljev. Vlada je sprejela nato dva zadevna ■ukrepa, ki bosta takoj poslana parlamentarni komisiji, nato pa jih bo šele vlada dokončno sprejela. Naslednja seja vlade bo v ponedeljek. Minister Rossi je nocoj sprejel predstavnike učiteljev in sporočil rezultate seje vlade, pridržal pa si je pravico objaviti dokončne tabele o učiteljskih plačah do ponedeljka, ko bo ožja seja nekaterih ministrov, na kateri bodo o tabelah razpravljali. Kot smo ie včeraj poročali, je Segni sprejel popoldne v zvezi s poskusi posredovanja La Malfo in Macrellija, ki sta predsedniku vlade sporočila stališče republikanske stranke glede vprašanja srednje šole. Nezadovoljstvo s sprejetimi določbami izrednih zakonov je sindikalna organizacija CISL izrazila takoj potem, ko je miništer Oonetla novinarjem obrazložil, kakšne ukrepe je vlada sprejela. V posebnem poročilu »Federstatali« se poudarja, da vladni ukrepi nikakor ne zadovoljujejo o-snovnih zahtev državnih nameščencev, ter da se zaradi tega proglaša začetek mezdnega gibanja. CGIL poziva vse sorodne organizacije, naj se gibanju pridružijo. S tem Proti bagdadskemu paktu nove demonstracije v Jordanu Velike demonstracije proti pristopu Jordana v pakt so bile tudi v Siriji - Napad na ameriški konzulat v jordanskem sek torju Jeruzalema - Izjave novega predsednika jordanske vlade JERUZALEM, 17. Opa- o novih študentovskih demon-1 Prejšnja vlada je načelno državnemu tajniku o svojih zovajci qZN, Ki so danes pri- stracijah tudi v Damasku pro-I odobrila pristop Jordana k včerajšnjih razgovorih ^ z iz- ^ y izraeis){i del Jeruzale- ti pristopu Jordana v bag-1 paktu. «Vendar pa, je dodal raelskim zunanjim ministrom Saretom in z ' _________ ___________ . ____ _____ _______ šestih arabskih dežel v Pari- [ ^ v|atja y tem sektorju raz-; stavkalo in se udeležilo de-zu. Pinay je dejal, da je , t,urjenje zaradi vesti radia iz I monstracij proti novemu jor-vsem vztrajno prigovarjal, Damaska o velikih demonstra- ] danskemu ministrskemu pred-naj se odpovedo uporabi sile cjjah proti novi jordanski vla- ; sedniku Majaliju. Študentje pri reševanju svojih sPorovjdi. Toda iz Ammana ni pri- | zlasti zahtevajo, naj se pa-in naj poskušajo najti spora-| nobena vest o tem in ne- . lestinsko ozemlje, ki je zum s ponaianji. V pariških * ^aterj zatrjujejo, da je to pod hašemitskim nadzorstvom krogih pravijo, da je tudi posjed,CB cenzure nad vestmi, . vzhodno od reke Jordan, pri- Dulles istega mnenja in da je uvedla nova vlada, j ključi Siriji, da se prepreči Si tri zahodne velesile v du-1 Funkcionarji britanskega po-; novi jordanski vladi, ki jo hu tristranske izjave iz leta | sjaništva v Tel Avivu pa iz- označujejo za filobritansko. 195o prizadevajo ohraniti rav- ■ Javljajo, da so od svojega da pristopi v bagdadski pakt. notežje na Srednjem vzhodu pošlaništva v Ammanu dobi-i V Damasku je skupina ,|or- V načrtu imajo nove korake . ^ poro^;i0 g, zanikuje, da bi'danskih m iraških študentov pri prizadetih državah in v jorcjanski prestolnici bili vdrla v vežo jordanskega pomožno je, da bodo v Var- vgera; grvavi neredi. Zatrju- ! slaništva. Izjavili so, da se nostnem svetu predložile re- je se ^ je tam bila «samo ne bodo umaknili, dokler ne solucijo, ki bo pozivala obe aoajh^g demonstracija« * bo nova jordanska vlada od- sporni stranki, naj se lotijo jz jzraelskih virov pa jav- ' stavljena. Poslaništvo je zaresnih pogajanj, | ijaj0, da so iz Jordana do- htevalo posredovanje policij- Pinay in Foster Dulles sta bili informacije, ki poročajo, skih sil. Demonstrantje so da so bili danes tam veliki vzklikali tudi proti iraškemu neredi, pri čemer so se de- ministrskemu predsedniku Nu-monstranti spopadli s policij- ri Saidu ter pozdravljali po-skimi silami. Več ljudi je bi- litiko egiptovskega ministrske-lo baje ranjenih v Jerihi in ga predsednika Naserja. Hebronu | Medtem je jordanski mini- V jordanskem sektorju Je- strski predsednik Majali da-ruzalema, kjer so bile danes nes izjavil, da se bodo po trgovine zaprte v znak pro- gajanja z Veliko Britanijo za testa, so demonstranti razbili pristop Jordana v bagdadski, šjpe na oknih ameriškega pakt nadaljevala «ob primer-konzulata. Jordanska policija nem času«. Dodal je. da so jč nastopila proti demonstran- se pogajanja prekinila z 'od-tom, nobenih poročil pa ni stopom prejšnje vlade po ne-o morebitnih žrtvah. kaj razgovorih z generalom V Jeruzalem je prišla vest | Templerom, razpravljala tudi o pravkar končanem zasedanju atlant- skega sveta. V skladu z včerajšnjo resolucijo je Pinay še enkrat predočil Dullesu, da se atlantska organizacija' ne bi smela ukvarjati samo z vojaškimi vprašanji, temveč bi morala tudi »odgovarjati na sovjetsko ofenzivo na gospodarskem in propagandističnem področju«. Današnji «New York Times« piše v komentarju o zasedanju atlantskega sveta, da je treba «z zadovoljstvom ugo- n ministrom ma jg^orja, ki je pod nad- dadski pakt. Računajo, da je Majali, obstajajo še nasprotja veleposlaniki | zorstvom Jordana, zatrjujejo, v vsej Siriji 75.000 študentov med Jordanom in Veliko Britanijo v zvezi s sporazumom«. Dejal je, da je prejšnja vlada odstopila zaradi nasprotij glede tega, ali naj se pogoji za pristop Jordana v bagdadski pakt še prej sporočijo Egiptu. Štirje ministri, kf so postavili ta predlog, so odstopili in povzročili odstop ostalih članov vlade, ki so bili mnenja, da bi posvetovanja z Egiptom bila preura-njena. dokler so v teku pogajanja z Veliko Britanijo. Majali je zatrdil, da so britanski predlogi vsebovali «u-£odne elemente« za Jordan s političnega, gospodarskega in vojaškega stališča. Vsebovali so ponudbo za dobave (orožja in letal Jordanu ter ukrepe za povečanje števila efektiv-hega vojaštva arabske legije, toda »prizadevale so tudi vojaške in politične obveznosti Jordana do bratskih držav arabske skupine«. Majali je v zvezi je danes socialdemokratska UIL skupno z zvgzo železničarjev in poštarjev pozvala vlado, naj zahteva od parlamenta podaljšanje rok" za pooblastila in odklanja hkrati sleherno odgovornost, do katere bi moglo priti zaradi prenagljenega sprejema-nja> ukrepov za ureditev sta-leža nameščencev javne uprave. V Milanu je notranji minister Tambroni odgovoril na vprašanje, kdaj bodo upravne volitve. Dejal je, da ne more povedati, ali bodo v pozni spomladi ali pa šele začetek avgusta. Znano je namreč, da so poslanci PFI pr odložili osnutek zakona za upravne volitve v spodnji zbornici, kar pa je demokristjanska večina odklonila, češ da je važnejši politični zakon, katerega osnutek je. vlada že parlamentu predložila. To je potrdil danes tudi Tambroni, ko je rekel, da se bo o zakonu za upravne volitve razpravljalo šeje potem, ko bo parlament odobril zakon za politične volitve. Nato se je Tambroni izgovarjal zakaj je prepovedal po vsej Italiji zborovanja, ki jih je napovedala KPI v sklopu dneva za obrambo volilne pravice. Minister je dejal, da hoče KPl vznemirjati javno mnenje btez vzroka, ker da je kaj malo tistih, ki ne bodo jmeli volilne pravice zaradi tega, ker so bili pogojno obso. jeni in niso bili rehabilitirani. Seveda ta izjava ne odgovarja' stvarnosti, ker je znano, da je število volivcev; ki so jih že doslej brisali iz volilnih imenikov, precejšnje ir da je prav tako veliko število zelo absurdnih primerov volivcev, ki so bili obsojeni tudi pred petdesetimi leti na malenkostne kazni, pa bodo sedaj izgubili volilno pravico. Poslanska zbornica in senat sta Zaključila sedanje zasedanje; zbornica se bo sestala ponovno šele 18. januarja, senat pa verjetno že drugi teden. Zbornica je (kot poročamo na drugem mestu) sprejela nad vse važen Tremellonijev zakon o davčni reformi, dalje spremembo taks glede šoferskih dovoljenj, ki bodo 4.000 za prvo stopnjo in 2.000 za drugo, dalje zakonski u-krep o prostovoljni oddaji nekaterih vrst sira in surovega masla iz produkcije 1955. Za ta ukrep je eden izmed poslancev KPI dejal, da predstavlja krasno darilo za ZDA, ki bodo odslej lahko po zelo ugodnih pogojih uvažale mlečne produkte v Italijo. Upravni svet največje ustanove za socialno skrbstvo INPS je podal poročilo za leto 1954. V poročilu najdemo naslednje impozantne številke: skupni dohodki so znašali 753 milijard in 647 milijonov, skupni izdatki pa so znašali 677 milijard in 479 milijonov. Razlika je torej aktivna in je namenjena deloma za ustvarjanje novih kapitalov ter za kritje raznih razlik in končno za izdatke, nastale zaradi novih zakonskih predpisov. Med glavne 'zdatke spadajo pokojnine, za katere je bilo uporabljenih 240 milijard, za brezposelne so potrošili skoro 19 milijard, za tuberkulozne nekaj manj kot 39 milijard, za družinske doklade 303 milijarde itd. Jutri se vrne v Rim zunanji minister Martino, ki je bil v Parizu na zasedanju ministrov NATO. Zaradi vstopa Italije v OZN je danes sovjetski veleposlanik Bogomolov čestital podtajniku Folchiju v imenu svoje vlade, posebno no je danes na tiskovni konferenci *anikal, da bi mu francoski zunanji minister Pi-nay med njunim današnjim razgovorom ponudil pridružitev Posarja k Zahodni Nemčiji ali da bi Brentano sam postavil takšno zahtevo. «0-stajamo pri stališču, da je treba posarsko vprašanje rešiti s sporazumom med Francijo in Nemčijo in da se je o tem sporazumu treba prej posvetovati z novo posarsko vlado, ki bo sestavljena po nedeljskih volitvah«, je dejal Bren-tano Zaliodnonemški minister '.ie nadaljeval, da lahko v imenu vseh nemških strank bonnske republike in Posarja potrdi, da bodo upravičene zahteve in pravice Francije v Posarju upoštevane. Brentano je tudi dejal, da Adenauerjev poziv volivcem, naj volijo za posar-sko demokristjansko stranko, ne pomeni vmešavanja v notranje zadeve Posarja, temveč «izraz želje, da bi večina v posarskem parlamentu zagovarjala politiko francosko-nemskega sodelovanja v evropskem in krščanskem duhu«. Brentano je dodal, da je s Pinayem razpravljal tudi o francosko-nemških kulturnih in gospodarskih odnosih. Na gospodarskem področju je treba odstraniti vse tisto, kar jc v preteklosti povzročalo nesoglasja. Nadalje je minister dejal, da je zelo zado voljen z rezultatom zasedanja atlantskega sveta, zlasti še. ker so atlantske države vse pristale na zahodnonemško stališče glede združitve in glede teze. da je vlada bonnske republike edina zakonita nemška vlada in edina predstavnica nemških interesov. Dejal je tudi, da se bo Zahodna Nemčija razgovarjala z ZSSii samo ob istočasnem posvetovanju s tremi zahodnimi velesilami. Končno je Brentano ponovi) grožnjo, da bo bonnska vlada prekinila diplomatske odnose z vsemi tistimi državami, ki bi vzpostavile diplomatske stike z Vzhodno Nemčijo. Jutri bo Brentano odpotoval na zaseben obisk v Rim. RABAT, 17. — Maroška vla. da je imenovala 14 pokrajinskih guvernerjev. Sultan pa bo v kratkem podpisal ukaz c splošni amnestiji za vse politične kaznjence, ki so jih obsodila maroška sodišča. Francoske oblasfi pa so v Meknesu znova uvedle policijsko uro zaradi novih atentatov v zadnjih dneh. Fran-(oski vojaški in policijski oddelki sarbijo za red. Mac Millan bo postal finančni mimstčr in ga bo verjetno v zunanjem ministrstvu nadomestil Selwyn Lloyd, ki je sedaj obrambni minister. TITO V ETIOPIJI Uspešni mori v Adis Obelil , ADIS ABERA. ‘17,' — V *eA tiopskem zunanjem ministrstvu so se danes nadaljevali etiopško-jugošlovanski razgovori. Z jugoslovanske strani sta se razgovorov udeležila državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in glavni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so bili razgovori zelo uspešni in konstruktivni. V pristojnih krogih v Adis Abebi izražajo prepričanje, da bo obisk predsednika republike v Etiopiji dal zelo Koristne rezultate za poglobitev in krepitev jugoslovansko« etiopskega sodelovanja. Politični opazovalci ugotavljajo, da je izmenjava mišljenj zajela široko področje, zlasti pa št konkretna vprašanja medsebojnega sodelovanja. Nada- načrt vrne. Senat se bo tako že drugič ukvarjtfl z istim zakonom, kajti v njegovo besedilo je zbornica vnesla določene popravke. Ce naj zakon začne veljati prihodnje leto, bi moral biti odobren do konca tega leta. To je važno predvsem zato, ker določa zakon tudi roke za začetek veljavnosti raznih svojih določil; če ga senat ne odobri v istem besedilu kot zbornica ali če odobritev zavleče, bi bila potrebna revizija nekaterih rokov, s tem pa bi se obnovila igra prenašanja i med obema domoma parlamenta. Na današnji seji senata je bilo sklenjeno, da bo o zakonskem načrtu z odločilnim glasom razpravljala finančna komisija. Senat je imel namreč danes zadnjo sejo v tem letu. Nasprotovanje prizadetih zaslužkarjev pa se ne kaže samo v parlamentu in tudi ne samo z napadi v desničarskem in gospodarskem tisku. Ker določa čl. 17 zakona, da morajo borzni agenti zabeležiti vse kupčije z delnicami, so borzni agenti napovedali stavko, češ da pomeni to zanje novo in prehudo delo. Zadeva je pravno dokaj zapletena, kajti borzni agenti so uradno imenovani javni funkcionarji, podobno kot notarji, in poleg tega ne stavkajo iz gospodarskih razlogov, temveč ker se upirajo izvajati uradno dolžnost, ki jim jo nalaga zakon kot javnim funkcionarjem. Ni pa težko uganiti, da se za tem protestom (ki se bo nadaljeval, kot je sklenila danes precej burna skupščina italijanskih borznih agentov v Milanu) skrivajo veliki borzni špekulanti, katerih operacije in s tem zaslužki so se doslej izmikali davčni kontroli in predvsem progresivnemu obdavčenju. Prav tako so prizadeti oni, ki so s pretvezo terminskih kupčij izigravali zakonsko določilo s tem, da delnice ne morejo biti anonimne in se tako spet izmikali progresivnemu obdavčenj«. Zdi se, da sloni protestna akcija borznih agentov na obljubi, ki Jo je dal ’njibo\jm zastopnikom finančni minister Andreotti, da člen 17 Tremel-lonijevega zakona ne bo sprejet. Tudi pri glasovanju o tem členu v poslanski zbornici je Andreotti nastopal tako, kot da mu je skrajno neljubo, če bi moral biti ta člen vladnega zakonskega načrta sprejet. Gronchi v ZDA konec februarja RIM, 17, — V Rimu in Wa-shingtonu so danes sporočili, da bo predsednik republike Giovanni Gronchi uradno obiskal VVashington med 28. februarjem in 1 marcem. Predstavnik Bele hiše je do- lje zatrjujejo, da bo medse-1 dal' 150 jned tem obiskom bojno prijateljstvo in sodelo« gotovo .P.r.'*k) do razgovorov vanje koristilo ne le obema *na naJvls)* ravni«. državama, temveč da bo tudi ugodno vplivalo na mednarodni položaj zaradi miroljubne politike obeh vlad. Predsednik Tito bo v ponedeljek v spremstvu etiopskega cesarja nadaljeval potovanje po Etiopiji. BUENOS AIRES. 17. — Policija v mestu La Plata javlja. da je odkrila zaroto pe-ronističnih elementov, ki so nameravali povzročiti nerede v državi. $iri se gibanje za prililiučilei/ Cipra Crčili Novi SDOoadi upornikov z britanskimi vojaki - Obtožnica solunskega sodišča v zvezi z napadom na turški konzulat J • I J • « | «* , 111IV 1 1U CVUJC ¥ luut-i Pw ‘4 * dodal, da je njegovi vladi j ^estitk0 je poslal Martinu Fo- mnogo na tem, da «ocuva i s^er j)uijes ter številni drugi jordanske interese v zvezi z i predstavniki tujih vlad obveznostmi do ostalih arab- I a. P. skih držav«. Kar se tiče pa- _________ lestjnskega spora, pa je de- j „ , _ , ja! da je nalestinsko vpra | BrdltanO 0 POSailll Sanje «neločljivo od odgovor- i ■ nosti Jordana do ostalih držav I PARIZ, 17. — Zahodnonem-arabske skupine«, i ški zunanji minister Brenta- Gaitskell napoveduje reorganizacijo v stranki CLECKHEATON, 17. - Novi voditelj laburistične stranke Hugh Gait kell je danes prvikrat govoril, odkar je bil izvoljen za voditelja opozicije. Izjavil je, da bo morala stranka preurediti ves organizativ. ni aparat, da bo lahko zmagala pri prihodnjih volitvah. Poudaril je tudi, da mora stranka izboljšati svoj finančni položaj ter z vseh strani preurediti svoje dolgoročne načrte. Za prihodnji mesec je napovedal vrsto posebnih organizacijskih konferenc stranke v vsej državi. Pripomnil je še, da je laburistična parlamentarna skupina odločena voditi nasproti konservativni vladi «najodločnejšo o-pozicijo«. Laburistični list »Dailv He-iald« potrjuje danes glasove o bližnji preosnovi britanske vlade. List piše, da bo finančni ntinlster Butler odstopil verjetno prihodnje dni in bo postal voditelj večine v spodnji zbornici, ministrski podpredsednik in lord privatnega pečata. Zunanji minister ATENE, 17. — Preteklo noč je eksplodirala bomba v prostorih British Institute v Ate. nah. Eksplozija ni povzročila žrtev, pač pa samo veliko škodo. Grški podtajnik v notranjem ministrstvu osebno vodi preiskavo, toda do sedaj ni bil še nihče aretiran. Danes zjutraj je britansko poslaništvo izročilo v grškem zunanjem ministrstvu protest zaradi atentata. Britansko poslaništvo javlja, da si pndr-, ! žuje pravico zahtevati odškodnino, ko bo ocenjena škoda. Medtem se gibanje za priključitev Cipra Grčiji vedno bolj širi. Na vsem otoku se vsak dan množijo spopadi z britanskimi vojaki Britanski vojak, ki je bil sinoči hudo ranjen na jugovzhodnem delu otoka pri spopadu med britanskimi vojaki in uporniki, je danes umrl. V Nikoziji pa je bil danes pogreb Muskosa, ki je bil ubit pri spopadu z angleškimi vojaki. Pogreba se je nameravalo udeležiti več tisoč ljudi, toda britanski in policijski oddelki so udeležence začeli razganjati, pri čemer so metali tudi solzilne bombe. Pogrebno svečanost je opravii sam grški nadškof Ma-karios v pravoslavni katedrali. Iz Soluna pa javljajo, da je tamkajšnje grško sodišče obtožilo turškega konzula in njegovega namestnika v Solunu, da sta septembra organizirala teroristični napad proti turškemu konzulatu v Solunu. Čuvaj poslopja pa je obtožen, da je atentat izvršil. Čuvaj je bil aretiran skupno z nekim grškim musliman- skim študentom, konzul in njegov namestnik pa nista bi. la aretirana, čeprav ne uživata diplomatske imunitete. Prišla pa bosta pred sodišče pod obtožbo, da sta »motila diplomatske odnose Grčije z drugimi državami«. Turška vlada pa je danes sklenila ukiniti obsedno stanje v Ankari in Smirni, ki ga je uvedla takoj po proti-grških izgredih v septembru. V Istambulu bo obsedno stanje ostalo še v veljavi. Kakor poroča grška tiskovna agencija, je v Atenah grški ministrski predsednik Ka. ramanlis na tiskovni konferenci zanikal, da so se med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo začeli razgovori o sklicanju letne konference treh zunanjih ministrov balkanske zveze. »Ta informacija, je dejal, ni točna. Grška vlada je mnenja. da v sedanjih pogojih ni mogoče sklicati sveta balkanske zveze. Tragični dogodki v Istambulu in Smirni so ustvarili položaj, ki se mora čim hitreje razčistiti v interesu tristranskega sodelovanja. Se vedno je nerešeno vprašanje piačanja odškodnine za žrtve. Brez zadovoljive in nagle u-leditve tega vprašanja ne bomo pristali na udeležbo prt konferenci balkanskega sveta. FoUdarili smo našo voljo, da izpolnimo naše obveznosti zaveznikov, toda nad te moramo postaviti izključno grške interese in naš narodni ponos, glede katerih ne moremo pristati na kompromis in na koncesije. Zato pričakujemo odločitve turške vlade«. »PO.WIN»KI l>\KVI Na današnji dan so leta 1942 pričeli Italijani ofenzivo rta partizanski Dolomitski odred. 