Leto WIN., ötev. 91 Celje, torek 17. avgusta 1926. Pošfnina placana y gotouini. Ixhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7'— za. inozemstvo Din 20'—. Posamezna äteviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOS! Uredništvo _.,< ^inliljaii.-i i'ca 1, Rokopisi se* ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Občinske volitve v Srbiji in Črni gori. Zmaga davidovičevcev v Beogradu. — Pot Uzunovlča in Makslmovlča na Bled. V notranjosti zmagali radikalf. - Sestanek s Stjepanom Radlctm? Beograd, 16. avgu&ta. Včerajšnje obcinske vofitve v Beogradu so prine- sle veliko iznenadenje. Zmugala je Da- vidoviceva stranka s 6586 glasovi. Oft- cijelna (Karajovanoviceva) radikalna lista je dobila 6319, Bobieeva 2310, sa^ mostojmo-demokratska 704, komuni- stična 773 in socijal'isticna 226 glasov. Po volilnem redu za mesto Beograd dobi Davidoviceva stranka dve tretjini. t. j. 30 mandate^', župana in podžupa- na, oficijelna radikalna lista 9, Bobi- ceva 4, SDS in komutnisti pa po 1 man- dat. Pri prej&njih občinskih volitvali so dobili .radikali 30, davidovicevci It in komunisti 4 mandate. Včeraj je vFai- dala v Beogradu velika ži.vahnost. Agi- taci'jo za oi'icijelno radikalno listo je vodil notranji minister Boža Maksi- movic. Popoldne sta volila tudi mini- strski predsednik Uzunovic in zuna.nji minister dr. Nkičič. Skupna udeležbu je znaisala 61, pri zadnjih obcinskiU volitvah pa 70 odstotkov. Zvečer so ho- teli prirediti davidovicevci velike ma- nifestacije, orožništvo pa je potegnilo po cestah kordone in preprečiffo mani- festacije. RadiikaLnih krogov se je vsled poraza pri volitvah pola.stHa velika po- parjenost. Beograd, 16. avgusta. Pri vcerap- njdli občinskih volitvah v Srbiji in Cr- ni gori so dosegli radikali veliko zma- go. Skoro v vseh srezih so dobili ogromno večino. Med dru.gim so zma- gali tudi v mestih Požarevcu, Užicaih, Nišu, Kragujevcu in Valjevu. Beograd, 16. avgusta. V informi- ranih krogili zatrjujejo, da odpotujeta ministrski predsednik Uzunovic in no- traaiji minister Maksimovič na Bled, eim bodo točno znani rezul'tati obcin- skill volitev v Srbiji in Črni gori. Spo- toma se tudi sestaneta s Stjepanom Ba~ dk'em in sitcer še preel usodno sejo Ra- cliceve stranke, ki se bo vršila dne 18. t. m. v Zagrebu. Na tej seji bo Radice- va stranka sklepala o nadaljni taktiki. Kakor vse kaie, se sedanja politič.na situacija do sestanka Narodne skup- ščine, ki se bo vršil v septeinbru, ne bo izpremenila. Regulacija Savinje in pritokov. Celje, 16. avgusta. Včeraj od 10. do pol 12. dopoldne se je vršila v sejmi dvorani mestnega magistrata anketa o regulaciji Savinje in priitokov, ki jo je sklical in vodil okrajni gfavar vlad. svet. g. dr. Žužek. Ankete so se ludeležili zupani in zastop- niki mestne in okoliške občine ter ob- čin Teharje in Škofja vas, gerent okrajnega zastopa gosp. dr. Farčnik, srezki hidrotehnicni referent g. inž. Piletič in zastopniki okoliške indiD- strije. Po daljiši, podrobnejši debati so prišfi navzoci do prepričanja, da je treba seči po samopomoči, ako se hoče regulirati vodovje v Celju in okoliici ter s tern kolikor mogoče preprečiti kata- strofaln-e povodnji. Od države zaenkrat ni prieakovati nobene pomoci. Najprej s^ bo pričelo z regulaciio Voglajne in z graditvijo nasipov, nato pa pridejo na vrsto ostafi potoki. Dela se bodo k- vrseval'a v okviru celotnega regulacij- skega načrta. Prizadeta županstva bo- do morala ciinprej poskrbcti za potreb- no stevilo delavcev in pričcti z delom. Cle bo med prebivalistvom dovoi'j raz- unievanja za to važno in obeekoristno delo, bb delna izvršitev