1 Danes, NEDELJA 1«. decembra G raci jan. Neveša Sonce vzide ob 7.41 m zaton« on 16.21. Dolžina dneva 8.40 Lun vzide ob 0.03 in zatone ob zu.«. Jutri, PONEDELJEK 19. 6tc- Urban, U>giic9a __ ZA IZPOLNITEV ČLENA 116 ITALIJANSKE USTAVE V nasprotju z dosedanjim staiščem predlaqajo demokristjani vključitev tržaškega področja v avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina Skupina furlanskih demo- za brezpredmetno prehodno kristjanskih poslancev je pred' ložila vladi vprašanje glede ustanovitve avtonomne dežele Julijska krajina-Furlamja, v katerem poudarjajo, da je z vstopom v veljavo londonskega memoranduma točka X prehodnega določila ustave odpadla. Hkrhti ugotavljajo, da so bile volitve navadnih deželnih svetov preložene na nedoločen čas. Zato hočejo vedeti od vlade; 1. Ali vlada ne meni, da bi bilo potrebno izvesti v celoti člen 116 ustave in poskrbeti za takojšnjo predložitev in odobritev v parlamentu statuta za deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, ki je edina dežela s posebnim statutom, ki še ne deluje. 2. Ali se vladi ne zdi, da bi bilo tržaško področje kljub sedanjemu juridičnemu stanju na osnovi londonskega memoranduma lahko vključeno v deželo Furlanija-Julijska j krajina? Gornji vprašanji sta zani- I mivi predvsem zato, ker je znano, da so bili prav predstavniki videmske krščanske demokracije proti vključitvi tržaškega področja v deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, kljub temu da sta demokristjanski organizaciji v Trstu in Gorici to vključitev podpirali. Videmski demokristjani so bili na stališču, naj se proglasi deželna avtonomija Furlanija-Julijska krajina samo za videmsko in go-riško pokrajino in naj bi se naknadno omogočila tudi vključitev tržaškega področja, ki ga sedaj upravlja posebna italijanska civilna u-prava. Zaradi tega stališča videmskih demokristjanov je prišlo ob pomladanski kampanji za ustanovitev deželne avtonomije Furlanija-Julijska krajina do precej ostrega spora med tržaškim in videmskim demokristjanskim vodstvom. Dejstvo je, da je ta spor in odpor videmskih demokristjanov proti vključitvi tržaškega področja v deželno avtonomijo skupno s Furlanijo povzročil, da se je rešitev tega važnega vprašanja zavlekla. Tržaški občinski svet je preteklega marca sprejel z večino glasov naslednjo resolucijo; »Tržaški občinski svet, upoštevajoč, da londonski memorandum o soglasju omogoča italijanski vladi raztegnitev njene civilne uprave na Trst; upoštevajoč, da je s tem priznanjem omogočena raztegnitev na to področje tudi tistih izrednih oblik in pogojev avtonomije, ki jih določa člen 118 državne ustave; poudarja, da je treba smatrati pravilo ustave, na osnovi katerega so bila deželi Furlanija-Julijska krajina začasno določena splošna pravila o deželi z navadnim statutom; zato je mnenja, da bi morali zainteresirani politični in u-pravni organi izdelati načrt posebnega statuta, ki naj bi ga nato predložili v odobritev parlamentu*. Čeprav so furlanski demokristjanski poslanci predložili vladi samo vprašanje, je to korak naprej v korist deželne avtonomije Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, ker se prav tako kot resolucija občinskega sveta sklicuje na člen 116 državne ustave in ' poziva vlado naj predloži v odobritev parlamentu statut za deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, ki je edina dežela s posebnim statutom, ki še ne deluje. ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV za Tržaško področje PRIREDI DANES 1«. DECEMBRA OB 13. URI NA OPENSKEM STRELISCU komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev OB 14. OBLETNICI NJIHOVE MUCENISKE SMRTI POD FAŠISTIČNIMI STRELI. Sodelujeta pevska zbora iz TREBČ in BAZOVICE VflF.lt A.l Plirai.IllUK NA IMIERSKl CESTI Ostuden zločin neznanih roparskih morilcev Tiho in pusto je bilo vče-laj popoldne na blatnem dvorišču med nizkimi hišami na Lonjerski cesti v višini stavbe št. 67. Dež je komaj prenehal padati, ko je iz veže neke hiše stopila Maria Zor-zin in se odpravila proti sobi svojega 66-letnega svaka Antonia, ki bi moral .biti v bližnji stavbi. Svaka ’je , res našla, a že mrtvega na tleh, medtem ko se je skozi vrata sobe valil gost dim. «Na pomoč, gori, duši se!», je kričala ženska, kateri se je takoj pridružil neki Mario, ki je popravljal svoj avto na dvorišču, medtem ko je sosed Cok stekel do bližnjega telefona, od koder je o zadevi obvestil osebje Rdečega križa in policijo. Ko je prišel na mesto zdravnik, se mu je v sobi prikazal grozen prizor; na sredi majhne, revno opremljene sobe je bila postelja, ob steni nasproti vrat na pol razbita omara, v kotu zaboj, poleg enega izmed obeh zamreženih oken miza in v kotu železna peč, na kateri je bilo poleg cunj tudi umazano perilo, knjige in podobno. Na tleh ob postelji pa je ležal Zorzin v dolgih spodnih hlačah in majici svetlorjave barve. Na prekrižanih nogah je imel črne nogavice in tudi visoke rjave čevlje. Tla pod glavo so bila krvava in na krvi je ležala njegova terono-plava čepica, poleg moža se I»Q 5. JA1EABJA 1950 Poslinite se pravočasno ugodnosti čl. 9 Spomenice! Ker manjka samo še 18 dni vključno s prazniki) do S. januarja, ko poteče rok, do katerega se Je mogoče poslu-žiti ugodnosti čl. 8 Spomenice o soglasju, ki določa, da «se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki prideto pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti in da bodo osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, uživale enake pravice kot ostali prebivalci teh področij,* ponovno opozarjamo vse prizadete, da se te možnosti pravočasno poslužijo. V ta namen Jim svetujemo, da vložijo čim-prej, in da ne čakajo do zadnjega dne, t. J. do 3. jan. 1954, na Generalnem komisariatu posebno izjavo, da se poslužujejo z vsemi učinki določb tl. 8. Izjavi naj priložijo potrdila o rezidenci zase in za vse svoje družinske člane, prepis Izjave pa naj pošljejo kvesturi. Zaradi pravilne sestave izjave podajamo -4e enkrat v naslednjem približen obrazec izjave: Generalnemu vladnemu komisariatu za Tržaško ozemlje TRST Trg Unitd Podpisani (ime in priimek, ime očeta in matere) rojen dne (dan, mesec in leto rojstva) v (kraj rojstva in občina), po poklicu .... pristojen (navedi občino), državljan (navedi državo), stanujoč v (kraj in ulica) IZJAVLJAM, da hočem izkoristiti z vsemi učinki pravice, ki mi jih priznava čl. 8 Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954. V utemeljitev svoje izjave navajam: (navedi vse podatke, iz katerih Je razvidno, da si bil kdaj koli pred 5. okt. 1954 pristojen (»pertinente* ali «re-sidente*) v kateri koli ob- čini Tržaškega ozemlja; če bi eventualno emigriral, navedi tudi datume izselitve, vzrok in kraj ter datum vrnitve). Prilagam: (izjavi priloži cpotrdao o pristojnosti* -»certilicato ai residenza* -in eventualna druga potrdila, ki pričajo o prejšnji pristojnosti). S spoštovanjem (Datum) (Podpis) Izjavo je tVeba napisati na Kolkovanem papirju od 200 lir. Napravi tuui prepis izjave in ga pošlji na Kvesturo s sledečim spremnim pismom: Kvestura TRST V prilogi vam pošiljam prepis izjave v smislu cl. 8 Spomenice o soglasju, ki sem jo dne ... poslal Generalnemu vladnemu komisariatu v Trstu. S spoštovanjem (Datum) (Podpis) Izjavo za Generalni vladni komisariat je treba oddati na posti priporočeno s podpisano povratnico Uraccomandata con rlce-vuta di ritornos).’ Pripominjamo, da se vseh učinkov čl. 8 lahko poslužijo vsi oni neitali-janski državljani, ki so bili kdaj koli pred podpisom Spomenice o soglasju, t. j. pred 5. oktobrom 1954, re-zidentni v eni izmed občin Tržaškega ozemlja. (Za podrobnejše infor macije in za morebitno sestavo izjave, se prizadeti lahko obrnejo na pisarno v Ul. Ruggero Manna 29-11. v Trstu). Opozorilo lastnikom javnih lokalov Tržaška kvestura obvešča vse lastnike javnih lokalov na Tržaškem ozemlju, da imajo lahko v dneh 24., 25., 31. t. m in 1. ter 6. januarja prihodnjega leta lokale odprte vso noč. je nekaj kadilo; bil je kup papirja, ki ga je nekdo zažgal in verjetno je,‘ da so ljudje po odkritju groznega prizora vrgli- na goreči kup čeber vode in plamen pogasili. Ob strani postelje je moralo tudi goreti; tla so bila požgana in plameni so zajeli že leseni tram pod podom. Zorzina, ki ga je usmiljena roka pokrila z vrečo in z rjuho, je zdravnik pregledal in ugotovil, da je smrt nastopila nekako med 8. in 10. uro zjutraj. Vzroki smrti so nejasni, vendar je mož brez dvoma podlegel zaradi ran na glavi, zadanih s kakim ostrim predmetom, n. pr. z majhno vrtno motiko. Policija Je seveda takoj u-vedla preiskavo in ugotovila, da gre za podel zločin. Zorzin je bil sicer priljubljen, vendar nekoliko čudaški. Sicer so ga mučile bolezni in zaradi tega tudi po več dni ni prišel iz sobe. Isto se je dogajalo ob hudem mrazu po2imi. Prav zaradi tega se morda njegove odsotnosti ni nihče zavedel. Baje predvčerajšnjim ni šel k bratu večerjat in tudi zajtrka ni včeraj zjutraj zaužil. Njegov brat hodi zjutraj delat in se vrne zvečer, medtem ko mu njego. va svakinja pomaga tudi pri delu na vrtu. Včeraj zjutraj pa je ta odšla zgodaj zjutraj k hčerki ter mu je kosilo pri pravila že okoli 7. ure. Ob povratku domov pa je odkrila grozen prizor. Medtem, ko je policija iskala razne sledi in predvsem motiko, s katero je bil Zorzin verjetno ubit, ra je prišel domov pokojni-tov brat Albert, ki ni hotel verjeti, da so mu brata ubili. «Ne», je pravil mož, »verjetno je umrl zaradi starosti kot moj oče, ki je izdihnil s pipo v ustih*. Toda kasneje se je sam prepričal in kmalu po svojem prihodu je moral na kvesturo, kjer je policija začela zasliševajti razne osebe v upanju, da 'najde kak ele ment za odkritje zločinca ali zločincev. Kako je bil izvršen zločin še nihče ne ve. Policija skuša odkriti to z zasliševanjem vseh ljudi, ki stanujejo v bližini Zelo verjetno je. da je bil Zorzin ša v postelji, ko je na vrata njegove sobe. do katere se pride skozi majhno vežo pritlične hiše, nekdo potr-sal. MoZ je vstal, si obul čevlje in ga povabil v notranjost. Zelo verjetno je osebo dobro poznal, kajti drugače mu na pol oblečen ne bi odprl. Kaj se je potem zgodilo, je še uganka: neznanec je moral nič hudega slutečega Zorzina silovito udariti z motiko po glavi, zaradi česar se je mož zasukal okoli sebe in padel na tla ter obležal. Zločinec je brez dvoma nekaj iskal v solji, kajti sobo »o našli v velikem neredu: vse je bilo v naglici razmetano Je zločinec iskal mogoče denar? Zelo možno je, kajti Zorzin je pred nedavnim prodal nekaj terena v bližini kamnoloma « Faccanoni » in dobil baje kakih 225.000 lir. Vsoto si je razdelil s sorodniki in ljudje vedo povedati, da mu je ostalo baje okoli 50.000 lir. Je ta borna vsota vzrok strašnega zločina? Odgovor ne bo lahek, vendar ima policija namen s preiskavo odgovoriti na vsa. sedaj še nerazumljiva vprašanja ir: prijeti morilca ali morilce, ki so hoteli nato svoje sledove zabrisati z zanetitvijo požara na dveh mestih sobe, kar pa se jim ni posrečilo. Medtem ko so agenti iskali za preiskavo potrebne podatke, je prišel na mesto tudi namestnik državnega tožilca dr. Pascoli, ki je dal dovoljenje, da se truplo umorjenega Zorzina odpelje v mrtvašnico Preiskovalni organi niso hoteli včeraj dati nobenih pojasnil, vendar obstaja tudi v njihovih krogih mnenje, da Je bil Zorzin ubit v jutranjih urad iz roparskih namenov. Jutri sestanek vseh Strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol: Sindikat slovenskih šolnikov, Zveza uslužbencev slovenskih šolnikov in Zveza prosvetpih delavcev sklicujejo za ponedeljek 19. t. m. ob 16. uri sestanek vseh ravnat&ljev in profesorjev slovenskih, srednjih in strokovnih šol. Sestanek bo v Gregorčičevi dvorani v Ul, Roma 15. Ker se bo na sestanku razpravljalo zlasti o stavki, prosimo, da se ravnatelji in profesorji sestanka v polnem številu udeležijo. Obvestilo kmetovalcem predelovalcem o'jk Pokrajinsko kmetijsko nad-zprništvo obvešča kmetovalce, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek v Plavjah (bivša cona B), naj se nemudoma prijavijo pr, Kmetijskem nad-zorništvu v Ul. Ghega 6-II. Prijave se sprejemajo samo do vključno 24. t. m. Po tem datumu bo Kmetijsko nadzor-ništvo preskrbelo začasno izvozno dovoljenje samo tistim kmetovalcem, ki bodo pravočasno prijavili količino oljk za predelavo v oljarni v Plavjah. • » » OBVESTILO KZ Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki posedujejo oljčne nasade, In ki želijo predelati ta svoj pridelek v oljarni v Plavjab, da se nujno zglasijo na sedežu KZ v Trstu, Ul. F. Fllzl 181., kjer bodo dobiti vse potrebne Informacije. C KRITIKE IN POROČILA ) __ i_i__nu_—1_ ~ ---------- Premiera „Fra v gledališču Lep uspeh slovenske tržaške umetnice Ondine Otte opere'«Fra Diavolo*, ki je bila v Trstu zadnjikrat uprizorjena leta 1922. Daniel Frangols Esprit Au-ber spada med začetnike francoske komične opere. Bil je učenec Cherublniija, odločilno za njegov razvoj pa je bilo znanstvo z Rossinijem ter prijateljstvo z libretistom Scrlbo, ki je skupno z De-lavignem tudi napisal tekst za opero »Fra Diavolo*. Ze s svojimi prvimi opernimi deli Je Au, ber dosegel velik uspeh, toda od vseh 37 komičnih — kolikor Jih Je napisal poleg 10 drugih, raznih baletov ter vokalnih m instrumentalnih skladb, se je najbolj uveljavila ravno »Fra Diavo. lo», ki je bila prvič uprizorjena 1. 1838. Qd takrat Jo srečujemo v repertoarjih vseh opernih gledališč. S svojo prijetno tekočo in lahkotno melodijo, mnogokrat opirajočo se na ljudske motive, z naravnimi in tekočimi recitativi ter s prepletajočimi se komičnimi vložki, katerih nosilca sta v glavnem Beppo in Giacomo, zadava in izvablja tisto lahkotno, morda cr-lo nekoliko operetno občutje, kt dobro de posebno po vrsti res-ne|šlh in težjih del. Sinočnja uprizoritev Je bila povsem na višini tak0 v pevskem kot v igralskem pogledu. Tenorist Agostino Lazzari v naslovni vlogi Fra Diavola razpolaga z lepim, čeprav šibkim glasom, ki ga pa dobro modelira. Enrico Čampi in Vittoria Palombini sta kar najbolje tipizirala Lorda Rorburga in njegovo ženo Lady Pamelo. Karakterno zelo posrečen je bil komični par Fra Diavolovih po: močnikov, Giacomo in Beppo, ki sta ga ustvarila Alfredo Mar-iotti In Renato Ercolanl, doora pa sta bila tudi poveljnik karabinjerjev Valiano Natall in gostilničar v osebi Vita Susca. Posebej pa moramo poudariti kar prodoren uspeh naše slovenske tržaške sopranistke Ondine Otte, ki Je bila tako pevsko kot igralsko naravnost odlična. Njun nežni, visoko kultuvlranl glas, njena sproščena igra ter sploh vsa njena prikupna pojava Je na mah osvojila občinstvo, ki Jo Je za res lepo zapeto arijo v začetku drugega dejanja nagradilo pri odprti sceni z burnim aplavzom. Od srca nas veseli njen nadvsi uspeSni letošnji debut v Verdiji In po tem. kar je včeraj potrdila glede svojih kvalitet, sl upravi čeno želimo, da bi jo vsaj odslej V gledališču Verdi je bila si-1 naprej pogosteje srečavali v Ver-i premiera Auberove komične | diju v vodilnih solističnih vlogah. ‘‘ ' “ Orkester pod vodstvom dirigen- ta Franca Capuane je btl kot običajno skrbno in dobro pripravljen, prav tako tudi zbori pod vodstvom Adolfa Fanfanija. Reži ja Carla Piccinata se je v glavnem držala ustaljenih form, vendar je njena glavna zasluga ravno v tem; da je bila celotna predstava vključno s komičnimi vložki kljub nevarnostim, da se preveč približa operetnemu slogu, ve: čas na nivoju. J. k. Ondina Otta V dvorani na stadionu gl.majn Danes dve uprizoritvi «Martina Kačurja« Po prodornem uspehu, ki ga je ansambel našega SNG dosegel na gostovanju v Kopru, kjer Je v četrtek in petek uprizoril trikrat, vedno pred do kraja napolnjenim avditorijem, Cankarjevega »Martina Kačurja*, bodo danes ob 16. in 20. uri naši gledališki umetniki ponovno nastopili z »Martinom Kačurjem* v Trstu v dvorani na stadionu »Prvi maj*. Vse dosedanje kritike so morale priznati, da Je s tem delom doseglo naše gledališče enega svojih najpomembnejših umetniških viškov v vseh letih svojega obstoja. Genialna režija in scenska oprema se tu spajata z dovršeno igro celotnega ansambla, predvsem pa z igro nosilca naslovne vloge, v celoto, ki učinkuje na gledalca z vso močjo edinstvene Cankarjeve besede in globine njegovega dela. Voditelji Delavske zveze pri prof. Luzzaltu Fegizu Včeraj je predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz sprejel predstavnike Delavske zveze. V razgovoru, ki je trajal nad eno uro, so mu sindikalisti obrazložili sta-lišče Delavske zveze do najvažnejših gospodarskih vprašanj zlasti na industrijskem in pristaniškem področju. Go. vorili so tudi o sestavi odbora trgovinske zbornice, kar se tiče predstavništva delavcev, ki je poverjeno samo »svobodnim* sindikatom. Dejali so prof. Fegizu, da bi se morala trgovinska zbornica prilagoditi zakonom in dejanskim krajevnim gospodarskim potrebam in omogočiti, da bi bila Delavska zveza zastopana vsaj v delovnih komisijah. NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE je izšel Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca. Za ureditev vprašanja socialnega zavarovanja Iz državnega tajništva za zunanje žadeve FLRJ je naš dopisnik zvedel, da se bodo 21. t. m. pričeli v Trstu pripravljalni razgovori med Jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki za ureditev socialnega zavarovanja oseb, ki žive v Jugoslaviji in delajo v Italiji in obratno. Stavka profesorjev Tudi tretji dan stavke slovenskih in italijanskih srednješolskih profesorjev je u-spešno potekel in je stavkal približno enak odstotek profesorjev in ravnateljev kot prejšnja dneva, Danes ob 10.30 bo v kinu «Arcobaleno» sestanek profesorjev s starši, na katerem bodo profesorji obrazložili navzočim vzroke stavke. KONČAMO ZASLIŠEVANJU INDELICATA IM PAJDAŠEV PHEU POROTO Pri£a Fiore opisuje potovanje kriminalne skupine v S. Giorgio di Nogaro Priča zanika, da bi bilo orožje nameoieoo njemu in da bi oa pripravil roparski načrt Kdaj se bo končala razprava proti Ubaldu Indelicatu, Giorgiu Gasperazzu, Giorgiu Ciaveju, Mariju Molku, Car-melu Giorgesiju, Albinu Or-siniju, ki so obtoženi sodelovanja v kriminalni skupini in drugim manjšim obtožencem, še ni točno znano. V torek bo spregovoril najprej tožilec, njemu pa bodo sledili zagovorniki odv. Caravelli, Sblattero, Kezich, Chersi, Bologna, Carlini, Arbanassi, Mor-gera, Presti, Borgna in Poi-lucci, vendar predvidevajo, da ne bodo vsi prišli istega dne do besede. Verjetno se bo razprava nadaljevala in se tudi zaključila v sredo. Vsi glavni obtoženci, od katerih so prve tri aretirali 29. decembra lani pri Devinu v avtu, s katerim so bili namenjeni kakor trdijo obtoženci v Tržič oziroma v S. Giorgio di Nogaro kakor trdi obtožnica, so zanikali glavne obtožbe in priznali le nekaj tatvin. Toda proti njim je dovolj dejstev, na podlagi katerih bo sodišče izreklo svojo razsodbo. Prve tri so namreč našli z nabitimi samokresi v žepih in na nogah so imeli namesto čevljev copate, kar lahko dokazuje, da so hoteli prav tistega večera izvršiti roparski napad v škodo lastnice restavracije in bencinske črpalke v furlanskem mestecu. Da bi sodišče prišlo do jasnejše slike o pripravah in načrtu napada je ifotelo zaslišati vsaj enega od obeh tržiških možakarjev, katerih imena smo v dvorani v teku razprave večkrat slišali iz ust Indelicata in drugih. To sta bila Stellio Bolletti in Gio-vanni Fiore, na katera je in-delicato vrgel vso krivdo za načrt in ju obtožil, da sta hotela imeti od njega strelno orožje. V ta namen, je med procesom izjavil Indelicato in Gasperazzo ter Ciave sta isto ponovila, so bili vsi trije tistega decembrskega večera namenjeni v Tržič. Giovanni Fiore, ki je Indelicata spoznal v zaporu, je včeraj prišel pred sodnike kot priča. Mož je pojasnil, da se je nekako sredi decembra la-canje ustanovne sindikalne i ni ustavil pred Bollettljevim skupščine je poslal Di Vittnnu 1 stanovanjem v Ul. Rossetti v brzojavko, v kateri mu želi | Tržiču avto in misleč, da je čimprejšnjo ozdravitev, [ policija, je Bolletti stopil na Brzojavka Di Viltor u Pripravljalni odbor za skli. cesto in pogledal v vozilo. Kasneje je stopil vanj in se vsedel na zadnji sedež. Fio-reju, ki je stanoval z Bollet-tijem, se je to zdelo čudno in se je tudi on približal avtu misleč, da hoče policija odpeljati Bollettija, ki je bil kakor on pod policijskim nadzorstvom. A namesto policije je zagledal indelicata in dva druga mladeniča (Ciave in Gasperazzi) in kmalu za tepi so se skupaj vsi odpeljali dalje, ker so hoteli iti na kozarec vina. Po dolgi vožnji je • Fiore začudeno vprašal «Kaj gremo v Ameriko na vino?*, a odgovora ni bilo nobenega. Med potjo se je Indelicato pritoževal, da ni denarja Irt da bi bilo dobro preskrbeti si ga pred prazniki. Pri tem je potegnil samokres in ga vsem pokazal. V S. Giorgiu di Nogaro je Fiore večkrat opozoril Bollettija naj vendar ne dela neumnosti in ko se Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri; A.T.A. - Ul. S. Nicolb 3/a Tel. 38-733 je avto ustavil pred restavracijo, sta izstopila samo Bolletti in Indelicato: Ciave, Gasperazzo in on so ostali v vozilu. Tedaj se je Fiore obrnil na mladeniča karajoč ju češ da sta neumna. «Za tako stvar se lahko dobi 20 let ječe* je dodal in medtem ko je Ciave zamišljeno pritrdil, je Gasperazzo dodal, da «mora biti delo izvršeno, če bodo drugi tako določili*. Med povratkom je Indelicato v razgovoru pojasnil, da bi se dal izvesti napad ter obrazložil tudi, da bi bilo treba v notranjosti blokirati vse te/ odnesti kar bi prišlo pod roko. V Tržiču, ko je avto odpeljal dalje, sta se Fiore in Bolletti odpravila peš proti domu in med potjo mu Ljudska prosveta Pevski odsek prosvetnega društva »Ivan Cankar* obvešča pevce moškega zbora, da bo v torek 20. t. m. ob 20.30 redna pevska vaja. Godbeno društvo s Proseka priredi 26. t. m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s Pro-seka-Kontovela. Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna člana, Karla Buikavca in Andreja Štoko. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico darujeta Bernard Garaslč 200 in Zmagoslav Hočevar 1000 lir. Preostanek od vsote, nabrane za venec pokojni Lidiji Stojkovič, lir 2639, darujejo otroci slovenske osnovne šole na Opčinah za Dijaško Matilco. OD VČERAJ DO DMIES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra se je v Trstu rodilo 13 otrok, poroke ni bilo nobene, umrlo pa je 12 oseb UMRLI SO: 79-letni Edmondo Bortoluzzi, 82-letna Maria Pusriiat vd. Drioli, 62-letmi Giuseppe To-scanl. 59-letna Genpveffa PetrO-nio vd. Cusma, 82-letni Miehele Calligaris, 79-1 etni Giorgio Zor-zetto, 86-1 etni Giovanni Viller. 84-letna Caterlna Cerauto, 55-let-ni Giusto Bari, 63-letni Rodolifo Trevisan, 55-letna Irma Carmela Dobriila por. Ervini. 76-letna Ana Ambrož vd. Cerkvenik. OKLICI vtIG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 18. t. m. ob 16. in ob 20. uri na stadionu »Prvi maj* Vrdelslta cesta 7 Ivan Cankat Martin Kačur Opozarjamo cenjeno občinstvo, da zaradi tehničnih ovir ne bomo mogli s to predstavo gostovati v Borštu in Nabrežini. Ker so nedeljske prometne zveze želo ugodne vabimo vso tržaško okolico, da si ti predstavi ogleda. Prodaja vstopnic eno uro in pol pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane. V TOREK 20. t. m. ob 20. uri v BORŠTU Grimm - Škufca Janko in Metka la Gentilomo, finančni stražnik Aratonufct-De Santi in frizerka Violetta Sconcia. uradnik Oscar Miotto in uradnica Maria Efti-miadi, šofer Vincenzo Fiorini n šivilja Maria Zori, zidar Lucia-no Scarcia in gospodinja posa Di Tommaso. uradnik Luclano Groppazzi in šivilja Glgliola Novak, podčastnik CP Si-lvan Su ban in gospodinja Mirella Gri-soni, prodajalec Stanko Juriše-vič in gospodinja Lui-sria Santori, uradnik Lucillo Cosciani in uradnica Orsola Denangher. uradn'k Bruno dr. Zlodre in uradnica Giuseppin« Framzon-e, podof. am. letalstva Rene H. Leclerc in uradnica Paola Martellanl, inizar Erm-enegildo Fontaoot in gospodinja Livia Tomasi, mehanik Marcel Sedmak in gospodinja Ettorina Torre, delavec Giorgio Fioriti in prodatalka Livia Ba-dini inženir Faby Massimo Ma-rimipietri in uradnica Ida Fer-retti, finančni stražnik Giovanni Stenato in gospodinja Giannlna Cesarotti, Erico Morak in Do-rotea Stanzi (Stanzig), trgovec Luciano Perticueci in učiteljica Rosalba Tam, finančni stražnik Pietro Taddeo in šivilja Maria Pia Conte, tesar Giovanni Fa-tutta in gospodinja El v i n a Bac-ci. gasilec Gaetano Cozzi in babica Maria Romanelli. uradnik Angelo Zentilomo in uradnica Maria Klortič de Sablodoski, ra-dlotehnik Sergio SapOTiti in šivilja Maria PoBSa. risar Ovidio Vici in uradnica Silvia Pizzi, gnaero, težak Bruno Del Bello in gosoodtnja Maria Zarcaro.i, slaščičar IJgo Montagnari in gospodinja Egle CelU. VREME VČERAJ Najvlšia temperatura 10,6, naj- reižia' 7.3. ob 17 uri 10 ston'ni, zračni tlak 1000,8 narašča, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 95 Odst., padavin 12,2 mm. nebo pooblačeno, morie mirno, temperatura morja 11.4 stop. NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto. Ul. Roma 16; Man-čineli a* t zoni. Ul. Settefontane 2: Marje slednji izjavil, da se mu . chi ut Gim)astiCa 44: Rovis, Ciave smili, medtem ko je o ! Trg Goldoni 8: Rossetti. Ul. Indelicatu dodal, da je malo I Schlapparelli 58: Harabaglla v neumen. Baje je Bolletti i narkovliah tn N,mli v Skednlo kasneje obvestil o teh prlpra- , NEDELJSKA SLU2BA LEKARN , .. , . , . , 1 RipcaIpUo lil Roma 16. Ijava-n_ vah poveljstvo komisariata KINO Rossetti. 14.00: «Tolpa desetih*, Randolph Scott, 3. Brando. Excelslor 14.00: »Zgodilo se je v kaznilnici*, A Fabrizl, A. Sordi. Mara Berni. Fenice, 14.00: »Škrlatna krinka* T. Curtis, C. Miller. Nazlonale. 14.30: »Otoški demon*, John Pavne, Mary Murpnv. Filodrammatico. 14.00: »Alamo*, (Napad štiri tisočev). Sterling Hayden, Richard Carlson. Siipercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 14.00: »Liubezen je čudovita stvar*. VVilliam Hol-den in Jennifer Jones. Astra Rojan. 14.30: «Bojna zastava*. Sterling Hayden In Alexis Smith. Capitol. 13.30: «Zadnjič, ko sem videl Pariz*. E Ta.vlor In Van Johnson. Cristallo. 13.30: »Ciklon na Ka-raibih*. R. Nevvton. R. Ta.vlor. Grattacielo. I4.0c: »Izgubljen1! sin*. Lana Turner. Edmund Purdom. Alabarda. 13.30: #Don Camillo In on. Peppone*. Gino Cervi .n Fernandel. Ariston. 14.00: «Trije Američani v Parizu*, Tony Curtis. Gloria De Haven. Gene Nelson. Armonia. 14:00: «Požar na obali barbarov*. John Wayne. A. Dvorak. Aurora. 14.30: «Celica 2455, hodnik smrti*, po Ohessmanocvi knjigi. Mladoletnim prepoved. Garibaldi. 14.00: »Zločinci proti ‘ svetu*. Lovejo.v, 0’DonnelI. Ideale. 14.30: uAmertkadec*. G. Ford. C. Romero. .Impero. 13.30; »Očka Dolgokckks, Leslie Caron, Italia. 14.30: «Goopodar sem jaz*, Mvriam Bru. Paolo Stoppa in Pierre Bertini. S, Marco. 14.00: «Angelitos ne- čija; 17.30 Simfonični kcmcert, dirigira Jean Martinon; 19.00 piw-na glasba: 19.45 Športna porocija 21.00 Variete; 22.30 Koncert .Pianista Pietra Scarpinija. li «> I* 14 H ' .Slovenska poročila: «38. ^ I I. m. 14.30 19,'30 lil 23.30 . lirvaiska puručila: vsak da« 411211 ...,» Italijanska puručila: b.15. 19 011 in 23 00 -pj : 7.00 Jutranja glasba; 8.15 »* san spored narodnih in popmai nih umetnih zborovskih 8 40 Za naše kmetovalce; Ritmični panoptlkum; 9.30 Mi dilnska oddaja: Naši otroci ._ predstavijo; 10.00 Glasbena IW* neja: 10.30 Zena in dom; JL--Nedeljski simfonični koncerti 1®. Naši kraji in ljudje; 15.30 Nedev ski promenadni koncert; Kulturno-prosvetni obzornik; I'. Oscar Sudoli: »Ni moč vselej mreti*. rad. drama; 17.45 Lan* glasba; 18.00 Iz opernega sv«»; 19.15 Šport; 20.35 Jurina tn tri> nina; 21.00 Slušna igra; Športna nedelja; 22.10 Plesni i» tivi. »1,11« 14 N 1 .1 A 327.1 in. 202,1 m. 212.4 m . Poročila ob 5.00. 6.00 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 22.00. 7.35 Operetne melodije; 8.00 športu in športnikih: Ob 4fM nici letalske zveze; 8.15 risa vrsta slovenskih narodnih Pe* , in domačih napevov; 9.00 Marc Aymee: Racman in črni pam ; pravljica; 9.30 Veseli lntermej® • 10.00 Družinski pogovori; {“'-o Nedeljski simfonični koncert;10-,,. Po naši lepi deželi - Dušan M™ Ormoška komuna: 16.30 PoP®1'aS3, ski orkestralni spored; 1T.30 dijska igra - Ivan Bratko: 7°. skop (ponovitev); 18.30 MelouD ki Jih radi poslušale; 20.00 Ju*)e slovanski operni solisti P0Jo,",J,i iz znanih oper; 21.00 Kultu« razgledi; 21.15 V svetu ritmov melodij. ri4M4VIZI.I/V 14.15 Športni popoldan; U-Sabatino Lopez: »Tretji mož*, * * medija*; 20.30 Tedenska r«'1!, filmov; 21.00 Družina CugaU Film »Zapor z odprtimi vrati*, r noveli Čehova; 22.10 Koncert P -nista Wilhelma Kempffa; Športna nedelja. Mali oglasi 15-LETNO DEKLE išče ve kot uradnica ali prodajal*. Dokončala je 111. trgovsko s1« . kovno šolo. Naslov n-a upr* lista. 19-LETNO DEKLE s trgOVSk« izobrazbo išče zaposlitve * ( praktikantinja; naslov na upr lista. ODDAM SOBO za eno oseb0„e 1. januarjem. Viale Miratna1 25-V, desno. KOLESA, moška ln ženska, Ijena, po 8.000 lir. kolesa prevoz blaga po 24.000 UL torna kolesa po 50.000 obroke. Marcon. Ul. Pieta *• PRI MOTOGUZZI: božični P? pust 10.000 lir! Izkoristite P«1^. nost: «Cardellino» 89.000 l'«š, noO golo 127.000 lir, luksuzni 1,4;rt. Ur. Tovorne trikolice. karbu. torji, nadomestni deli. Pr JOelavnlca za popravila uro scoli. avto. moto Diesel, diatpision. Ul. Fabi« Sr-orr" razstava. gros*. Kin< javne varnosti v Tržiču Fiore je izključil, da bi on pripravil načrt za napad predvsem ker ni poznal položaja in odločno zanikal,-da bi bilo orožje, ki so ga zaplenili mladičem, namenjeno njemu in Bollettiju. S tem se je praktično zaključila razprava proti skupini «roparjev v copatah* in v torek se bo začela borba odvetnikov. Preds. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Tessier. Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan-7.0, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Al Llo.vd, Ul. Orologlo 6; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2! Millo, Ul. Buo-narroti 11; Sponza, Ul. Montorsi-no 9 (Rojan). LOTERIJA BENETKE 20 14 67 41 11 BARI 59 15 5 27 81 CAGLIARI 82 59 32 8 74 FIRENZE 82 19 48 21 14 GENOVA 51 72 16 46 53 MILANO 32 77 19 7 82 NAPOLI 63 13 58 27 43 PALERMO 12 66 23 90 37 ROMA 71 72 81 69 22 TORINO 73 83 66 39 74 KONtr LkLIJA VITTADGLLO TRST petinštirideseta filialk a VI« Dani« 13» vogal VI. Genova (bivfti Strukal) Telefon 37*861 Drevored XX. lepiembrai 16 • Telefon 96*879 Dežni plašči, površniki, plašči, obleke, jopiči, hlače, montgomerij itd. Na J večja Izbira, najboljše znamke, najnižje cenel no ob morju. 15.00: «Crna Eva*. Moderno. 14.00: »Atila*. Anthony Quir»n, Sofia Loren. H. Vidal. Savcna 14.00: »Devica Iz doli- ne*, Robert VVagner in Debia Paget Via le. 14.30: «Rdečelaska», Vir-na Lisi in Fulvia Fra-nco. VIttorio Ve neto. 14.00: «Proti vohunstvo*. Clark Gable. Lana Turner. Azzurro. 14.00: »Sabrina*, Hum- _ Dhrev Bogart. A. Hepburn.. Belvedere. 13.30: «Največ)a predstava na svetu*. Marconi. 14.00: »Pokol 7. konjeniškega polka*. Dale Robertson in Mar.y Murphy. Massimo. 14.00: «Tujka». Greer Garson, Dana Andrevvs. Novo cine. 14.00: »Falvvorthski grb*, Tonv Curtis. J. Leigh. odeon. 14.00: »Odisej*. S Man-gano, Kirk Douglas Radio. 14.00: «Jetn-ik v rudniku*, Garv Cooper. Susan Hayward. Venezia. 15.30: «Trst, spev Iju-bezmi*. Skedenj. 16.00: «Postržek 53» Kino na Opčinah. 14.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost*. Vtt-torlo De Sica. G. Lollobrigida. »UNION« Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK j NEDELJA, 18. decembra 1955 TltST POMIAJA A 9.30 Priljubljene melodije; 11.10 Dva znana koncertna valčka; 11.45 Irska rapsodija; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.30 Delius: Koncert za violino in orkester; 15.55 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 16.15 Slavni pevci; 17.00 Koncert moškega zbora »Vesna* iz Križa; 17.20 Pies-na čajanka; 18.00 Rimski Korsa-kov: Šeherezada; 18.47 Melodije iz filmov in revij; 19.15 Po domovih naših dedov; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Mascagni: »Prijatelj i Fritz*, opera v 3 dejanjih; po prvem dejanju: Nedelja v športu; 22.30 Večerni ples. ■r it n t i. 12.00 Orkester Ml-Ilelud; 13.15 Glasbeni album; 14.15 Reportaža z nogometne tekme Itallja-Nem- BOZICNA DREVESCA vseh vrst in posebne lepe eksempla re srebrnih jelk nabavite v Ul. VALDIRIVO Tel. 25281 (dvori5ie' Dostava tudi na OBIŠČITE NAS PRED NAKUPOM I r h s i Ul. sv Fran. čiška 20/11L tel. 37-338 sprejema tn. serute. male ------------- gC oglase, osmrtnic« u» “roj0 od 8. do 12.30 in od 18. ure. TURISTIČNI URA0 ADRIA EXPRESS Ul- Cicerone, 4 • Tel- 29243 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — UL (JOK ! I 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m eiektnčno varjenje. Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnih *,ro£j In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonsk strojih in napravah na krovu. Vsem ___________ so na kakršenkoli ljene matere Z A H V A t a sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ršenkoli način počastili spomin nase aj Terezije Sancin i/d. Sancin izrekamo najtoplejšo zahvalo. DRUŽINA SANCIN -BENIL Trst, 18. decembra 1955 II “legovi sedemdesetletnici TRETJA KNJIGA ZBIRKE .NASA DOBAV KNJIGI* Potovanje po v m Izbor del 15 francoskih pisateljev predstavlja panoramo sodobne francoske proze L Nedeljo, 18. t.m. bo v fkfti rojstnem kraju Pu-K5®*nounI svojo sedem-r^etnieo mož, s čigar i-.“ri in delom je tesno ‘tana zgodovina Istre v med obema svetovnie Jjojnama. Je to dr. Mir-fttovič, katerega se še 1‘njajo tudi starejši Slo-11 i> Trstu, ko je bival », bitmi. Po končanem JJ"“jiŠkem študiju je po-v,Honeiptent in pozneje ',i at v svojem rojstnem Ju- Na političnem pozo-. Je je pojavil za časa '! svetovne vojne, ko je 'J' Mariom Krmpotičem j, . al prt pripravah za .Me avstrijske oblasti v ™ mornarici in v pulj-•rdnjat>i. Ko se je ob oktobra 1918 se«ta-" Puli narodni odbor, je I™ njegov podpredsed- ^ j je* tak je prevzel mesto Nevskega komisarja, na {'etn je bil do tedaj ba-, Holienbruch. Ob pre-jeu oblasti je sestavil i.°> ki je pa avstrijski 1 admiral Ciccoli ni ho-,B°dpisati. Tedaj je dr. l°vič, fr je podil odpo-Vvo, sestavljeno iz lir-.v, in Italijanov, sveča-,!lievil, da ase po sili re-C|)e imamo za gosp o-I" položaja in da vsa i?,*1 preide v naše roke». j ed«ji dan je dal po-y izjavo poveljniku av-*?9rslce flote admiralu ,9 ju, ki jo je vzel brez J.0r a na znanje in za- D?1 P«l°. j. Vratovič pa se je za-nevarnosti, ki je pre-* strani Italije. Dolgo /“bian zahteval od na-ne9a sveto, naj izposlu-n*“Jedbo Pule po zavez-f1 vojski Zlasti v deba-L' predstavnikom zagreb-8« narodnega ujeca dr. 