regulacijske.ga. nacrta v doglednem casu mogoca. Upa- ti je torej, da bodo sledila besedam tu- di dejanja, ki bodo v veliiko korist po- sameznikom in skupnosti. Poliiika p MANJŠINSKI DOPISNI URAD V ZAGREBU. V Zagrebu je započel te dmi poslovati manjišinski dopisni uradj (Novinski ured jugoslovenskih narod- nill manjšinaO, ki si je staviT nalogo, da zbira in posredirje vesti o razmerah naši>h narodnili manišin na severu, ju- gu in zapadu za naš celokupni tisk. Uracl vodita direkt or Vekoslav Visoše- vic in urednik Oton Ambrož. V narod- nem interesu je ustanovitev tega pre- potrebnega dopiisnega urada iskreno pozdravljati. Siicna institucija bi nam bila že davno potrebna, pa kakor se pri nas za narodno in državno propa- gando closlej ni ničesar storilo, je tudi tu morala priti privatna inicijativa in vzeti vso stva,r v roke. Skoraj vsi drugi narodi imajo take urade vzorno ur«je- ne, posebno Nemci, ki izdajajo o svojih narodndli maiujsinali v inozemstvu kar ccio knjiige in časopise. p NETTUNSKE KONVENCIJE. V odnosili nasproti Italiji je nastala kar črez noc izprememba. Kakor za- trjujejo v poučenih krogih, je za.dnja Nincic'eva pot na Bled veljala pred- vsem posvetovajiju z ital'Ljanskim po- sj'anikom generalom Bodrerom, ki se nahaja na Bledu. Poslanik namreč v zadnjein casu pritiska na našo vlado, da bi se naj cimpreje ratificirale net- tuniske konvencije. Zlasti želi Bodrero, da bi skupščina takoj odobrila beo- grajske in nettunske konvencije, dočkn bi se o dalmatinskem razlastilnem za- konu razpravljalo pozneje. HSS skuša i'zbiti VL te zadeve kapital zase. Pravi- jo, da nettunske konvencije n€ bodo veljaJe za naza'j. Itasi.janska diplomaci- ja skusa radi tega onemogoeiti razla- stite.v posestev v Dahnaciji, ker gre za posest iitalijanskih državljanov. Raz- lastilni zakon dofoča najvišjo odškod- nisno v znesku 1 dinar za kvadratni meter. Ker bo najbrz HSS s svojim staMščem glede pogodb z ltalijo pro- drla, smatrajo nekaterijsrogi, da je po- ziciija poslanika Bordera omajana. p MESO MORA BITI DRAGO, KRUH MORA BIT! DRAG. Zaka.j? Zato, ker vlada radikatov in radicev- cev ničesar ne stori, da bi se prodajne cene mesa in kruha spravile v sklad z n.akiipninii cenami žiivine in moke. »Kmetski list« modruje pa drugace, ker mora braniti vlado. v kateri sede in odločajo kmeeki ministri in gospod Pucelj'. Ta list pise, da je rneso in kruh drag za to, ker se demokrati nočejo za- meriti mesarjein in pekom. Stranka SDS nima že nad Teto dni n oben eg a vpli.va na vlado, radičevci, radikali in klerikalci vedo celo povedati, da jili ni več, da so vse izgnbili — ali kl'jnb te- tmi so demokrati krivi vsega, kar ni prarv, torej tudi ]>revisokih cen mesa in prenizkih cen živine. Taka seljačka polilika je vsekakor modra, kmetu in delavcu koristna in prav lahka za ti- sto ml ade advokatske koncipijente in bogate advokate, ki jo delajo. p V ZiNAMENJU STANOVSKE KMEiCKE KULTURE. »Kmetski fist«, glasilo slovenskih radičevcev piše: »Koliko poje pariška gospoda. Dogna- lo se je, da so prebivalci mesta Pariiza pojedli v en em tednu 1,677.781 kg go- veditne, 419.800 kg svkijine, 280.221 kg zmrznjencga in konzerviranega mesa, 456.711 kg perutnine, 295.385 kg zaj- cev, 351.964 kg surovega mask, 524 tiisoc 977 kg jajc in 393. 348 kg sira. Vina so pa popi-ti 115.315 hi. Statistika pa ne pove koliko krompirja, zelja, fir- žola in boba so pojedli, ker pri teh ne bi našLi tako visokih števiik. So taka jedi'la dolocena samo za nas kmete.« — Mi, snio sicer ninenja, da je za agrarce, ki našteta živila prodajajo prav uigod- no, ako imajo velüce konsumentske cen- tre, kamor lahko prodajajo svoje pri- dolkc in živLno. Pri nas v Sloveniji ni izvoza za živino, oni sloji pa, ki si mo- raj o ves zi'vez kupovati, ker nimajo lastne zemlje, pa nimajo očividno do- volj sredstev, da bi pokupift in pojedli vse to, kar prinašajo kmetje na trg. Ako je pri nas živina poceni, meso pa še veckio predraigo, niiso tega krivi men da uradniki, delavci in meščani, pač pa vlada radikalov in seljakov, v kateri sedi kmeeki minister g. Pucelj. Tudi bomo hvalezni »Kmetskemu li- stu«, ako nam v eni prihodJnjiiili svoji'h, števirk pove, koliko boba pojedo na te- den kmeeki voditelji in vsa tista gospo- da, ki pravi, da dela kmecko politiko. Radicevci imajo svoje volilce in pri1- staše na Slovenskem zares za'velike be- dake, da si jim upajo take stvari pisati v svojem ca.sopisu. p UPOKCJITEV GENERAL A GAJUE. Čehoslovaški l'egionarski ge- neral Radula Gajda je bil te dni super- arbitriran. Kot vzrok superarbitracije navaja superarbitracijska komisija, da general Gajda telesno in duševno ni sposoben za vojaško službo. Gajda je bil npokojen in bo prejemat na leto 22.000 eeških kron. 0 dogodkih pri su-. perarbitraciji generala Gajda poročajo »Lidove Noviny«, da bi se bil moral javiti zdravniku, vendar pa na določe- ni rok ni prišeJ. Vojaški zdraivnik se je nato driiigič podal h generalu, ki pa je obisk odkl'onil. Kot namestnik generaila Gajde se imenuje v češkiJi list ill dose- dan ji poveljnik trnavske divizije genet- ral Vojtechovsky. — Praski List! ob- javljajo komunike, ki so ga izdale me- šcanske stranke o svojiJi razgovorih z vdiado glede afere Gajde. Komunike pravi, da predisednik viade in vojni minister, ki sta afero Gajde oznacikt kot resorno stvar, vztrajata na stališču, da se na tern sklepu ne more ničesar izpremeniiti. Meščanske stranke si pri- držujejo vse pravice, da spravijo Gaji- dino afero v par lament. Razširjajte „Novo Dobouf Otmar Michalek: Iz umetnikove delavnice. (K izdaji serije 12 radirank »Geleja antiqua et nova« umetniškega slikarja in grafika F. Seebacher ja v Celju.) V našem zgodoviiLsko pomemb- nem mestu sta si nadela dva moža hvalevredno nalogo, predočiti nam zgo- dovino našega mesta v slikah, pričenši s stärkn vekom pa vse sem do novej- šega časa. Po intuiciji, ki si jo je na podtagi opisov, zgodovinskih podatkov in izkopin zamisiil gosp. Martin Perc, je umetniški slikar in grafik F. See- bacher napravil 12 izvii'nih radirank, kojih snov je vzeta \z rimskc dobe. V zgodovinskem oziru je bilo to delo v teni listu po strokovnjaku že na kratko opisano. Ker pa velik dei našega ob- činstva nima o tehniki takega dela pra- vega pojma, hoceni tu natančneje opi- sati, kako se izgotavljajo ti za ljubi- telja grafične umetnosti tako dragoce- n i izdelki. Pos€til sem umetnika v ateljeju, da vidim, na kak način in s kakšnimi priponiočki je ustvartf to delo. Pred vsem je treba upostevati, da originalna radiranka ni nikak mno- žinski proizvod, anipak docela subjek- tivno umetniško delo. Vsak posainezni izvod' vsebuje vse one značilne poteze, ki oznaeujejo delo doti.cnega umetnika. Umetnik pavzira sliko v glavnih pote- zah in kontiirah na fino polirano L^a- kreno afi cinkovo ploščo, seveda naro- be, da dobi na ta način pri odtisku pravo sliko. S strgalno iglo potem na- lahno vgrebe sliko v ptoščo, ki se nato z razredčeno solitrsko kislimo izjedka. Odtod ime radiranka, ker sliko v plo- ščo radira. Z raztopljenim asfaltoviin Takom se potem najprej odkrijejo par- tije na plošči, ki morajo biti na sliki najbolj svetle; ka.jti čj-ni dalj deluje kiislina na ploščo, tern gi'obljo in širje so crte, ki se na sliki pokaiejo kot glo^- boke