'O-Paviiičem je dr. Vra-pokazal, kako trezno^ i Pravilno presoja realni ffžoj. leaoetfeu novembra je i-■»"ska mornarica pod po-jMtvom admirala Thaon, °eve!a zasedla Puto. Ce-, to ga Italijani (seveda 'o prve ugadne prilike MemeniteV svojega sta-^ hoteli pustiti na me-.trdnjavskega komisarja, ■ r. Vratovič to odklonit. EJMtnil se je iz javnega jfbja, toda tudi to ni bi-,uPacijski oblasti po vo-! Sonati so ga iz Pule in, mora! zateči v Ljubili' Ko so italijanske ob-to Hotele oživiti nekako .j110 nadomestilo nekda-t,9 deželnega odbora za l»J. Je je dr. Vratovič kot t 'tat za predstavnika v tem odboru smel v'1 v Trst. Tu je takoj i|i,?jl predsedstvo odbora :,.x^nega društva «Edt-I* m 1 Najprej besedo o založnici. Mariborska založba Obzorja zasluži prav gotovo priznanje za knjižno zbiiko »Naša doba v knjigi«. Ta Zbirka, katere prvi dve knjigi smo dobili lani, Zdaj pa Je tretjo, ima pamen prikazati našim ljudem umetniško ustvarjalnost in duševno bogastvo drugih narodov ter posredovati slovenskim bralcem literarna stremljenja in dosežene u-speTie na tem področju. Nedvomno pomeni taka zbirka, ki naj slovenskemu bralcu odpre pogled v literature tujih narodov, veliko« dejanje v založništvu in tudi pomembno kulturno dejanje, ki zasluži vso pozornost. Sicer pa vedo to cer niti tudi bralci, ki so za prvi dve knjigi te zbirke pokazali veliko zanimanje. Pričakovati je, da bo za knjigo osmih italijanskih novel in knjigo osmih a-meriških novel, ki sta izšli lani, tudi knjiga sodobne francoske novelistike deležna prav takega zanimanja. Njen čudni naslov vPotova-nje po veliki Garabaniji«, bralcu ne pove dosti. Podnaslov »panorama sodobne francoske proze« pa pove vse. Zdaj besedo o zbirki. Pravzaprav je namen zbirke »Naša doba v knjigi«, povedan že zgoraj. In s tem tudi nje pomen. Zbirka, ki je predvidena na deset knjig, bo tako nudila našemu človeku sicer površen, pa vendarle resen vpogled v sodobno književnost drugih narodov. In zdaj o knjigi sami. V nasprotju s prvima dvema knjigama zbirke, Jel sta vsebovali vsaka ie: po osem novel, je knjiga z izborom sodobne francoske novelistike predvsem precej obširnejša. Zastopanih je 16 pisateljev s skupno osemnajstimi novelami. Druga razlika je tudi v izboru. Medtem ko v knjigi ameriške proze prevladujejo moderni avtorji, v -italijanski knjigi proze pa celo predstavniki današnje napredne literarne generacije, je izbor francoske proze drugačen. V knjigi so zastopani tudi starejši avtorji, med njimi Mau-rois, Antolne de Safrit Exu-peryj Pierre Jean Jouve, in tudj avtorji različnih smeri, tako da predstavlja knjiga širši i^bor sodobne francoske književnosti. Predvsem pa je prednost te knjige v njenem pomenu. Urednik Boris Grabnar ugotavlja v svojem uvodu, da nobena književnost na svetu, razen francoske, ne more nuditi take pestrosti v idejnem, formalnem in vsebinskem pogledu. Razen tega je to književnost, ki že več kot tisoč let ni nikoli stagnirala in se nikoli ni razvijala samo enostransko, temveč vedno odkrito kazala na nasprotja svoje družbe. V Evropi in tudi v svetu danes ni nobene literature, ki ne bi imela svojih korenin v Franciji in nobene literarne smeri, ki ne bi 2iasla ali se vsaj vojskovala na francoskih tleh. Razumljivo je zato, da je francoska književnost vedno bila in je to tudi šc danes, neke vrste književnost, ob kateri se oplajajo mnoge književnosti drugih narodov. Spoznavanje francoske književnosti je zato tudi za našega človeka velikega pomena, če hočemo — kot pravi urednik — «da slovenski bralec ne bo raznežen otrok, ki ne sme na prosto, kadar grmi in divja nevihta, temveč bo samostojno misleč človek, ki bo znal sam presoditi in ločiti dobro od slabega«. Knjiga sodobne francoske proze bo vsem našim bralcem in posebno še izobražencem mnogo koristila. Ker francoski pisatelji danes ne pišejo zaradi pisanja samega in n§ zato, da bi pripovedovali zgodbe, temveč zato, da bi s pisanjem ■izpovedovali svoje ideje in vplivali na življenje ljudi, morda knjiga pri širokem krogu naših bralcev ne bo deležna tolikega navdušenja. V knjigi je namreč sorazmerno malo takih del, ki bi vzbudila večjo pozornost bralcev zaradi snovi, ki jo cbravnavajo. Zato pa bo knjiga sodobne francoske proze estetsko in literarno bolj izobraženim bralcem pomenila toliko več, saj jim bo odprla vrata v zakladnico francoske književnosti in francoskega duha. Pripomniti je, da je imel urednik Boris Grabnar težko stališče, saj je moral izbirati med veliko množico sodobnih pisateljev, ki jih je danes v Franciji menda okoli dva tisoč. Njegov izbor je zato nujno nepopoln ln subjektiven. Svoj namen pa knjiga, taka kot je, prav gotovo dosega. Pa čeprav bodo morda sodbe o pisateljih in njihovih delih, ki so prišli v izbor, različne. S. R. r * J WW-:- /iv- • v--.v' '■ Reško pristanišče (akvarel) Mario Vilhar PO RAZSTAVI SLIKARJA IN KIPARJA M. VILHARJA V KOPRU Lep začetek mlade Naš tedenski pregled V Kopru je razstavil svo-■ ja dela. mladi kipar in slikar Mario Vilhar. Razstava jr zbudila zanimanje in Je ' prijetno presenetila. Do nje menda ni nihče slutil, vsaj širši krog pbčinstvt ne, da se v mladem tovarniškem tehniku skrivajo tako obetajoče umetniške kvalitete. Predstavil se je z vrsto del Intervju (terracotta) Mario Vilhar o olju, plastiki in akvarelu. Zdi se, da so mu vsa sredstva enako dobra, da le more z njimi izraziti, kar v svojem umetniškem stremljenju čuti, da bi moralo zaživeti. Relativno visoko število razstavljenih del dokazuje voljo do ustvarjanja in umetniški zanos, ki se mora naglo in polno izživljati. Pri takem osnovnem razpoloženju je razumljivo, da je očitna odlika mladega ustvarjalca tudi tista osebna iskrenost v umetniškem hotenju, brez katere o pravi umetniški vrednosti nekega slikarskega, kiparskega ali katerega koli umetniškega proizvoda ni mogoče govoriti. O sami kvaliteti del bi bilo morda prezgodaj govoriti, ker tu ni moč govoriti o dokončni kvaliteti. To bo Vilhar v zelo kratkem času razvil do stopnje, ko bo v tem pogledu mogoče zavzeti do njegove umetniške osebnosti bolj trajno in določeno stališče. Vsi pogoji so v njegov: prid in vse kaže, da bo o skupini mladih še zelo dostojno zastopal sodobno slovensko likovno umetnost. Tokratna dela so ižfuz njegovega delovnega in življenjskega optimizma, so -vesela in vedra, kakor to bržčas ustreza njegovemu temperamentu in razpoloženju, formalno na dostojni višini. V splošnem jih kritika obravnava s simpatijo, s posebnim poudarkom na razvojnih možnostih, ki jih je pri mladem kiparju in slikarju opaziti. Dejali bi, da bo Vilhar te možnosti tudi zares razvil, da bo pa moral za to poglobiti svojo u-metnišfco problematiko, poiskati pristen in močan u-metniški odnos do nje in jo zatem materialno izraziti. Doživeto reproduciranje življenja in sveta je dobra umetnost, toda ne more doseči rgvni in višine mnet- . nosti, ki jo dosežeš tako, da življenje ustviarjaš. Življenje ustvarjaš, če, ga razvijaš s tem, da materijo oplodiš ž novimi idejami ih stremljenji, posredujoč jih ljudem, da gredo za razvojem in postajajo bolj plemeniti in bolj človeški. Sicer pa je prav težnja, da bt k življenju tako pristopil in ga tako izrazil, tisto, kar se zdi, da se v sicer še ne dovolj jasnih obrisih kaže kot umetnikovo (Vilharjevo/ hotenje že pri tokrat razstavljenih delih. V njth ni zaslediti š\>ekulativnih smotrov, so izraz iskrenega doživetja in potemtakem imajo pravo vrednost. slovtsisken^ knjižnem trg u, ki pa so zaradi svoje idejnosti oz. umetniške moči bile vredne, da jih spozna tudi slovenski bralec. Spomnimo se samo na islandskega pisatelja Lamešstt, letošnjega Nobelovega nagrajenca, ki je s svojo knjigo «Islandski zvon» dobil mnogo prijateljev tudi med slovenskim i bralci. Razen tega moramo omeniti še knjigi južnoameriških pisateljev »Dono Barbaro« Romulla Gallegosa in »Mešance« Jor-geja leaze. Vsem tem knjigam se je zdaj pridružila še ena knjiga, roman »Vrtinec«, katerega je napisal Jose E. Rivera. Ta pisatelj Južne Amerike sicer ni tako močna umetniška oseb- l, za Istro in opravljal kkcijo do razpusta dru-‘sta 1928. ) pri je v Trstu odvetni-i. Pisarno, ki pa je bila. iPbko središče vsega po-„3eUa, kulturnega in go-"rs/cega delovanja žir-i,.” ti (stri tudi še po raz-Političnega društva. 'j jklopu z njegovo pisarij1 bilo tudi uredništvo i e#. katere duša je bil C,h. On je tudi sestavil ,, ehiti uvodnik eDies i-M Hi Je izšet v »Istri* i “ta lg23, ko so videm-W(>*aški in puljski pre-C odredili, da morajo 'ijmjki in hrvatski listt yat, italijanski prevod 'jj člankov in poročil. V**c oktobra 192« so ga z njegovimi sodelav-> tettrali fašisti in pa | "‘it pred posebni tnbu-zaščito države, ki ga ,'lJa 1930 obsod‘1 na 10 Jfče, češ da je ilegalno ‘leval delo razpuščene-jejnštva «Edinost» tn (, sHe Matice«. k *firih letih ječe je bil j tiran. Toda v Trstu i®(,i ni mogel več žive-j„e|il se je o Jur/oslovi-i, ;.se nastanil v Beogra-’w,Jer je deloval kot pod-'ik eulčL Rodine: Krivda Jarčekove Kristine . Beogradu, še, ker je bomba po- V koncu vojne je bit i-b “«un za člana instituta *i "tednu rodna vprašanja Stanjem ministrstvu v \ adu, ki je vodilo prt-0 za mirovno konferenca \.So leta 1947 ta institut \ ’ se je, čeprav mu je t- 9 vihra tudi tam um- Ferdo Godifta je poleg Miška Kranjca v slovenski književnosti predstavnik Prekmurja. Predstavnik te svojevrstne slovenske pokrajine z deročo Muro. z značilnimi mlini ob njej, s prostrano ravnino, vso pre-preženo s polji in malimi hišami, in visokimi jagnje-di ob cestah. Čeprav Ferdo Godina po svoji umetmski moči ne dosega Miška Kranjca, pa se je vendar uspelno uveljavil v slovenski književnosti. Vanjo je pravzaprav stopil z romanom »Bele tulpike«, ki je bil napisan leta 1941, ižšel pa je med prvimi deli po osvoboditvi. V romanu »Bele lul-pike« posega pisatelj • v prekmurski svet. In prav tako v svojih drugih nove- lah in črticah, ki jih je pisatelj v zadnjih letih napisal in objavljal po raznih slovenskih revijah. Deloma pa zajema Godina snov iz osvobodilnega boja, katerega se je tudi sam aktivno udeležil. Morda bi, da ga pobliže predstavimo, povedali še to, da se je Godina rodil leta 1912 v Prekmurju kot sin malega kmeta z malo zemlje in številno družino. Kot tak je moral že zgodaj, še kot dijak, skrbeti sam zase in ie o dodobra spoznal življenje. 8* kot študent se je p..uru*.ii naprednemu gibanju, se kasneje udeležil boja za svobodo, po osvoboditvi pa živi v Ljubljani kot književnik in knjižni urednik. Mariborska založba Obzor- ji Njegov dom, preselil v 'd|.,T0J*tni kraj, kjer ji o-‘kjjlhl službo pravnega \enta pri okrajnem od-b d0 svoje upokojitve. Sh Jak i burnem tn delov-1 . ‘‘oljenju mu ob njego-i J^zmdesetletnici želimo k V‘ko mirnih in srečnih !lj- krati pa izražamo tudt V-tia bl ta zasluženi mir {(."Mil v to. da nam na-ho *Pomine na svoje itv-SČ 'n delo, zlasti še na H Jodelouanje pri u*od-9n«h leta 1918 o Pulil LAVO ČERMELJ r» Po darilu bodo sodili vaš okus! «7 riaška knjigarnar vam nudi veliko izbiro daril, s katerimi boste svoje stanovanje ali stanovanje svojih dragih okusno izpopolnili, kot n. pr: kroparske izdelke iz kovanega železa - lestence, svečnike, pepelnike in drugo krasne lesene izdelke gorenjske umetnostne obrti ♦ v usnje prevlečene čutare ♦ zelo lepe vezenine itd. itd. obiščite, nas. Jržaška knjigarna ZIN TB*T, Dl. Sc. Frančišku !?U VSAK t E Pl Tiilninn 37-111111 C ja, ki je letos izdala že več , izvirnih del, je s knjigo črtic in novel Ferda Godine, izšlih te dni pod naslovom (\Krivda Jarčekove Krist i-ne«, prijetno presenetila slovenski knjižni trg. V o-kusni opremi izšla knjiga vsebuje deset črtic in novel. Po eni izmed njih je pisatelj dal celotni zbirki naslov. Snov pa je zajel iz predvojnega časa, deloma iz dobe osvobodilnega boja, deloma iz povojnega življenja. Vsekakor pa gre skoraj v celoti za nova Godi-nova dela, ki predstavljajo pomemben mejnik v pisateljevem razvoju. Te novele in črtice niso spisi, v katerih bi pisatelj pripovedoval napete zgodbe, v katerih bi se veliko zgodilo. Pisatelju nikakor ne gre za to, da bi popisoval dogodke, temveč za vse kaj drugega. Njegove črtice predvsem, pa tudi novele, so po svojem bistvu drobne zgodbe, pravzaprav povsem vsakdanje, v katerih nastopajo mali ljudje. Ti ne doživljajo burnih stvari. Njihova doživetja so nasprotno na zunaj precej skromna. Kljub temu pa, da ima vsaka od teh novel in črtic, objavljenih v najnovejši Godinovi knjigi, vendarle zanimivo zgodbo, ki bralce pritegne, pa gre v njih pisatelju za prikaz psiholoških in predvsem moralnih problemov, ki nastajajo ob raznih zunanjih dogodkih in pretresih, socialnih prelomih, osebnih stiskah in duševnih pretres-ljajih. Pisatelj, ki z vso toploto prikazuje predvsem malega človeka, njegove težave, pa tudi lepe strani življenja, poskuša prikazati moralno jedro in pravo viednost teh svojih majhnih ljudi, njih srčno kulturo in plemenitost. Morda so novele s partizansko tematiko šibkejše od ostalih del. objavljenih v tej knjigi, pa vendar velja, da je knjiga «Krivda Jarčekove Kristine«, knjiga, ki dokazuje napredek umetniške poti Ferda Godine. Obenem pa je tudi topel prikaz naših malih ljudi. Godinove črtice in novele bodo zato prav gotovo imele dosti hvaležnih bralcev. S. R. • • • Francoski filmski umetniki so nedolgo tega lahko pozdravili v svoji sredi delegacijo sovjetskih filmskih delavcev, ki je odpotovala v Francijo, da prisostvuje «Tednu sovjetskega filma«. V kratkem času je Francijo obiskalo že nekaj sovjetskih delegacij, kot na pr. delegacija ekonomskih, tehničnih in poljedelskih strokovnjakov. Detegacija filmskih delavcev je ostala v Franciji kakih deset dni. Jlaročnike in bralce PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi letos poravnajo celoletno naročnino za leto 1956 v znesku 4.100 lir, ali polletno v znesku 2.100 lir vnaprej, in to najkasneje do 31. januarja 1956 — S TEM SI PRIDOBIJO PRAVICO SOUDELEŽBE PRI razdelitvi bogatih nagrad KI BO V PROSTORIH N A SE G A UREDNIŠTVA v soboto 11. lebruarja 1956 Nagrade bomo objavili v novoletni številki Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Mario Vilhar je Postojnčan, rojen v družini, kjer je ob umetnosti nekako zrasel. Oče in mati sta se namreč oba ukvariala s slikanjem. Ze mlad je pokazal nenava-aen dar za risanje. Končal je srednjo tehnično šolo v Zagrebu, vtem pa se je skozi ukvarjal tudi z umetniškim risanjem, slikanjem tn kiparjenjem. Svoja dela je razstavljal- v ,raznih knjigarnah in trgooinafi, da bi jih prodal. S tem si je pomagal prefirljati se. Danes je zaposlen v Litostroju, zraven obiskuje risarsko-slikarsko šolo nlvan Pob» v Ljubljani, se udejstvuje kot novinar, pesnik, igralec. U-pati je, da pomeni ta njegova prva umetniška razstava v Kopru samo začetek neke uspešne ustvarjalne poti, ki bo gotovo po njej stopil. d. JOSE’ EUSTASIO RIVERA VRTINEC Cankarjeva založba si je zadala nalogo, seznanjati slovensko javnost tudi s književnostjo malih narodov in tistih narodov, s katerimi mi nimamo neposrednih kulturnih stikov in jih pri nas slabo poznamo-Tako smo Že lani dobili nekaj takih knjig, ki so bile sicer precej neobičajne na »ost, da bi ga šteli med svetovne pisatelje, vendar pa zavzema častno mesto med književniki latinske Amerike. Jose E, Rivera je bi! po poklicu odvetnik, politik, državni funkcionar in diplomat. Rodil se je v Kolumbiji, v mestu Ne ir a leta 1888 in je umrl v New Yor-ku leta 1928. Zaslovel je kot pisatelj latinske Amerike prav z romanom »Vrtinec«, s katerim si je pridobil »lo-pes po vsem špansko govorečem svetu. V tem romanu, Ici smo ga zdaj dobili v slovenščini, obravnava pisatelj svoio domovino Južno Ameriko in njene prebivalce. V zgodbi, kjer sta glavni osebnosti. Arturo Cova in ugrabljena Alicia, opisuje pisatelj doživljaje obeli junakov, ob tem pa življenje v divjinah južnoameriških gozdov in v samotah plantaž. Pri tem z vso toploto slika izkoriščan-ce te dežele, tako da predstavlja knjiga tudi močan socialni protest. Rtverovo pripovedovanje je zanimivo, čeprav morda preveč razbito, p reven natrpano z dogajanji in dvogovori, ter tudi premalo poglobljeno. Vendar pa bo tudi naš bralec našel v knjigi dosti mikavnosti, če drugega ne, vsaj vso slikovitost, pa tudi trdoto življenja te za nas precej oddaljene in neznane dežele. Ko se je že zdelo, da je spet vse padlo v vodo in da Združeni narodi fe enkrat ne bodo mogli opraviti svoje naloge, se je položaj kar čez noč obrnil in o soetorno organizacijo je bilo sprejetih 16 novih članov. S seznama, ki ga je vseboval kanadski predlog, sestavljen s toliko truda, manjkata sicer dva kandidata Japonska in Zunanja Mongolija, in to je obžalonanja vredno. Vendar to nepopolnost anleč odtehta dejstvo, da je vendarle šestnajst novih držav našlo pot v OZN in da so med njimi tud i nekatere, proti katerim so zlasti ZDA doslej močno ugovarjale — Albanija, Bolgarija. Madžarska, Romunija. Ves potek sprejemanja novih članov pa je pokazat nekaj nerazveseljivih dejstev, ki močno motijo občutek, da se svet približuje večjemu po-mirjenju. Toda spet lahko najdemo nekaj, kar ta občutek odtehta — kljub nerazoe-seljivim pojavom je danes sprejem novih članov izvršeno dejstvo. Posredne in neposredne ovire, ki so se tisto vsodno noč v Varnostnem svetu zgostile v nepremagljiv zid, so bile že 24 ur nato premagane. Kot je znano, je bil kanadski predlog o sprejemu 18 držav — vseh držav, ki kandidirajo, razen «razdeljenih» (Koreja, Vietnam, Nemčija — sestavi jen v dolgih mesecih pogajanj. Med drugim se je o njem pogajal kanadski zunanji minister Lester Pear-son med svojim obiskom v Moskvi. Med ženevsko konferenco sta se MacMilian in Molotov sporazumela, da ga bosta podprla. S tem se je zdelo, da je glavna ovira odstranjena. Toda MacMilian je govoril samo v angleškem