tenine sence. Ko je slika na plošči dovolj izjedkana, umetnik še enkrat popravi vso sliko na pl'osci, pri cemer dela s tako zvano »hladno« iglo. Plosca je sedaj obdelana in godna za tisk. V velikih mestih, kjer so umetniku na razpolago razni tiwkarski innetniški za- vodi, izroči umetnik pl'osco takemu za- vodu, ki izvrši tisk v tiskalnicah za ba- krotisk. V našem slučaju pa je izvršil to delo umetnik sam, kar je tern bolj iipoštevaiija vredno, ker nima na raz- polago onih pripomockov, ki so po- trebni za precizno izvršitev takega de- la. Naš grafik je torej izvršil vse defo, od risbe, graviranja in do čistotiska popolnoma sam in vsak izvod, ki ga dobiš v roke, vsebuje imietnikovo oseb- no delo in trud. Za ljubitelje grafično umetnosti je to dejstvo posebno važno, saj ravno to dvigne vrednost teh iz- delkov v umetnißkem oziru. Pri na- tisku je prenesel segreto barvo s čopi- čem na pi'osco ter jo s tako zvanim tamponom primerno razdelil. Tudi to delo ni morda samo melianicno, am- pak tudi v tern je umetnikova sub- tiliiiost. Zato si dve sliki ne bosto po- polnoma enaki, kar jib ravno razliku-. je od tkskarskih izdelkov, ki so si v eni naki'adi docela enaki. Kako trudapolno je to delo vkliino iz tega, da umetnik v enejn dnevu napravi komaj 20 od^- tiskov, dočim bi jih litografičnim po- tom lahko dobili na dan do več tison. V tern torej obstoji umetniška vrednost taki'h izdelkov, da je to delo docela iz- delek samonikl'osti •umetnika. Tehnika radiranke pa ni omejena samo na en način izdelaive. Bakrorezi. ki se izdelujejo na slicen nacin, samo z drugim rezilom, so se že izdelovali ob početku izuma tiskarske umetnosti, Dürer je že poznal tehniko bakroreza ter je pomnoževaJ svoje izdelke v več barvah. Istotako je z radiranko. Prvi je tisk a 1 na ta nacin francoski slikar Jakob Krištof Lc Blond, rojen 1. 1670. Napravil je po sliki tri plosce ter tiskal te piosee drugo na drugo v modri, ru- meni in rdeči barvi. S kombinacijo teh barv so nastale druge barve in vsako- vrstne nija.nse. To tehniko je prevzela potem tiskarska in litografska stroka. Se preje so izdelovali barvaste radi- ranke na nacin, da so jin tiskali somo s črno barvo ter jiin potem sami kolo- rirali. Barvasti bakrorezi iz 18. sto- 1'etja so vecinoma vsi na ta način kolo- rirani in se danes izdelujejo znane bar- vaste slike, ki se prodajajo v celih po- lah po izredno nizki ceni, na ta način, da. erne odtiske delavke poslikajo ali po sabloni all pa prostoročno po vzorcu. Imamo pa še eno tehniko, ki se uporablja pri modernih barvastih ra- dirankah. Tudi ta je stara in drai- žestne slike Francozov Debucourta, Ja- nineta, Descourtisa in drugih so bile tiskane na ta nacin. Te slike se niso tiskale od več plošč in se tudi niso šele po tisku koforirale. Rabila se je samo ena plosca, ki so jo za tisk vsakega li- st a prevlekli z odgovarjajočimi barva- mi. Te barve je papir pri tisku vsesa! vase, tako da je bilo treba ploščo prii vsakcm tisku na novo poslikati. Za tak tiisk je moral* imeti tiskar zadostno uinetniško razumevanje, zadostoval ni za to navadno izucen strokovnjak, am- pak biti je moral sam umetnik. Sai mora celo pri tisku erne radiranke imeti tiskar prccej umetniškega raz- unievanja in ravno vsled tega se mno- gi umetniki neradi poslužujejo tegaJ načina reproduciranja, ker ne najdejo za to pripravnega tkskarja. Slikarji 19. stoletja so večinoma tiskali sami svoje izdei'ke. V sredini 19. stoletja jo tehnika radiranke, ki je vsled lesoreza in dru- Stran 2. »NOVA DOBA« &«v. 91 JiahorJQ dclcdaze Pasa jtara matt, j % ' y bilo je ßravilno. ¦ - v ',.,¦ ^4^whaLa is svoio kavo samo s ' PmvimFrancko^ikaviiiinpridatkom. Ta je danes se vedno tako fin kakor izvrsl~en pridatek K zrnah in ž^ni kavi rer bo to rucfi imeraj ostal. Celjska kronika, c PROFESOR MATEJ SUHAČ — JUBILANT. Upokojeni gimnazijtski profesor g. Matej Suhač praznuje se- cla'j trojen jubilej: Pred petdeset leti jo poilozii na mariiborski gimnaziji izpit zreüosti, pred štirldeset leti je postal uöitelj na gimnaziji, a pred trideset le- ti je začel vneto delovati na višji giin- naziji v Gelju. — Gospod profesor Su»- hac, ki je še vedino zdrav, ]>rožen in du1- ševno svež, je ideaiiiist in za to si je iz- volil uciterj-ski stan. Študiral je na Did- naju slavistiko in filozofsko propedev- tiko, a klasično fikxlogijo kot stranskii predniet. V šoLskem fetu 1896/97 je pri- šel na strogo nemsko celisko gi'innazi- jo, kjer je bil med učiteljstvom z vero- uc-iteijem edini sioven.ski profesor. — Profesor Suhač je vedno energično in dosledno ščrtil" slovensko dijaštvo, ter ga vneto vzgajal za narocl. Istotako pa se je jubilant tudi udejstvoval v jav- nosti, ter je radi tega marsikaj prestal od straistnith nasprotnikov. Bil je clan narodnih in kuiturnih društev, v ka- terih je döfct'i delal. V času volitev pa je bil vedno na mestu. — Profesor Su~ liač uživa radi svojega značaja in de- lovanja splošno spoštovanje. Vidno priznanje pä mu je prinesel red Sv. Save. — Ko za danes kratko ivgotav- ljamo jiibileje g. profifcsqrja, govorimc| gotovo vsem iz srca ee poveino; da mu vsakdo želi ise'dolgo vi\stofsoTiK'riih dni, poliiih. toplotejn zadovoljstva. c REI)Nf°SESTANEIvQeLÄNOV SDS V GELJU se vrši vsako sredo v mali dvorani čfel|jskega doma ¦ Zacetek razprav ob pol devčtih zvečer. c SESTANEK ČLANOV ORCA- NIZAGIJE SDS ZA, q^E-'ÜKOLI--- CO v četrtek cine 19. i. nil odpade. '-' c SEJA OBCINSKEGA SVETA CELJSKEGA se v petek ni vršila, ker se vabilu ni bilo odzvalo toftko svetnfr- kov, da bi bila sklepčna. c »VODNIKOVA DRUŽBA«. S 15. t. m. se je nabiranje članov »Vod>- niikove družbe« za letas zakljuciTo. Po- verjeniki naj nabrano člaiiarhio, če tega že niso storili, nemudoina dopoš- ljejo družbiinemu vodstvu. Kdor odslej pri poverjenikih priglasi svoj pr its top k družbi, naj ga poverjenik zabeleži za teto 1927. KoliLkor se da že sedaj ugotoviti — nove priglasitve prihajajo še vsak dam — bo knela »Vodnikova družba« že v prvem letu svojega ob- stoja nad 13.000 članov, kar je vseka- kor zelo lep uspeh. c ZBIRKA ZA OBNOVLJENJE ! MARIJINE GERKVE se opravlja pp CeLju. Gerkev je del'oma v zelo silabeiii stanju. c ZADRUGA »LASTNI DOM« je preselila svojo pisarno v prenovljeiio hišo št. 6 v Prešernovi ulici in je za/- eela tarn poslovati. c PRISPEVEK ZA POPLAVLJEN- GE, katerega se je placevai'o po dva ditnarja za vsako vstopnico v kinenia- tograf, je bil sredi minolega teclna y Gelju ukinjen. c VPISOVANJE NA ŠOLI GLA- SBENE MATIGE V CELJU. Ravna- teljßtvo sole naznanja, da naj gojenci in gojenke, ki želijo nadaljevati sola-nje pri svoj'ih prejšnjili učiteljih tega za- voda, javijo svoj pri^top najkašneje do 24. t. in. osebno all potom dopiisnice ravnatei'jstvu sole, ker se v n oben em slučaju ne bo oziralo na naknadne že- l.je in prošnje. — Za nove gojence se vrsi vpiisovanje dne 1. septembra t. 1. od 8.—12. in od 3.