i-Menu, ne v zahodnem. Francija se je obotavljala, dokler •r obstajala grožnja, da bo glavna skupščina začela razpravljati o alžirskem vpruša-nju, nato pa je tudi pritegnila angleškemu stališču. ZDA so že od vsega začetka kazale, da jim predlog ni všeč, vendar se proti njemu m so direktno postavile. Napovedovale so le, da ne bo-lo podprle »komunističnih« kandidatur in obljubljale, da se ne bodo poslužile veta. Obenem so nekateri ameriški predstavniki, med njimi delegat pri Q%N Cabot Lodge, takoj začeli izražati upanje, da vsaj Zunanja Mongolija sne bo Opravila izpita«, se pravi, da ne bo dobila dovolj glasov za sprejem. To ameriško stališče verjetno ni slonelo samo na načelnih postavkah in tudi najbrž ne samo na naklonjenosti Cangkajškovemu režimu. Dejansko namreč sprejem nov:h članov v nekaterih pogledih spreminja ravnotežje sil v OZN. Ta sprememba ni toliko občutna v direktnem spopadu med obema blokoma, ki sta se oba približno enako okrepila in pri čemer ostaja sovjetski blok še vedno v precejšnji manjšini. Pač pa se je znatno zmanjšala važnost o-nih skupin držav, ki so običajno služite ameriški delegacij/ kot manevrska masa. damo 21 delegacij držav Latinske Amerike je pred novimi sprejemi predstavljalo dobro tretjino glavne skupščine. Tudi Ameriki zveste azijske države — kot Filipini, Siam. Formoza itd. — so imele znatno večjo težo. Z novimi sprejemi se je zlasti okrepila azijsko-afriška skupina,. ki vodi čedalje bolj samostojno politiko in ki je v svojem protiblokovskem prizadevanju že nekajkrat zme- šala štrene blokovskim računom, zlasti ameriškim. Lahkb rečemo, da se je to zgodilo tudi zdaj. Iz tega lahko sklepamo, da je imel »strah pred komunizmom# pri ameriških računih postransko vlogo in da bi prej lahko govorili o strahu za hegemonijo, ki je bila včasih v Združenih narodih precej nesporna, ki pa se zdaj tako temeljito maje, da se izredno važni sklepi sprejemajo ne le brez pristanka, temveč tudi proti volji ameriške delegacije. Vsamijenott, v katero Je delegacija ZDA zabredla ob vprašanju novih članov, najlepše kaže dejstvo, da je kljub ponovnipi protestom niso povabili na sejo delegacij, ki so v glavni skupščini glasovale za sprejem novih članov. Teh delegacij je bilo 52. Seveda, ZDA so se vzdržale in s tem je stvar popolnoma jasna in naravna — razen za tiste, ki mislijo, da imajo povsod pravico do prve besede. Ce so ZDA obljubile, da ne bedo uporabile veta, pa se je vendarle našel nekdo, ki je to opravil namesto njih. To je bit Cangkajškov delegat, o katerem nikakor ni mogoče reči, da bi bil v slabih odnosih z ZDA, kot tudi ni mogoče reči, da ZDA ne bi imele mož-nosti, da ga prepričajo, naj ne počenja neumnosti. To so razumeli na primer tudi v Rimu in poslali Tavianija v VVashington, naj tam posredujejo v Taipehu, da se Italiji ne bi še enkrat zaloputnila vrata pred nosom. Z istočasno izključitvijo Zunanje Mongolije in Japonske je bilo mogoče tudi Cangkajš-koo veto odbiti. Zdi se, da i* ma za to zaslugo predvsem Nehru, ki je izkoristil priložnost, da ima Bulganine in Hruščeva še zadnji dan v Novem Delhiju, in posredovat. Res je sovjetska delegacija ž* nekaj ur po «seji vetov* začela ventilirati nov predlog, ki je nato tudi obveljal, Posledice teh dogodkov so, lahko rečemo, pozitivne v dveh smereh. Prvič zaradi sprejema novih članov, s čimer se je Organizacija združenih narodov znatno pribit* žala zaželeni univerzalnosti. Drugič pa zato, ker se Je na prav grotesken način pokazala absurdnost dejstva, da razpolaga predstavnik formoike-ga režima ne le s sedežem OZN, temveč celo z vetom v Varnostnem svetu. S tem se je vprašanje kitajskega predstavništva v Združenih narodih še bolj pomaknilo v o-spredje in približalo rešitvi. Azijsko-afriška skupina je že javno grozila, da bo takoj zahtevala diskusijo o kitajskem predstavništvu. Ker je bilo potem mogoče formoški veto odbiti, se ta grožnja ni takoj izpolnila. Nedvomno pa je, da ro Cangkajšku v OZN dnevi še mnogo bolj šteti kot doslej. Odsev tega dejstva se je koza’ tudi pri volitvah v Varnostni svet, kjer so ZDA vztrajno podpirale kandidaturo Filipinov, da bi s tem spravile v svet državo, ki z njimi vred še podpira Cangkaj-ška. Ko se je zaradi slepe u-lice, v katero je zašla borba med Filipini in Jugoslavijo, pojavila možnost kompromisne kandidature Švedske, so jo ZDA iz istih razlogov odklonile, kajti tudi Švedska priznava pekinško vlado. Vsi ti dogodki pa dokazujejo, da se v OZN vedno bolj uveljavlja neodvisna politika držav, ki nočejo služiti ne temu ne onemu bloku. Tudi s tem se Združeni narodi približujejo tistim ciljem, zaradi katerih so bili ustvarjeni. r. c. B. ČIBEJ Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin Stikala, žarnice, likalniki. Električni in plinski gorilniki. Vodne in plinske pipe itd• GORICA • UL. CAFDUCCI 15 - Tel. 30 11 B E LT R AIN “VOZ m"'“” IZVOZ Odpremlja hitro po na.uuziih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto Iranco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. Magazzini Felfce Trst - Ul. Carduccl Stev. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA — telet. it. 90-J1J Srajce— hlače — spodnje hlače — nogavice — rokavice — itd beli Jopiči za mesarje in natakarje Velikanska izbira delovnih oblek jopičev in moških in ženskih halij Vse po najni&jlti cenah! MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN. MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREK0SLJ1VIH CENAH! MAGAZZINI Obiščite nam In ae prepričajta i DEL CORSO TRIESTE - Corso ltalia 1 (ang. p.xa della Bona); tal. 29-M3 POMISLEKI OB AKADEMSKIH VOLITVAH NA TRŽAŠKI UNIVERZI Od novega izvoljenega predstavništva pričakujejo visokošolei uspešnejše delo i —■■■'■———■■ ■■■■ ........ ■■■■■ ... ....... ......... Resnost študentovskih volitev nekdaj in danes - Zmaga UGl pogoj za uresničitev študentovskih zahtev • Poraz klerikalcev, ki jim tudi povezava s fašisti ni koristila Volitve... Ta beseda ima v (otovih primerih zelo resen pomen, rekel bi v večini primerov. V vrsto teh pa ne spadajo volitve na univerzi, vsaj kar se tržaške tiče. Pred ?ti-rimi leti so se namreč tržaški visokošolei zmenili, da je treba opustiti zastarelo navado izvolitve tribuna, kj se je do tedaj vršila s pretepanjem in pijančevanjem in da je treba preiti na redne volitve z listki. Rečeno — storjeno. Volivci so dobili dve glasovnici, eno za akademsko zbornico, drugo pa za tribuna. A le malo študentov se je temu vabilu odzvalo. Tako je bilo lani in predlanskem. Lani so bile na univerzi predložene štiri lifte: laična, katoliška, fašistična in monarhistična. Slednji dve pa sta prejeli tako malo glasov, da sta se letos združili. V laični skupini (Unione goliardi-ca italiana) pa je nastal razkol. Predstavniki te skupine, ki so obenem odborniki in predsedniki raznih študentovskih organizacij na univerzi (CUC, CUM, CUS, CUA; CRUE, itd) so prišli navskriž zaradi nameravanega odvzema prostosti in avtonomije nekaterih Izmed teh društev in le v zadnjem trenutku so se zedinili, da bi rešili vsai zunanjo plat pred volivci. Ni jim uspelo pa zadržati v svojih vrstah goriških akademikov. Ti so namreč zahtevali enega svojega predstavnika v podporni ustanovi univerze, da bi bili tako tudi študenti izven Trsta uspešno zastopani pri tej koristni ustanovi, ki deli letno milijone lir v raznih podporah, štipendijah, menznih bonih, itd. Tržačani in UGl pa niso hoteli o tem nič slišati in so si tako zapravili dober del v*>-livcev. V novi listi »Lega u-niversitaria isontina« so študenti iz Gorice in Tržiča, in ne tudi iz Vidma in Furlanije (kot je bilo prejšnjo nedeljo pomotoma zapisano). Lista Intesa universitaria pa združuje vse katoliške skupine, od »krajne desnice do Grenchijeve levice. Desničarjem pri »Goliardia nazionales pa se je pridružilo — vsaj na kandidatni listi precej Videmčanov. Univerza, odnosno vsa tri poslopja univerze, — so bila v volilvnih dneh podobna mestnemu središču v času vo-livne borbe. Vsi zidovi so bili prekriti » plakati vseh velikosti in barv. Vzdušje je bilo seveda zelo borbeno. Vsaj pri zastopnikih list, ki so čepeli pri volivnih skrinjicah. Pri dobrem delu študentov pa je vladala apatija. Sli so mimo volivnega sedeža m »e niti niso zmenili za volitve. Na volivnem sedežu slovstvene fakultete v Ulici del-1'Universita sta se v petek zvečer »tepla dva študenta. Neki bivši vplivni član UGl se je približal nekemu brucu, ki je bil v zvolivni kabini*, da bi mu seveda pokazal kako se voli. Katoliški predstavnik volivnega sedeža mu je začel oporekati te pravico in kmalu je prišlo do zmerjanja in do klofut. Le s težavo so jih prisotni razdelili. Na tehnični fakulteti v vili Irene pa so — potem ko je že volilo precej upravičencev — nekateri študentje vrgli v bazen skrinjico. To je bilo »tipično* akademsko dejanje! Poglejmo kakšni so bili programi raznih skupin. UGl Universita libera se je držala letos v defenzivi ne samo zaradi notranjih trenj o odstopa Goričanov, ampak tudi zaradi tega ker so katoličani in desničarji postavili tudi skupnega kandidata za tribuna, kar se do sedaj ni še zgodilo. Lani je ^>il _■ namreč za kandidata samo pred- grafij raznih italijanskih lepotic — miss. V svojem programu pa so nasprotni tudi UNURI, to je vsedržavni zvezi študentov. Katoličani so se predstavili s svojim resnim programom, ki pa ni dobil pristašev, ker je zgrajen na absolutno religiozni podlagi. Da so podprli Segariola kot kandidata za tribuna so se izgovorili, da so to napravili zaradi tega, ker jim je obljubil pomoč v njihovi težnji po ustanovitvi medfakultet-nega sveta, v katerem bi bili predstavniki posameznih fakultet, ne pa volivnih list. To njihovo »odprtje na desno* pa je prepričalo le maloštevilne. Goričani in Tržičanl pa so na istih pozicijah kot UGl, le da zahtevajo predstavnika v Podporni ustanovi in čimprejšnjo zgraditev menze in Študentovskega doma ter ureditev sedeža, kjer bi se študenti, ki bivajo izven Trsta lahko v prostih urah shajali in učili. —emve— * * * Volilni rezultati pa so Pot smo le pisali naslednji: UGl je dobila 539 glasov in IS sedežev, Intesa (demokristjani) J 76 glasov in pet sedežev, desnica 120 glasov in 4 sedele, goriška lista 102 glasova in 3 sedele. Za tribuna je bil izvoljen Civello s 494 g’a-sovi, medtem ko je Segariol dobil 358 glasov. Ce prištejemo UGl le gorilke glasove vidimo da so laiki precej napredovali medtem ko so demokristjani doživeli precej-fen poraz, ki ga niso pričakovali. Od predlanskih 250 in lanskih 232 glasov so padli na 176, kljub temu da so napovedovali napredek. V sedežih pa je njihovo nazadovanje le bolj razvidno: od predlanskih osem so lani padli na sedem, letos pa kar na pet. Desnica Demokristjani so se tudi tokrat, kot le vsa povojna leta v Trstu povezali s falisti in monarhisti, šli so celo tako daleč, da So kandidirali fašističnega kandidata Segariola, računajoč, da jim bodo tudi tokrat njihovi volivci slepo sledili. Toda uspeh- je izostal! Mladi volivci, ki ti mnogih primerih le niso dosegli neke popolne p■» bili predstavniki UOI prepričani, da dobo zgubili absolutno večinor sedežev v zbornici." kar se pa ni zgodilo. Volilni letaki so bili polni domislic, kot na pr.: »Chi v.i-ta Civello, dimostra cervel-lo», ali P« parodija na račun nasprotnikov z naslovi filmov: Luca Segariol: La p... re- speeteuse; Lista nazionale: Viale del trantonto; Intesa: Le amiche; Lista isontina: Tamburi lon- tani; . Universiti libera: lo ti sal- ver6. Desničarji — Goliardia na. zionale - so na svoje volivne programe nanizali vrsto foto- «Koko lepe ste’« so šepetali in bili ganjeni. Na mizi pa Je ležala knjiga in molčala. »Pripovedujte nam kaj, lepe obleke!* je zahotela peč «Nepremično stojim v tej sobi že dolga leta. Pečnice, kt so bile včasih »vetlo/elene, so počrnele in dimnik imam zamašen s sajami, da komaj diham. Stara, prastara sem, a ničesar se nisem videla, čemur pravijo svet.« «Da, marsikaj sem videla.* je dejala obleka, ki ie bila črna kot noč in posula z lesketajočimi biseri. »Svet poznam. Veliko plesišče je in na njem se ovijam ob lepo izlika-no obleko moža. Vijem se po taktih in drhtim, kakor drhtijo grudi pod menoj. Svet je lep«. »Se lepši je.» je dejala o-bleka. ki je bila modra kot morje in posuta z drobnimi cvetovi- »Svet je prostrano polje, svet je roža ob roži in jaz sem roža med rožami. Najlepše izmed njih mi pripno na prsi in čutim jih. knko drhtijo, kadar umirajo.* Tretja obleka, ki ie bila težka in topla, pa ie dejala: »Svet je dosti lepši! Bel je in nikjer mu ni kraja Po be- guljčki zvončkljajo in grudi, stisnjene pod menoj v objem, vriskajo.* »Ah, kako lep je svet!...« so vzdihnili stoli in omara in miza in obešalniki in svetilka in stara, počrnela peč v kotu. »Moj svet je lepši!* je dejal tedaj nekdo tako jasno, da so vztrepetali vsi po vrsti. Ozrli so se in videli, da je to rekla knjiga Zmrdnili so se in obrnili stran. »Kaj bi ti vedela o svetu?« je naposled spregovorila peč. zaničljivo in osorno. «Prinesli so te lepo zavito in prevezano z modrim trakom. Dolgo je že od takrat’ Potem pa te je bela roka, ki me pozimi mnogokrat boža, razvila in položila na mizo. Tu ležiš in nihče več te ne pogleda. Kaj bi ta tvoj svet?« »Seveda, ker me niso pogledali...« je vzdihnila knjiga. »Mene je treba odpreti in živeti od prve do zadnje strani. Zaprta sem le predmet, ki se nanj lahko nabere debela plast prahu, odprta in brana pa sem svet ki je lepši in bogatejši od tistega, ki ga živijo obleke. Moj svet ie vesel in žalosten, vriska in joče. Moj svet je velik in moje življenje tisočkrat daljše od življenja oblek.« Obleke so grdo pogledale. »Povej nam kaj o svojem svetu, oa dokažemo, koliko lepši je naši* »Pripovedovala bt, pa sama ne morem.« je rekla knjiga. »Kdo mi bo obračal liste?« »Pokličimo veter na pomoč!* je zaklicalo okno, ki se je prav tedaj odprlo. »Pa pokličimo veter» so rekli stoli in miza in obešalniki in peč in omara in svetilka. le obleke so molčale ker jim knjige ni bilo mar. Poklicali so veter. Prišumel je in začel obračati 'iste drugega za drugim, da je knji. ga lahko pripovedovala. Iz knjige so zašumeli gozdovi, mogočni in temni. Na drevesih so oživela gnezda tn samčki so tekali prav do dre- lem svetu drsim in iskri vran-. vesnih vršičkov in klicali, da ci me vozijo na saneh. Kra-] je po vsej hosti zvenelo: »Si še živ? Si še živ? Si še živ?« Na leske so splezale mačice in prerasle v debele klobuke z nazobčanimi krajev-ci. Veverice so preskakovale druga drugo in črne vrane so plašile drobne zajce v grmovju. Prav na tleh so se razcvetele šmarnice in mednje je sedel mlad par. Podirali so se debeli zidovi in skozi mrzle januarske noči so korakale velike vrste prepevaječih ljudi. Bili so ranjeni in lačni in strgani. V čevlje se je skozi široke reže vsipal sneg, a mladi ljudje so peli, da je pesem plašila ptice in se je medved-zaspa-nec začuden dvignil iz brloga. In spet je bila pomlad in hosta in bele šmarnice v temnih zatišjih. Same so se spletale v vence in z voniem obsipale grobove, ki so tiho čuvali nad njimi. Pod široko smreko je sedel par. Zdaj je gozd umolknil, ker je bila pesem, ki je lila iz mladih src. močnejša od njegovega šumenja, utihnile so ptice, ker je bila slajša od njihovega petja, in še potok je poča«i, a le zato, da bi Jo s seboj ponesel čim lepšo. Ze zdavnaj je odšumel veter in okno se je pozabilo zapreti. Vse tiho je bilo v sobi, tako tiho da se je še drobna miška, ki je pokukala izza o-mare, take tišine ustrašila. Zacvilila je od strahu in zdramila omaro. «Ah,» je dejala omara, »ali nisem bila nekdaj snfteka, visoka. do neba segajoča? Ali nisem nekdaj za vetrom ponavljala pesmi?...* Zdaj se je zbudila tudi peč: »Morda se mi je samo sanjalo... Toda bila sem zemlja in v sebi čutim bose stopinje... In ali nisem rodila cvetja, samih belih šmarnic?... Toda to je že zdavnaj minilo..» «Knjiga.» je dahnila na stežaj odprta omara, kolikor prostorna in široka je bila. »V meni ie predal, bel in s svilo pregrnjen. Samo rože so v njem, ki so prezgodaj umrle Ali ne bi hotela vanj? Ne prah te ne bo in ne dolgčas moril.« »Hvala* je knjiga dejala in se nasmehnila. »Ne v predalu čeprav je s svilo opet — v roki in na mizi je moje me sto in tu ostanem. Morda doživim roko. ki me bo prelistala...* Očrnela peč v kotu sobe je bila umazana od sajastih solz Obleke pa so se že zdavnaj splazile omari v kot in nihče ve} ni vprašal po njih. Križanka „Miška‘( Vodoravno: 1. glas krave, 3. zidna obloga, 6. površin ska mera, 7. skrajšan »ali«, 8. kopna, 10. najbolj običajen veznik, 11. neumen, bebast, 13. predlog, 14. del FILATELISTIČNI KOTIČEK tekmovanja pri kolesarskih dirkah, 16. del obraza, 18 predlog. Navpično: 1. hude sanje, ki tlačijo človeka, 2. razum, pamet, 4. polet, zagon, 5. osebni zaimek (2. os.), glavno mesto Grčije, 9. enota italijanske; i denarja, 12. moško ime, 13. veznik, 15. krmilna rastlina, 17. osebni zaimek (3. os.) Italija je v vojnem času izdala serijo šestih propagandnih znamk »Hitler-Mussolini« in pekaj — za kroniko tri — serij običajnih spominskih serij. Zadnja izmed teh je izšla leta 1942. Fašistična republika Sal6 je izdala precej propagandnih znamk. Prve znamke no\e države, oziroma juridičnn povedano, nadaljevanja kraljevine so izšle že leta 1944. Prva znamka, ki je izšla je bila znamka za 30 stotink s sliko rimske volaulje. Ne oomo tu o-menjali zasedbenih znamk, ki so jih izdali Američani in Angleži. Nato je izšla cela vrsta znamk z istimi motivi kot pred vojno, a na teh znamkah je manjkal bivši državni grb, ki, je bil mešanica savojskega grba in fasijev. Leta 1945 pa se je pričelo izdajanje — ni se je zaključilo sele leta 1948 — nove serije, takoimenova-ne »Democratica*, ki je simbolično prikazovala stretje suz-nosti in pričetek novega življenja. To so bile prve resnične Znamke italijanske republike. Ce pričnemo naš pregled pri že omenjeni znamki z volkuljo in ga zaključimo pri zadnjih izdajah (Beato Angelico), vidimo da je italijanska poštna uprava izdala v dvanajstih povojnih letih kar 367 znamk, ki jih lahko takole razdelimo po kategorijah: spominsko-priložnostne: 170; frankovne: 95; letalske: 22; portovne: 35; ekspresne: 9; paketne: 32’ za pnevmatično pošto: 4. Pričnimo pri najbolj enostavnih, pr’ frankovnih. Smo že povedali zgoraj o prvih se rijah. »Demokratični« je sledila serija »Italija pri delu* ki je v lepih slikah prikazala izrazitosti dela v različnih i-talijanskih deželah. Ta serija pa je imela neko nepravilnost znamke so bile velikega formata in so bile zaradi tega nepripravne, bodisi ker šo zahtevale preveč prostora na pisemskem ovitku, bodisi ker je bilo poštnim uradnikom ne-rodrib šteti velike pošiljke znamk po 50 znamk na polo mesto na 100 znamk za polo. Po treh letih je bila ta serija zamenjana z novo serijo, imenovano »Siracusana*. Ta je prav lično izdelana in je brez dvoma najlepša frankovna serija iz vse italijanske zgodovine. Omenimo naj še različna vodna odtisa. Prva leta po vojni so uporabljali vodni odtis »Ruota alata«. lani pa so uvedli nov vodni odtis »Stelle multiple*. Nekatere znamke serije «Itali)a pri delu« imajo tudi zadnji odtis znamke serije »Siracusana« prav tako. Letalske znamke so še danes iste, ki so bile izdane v prvih povojnih letih, v okviru »Demokratične« serije. Ne katere pa so komemorativ. nega značaja. Pred vojno so imeli navado izdajati letalske znamke skupno s priložnostmi serijami. Po vojni pa so izdali le dve tovrstni se riji; zadnja je izšla leta 1943 Ekspresnih znamk je devet Osem je rednih, iz prvih povojnih let, deveta pa ie priložnostna n je prključcna seriji za stoletnico uporov v letu 1348. Zgodovina te znamke pa ie svoievrstna: poštna uprava jt takrat izdala 32 znamk, s katerimi jo počastila upore v raznih italijanskih mestih; na znamKah so bile nasliKaoe barikade in dru gi momenti uporov v dotič-nih mestih; Neapelj pa ni bil med temi. Zaradj številnih neapeljskih protestov so sklenili izdati ekspresno znamko v čast Neaplju, ker niso pač mogli dodati že izšli seriji še ene znamke. Italijanska poštna uprava je najprej leta 1948, bolj izrazito pa naslednja leta pričela z novo politiko izdajanja znamk. Zn razne priložnosti se niso izdajale kilometrske serije, kot je bilo to V navadi pred vojno, ampuk so se izdale le posamezne znamke, ali pa dve, v nekaterih primerih pa tudi tri. Na tak način je imela poštna uprava možnost posvetiti znamke več dogodkom in osebam, ki so bili sicer bolj površno opisani. Številne menjave ministrov so povzročile nepredvidene izide številnih znamk, zakasnitve ali pa prekinitve izida drugih prej že odobrenih znamk. Znano je namreč, da .številne organizacije pošiljajo neprenehoma poštni u-pravi prošnje za izdajo naj-ražliifnejših znamk, ta pa se mora razumljivo ozirati le na tiste prilike, ki so izrazite za celo državo in niao samo lokalnega značaja. Komu pa so bile posvečene italijanske povojne znamke? Precej jih je bilo posvečenih pesnikom, pisateljem, slikarjem, glasbenikom in drugim zaslužnim možem, nekatere so bile joosvečene športu, druge raznim kongresom in velesejmom, precej pa jih je bilo posvečenih raznim svetnikom Leta 1953 smo dobili, turistično serijo, ena znamka je bila posvečena »Resistenzi« in ena Matteottiju. Z estetičnega stališča pa moramo izreči nezadovoljstvn, vsaj kar se tiče večine znamk. Nekatere (Verdi, Leonardo da Vinci, in druge) so zelo lejjo izdelane in se lahko kosajo s sličnimi avstrijskimi in češkimi 1 izdelki, večina pa je površno izdelana, ker je bilo pač preveč znamk in ker je bilo premalo časa za njihovo izdelavo. O tej stvari so se italijanske strokovne ib-vije že stokrat izjavile, i poštna uprava je na te pri. tožbe gluha. V zadnjem času se celo širijo glasovi, da znamka na čast pesniku Pa. scoliju ne bo v bakrotisku, kot je bilo prvotno naznanjeno. Kot vidimo je bilo znamk v 12 letih precej: nad 30 znamk na leto. Italijanski fi-latelisti želijo, da bi se število novih znamk zmanjšalo in da bi bila izdelava dobra. In to so tudi naše želje. 1 1 Qobpa I Hb&iacnici* «1 lili tl’ bnv v ja met faSian ' ^ otig ina len hhoj 'baSih oSleh in daje cat gance u&ej baši obe^lM Trst, Ul. F. Filzi 21-1 st B - Telefon 28-^8 TRSI -Ul. Moren1 Telefon št 38373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI ;£> MOTOM 48 CCIM DELFINO 160 CCM ££2”« Delič pelje ^ 0t,. Prodaja roke **£ nt deli »Jg nadom«* H ** motorje, 6 popravil* , ZesioosjvoJE; 'Moschion & Jfjj Irst Ul. Val« «111. XXX Ut#111 1«L 23475 Postaja za uslugo v Nabrežini: FRANC SIBELlA ZN IŽANE CENE Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IM ~TKD1H TRST — ULICA r. CRISP1 14 — TEL. 93-302 ULICA DELLE MILIZ1E IS - TEL S*-311 TRST, UL G B ATT ISTI *5-I‘ Tel.44-208 Telegr. lMPEXPORT.TRH^S UVAŽAt Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA* tekstil,kolonia^ no blago in f®1, novrtlne $ir°le SPECIALIZIRANO PODJElJ6 ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ6 DARILNE PAKETEj jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate. Šivalne stroje in vse druge potrebščine sa gospodinjstvo pošilja Giacomo Vatovec ______________________ TRST, Ul. Torreblanca 1® Tel* Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKA^’ ki oglašajo v našem listu! ARHOM Nova precizna švicarske znat*1* Izrek cene J, Moška in ženska ura pozlačena, s 7 rubini 2. Kronograf, pozlačen . 3, Avtomatična moška u-ra, pozlačena............... 4, Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato............... 5. Ženska ura iz 18-ka-ratnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico 7.500 lir 16.000 lir 18.000 lir 11.000 «r 18.000 lir prode | garanc>r zahtevajte od svojega urar) uro znatnk « ARHON; Po treh mesecih ; smrti domačei SPOROČILO TRŽAŠKEGA ŽUPANSTVA Obvezno uničevanje borovega prelca Omenjeni člen 17. novega davčnega zakona je naletel povsod na ogorčen odpor reakcionarnih krogov velikega kapitala, saj se z njim določa kontrola nad izredno visokimi dobički nastalimi v borzi in bodo morali tudi na te dobičke plačevati dohodnino. Na osnovi lega člena bodo morali vsak dan zabeležiti v posebno generalno knjigo vse kupoprbdaje vrednostnih papirjev, njih skupni znesek in točne naslove kupcev ter prodajalcev. Na ta način se onemogočajo davčne utaje, ki so v preteklosti s pomočjo borze dosegale izredno visoke vsote. Tržaško županstva ugotavlja, da se je pričela doba, določena za uničevanje borovega prelca. Zato poziva vse lastnike borovih gozdov, Vrtov, parkov in zemljišč, kjer rasejo borovci sploh, zlasti pa jusarje, naj se točno ravnajo po predpisih ministrskih dekretov iz let 1926 in 1938, po katerih je uničevanje borovega prelca obvezno. Pobiranje in uničevanje gnezd, ki ga bo nadzoroval gozdni ‘ inšpektorat' (Ul. Mon-te Grappa 3), se mora začeti takoj ih mora biti zaključeno brez izjem do 15. februarja 1956. V nasprotnem primem bo poskrbel za uničevanje prelca omenjeni inšpektorat sam na stroške lastnikov, kar pa jih ne bo oprostilo morebitnih kazni. Inšpektorat bo dal prizadetim vsa potrebna navodila. Uničevanje prelca se mora izvajati po naslednjih predpisih: 1. Ličinke borovega prelca prezimijo v belih kosmičastih gnezdih, v drugih letnih časih pa se prosto gibljejo po drevju. 2. Zato se prelec najlaže u-ničuje pozimi s pobiranjem gnezd, in sicer z rezanjem vejic, na katere so prileplje- Poveljnik tržaške ladje «Ab-na. Ce so gnezda tesno | sirto« , kap. Miletič je poslal deblu, se morajo pobrati,, ne ladijski družbi v Trst sporoča bi drevesa podrli. ............................ 3. Prvič naj se gnezda pobirajo januarja, ko se že ustali mraz drugič pa februarja. 4. Pobrana gnezda je treba sežgati, uničiti v vreli vodi, ali pa globoko zakopati. 5. Ličinke so pokrite z bodičastimi dlačicami, ki se rade ločijo. Ce jih prenaša veter, rade povzročijo na vratu, rokah ali obrazu pobiralcev Skupščina tiskarjev Danes ob 10. uri bo v Ul. Zonta i sKupscina članov sindikata tiskarskih delavcev De. lavske zveze. Na skupščini bodli razpravljali o ustanovni sindikalni skupščini in izvolili delegacijo za vsedržavni kongres sindikata tiskarskih delavcev v Florenci. Ladja «Absirto» priplula v pristanišče na Azzorih Pičla reja - pičli dohodki čilo, da je ladja kljub poškodbi z lastnimi sredstvi priplula v luko Hofta v azorskem arhipelagu, kjer se bo zaustavila toliko časa, da jo popravijo. Kot smo že poro-čalij, je ladjo v noči 14. decembra na odprtem oceanu zajel vihar, ki ji je povzročil poškodbo, zaradi katere je bila ladja nekaj časa celo v --- - - - - ; resni nevarnosti. Skoraj vso vnetje in srbečico. Se hujše ppSa(jk0 ladje sestavljajo Tr- bolečine povzročajo, če pro- ža{ani jn Istrani. derejo v oči ali dihala. j . 6. Da se preprečijo te nev- _ . šečnostl, je treba pobirati bQiptOVSKd IdZSldVd 119 Kot pri vsakem obratovu-nju, tako je tudi v kmetovanju: brez primernih sredstev ni zaželenih uspehov. Ce bi to resnico bolj umno upoite-vali, bi bili naši uspehi v vsakem primeru večji. Naši kmetijski obrati so sestavljeni iz več kmetijskih vej, a temelj' našega kmetovanja sta deloma živinoreja in poljedelstvo,' oziroma ponekod vinogradništvo. In priv v teh dveh (treh) vejah o-bratujemo z nezadostnimi Dri-pomočki. Ce primerjamo našo živinorejo z ono pred desetletji, moramo priznati, da smo napredovali, a ne n« zadovoljivo višino kot jo zahteva gospodarski račun. Imamo še opraviti z različnimi pomanjkljivostmi. h katerim štejemo slabo rejo v zimskem času, kar se ponavlja leto za letom. Posebno slaba in pomanjkljiva je reja mlade živine, češ, ta lahko potrpi, ker še ničesar ne donaša. Taksni računi so zelo dragi in vodijo k slabemu zaključku. Ta pomanjkljivost izhaja iz stiske za krmo. Vsakdo si želi v hlevu čimveč repov. Ce je to načelo v splošnem pravilno, je nepravilno in skrajno negospodarsko, dokler si ne preskrbimo potrebne zaloge krme. Tudi se dogaja — in to je malone splošen pojav —, da je krme dovolj, to le navidezno — le po gnezda ob vlažnih dneh, da se ne diha prah teh dlačic, ki prihaja iz gnezd. Na vsak način naj se uporabljajo šoferska očala, naj se usta zaščitijo s krpami in naj se roke namažejo z oljem. 7. Ce pa se te nevšečnosti pripetijo, je treba močiti vnete telesne dele s toplim mlekom ali pa s salmiakovo vodno raztopino. Razburjenje v borznih krogih Clen 17. zakona o davčnem izenačenju, katerega je sprejela v četrtek poslanska zbor-nica brez vsakih izprememb, je tudi v krogih tržaške borze povzročil veliko razburjenje. Zaradi tega včeraj tržaška borza kot vse ostSIČ tiorže po Italiji ni l redno poslovala in so samo prepisati- stečaje nastale že prejšnji dan. Danes pa bo predsednik tržaškega komiteja menjalnih a-gentov -prisostvoval v Milanu zasedanju, na katerem bodo odgovorni predstavniki borz V kratkem bo priplul v Trst egipčanski parnik «A1 Sudan« last »Societe de Na-vigation Maritime MISR« iz Aleksandrije, ki posluje v sodelovanju z lokalno družbo «Cosulich». Na ladji bo razstava egipčanskih Industrijskih in kmetijskih proizvodov. «A1 Sudan« so zgradili 1944. leta v ladjedelnicah v Kaliforniji in obnovili pred nekaj leti v tržaškem arzenalu. Ladja ima 7.372 ton. Tržaška zbornica bo pravočasno najavila prihod parnika in način obiska razstave, k. je na krovu. Okrepitev vlakov pred prazniki Železniška direkcija predvideva znaten 'naval potnikov pred božičnimi prazniki, zaradi česar bodo okrepili večino vlakov V Trstu bodo od 23. decembra povečani sledeči vlaki; Trst-Trbiž, ki odpelje iz glavne postaje ob 7,54, Trst-Rim ob 21,30, Trst- razpravljali o nastalem polo-1 Milan ob 20.50 in vsi lokal- I ni vlaki proti Vidmu. PROMETNIH* NESREČ Navodila za kolesarje V zadnji nedeljski številki smo objavili nekaj splošnih pravil, po katerih se moramo ravnati, če se hočemo izogniti prometnim nesrečam. Tokrat bomo podrobneje obrazložili nekaj pravil in nasvetov za kolesarje. Res je, da je kolesarjev pri nas zdaj mnogo manj kot pred leti, saj so kolesa spodrinile vespe in lambrete: vsak pa nima dovolj denarja da bi si kupil, ali sposodil motorček, in se še vedno vozi s kolesom. Mimogrede pa bi radi poudarili, da je vožnja s kolesom zdravju bolj Koristna in manj nevarna kot vožnja z motorjem. Krajši izleti s kolesom krepijo mišice in so večkrat lep užitek za človeka, ki ljubi naravo in ima odprte oči. Pa pustimo zdaj to vprašanje in se vrnimo k pravilom. Preden gre kolesar na pot, naj pregleda, če so zavore v dobrem stanju, če delujejo dinamo, luč in zvonček in te sta dobro pritrjena krmilo n sedež, Na poti so popravila neprijetna, med vožnjo pa zelo nevarna. Nikdar se ne vozite s prevelikim kolesom, ta opomin velja zlasti za otroke, ki se .radi peljejo s kolesi odraslih, v skrajni sili in nevarnosti pa zletijo na cesto. Sedež mora namreč biti le tako visok, da v primeru potrebe, lahko dotaknemo cestni tlak s stegnjeno nogo, ne da bi se bilo treba zaradi tega ustaviti. Obvezno je, da med vožnjo držimo noge vedno na pedalih in vsaj eno roko za krmilo, priporočljivo pa je, da se opiramo na sprednji del stopala. Tudi med vožnjo s kolesom moramo biti previdni. Zapomniti si je treba, da moramo šoferje motornih vozil pravočasno obvestiti o naših namenih, posebno če hočemo menjati smer vožnje. Večkrat namreč čitamo, da ta ali oni šofer, oziroma motorist povozi kolesarja, ki je prekasno pokazal z roko, da namerava menjati smer. Voziti moramo vedno na desni strani ceste in nikdar eden ob strani drugega, celo z rokami na ramenih. Ko pa za" siišimo za seboj kakršnokoli motorno vozilo, se ne smemo ozirati nazaj, ker bi nehote krenili nu levo in re tako izpostavili nevarnosti, Ja nas povozijo motorna vozila U e hočemo kreniti ha levo, sa moramo precej časa prej, m ne zadnji hip, iozreti na- razdalji, stegnemo levo roko in jo nekaj časa držimo v tej smeri, fciam kratek namig ni dovolj. Nikdar ne smemo naglo kreniti na levo, ampak polagoma. Včasih se; je treba kar ustaviti, ker imajo v vsakem primeru prednost motorna vozila Ne smemo biti v strahu, če se je treba ustaviti tudi sredi ceste. Zelo moramo biti previdni, ko se s stranskih poti pripeljemo na ceste z večjim prometom. Ce nimamo prostega razgleda na obe smeri ceste, je najbolje, da se zaustavimo. Previdni moramo tudi biti, ko nameravamo prehiteti ustavljena vozila ali druge stvari; ki nam ovirajo pogled na ljudi in vozila, ki prihajajo proti nam, ali izza omenjenih vozil, oziroma stvari. Na križiščih in nevarnih ovinkih ne smemo prehitevati drugih vozil sicer pa velja vedno pravilo, da prehitevamo na levi strani .n nikdar ustavljene tramvaje. Ko je cela vrsta ustavljenih vozil, je nevarno siliti vmes; prav tako je zelo nevarno, pa tudi prepovedano, oprijeti se za razna vozna (po navadi so to tovorniki med vožnjft v klancih) Prepovedano je tudi, in zelo nevarno, voziti na kolesu druge osebe. Nevarno je pritisniti naj prej na prednje zavore, posebno, če je spolzka cesta, sicer prav tako zletimo na tla. Prav tako je nevarno naglo kreniti na spolzki in mokri cesti, še bolj nevarne pa so tramvajske tračnice, katere moramo prečkati pravokotno in zelo previdno. Tudi s kolesom lahko dosežemo precejšnjo brzino in to moramo upoštevati zlastj v dolgih klancih in serpentinah, da ne bo nesreč. Ponoči moramo imeti malo luč na sprednjem delu kolesa, zadaj pa ,ie najbolje imeti rdečo lučkj. Zelo previdni in oprezni moramo biti ko je megla, ali piha veter, oziroma burja, ki je s svojimi sunki zelo nevarna. Ko dežuje pa ne smemo nikdar skloniti glave, da bi se tako ščitili pred dežjem, verjetno bi se kam zaleteli. Vrh vsega tega pa morajo tudi kolesarji dobro poznati prometne znake v mestu in na cestah, sicer jih lahko čaka. nesreča, ali pa globa. Morda se bo komu zdelo, da smo se preveč spustili v podrobnosti. Toda prav zaradi neupoštevanja podrob- količini, To je nekam tako, kot bi se hiša preskrbela čez zimo z veliko količino repe in zelja. S to hrano bi ne mogli delati (proizvajati) niti. bi se mogla mladina normalni razvijati. In posledice? Prva naša skrb bodi torej v stalnem prizadevanju za dobro in tečno ali kakovostno krmo .Več zaleže breme res vredne krme kot pa voziček sena, ki večkrat zasluži prej ime «stelja» kot pa ekrmas in bi bolj zaleglo, če bt ga porabili za gnoj. Takšna malovredna krma je tudi zelo draga. Mi smri leto za letom v večji zadregi za krmo. Slaba prede tistemu, ki mora krmo kupovati, ker je takšna krma slaba ( dobre krme gre malo v prodajo) in draga. Ostane samo en izhod: izboljšu-nje senožeti in deteljišča. Do-čim se za gojitev detelje še nekam skrbi (čeprao ne še tako, kot bi to bilo v interesu našega kmetijstva), je vprašanje izboljšanja senožeti malone v pozabi. Poleti je. živina še nekam dobro preskrbljena, pozimi pa na splošno občuti pomanjkanje, pa naj je senena letina še tako dobra. Dve m zadnji leti smo imeli dobro letino, a vendar nas je, odnosno nas bo zima manj ali bolj stiskala. V takih razmera h ne moremo pričakovati boljših uspehov in napredka. Pičla reja — pičli dohodki! Tudi moramo upoštevati dejstvo, da ima to slabe posledice na druge kmetijske veje (poljedelstvo, vinogradništvo). Ce so letine leto za letom slabše — to velja zlasti za poljedelstvo — je krivda v slabem obdelovanju, odnosno v zelo pomanjkljivem gnojenju. Drugi kraji se ne ponašajo z boljšimi uspehi in bogatejšimi pridelki toliko zaradi morebitnih boljših talnih in podnebnih prilik, kolikor zaradi boljšega obdelovanja. Naša zemlja ni na splošno slaba in tudi s podnebnimi nepritikami, ki nam poleti napajajo, bi se borili bolj uspešno, če bi enkrat spoznali kaj pomeni pravilno (umno) obdelovanje (gnojenje) zlasti naše izčrpane zemlje. Gnoj je tisto sredstvo, ki nam najlaže pripomore do boljših letin. Pomanjkanje krme in gnoja povzročata pomanjkljivo kmetovanje. Ena hiba rodi drugo. Ce hočemo torej odpraviti vsakoletno pomanjkanje zimske krme, moramo skrbeti, da bomo založili svoje senike ne le z večjo koli čino, ampak predvsem z