—6. ure. Gojenci, ki so se prijavili že ob sklepu šoliskega le- ta, se vodijo v evidenci in se Tahko vpi- šejo 1. septembra t. 1. — Ob tej priliki naj prinesejo s seboj izdano sprejein- nico. — Pouk se pricne dne 2. septem- bra t. 1. c P0R0KA. V nedeljo se je poročil g. dr. Ervin Mejak, sodni avskultant v Gelju, z gdč. Vladko Smioncicevo v Sevni/ci. Bil'o srecno! c KONGERTI V PARIvU so red- no vsak cetrtek in nedeljo kakor doslej. Od vstopnic se za poplavljence ne po- birata več po dva dkiarja, ker je bil ta prispevek ukinjen. Vstopnina iznasa samo eden dinar. c USTANOVNI 0BČNI ZBOR NSZ. V nedeljo dopoldne je bila v Gelj- skem domu ustanovljona podružnica narodno strokovne zveze. Pristopilo je že prvi dan lepo stevilo članov. c SOKOLSKI ZLET V SPLIT. So- kol'sko društvo v Gelju obvešča vse bra- te in sestre, ki se nameravajo udeležiti VII. župnega zleta v Splitu, da se javi- jo do srede 18. t. m. pri bratu Čepinu v Geljski posojilnici. Zletni znak je tre- ba naprej plačati, ker brez njega se ne bodo izdajale fegitimacije za znižauo vožnjo. Za člane velja 10 Din, narascaj 4 Din, za neclane pa 20 Din. Odhocl iz Gelja 3. septembra ob 19.15. c RAZMERE V TELEFONSKI GENTRALI. Opetovano so nani doste pritožbe o slabem in počasnem urado- vanju v tukajšnji kraievni telefonski centrali. Radi ljubega miru nismo ma- l'ali nelaskavih besed objavljati; a ko gih razmnoževalnih postopkov prešla že skoraj v pozabljenost, nanovo oži- vefa. V Parizu je bil Evgen Delätre, sin tiskarja, slikarja iin radirnika Av- gusta Delatra, ki je dvignil to tehniko zopet iz pozabfjenosti ter pridobil ugledne slikarje za ta način reproduk- cije. Ti&kal je z eno ploščo in več bar- vami. Njegovi izdelki so bili tako než- n/i.in lepi, da so jili ijubiitefjii gr.afike Lzredino cenili, posebno radi tega, ker si niste bili dve sli'ki docela enaki. Saj ¦je znano, da ljubitelji in zJ)iTatel"ji ved- no najbolj cenijo take predmete, ki so najbolj redki. Tako je bilo tudi tu. Ce se je n. pr. ena radiranka tiskala v sto izvodih na bel papir. dva, trije izvodi pa na rumen ali zeten papir, so pred- stavljali zadnji trije:odtiski za zbira- \ielja tolikžno vrednost kakor vseli sto '.na bel papir tiskani.b. Tudi prvj po- 'skusni odtiski so imeli vecjo va'edno.st nego'poznejvši cistothski in če je dobi^ zbiiratesj tak i'zVod v roke, jerponu'dilj zand dvajs^llk^žA0 več noeo v.w " prnvo Razen omenjenih nadinov so iz- . delovali umetniki še druge vrste radi- rank na način, ki je pravzaprav zelo enostaven. Pri teh barvastih ra.dira.n- kah, ki se tudi imenuijejo monotipije, umetnik kratkomalo naslika na bakre- no ploščo sliko, pol'ozi zvrhoma papir ter napravi nato v preši odtisk. Papir vsesa barvo od plošče in na ta' način dobiano odtisnjeno sliko. Mai\sikdo bo vprašal. zakaj je to potrebno; saj bi lahko napravi] sliko naranrnost na pa- pir i,n ne bi bk> treba bakrene plosče in odtiskalnice. Pa to ni tako. Umetnik s tern načinom doseže čisto druge efekte. Slika,, natiskana z oljnato barvo, se do- kaj razlikuje od slike, ki je z isto bar- , vo naslikana naravnost na papir. Pri tisku namrec preide barva docela v papir, in je ni mogoče odstraniti, docim i ostane barva pri neposredno poslika- nein papirju vedno fe na površini in se' sčasoma odkrusi, tako da zgubi slika I na vrednosti. Se pa to težavno delo radiranja tudi izplača? Pri nas Slovencih težko, ker na žalost nimamo dovolj ljubiteljev in zbiratefjev, ki bi se za to zanimali ¦;in z nakupoini Dinogočili. umetnikom: izvrše^anje -te tiebnafce^ Nimamo mece- n'oVj-Iki M"podpirali" taka stremljenja. Tako pa rinora iti uinetnpst Uza kru- hoin . .-.':".¦., ;. - .-,;•;".'