bolj■ šo krmo . Nikoli ne moremo dovolj naglasiti nepobitne resnice o dobri krmi, dobrem gnoju in dobrih letinah. Naj nam to enkrat preide v glavo in istočasno v — praksol PROSEK Naše godbeno društvo se pripravlja na pomembno slovesnost. Na dan sv. Stefana, 26. t. m. bb namreč priredilo godbeni koncert, pri katerem bo sodeloval tudi pevski zbor s Proseka-Kontovela z vrsto lepih pesprii, godba pa bo zaigrala tudi »Venček narodnih pesmi« pod vodstvom učitelja Zdravka Kanteta. Kar pa je še posebno pomembno je to, da bo društvo ob tej priliki odlikovalo dva svoja 50-letna člana in sicer Karla Bukovca in Andreja Štoko za njuno zaslužno delovanje. Prireditelji upravičeno pričakujejo, da se te slovesnosti ne bodo udeležili samo domačini, temveč tudi prijatelji našega prosvetnega in društvenega življenja iz drugih vasi in tudi iz mesta. Po koncertu pa se tudi ne bo nikamor mudilo, saj so proseške gostilne znane kot gostoljubne in kot take, ki dobro postrežejo. MAVHIN JE Ze tri mesece jsočiva v na-ši vasi traktor kmetijskega nadzorništva, mnogi gospodarji pa ne morejo preorati svojih njiv. Pravijo, da ima to nadzorništvo pet traktorjev, a le dva traktorista. To zveni nekam čudno in malo verjetno, če pa je toliko brezposelnih. Ni dovolj govoriti in priporočati boljše in bolj donosno kmetovanje. Tudi mi se zavedamo velike prednosti oranja pred zimo. Zato je velika narodnogospodarska škoda, če traktor v tem času rjavi. Mi bi zemljo sami obrnili, če bi imeli dovolj vprežne živine, čeprav bi to oranje ne bilo tako uspešno kot traktorsko. DOPISI S PO KRIŽ Predzadnja »Demokracija« se je obregnila ob napredne Križane. Vemo, da bi to trobilo z znanim očetom, sinom in še nekaterim njima sorodnim duhom rado pripisalo vse grehe iz tržaške krize naprednim vrstam in svojo stranko prikazalo kot vzvišenega, nedotakljivega in nezmotljivega sodnika. Kaj pa poreče, če ji povemo, da je nekomu od njegovih pristašev nedavno ušlo, češ. da hi se »Demokracija« morala imenovati «Lažikracija»? Ali je torej vredno, da bi z njo polemizirali? Vemo kaj ozka druščina za tem trobilom zasleduje in čigave iihterese zastopa. Stvarni razvoj pa ji počasi izvija iz kosmatih rok stare «cuglje», ki vodijo vedno bolj onemoglo kljuse po političnem vremenu; kamor hočete, samo da tej peščici nese. Kdor išče pri njih svojo srečo, svobodno mu, a te nezmotljive sodnike čas vedno bolj sodi in jih bo kmalu tudi temeljito obsodil. Zelo občutno Uguho nedavno preminule Kristine Huter. Zena — mati v najlenših letih, ki je bila pred nekaj leti še polna življenja, je morala po hudem trpljenju podleči zavratni bolezni. Družina je ob dobro in skrbno mater, vas pa je zgubila pošteno, zavedno in napredno slovensko ženo, ki se je zavedala svojih narodnih in tudi človečanskih dolžnosti. Bodi ii zemlja lahka! Preostalim izrekamo svoje globoko so- žalje. * * * Naša obaia je močno od- dvojena od prometa, ker manjkajo primerni dohodi (vozne in pešpoti). To kar j?, je že staro. Občina se je nepričakovano odločila, da napravi vijugasto cesto v rahli poševnici od železniške postaje do morja. Dela bo prevzel SELAD.. Ne vemo, če je v tej prizadevnosti u-videvnost za naše lokalne potrebe, ali so vmes še. odnosno predvsem drugi interesi. Sicer bomo o tem in kar je s teni v zvezi, še spregovorili. Izrekli proti garibaldinskim komandantom, ki so izvršili samo to, kar jim je narekovala njihova vojaška dolžnost in želja ljudstva, da se pravočasno obračuna z lji^lni, ki so bili zveri v človeški podobi, brez najmanjšega u-smiljenja in pravičnosti.. V torek pozno popoldne je bil v Skednju pogreb pokojne Terezije Sancin vd. Sancin iz znane škedenjske družine. Pokojnica je dočakala visoko starost in je uživala spoštovanje vseh Skedenjcev in šteuilnih Tržačanov, ki so jo poznali in cenili kot vzorno mater in zavedno Slovenko, Naj ji bo lahka domača zemlja! Kot se zdi, odgovorne oblasti v. Gorici še vedno niso dale odgovora na prošnjo občine glede postavitve parti-zanskega spomenika, za katerega se je izrekel v veliki večini tudi občinski svet'. Kot znano bo spomenik postavljen pred županstvom v spomin vsem padlim iz sovodenjske občine. Vsekakor naj oblasti pohite. Dobro bi bilo, da bi bil spomenik postavljen vsaj do spomladi, do državnega praznika odporniškega gibanja, ki ga slavimo 25. aprila skrajno potrebni. Ali je to naloga te v socialne namene ali v. ublažitev brezposelnosti postavljene ustanove? Kdaj bo to nehalo in bomo res prisiljeni spregovoriti o tej zadevi bolj jasno in določno? ŠEMP OLAJ SAMATORCA Pri naši cerkvici Je star vodnjak, ki je bil najbrži. napravljen istočasno s cerkvico (leta 1740), in je sedij le še priča, kako je nekoč stregel vaščanom s pitno vodo, ki se je stekala vanj z gmajne. To njegovo nalogo so kasneje prevzeli hišni vodnjaki. A tudi ti so že, če ne popolnoma, vsaj delno odstopili svojo nalogo kraškemu vodovodu. Izkušnje pravijo, da je uporaben vodnjak še vedno dobra rezerva, ki nas more večkrat rešiti iz zadrege za vodo. Tudi mi se moramo potožiti, da Se naša mladina premalo zanima za zemljo in hlasta le po zaslužku, ki pa ji premalo zaleže. Ne vemo, če res mora tako biti, ali bi moglo biti drugače, na primer tako kot je ponekod drugod (Salež, Zgonik, Vel. Repen), kjer kažejo mladi gospodarji za kmetovanje več razumevanja. Tako bi želeli tudi pri nas. Tudi naša zemlja je vedno vredna toliko, kolikor je vreden njen gospodar. Zakaj bi ji tudi naša mladina z večjo pridnostjo in skrbnostjo ne dala večjo ceno? V četrtek smo imeli drugo predavanje v letošnji zimski sezoni. Predaval je K. Pahor o temi «Poslanstvo družinske vzgoje« in predvsem obrazložil pojem »družina«, Sodobna družina, ta osnovna družbena celica ne more nuditi pogojev za pravilno vzgojo otrok. Manjka med zakoncema duhovna vez, harmonija, čut odgovornosti in dolžnosti, ki so za pravilno vzgojo otrok nujno potrebni. Vse premalo se zavedamo, da je od treh vzgojnih čini-teljev (družina, šola, javno življenje) družinska vzgoja na prvem mestu. Nato je predavatelj obravnaval vprašanje začetne vzgoje, o čemur imamo' zelo zgrešene pojme in se zato ne zavedamo, da se začne ta že pri dojenčku. Sicer pa je na Splošno tako, da se vse pr«j zanimamo, za vsa druga sicer koristna vprašanja (gospodarstvo, zdravstvo itd.) kot pa za vzgojo svojih otrok, ki sestavljajo namen družine. Pri tem poglavju se je predavatelj pomudil tudi pri seksualnem in vprašanju čtiva. Iz diskusije se je videlo, da so udeleženci z zanimanjem sledili izvajanjem. Zal! jih ni bilo toliko kot bi. jih; lahko bilo iz našega okoliša Menda ni bilo temu krivo samo vreme. sovodenjske občino v glav-nem ukvarjamo ^ povrtnino, ki nam jo odkupujejo štan-drešlloi trgovci in jo vozijo v Trst. Letos imamo še precej zelenjave in posebno rdečega radiča, ki je zelo lep. Vendar njegova cena ni tako visoka, kot smo pričakovali. Prekupčevalci imajo pri njem prav gotovo lep zaslužek, pa čeprav se niti od daleč tako ne trudijo kot mi, ki moramo delati več mesecev trdo, da ga pridelamo in pripre, vimo za na trg. PREČNIK zaj, da vidimo, če prihajajo i nosti se večkrat dggodjjo ne-motnrna vozila, Ce je fno- I sreče. torno vozilo še v dovoljni 1 (Se nadaljuje) Ker teče življenje po običajnem tiru, a vidno vedno bolj navzdol, se bolj redko oglasimo. Novost bi bila kvečjemu naprava obcestnega zida med obema deloma vasi in ureditev poti v njenem dolnjem delu. Radi bi povedali še to-le (kar velja za vse vasi našega županstva); Naše delavstvo izhaja iz polkmečkih in nekmečkih družin. Večkrat je težko reči, katero delavstvo je bolj potrebno in v večjih gospodarskih težavah ker je to odvisno od družinskih, zdravstvenih in drugih prilik. Vendar je na splošno največja stiska doma v delavskih družinah. Ne vemo, če je SELAD to znano, pač pa kaže praksa, da Sovodenjsko županstvo nam je lansko leto precej dobro popravilo Vaške ceste, vendar so na nekaterih strmih cestah nastale prave jame, *o pa zaradi deževnice, ki se nima kam odtekati Ob cesti pod cerkvijo, pri »farnaži« in »pod grapo« namreč ni obcestnih kanalov, v katere bi se v deževnih dneh zbirala voda in so zato v takem sta nju, da jih je treba čimprej popraviti in urediti obcestne kanale. Zadnje dni smo pazljivo sledili radijskim poročilom in dnevnemu časopisju, ki je prenašalo potek sodne razpna ve proti furlanskim partizanom v Vidmu. Zgražali smo se nad oblastmi, ki So privedle pred sodišče junaške borce in jih obsodile, čeprav so s svojo dejavnostjo in ju naštvom pripomogli k zmagi nad fašisti. Zločinska dejavnost Vetu-rinija in njegove bande nam je dobro znana, saj se pred njim tresla vsa niž. Vipavska dolina in bivši mirenski okraj. To je bil človek. ki ni poznal usmiljenja, ubijal je ljudi tudi brez vzroka. Zaradi tega nas je toliko bolj začudila nepravična sodba, ki »o jo videmski sodniki S OVODNJE KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI t Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite «PRIMORSKI DNEVNIK« Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na št. 37338. Elektro-inštalacitskn podjetje — Sprejema vsa naročila m popravila n nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Miramare 29. SE PHIPOROC.AMO! TVRDKA KNEZ UIALTER NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje Singer ftadioaparate Philips Kolesa Legnano • Wolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah INFORMACIJE telefon 22 523 AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1490 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Se vero 6, tel 33-113 AVTOGARAŽA ..Roiano" TRST - KOJAN - IJK MUHEHI RT. 7 - TEK J*«0S privatno tel. 27-240 — (Zaunja postaja fllobusa št. 6) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na v« kraje, tudi v Inozemstvo Ulljkc Zdaj tc meljejo. Kamen Je teiak in Je treba precej napora, kar sre vse delo na roke. Pod kamen »e vsipajo beH In črni sadell, ali kakor Jim pravijo kmetje »belice« In ačrnlce«. »Belice« dajo več olja, »črnice« pa manj, a boljše. Ko *o »Športe« napolnjene, Jih zložijo pod stisk, vmes* pa stavijo kovinaste plošče, da je vse bolj tesno In večji pritisk. Dvakrat alt trtsrat jih prej polijejo z vrelo vodo, da te oije laže odteka, nato pa Je treba kar močno stiskali in stiskati do zadnje kapljice. Ko so dobro stisnili, kaj časa počakajo, da se maščoba steče v poseben ki Je v pokriti luknji spredaj pod stiskom. Temu sodu pravijo »iatur«. V sodu Je tudi voda, —s katero so prej polivali polne »športe«, olje pa Je lažje In ga zdaj spretni delavec, ki pozna svoje delo, pobira kot smetano In vliva v poseben kotel. stiskajo V kotu pa je reč, kjer se kuba voda. zraven pa peč za kuhanje olja. V teh oLar-nah morajo namreč olje Je prekuhati, prevreti, nato pa ta precedijo In spravijo v gospodarjevo posodo. Moderne oljarne na našem področju nt nobena, le ta stara v Boljuncu, v Dolini la v Mač-kovijah. V sodobnih oljarnah se pridobi več olja Iz enake količine oljk, olje pa Je tudi boljše in ga ul treba prekuhavati. Letos je bila v Bregu dobra letina oljk. Pred dvema tednoma so se v Boljuncu ponovno odprla vrata stare oljarne. Prostor Je neprimeren, stroji pa zastarel -. T i.t dctuečlnl »e mučijo pri delu od J. ara zjutraj do 20 zvečer. Sedemnajnt ur napornega dela, da Iz oljčnih sadežev, ki Jim ga pripeljejo kmetje iz bliža Je o-koiice. In Miijskib hribov la tržaškega predmestja, stisnejo olje, ki Je zlasti letos ie bolj dragoceno. Da oe bo zmešnjave, zmeljejo pridelek vsakega kmeta posebej. Iz male brente vsuje delavec sadež v »gred«. Iz katerega polagoma pada pod mlinski kamen. Zmlet sadež spravljajo zdaj v »športe«. Paziti Je treba, da se nič ne izgubi. Pred hudo zimo leta 1S29 Je bilo več oljk, potem pa so spet pognale iz starih čokov la zrasle. Nekaj drevesc pa so kmetje tudi sami posadili. Največ olja imajo zdaj v Borštu, v Boljuncu In v Mačkovljah, lahko pa b( Jtli Imeli še več, če bi se zlasti mladina za to bolj zanimala. Tudi pri stiskanju Je treba precej moči in napora, da se iz sadeža Izsili kar se da. S takimi napravami dobijo iz 90 kg oljk od 12 do 14 1 olja, z modernimi pa M dobili od S do 7 litrov več. Oljke iz MllJskth hribov pa dajo iz 99 kg komaj 19 do U litrov olja, ker so bolj drobne. . ' — " ' I IN BENEŠKI D SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasna odobritev obračuna občinshih podjetij za leto 1954 Pred prizivnim sodiščem zavrnili zahtevo tov. Severja za priznanje italijan skega državljanstva - Diskusija o interpelaciji profesorja Zucallija od PSDI Na petkovi večerni seji mestnega sveta je župan sporočil, da se je tožba med občinsko upravo in tov. Antonom Severjem pred prizivnim sodiščem končala v prid občinske uprave; o sporu bo razpravljalo kasacijsko sodišče. Celotna zadeva ne potrebuje nobenega komentarja; občinska uprava nasprotuje pravici do državljanstva slehernemu pripadniku naše manjšine, čeprav govorijo v njegov prid vsi razlogi. Sledilo je branje protestne resolucije inženirske zbornice iz časopisa, ker je zbornica ni poslala občinskemu odboru, Zupan je prebral tudi odgovor odbora, ki ga prav tako niso poslali zbornici, ampak časopisju, in demisijo številnih članov inženirske zbornice, ki so bili v komisiji za izdelavo urbanističnega načrta. Demisijo so dali Riccardo Del Neri, Guglielmo Rijavec, inž. Ruperi, Giovanni Depicol-ruane, Bregant, Cacese in arhitekt Fabiani. Odbor ni razen pisma, ki je bilo v tisku že objavljeno, v nobeni drugi obliki izrazil svojega nadaljnjega stališča. Zupan je pripomnil, naj inženirska zbornica postreže z dokumentiranimi podatki, kajti le tedaj bo mogoče razpravljati o pravilnosti raznih od-očitev. Sledila je obsežna diskusija i interpelaciji prof. Zucallija PSDI), v kateri se zahteva »ojasnilo o plačevanju taks a namestitev raznih števcev. Te takse so se v zadnjih letih elo povečale, tako da stane mmestitev števca za omejeva. ije porabe električne energije edaj 1.000 lir. prej pa je sta-a samo 400 lir; stroški name-titve števca za industrijski ok so se povečali od 1.000 na 1.000 lir, števca za vodo od 00 na 400 lir. Prol. Zucalli se z odgovo-om ni zadovoljil. Pripomnil e. da številne tarife niso bile idobrene na sejah občinskega veta, ni jih določil niti u-iravni odbor občinskih podje. ij, ampak ravnateljstvo samo. Ravnatelj občinskih podjetij n’F. Prinzi, ki je bil ralašč ato poklican k mizi občinske-a odbora, je odgovoril, da bstaja poseben pravilnik, po aterem se je ravnateljstvo avnalo. Določanje cen ni od-Isno od ravnateljstva, ampak d medministrskega odbora t določanje cen. Sledilo je dolgo poročilo lodžupana dr. Poterzia o ob-ačunu občinskih podjetij za eto 1954, ki so imela okoli 1 milijonov lir čistega dobič-a, kar predstavlja nekaj nad n milijon več od leta 1953. jobiček predstavlja zadovo-jiv uspeh, ker so cene za ilin, elektriko in vodo blokirane in ker je koks precej Irag. Dobiček je bil ustvarjen s iridobitvijo novih potrošni-tov, katerih število se je podalo za 1.100. Potrošna mre. la se je razširila v nove nestne predele, v katerih se e v zadnjem času zgradilo »recej novih poslopij. Ohčin-ika podjetja so potrošila za »apeljave okoli 24,000 000 lir, :a obnovo stare mreže pa o-toli 7.000.000 lir. Zgradili so uansformatorsko postajo v jOČniku, obnovili postajo v Lil. Boschetto, napeljali so 860 m novih električnih volov, obnovili pa okoli 400 m. joložili so 1717 m plinovo-iov in 376 m vodovodnih cevi, amenjali plinske cevi na Plamti, kjer je pred leti prišlo dc hude nesreče zaradi slabih plinovodov, ki so povzročili smrt treh oseb, itd. V juniju 1954 je bil sklenjen med Italijo in Jugoslavijo sporazum o dobavi vode. S tem sporazumom, ki ureja prodajo vode med 1. januarjem 1954 in 16. septembrom 1957. plačujemo za vsak kubični rreter vode 7,50 lire. Ker je bila naša občina pripravljena plačati največ pet lir za kubični meter, se je vlada obvezala, da bo plačala razliko med ponudbo občine in zahtevo Jugoslavije, ki predstavlja 2.50 lire. Sporazum se smatra za zadovoljiv. Na koncu seje je župan predložil občinskemu svetu v odobritev obračun občinskih podjetij; sprejet je bil soglasno. (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D). <* Ne vozijo ob nedeljah in praznikih). Neznanca v trafiki ukrad a za 90.000 ur znamk Lastnik tralme v Ul. Semi-r.ario št. 3, 65-letni Antonio Benci, je v petek dopoldne prijavil policiji tatvino mape, v kateri so bile razne znamke v vrednosti okrog 90.000 lir. Benci je izjavil, da str okrog 9. ure bili v trafiki dve osebi, ki sta kupovali razglednice. Medtem, ko sta klienta zbirala razglednice, se je prodajalec za nekaj trenutkov oddaljil iz trgovine. Čeprav je bila njegova odsotnost kratka, je bilo za tatvino dovolj časa. Kupovalca razglednic sta svoje delo opravila, plačala in šla Ni minilo, dolgo časa, ko je v trafiko vstopila oseoa. ki je želela znamke. Prodajalec je z gotovostjo segel v predal, kjer je imel po navadi mapo z znamkami, toda na njegovo začudenje mape ni bilo nikjer. Sum je takoj padel na neznani o-sebi, ki sta kupovali razglednice, kajti njuno obnašanje se mu je takoj zazdelo sumljivo. Kaj narediti? Neznanca str v tem času že izginila kdo ve kam. Preostajalo mu ni drugega kot oditi na policijo, ki je takoj uvedla .preiskavo. Zimovanje SPD v Kanalski dolini Kot vsako leto bo SPD tu- ! di letos priredilo zimovanje v na Ukvah Kanalski dolini, ki bo od 27.