. , ; Zaldzuak teh radirank namerava s sodelovanjem umetnika izdati posto- poinn nadaljne serije iz zgodovine na- šega mesta. Posebno zani.mivi bi bili li.sti iz zgodovine cei'jskili grofoy in Ve- ronike Deseniske, katero s^py |e y be- sedi tako krasno obdelal rja^ OtQn Žu- pančič. Seveda jima bo omogoceno to samo, ce bo nied občinstvom dovolj razumevanja za to lepo umetnost. je že vsega tega preveč, moramo reči eno: V pondeljek 16. t. m. je 20 mi- nut pred dru'go uro popoi'dne klicala številka 65. številko 12. Ko je bil kratki razgovor koncan, ste obe stranki od- zvonili in ena tell strank je botela do- biti novo zvezo, Vse zvonenje pa ni nič pomagalo. Ceutrala stare zveze ni raz- kinila pa tudi oglasila se ni vec vkljiub vztrajiiieinu zvonenj'u. Ko je že to ne- cuveno stanje le preveč slo na živce — poteklo je že bilo 17 minut — je sled- njič ena stranka v sporazumu z drugo sla saiina na pošto, da pogleda, če ni niorda tamosnje uraclne moči zadeta ka.p ali pa ce se ni morda onesvestila. Prišedši v centralo pa vidi stranka ka- ko tista uradna moč mir»no piše v pro- tokolu, stranka pa zajedno tudi gleda, da par minut sploh ni paclel noben po- klopec in da torej ni kakega poselwifr- ga prometa. — Zveza je bifa edino ena. Gospod kontrolor ati kdo že je nam- rec razpmvljal s številko 12, ki je bila med tern že vendar usliisana, o tej muč- ni zadevi. — Obljubtjeno je bilo, da se zadeva preišče. Mi pa pravimo, da so narocnijei telefona teh razmer že siiti. Če je uradna moč pTepocasna ali glu- ha ali radi mladosti za telefon premalo resna, se jej naj da drugo defo. Nika- kor pa ne gre, da bi kdo morda s svojo nepazljivostjo ali neustrezfjivostjo stranke spravljal tako dalec, da ziico pri telesonu prerožejo, samo dii'^i ime- lc mir pred zvonenjem in drclranjem. če že ne dobe zveze afi na vprašanje odgovora. In tudi to se je že zgodilo! c NA DRŽ. REALNI GIMNAZIJI V CELJU bo vpisovaoije v 1. razred dne 1. septembra od 8.—9. ure, nato pismeni inustmeni izpit. K vpisu mo- ra učenec prinesti: a) naznanifo osnov- ne sole, iizdano za sprejem v sredn.jo solo; b) krs'tni list. V 1. razred morejo vstopiti učenci, ki v koledarškem letu, v katerem se vpisujejo, dovrše 10—3 3 let. — 2. septb. od 8.—11. ure bo vpi- sovanje repetentov v 1. razred in ucen- cev v 2.—8. razred ter sprejemni in dopolnilni izpiti za 2.—8. razred'. — 3. septembra se bodo defile knjige iz Podpornega društva, in sicer za licen- ce od 1.—4. razred a od 9.—12. ure, za višje razrede od 15.—17. ure. — 4. sep- tonibra ob 8. uri bo v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Iz cerkve se podajo ucenci v svoje razrede, da se jiin razglasi urnik. — 5. septembra ob 8. uri bo v Marijini cerkvi redna slu- žba božja. — 0. septembra ob 8. uri začne redni pouk. — Oni učenci, ki imajo razredne izpite, naj vložijo na ravnateljstvo tozadevne prosnje do 23. avgiivsta. Prošnja se kolekuje s 5 Din, za vsak predniet, iz katerega se pol'aga izredni izpit, se mora prilepiti kolek za 10 Din. Razredni in naknadni izpi- li se začno dne 24. avgusta ob 8. uri. c POBIRANJE PRISPEVKOV ZA POPLAVLJENCE. Po mestu lji okolici se pobirajo prispevki za Rd4ci križ za podporo poplavljencem. PrebWaMvo te akcije ne podpira z veseljem, ker ¦smatra za potrebno, da bi se taka zbir- ka uvedla tudi za poplavljence v Slo- veniji, ki so od zadnje katastrofalne povodnji siifno prizadeti. c DIJAŠKI KUHINJI V GELJU je darovala gospa Riti dr. Mayerjeva 100 Din v Ančetov spomin. — Iskrena hvaia! c NE NADLEGUJTE TUJGEV. Pred/kolodvorqm radi postajajo nedo- rasli decki iifi pricäkujejo viakör, s ka- terhni priihaJajJo!'tu,ici, ;, 6jni katerega opazijo, zac'iio siliti .vanj/m, zahtevajo odfi^ega prtljago, da bi'^fo nes-l'i. Ne giecle na to, da je to napolitansko nad- ležno, so s tern pri/krajšani postresčki, ki so za te posle in ki so tudi odgovor- ni za predano jiin robo. In kdo janiči, da kak mali nepridi'prav v teini z ro- bo ne izgine? Dobro bi bilo, da bi včasi1 kdo