- t.m. do 6. januarja 1956. To velja seveda za primer, da bodo snežne raz-i mere ugodne. Celotna oskrba ! s hrano in prenočiščem za j ves čas zimovanja znaša za člane 5.000 lir, za nečlane pa 6.000 lir. Vožnjo tja in nazaj se plača posebej. Vpisovanje pri Darku Šuligoju do 21. t.m. Tam dobite-tudi vsa potrebna pojasnila. Umik javnih lokalov za praznike Javni obrati goriške pokrajine bodo razen vinotočev in gostiln brez kuhinje 24., 25. in 26 t. m. ter 1, in 6. januarja lahko odprti celo noč. Ponesrečen poskus samomora v bolmšn ci Rešilni avtomobil Zelenega križa je v petek zvečer odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 35-letnega Riccarda Stefa-nuttija z Reke, ki se je že nekaj časa zdravil v zdravilišču INPS v Ul. Vittorio Veneti v Gorici. Okrog 19.30 je o-scbje zdravilišča našlo Stefa-nuttija okrvavljenega na dvorišču. Takoj so zaslutili, da ji padel z nekega okna stavbe, pravega vzroka nesreče pa niso mogli ugotoviti. V bolnišnici, kjer so mu ugotovili resne poškodbe na glavi in verjetno brebitje lobanje, so ga pridržali na zdravljenju, vendar se o njegovem zdravstvenem‘stanju zdravniki niso izrekli. Ko se je Stefanutti nekoliko opomogel in pričel govoriti, je izjavil, da je skočil skozi okno z namenom, da napravi samomor. UE2IIKNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Alesarn, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 14.C0: ((Kraljica piramidi), cinemascop, J. Haw-kins in J. Kollins. VERDI. 14.30: «Canaris», O. Hasse. CEN i RALE 16.00; »Zaklad Amaconkeii, v barvah, F. Lama in R. Fleming-VITTORIA. 15.00: »Ciklon na Karaibih*. cinemascope, R. Newton. MODEHNO. 15.00: ((Kraljica Sierre Morene«, A. Rivelles. PUTRPBE IN TEŽAVE SOl/ODENJSKE OBČINE Spotaknila sa j« -In si zlomila nogo Ko je včeraj okrog 15. ure 84-letna Maria Pesternel iz Ul. S Pellico 9 v Gorici delala doma v sobi, je z nogo po nesreči zadela ob zapreko in padla. Pri padcu si je zlomila desno nogo, z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Zimski železniški vozni red Gonca*Irst (Videm) ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU; 0.13 (D). 6.01 (A), 6.56 (A), 740 (D)« 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.18 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A). 21.23 (D). PROTI VIDMU; 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A). 6.43 (DD). 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)*, 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A). 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A). 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA; 0.12 (D). 5.59 (A). 6.54 (A) 7.39 (D)*. 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 Z OTVORITVIJO omogočen večji NOVEGA BLOKA razvoj turizma Odkar so odprli obmejni blok v Topolovem je v naših vaseh bolj živahno, ker ljudje hodijo sem in tja čez mejo. Do sedaj nismo imeli še velikega prometa, toda z bližan jem zime, posebno pa ko bo zapadel sneg, upamo, da. bomo imeli večji dotok turistov. Posebno za smučarje bo novi prehod kot nalašč za dostop na Livek, ki je zelo znan po dobrih smučarskih terenih. Pretekla leta so smučarji iz Čedada in Nadiške doline smučali na Matajurju, ki je tuf edina dobra smučarska tcčka, toda do njega je bil zaradi pomanjkanja ceste dostop zelo težak. Na Livek pa vodi dobra avtomobilska cesta in tudi za prenočišče so tamkajšnji domačini preskrbeli, saj imajo lepo urejen hotel. Dobro bi bilo, da bi tudi v Ceplatišču poskrbeli za gradnjo kakšne restavracije ali hotela, v katerem bi lahko prenočevali izletniki iz Trsta in Gorice, posebno še, ker je čez Kobarid težja pot do Livka kot od nas. Občina pa oi se predvsem morala zanimati, da popravi ceste, ki vodijo skozi našo dolino, saj bo z nastopom zime pri nas vsako nedeljo na stotine turistov, z avtomobili in drugimi -oz.ii Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 11. do 17. decembra 14 roj. stev, 18 primerov smrti, 3 c klici in 4 poroke. Rojstva; Valentino Patussi, Maria Pia Ciciriello. Angelo Cascino, Elisabetta Tafful, Li-vio Sivilotto, Claudio Komic Vladimiro Novorio, Anna Maria Selva, Flavia Marchi. Fia-vio Marchi. Massimiliana Cherpan, Giuliana Luciano. Vincenzina Cerrito, Lucia Gianni. Smrti: 83-letni trgovec Car- lo Cumaldi, 80-letni lekarnar Lodovico Kuerner, 62-ietna gostilničarka Antonia Goria-no, vd. Ciuffarin, 58-letni mizar Romano Leban, 88-letni delavec Stefano Bone, 79-letni Luigi Battistutta, 81-letna u-pokojenka Maria Missi, 59-let-ni delavec Giuseppe Ciot, 80-letna državna upokojenka Pia Baselli, 19-letna Anna Maria Michelutti, 70-letna gospodinja Giusepptna Vida, vd. Cristiani, 54-letni državni upokojenec Luigi Benuzzi, 59-letni upokojenec Francete,o Spessot, E3-letni upokojenec Stanislavo Bogatai, 58-letni upokojenec Giulio Chiandetti, 34-letni zdravnik Manfredi Lamponi, 63-letna gospodinja Maria Lu-pieri, por. Michelutti. Oklici; kmetovalec Bruno Zoccoletto in Luigia Modonut-ti, uradnik Antonio Visim in šivilja Pierina Zottar, orožnik Giuseppe Paladino in gospodinja Viviana Bregant. Poroke; modelist Giorgio Sentieri in gospodinja Norma Cossovel, občinski sluga Antonio Staieri m gospodinja Renata Barbarino. zobocehr.ik Giovanni Kavcic in gosnodinjo Maria Batistuta, delavec Mario Kuzmin in gospodinja Jo-sipina Lukman. Vozni red avtobusa v Pevmo Vozni red ob delavnikih; odhod iz Ul. IX. avgusta: 7.18, 8*, 9.30, 12.40, 14», 15, 16, 17.20*; odhod iz Pevme: 7.30*, 8.30, 10, 13.15*, 14.30, 15.30. 16 30, 18. Ob praznikih: odhod iz Ul. IX. avgusta: 14*. 15, 16, 17.20*, 18.30, 19.15, 20*; odhod it Pevme; 14.30, 15.30, 16.30, 18, 18.50, 19.30. 20.30. Pri vožnjah zaznamovanih i zvezdico bo avtobus odpeljal z južnega kolodvora cez Sv. Rok. DANES 08 14,30 Hfl OLIMPIJSKEM STADIONU V RIMU ITALIJA-NEMČIJA Nemci se boje prvih minul Moštvi bosta zelo verjetno nastopili v najavljenih postavah RIM, 17. — Velika množica je danes zvečer pričakovala na rimskem kolodvoru nogometaše A-reprezentance, ki so se pripeljali iz Firenc. Repre- PRENOS PO TELEVIZIJI RAI obvešča, da bo televizijski prenos drugega polčasa tekme Italija - Nemčija ob 15,15. zentantl so se kar težko prebili do avtobusa, ki jih je čakal, in so nekateri odšli raje kar peš proti hotelu. Marmo je spet dejal, da bo nastopila reprezentanca tako, kot je bilo objavljeno. Ce bi se izkazalo, da je treba v napadu kaj spremeniti, tedaj bo vstopil Burini. Zvečer se Je z letalom vrnila iz Kaira tudi reprezentanca B. ki ostane še jutri v Rimu, da se udeleži tekme. Nemški reprezentanti, za katere misli Herberger, da jim dvig temperature ne bo posebno všeč (v Muenchenu je bilo pet stopinj pod ničlo), so se prav lepo naspali in, so bili danes dopoldne popolnoma sveži, tako da posledic dolge vožnje niso več čutili. Odšli so na olimpijski stadion, kjer so imeli nekaj treninga, ki je služil samo kot razgibalna vaja. Herberger pa ie obenem hotel videti, kako je s Fritzem Walterjem. Toda odpadli so zadnji dvomi in Fritz bo igral. Herberger je dejal, da se boje predvsem prvih minut. Pojasnil je, da so namreč Nemci v začetku, dokler se ne «zagode», je seveda toliko teže izgubljeno nadoknaditi. Sicer pa jih tudi začetni neuspeh ne zmede in sposobni so, kot so že dokazali, še vedno izenačiti in tudi zmagati. Seveda je vprašanje, če je njihovo moštvo kaj posebno v formi. (Poraz 3:1 v Beogradu še ni tako daleč!) Nekoliko zaskrbljenosti povzroča predvsem o-bramba, kjer Schmidtu manjka mednarodna izkušenost. Kolikor se je izvedelo, je skoraj gotovo, da Nemci ne bodo igrali tako kot Italijani v Budimpešti, namreč tako zelo obrambno, temveč bodo poskušali tudi napadati. PRIJATELJSKE TEKME Treviso - Triestina 1:1 (0:1). Strelca Lucentini in Sega. Venezia - Padova 1:0 (0:0) Lecco - Internazionale 2:2 (2:2). Po Novaliju, ki je prišel iz Marzotta, je Lecco prišel v vodstvo 2:0 v prvih petih minutah. Armano in Or-ladi sta izenačila v 16' in 17’ prvega polčasa. Inter je igral brez Ferraria, Skoglun-da in Lorenzija. Spal - Empoli 3:1 (2:0) • • • RIM, 17. — Zvezna prizivna komisija pri Italijanski nogometni zvezi je razpravljala o pritožbi Napolija zaradi kazni, po kateri je bilo njegovo igrišče diskvalificirano za tri tekme, ter je kazen znižala na dve tekmi. NEMČIJA Herkenrath Posipal Schmidt Eckel Liebrich Mal F. VValter Roehrig Rahn Stollenvverk Schaefer Frignani Virgili Boniperti Pivatelli Montico Segato Rosetta Chiappella Cervato Magnini Viola ITALIJA Sodnik: Ellis (Anglija) Rezerve — Nemčija: Kwia-tovvski, Juskovviak, Harpers, O. VValter. — Italija: Sarti, Comaschi, Venturi, Burini. «ogrejejo», počasni. Tedaj tudi nasprotnika preskušajo. Ce pa jim kdo takoj v začetku VELESLALOM V SESTRIERE 1C. prva med oiimniisKimi kandidsll SESTRIERE, 17. — Danes je bila tukaj tekma v veleslalomu, katere so se udeležili kandidati za državne reprezentante za olimpiado v Cor-tini. Proga je bila dolga skoraj 2 km z višinsko razliko 550 m, s 45 vrati. Startalo je 25 tekmovalcev, moških in žensk, točno ob 12. uri Proga je bila v najboljšem stanju, vidljivost odlična. Zmagala sta Carla Marchelli in Dino Pompanin. Cristina Ebner, ki se je plasirala na drugo mesto, je se zelo mlada. Jutri dopoldne bo tekma v slalomu na progi s 120 m višinske razlike in z okrog 60 vrati. Današnji rezultati v veleslalomu: Moški: 1. Pompanin 2.35.3; 2. Mi-liante 2.35.5; 3. Zecchini 2.37.4; 4. Burrini Bruno 2.37.8; 5. Burrini Gino 2.38; 6. Alberti 2.38.3: 7. Ghiedina 2.39.6; 8. Petroncelli in David 2.39.8; 10. Viotto 2.41.6. Jutw na Cjičitiah predvaja danes 18. t. m. ob 14. uri in Jutri ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri film: Kruh, ljubezen in ljubosumnost Igrajo: VITTORIO DE SICA, GINA LOLLOBRIGIDA in ROBERTO RISSO Zenske: 1. Marchelli Carla 3.01; 2. Ebner 3.03.4, 3. Poloni 3.03.7; 4. Chenal - Minuzzo 3.04.4; 5. Marchelli Maria Grazia 3.05.9; 6. Schenone 3.09.7; 7. Pellisier 3.10.4. BOKS V MILANU MILAN, 17. — Rezultati boksarskih dvobojev danes zvečer v Športni palači: kategorija welter: Marconi (It.) -Tedjini (Sev. Afr.) k. o. v 8. in zadnji rundi; težka kategorija: Cavicchi (It., evropski prvak) - Schiegl (Avstr.) po točkah v 10 rundah; Byrgra-ves (Angl.) - Pellegrini (It.) k. o. v 1. rundi (od 10 določenih). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINO fiKEDKUJ predvaja danes 18. t. m. ob’ 17. uri ENIC film: KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri Lux film v barvah ATILA ANTONY Qt)EEN in SOFIA LOREN Novi modeli radioaparatov b frekvenčno modulacijo : MINER V A-TELEFUNKEN GRUN D1G-BK A U N -GRAETZ itd. boste videli v izložbi ui. Himnam m trn. 37868. Razen tega 40 modelov italijanskih, nemških in ameriških televizijskih aparatov, ki izpopolnjujejo bogato izbiro, ki vam je na razpolago. Sprejemamo rabljene aparate - prodajamo na obroke. Pomnile: raoio spoiiza A# • IV8, *v* 1 [ugodnejšimi plačilnimi pogoji pri Zllmu&ibatiamim* K or ko Garibaldi 4 - Trat - Tel. 41.243 IZ SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI * TRI PREK0RISTNE PREDMETE u >N DC M SC < X ca ec > N O cu Uporabe parnega lonca H A W K I N S ne sme pogrešati nobena hišna gospodinjr. več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 80% na gorivu In času. TRAVALIN - trajno goreča peč idealne oblike na drva in premog bo ogrela zadnji kotiček Vašega stanovanja - kakor centralna kurjava. Prihranili boste 80% goriva. Cena male peči L 40.000.— srednje » » 45.000.— in velike » * 50.000.— Pralni stroj HOOVER Je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah. ZAPOMNITE SI TVRDKA TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) Zaloga „ Liquigasa ~ in vseh vrst štedilnikov Zoppas \ .... =GUY DE MAUPASSANT /j el (/hmi 53. (LEPI STRIČEK) In kadar se Je vrnil iz uredništva, kjer Je bil po dvakrat, trikrat slišal ogovore s Forestierjevim imenom, se je maščeval s tem, da je mrtvega s sovražnim' smešenjem še v grobu preganjal. Spominjal je na njegove napake, njegove smešnosti in majhnosti, jih z zadovoljstvom našteval, jih na dolgo raztezal m razpihoval, kakor da bi hotel pobijati v ženinem srcu vpliv tekmeca, ki bi se ga bal. Spet in spet je vpraševal; »čuj no, Made, se še spominjaš, kako nama Je hotel Forestier, ta kumara, nekoč dokazati, da so debeli ljudje odpornejši od suhcev?» Potem je hotel vedeti o pokojniku kup zaupnih in skrivnih nadrobnosti, ki pa jih mlada žena m marala povedati, ker Ji je bilo prenerodno. Ta pa je vztrajal in trdovratno pritiskal. . »No, daj, povej mi; pri tem poslu je moral biti pač hudo smešen?* «No», je prisiljeno zamrmrala, «tak daj mu že mir!» On pa je poprijel: »Ne, povej nu! V postelji Je moral biti res neroden, ta živina, kajne?* In končal je slehernikrat; »Kakšna irhovina ti je bila to!» Nekega večera proti koncu junija, ko je pri oknu kadil cigareto, mu je večerna vročina zbudila željo, da bi šel na sprehod. „ , , Vprašal Je: »Madica, hočeš, da greva v Boulonjski gozd?* »Seveda, kakopak.* Vzela sta odprtega izvoščka, se zapeljala na Champs-Elysčes in od tod po drevoredni cesti v Boulonjski gozd. Bila Je brezvetrna noč, ena tistih potilniških noči, ko prerazgreti pariški zrak kakor sopuh iz krušne peči vdira v prsi. Izvoščkov je bilo pod drevesi cela vojska, in vsi so vozili zaljubljence. Voz je brez presledka drčal za vozom. Georges in Madeleine sta se zabavala ob pogledu na objete dvojice, ki so brzele mimo njiju v vseh teh kočijah, ženske v svetlih, moški v temnih oblekah. Bilo je, ko da bi tekla pod vročim zvezdnatim nebom neskončna reka zaljubljencev proti gozdu. Nobenega drugega šuma ni bilo slišati, samo zamolklo drdranje koles po zemlji. Brzeli, brzeli so mimo, po dva m dva v vsakem izvoščku, zleknjena po blazinah, nemo se stiskajoča drug k drugemu, zamaknjena v privid poželenja, drhteča v pričakovanju bližnjega objema. Topli mrak je bil kakor poln poljubov. Občutek plavajoče nežnosti, razlite živalske ljubezni se Je širil vsenaokrog in delal zrak še bolj težak in dušeč. Vsi ti sparjeni ljudje, opojeni od iste misli, prevzeti od istega žara, so razlivali okrog sebe nekakšen vročičen tok. Vsi ti vozovi s svojim ljubezenskim tovorom, nad katerim so takisto ko plahutala ljubkovanja, so spoloma izpuhtevali neke vrste polteno, rahlo rahlo in vznemirljivo sapo. Georges in Madeleine sta sama čutila, kako se jih loteva ta nežna okužba. Nalahno, brez besede, sta se prijela za roko, nekoliko potlačena od težkega ozračja in ganjenosti, ki jih je obhajala. Ko sta prišla do ovinka za utrdbami, sta se objela, in ona je nekoliko zmedena zamrmrala: »Prav tako otročja sva kakor takrat, ko sva se vozila v Rouen*. Veliki tok voz se je bil ob vhodu v hosto razdelil. Na cesti proti jezeru, ki jo je mlada dvojica ubrala, so se iz-voščki nekoliko razmaknili, ali gosta noč pod drevjem, zrak, ohlajen od listja in vlažnih curkov, ki sta slišala njih šum-ljanje pod vejami, nekakšna svežost širnega, prek in prek z zvezdami posejanega nočnega prostranstva je dajala poljubom vozečih se dvoje pridirljivejši čar ter jih odevala s skrivnostnejšo senco. Georges je zamrmral: »O, Madical* — in jo stisnil k sebi. Rekla mu je: «Se spominjaš gozda pri tebi doma, kako zlovesten je bil! Zdelo se mi je, da mora biti poln strasnih zverin in da mu ni konca. Tu pa je očarljivo, človek čuti v vetru nekakšno ljubkovanje, in natanko vem, da je onkraj gozda Sčvres*. Odgovoril je: «0, v gozdu pri nas doma ni bilo prav nič drugega kakor jeleni, lisice, srne in divje svinje, in tu pa tam hiša kakega gozdnega čuvaja*. Ta beseda, rajnikovo ime,* lz njegovih ust ga je osupila, kakor da bi mu jo bil kdo zaklical iz naj gostejše hoste, in nanagloma je obmolknil, kajti spet ga je pograbil tisti čudni, trdovratni, zoprni občutek, glodajoča, nepremagljiva ljubosumna razdraženost, ki mu je že nekaj časa grenila življenje. Ko je potekla minuta, je vprašal: »Si bila kdaj takole zvečer s Charlesom tu? »Seveda*, je odgovorila, »pogosto*. In mahoma ga je popadlo, da bi se vrnil domov: živčna želja, ki mu je skrčila srce. Ah Forestierjeva podoba se mu je bila vrnila v dušo, stiskala ga je in mu m dala miru. Na nič drugega ni mogel več misliti kakor nanj, o ničemer govoriti kakor o njem. S hudobnim poudarkom Je vprašal: »Cuj, Made?* »Kaj, dragi?* «Si mu kdaj nasadila rožičke, temu ubogemu Charlesu?* Prezirljivo je zamrmrala: »Kako neslan postajaš s tem večnim premlevanjem*. Ta pa ni odnehal od svoje misli. »No, Madica, kar odkrita bodi, priznaj! Nasajala si mu rožičke, kajne? Priznaj, da si mu jih nasajala!* Molčala je; ta beseda se ji je bila zamerila, kakor se vsaki ženski. Trmasto je nadaljeval: »Sakramiš, če je bil kdo ustvarjen za to, je bil ta, na mojo vero. O, da„ o, da. Ali bi me veselilo, ko bi vedel, da je bil Forestier rogovilar. E, kak zabaven kalin bi to bil!» * Forestier — gozdar, gozuni čuvaj. Začutil je, da se je nasmehnila, nemara ob kakem spominu, pa je vztrajal: «No, povej. Kaj pa de? Narobe, prav to bi bilo za smeh, če bi mi ti priznala, da si ga varala — če bi to meni priznala*. Zares je kar drhtel, tolikanj Je upal in tolikanj .ie želel, da bi bil Charles, zoprni Charles, zaničevani in sovraženi rajnik, nosil na sebi to sramotno osmešenje. In vendar... vendar je spodbadal njegovo vedečnost še drug, bolj nejasen nagib. Pritiskal je: »Made, Madica, prosim te, povej ml. Vidiš, ta je bil tič, ki bi se mu bilo spodobilo. Strašno napak bi bilo od tebe, če bi mu jih ne bila nasadila. No, daj Made, priznaj*. Zdaj jo je to vztrajno prigovarjanje nedvomno zabavalo, kajti smejala se je, v kratkih, presekanih zaletih. Nastavil je bil ženi ustnice prav na uho: »Tak daj no... daj... priznaj«. Z naglim zgibom se je odmaknila od njega in osorno dejala: «Ali. to je vendar bedasto. Kdo pa odgovarja na takšna vprašanja!* To je bila rekla s tako nenavadnim glasom, da je moža po vseh žilah spreletel mraz; osupnil je, preplašen ostrmel, kar nekam sapo mu je zaprlo, ko da bi ga bil zadel hud duševni pretresljaj. Zdaj je vozila kočija ob Jezeru, kjer Je bilo videti, kakor da bi bilo nebo orobkalo svoje zvezde in jih raztreslo po gladini. Dva komaj še razločna laboda sta mirno plula po mraku. Georges je zaklical vozniku: »Vrnimo sel* In kočija se je okrenlla, srečavajoč druge, ki so vozile v korak in ki so jim velike svetilke kakor oči sijale v gozdno noč. Kako čudno Je bila izrekla tiste besede! Du Roy se Je vpraševal: »Je to mar priznanje?* In ta malo manj ko gotovost, da Je bila varala prvega moža, ga je zdaj do blaznosti togotila. Imelo ga je, da bi jo tepel, jo davn in ji ruval lasel (Nadaljevanje sledi)