od policije pogledal pred kolo- dvor. c Razglasitev vojnega razporeda. (Razglas). Glasom naloga komande celjskega vojnega okruga St. Pov. br. 987 z dne 5. avg., 1926 se mora letos izvršiti ustmena priobčitev voj- nega razporeda vsem obveznikom in dajalcem Živine in komore. Po odloku srezkega poglavarja v Celju z dne 5. avg. 1926 Pov. M. br. 913 ' še vräi - gornja razglasitev za osebe, ki so pristojne v občino Okolico Celje v nedeljo drf^ 22.av- gusta 1926 ob 6. uri zjutraj na Maj- dičevem travniku na Sp. Hudinj.i. Radi tega pozivatn vse obveznike rojene v letih 1876 do 1904 kakor tudij''d'ajalce posestnike sposobnih konjev, "da se imajo navedenega dne ob dolo'Ceni uri, v izogib strode kazni in brey/vsakega izgovora udeležiti razglasitve vojnega razporeda. Vsi vojni obvemiki morajo brezpogojno prinesti seboj vojniČke iz- prave, da se jim potrdi prisostvo'vanje priobčitvi vojnega razporeda.Obvezniki, ki stanujejo v tukajSnji občini celj- skega sreza (okraja), se morajo ude- ležiti razglasitve vojnega razporeda z svojo pristojno občino. Onj obvezniki pa, ki so pristojni v občine dru^ih srezov (okrajev), pa naj takoj n'aznanijo svojo sedajno bivališče pristojni ob- čini. Žapanstvo Okolica Celje. c Gozdna restavraclja. S 15. av- gustoni je prevzel Gozdno restavracijo g. Anton Misja, bivši gostilnfčar na Anskem vrhu. c Tatvina. Svojemu gospbdarju Antonu Arzenšku v Celju' :je ukradel neki Vinko Sever 5500 Din gotovine in pa nekaj obleke in perila v skupni vrednosti 7800 Din. Sumijo, da je po- begnil dečko v ltalijo. MESTNI KINO. V'pondeljek 16.. torek 17. in sredo 18. avg. se predvaja krasni film »Lovci za ženami«. Slika vsakodnevnega življenja, lepe prodajal- ke v G čiiiili. V glavni vlogi Gloria Iwanson in Tom Moore. Predstave vsak clan ob pol 9. uri zvečer. Sport. sp FINALE ZA KRALJEV PO- KAL. V nedeljo se je odigraia'v Ljub- ljani odlociina borba za prekfa.šen po- kal Nji. Vel. kralja Ateksandrd1'!. Brez pretiravanja se sme reči, da je bila ta tekma najznauneniitejsi dogodek v do- sedanji historiji nasega jugoslovonske- ga noßometnega sporta. P.ozörnost ju- goslovenske sportne javriosti je bila vceraj koncentrirana na našo sloven- sko prestotico; posebno svečano obilež- je pa je dobila ])rireditev vsled priisot- nosti viisokega pokrovitelja, ki je z ži- vaJmim zanimanjem zasledoval potek igre in po končani tekmi osöbnfe izročil zmagovalnemu mostvu 5^ oje zares kralJGvsko darifo. Dobilo ga je repre- zentančno moštvo zagrebskegä podsa- veza, ki je zasluženo zma^a4b nad beo^- grajsko reprezenta nco v ra^^ncjrju 3 : 1 (polčas 2:0). Ker je Zagreb^'tem tri- krat zaporedoma zmagal, j6'tekmova- nje za kraljev pokal v smišlu pravil končano ter ostane dragocerii'pokal de- fLiii'tLvno v poses'ti zagrebskö'ga podsa- veza. sp HAZENA. Y pondeljek ob 18.30 se vrši v šahovski sobi hotelä »Evropa« sestanek vseh dosedaij priijavljenih ha- zenašic v svrho informativnega dogo- vora glede ustanovi;tve sekeije. Na se- stanek so vaWjene ^di interesantinje, ki se lahko ob tej priliki še prijavijo. — Sportni klub Gelje. ap »NEPOBJEDIVA MOMCAD«. Te dni je izšel v nakladi »Privredne nakladne knjiižare« v Zagrebu ]>re- 'vod senza'cijonalnetga humoristicnega • sportnega romana. Delo, ki ga "je na- pisal odlični češki n^ogometas in čiaji nogornetnega »svaza1« E. Bass, je pre- vedel na hrvas^iio A. ^Bmik, iluvstri- ral pa je krojigjo z originai'iiiimi karii- katurami EmiP^erška. Roman je pi- san popularno v liumoriHiično-satiriio- nem du.hu im v glavnem opisuje gasto- vanje -glasoviti'h »Kesixubovcev«, ne- premagljivega ¦moštv.a,,$)o vsem svetu. — Knjiiga, ki je doljajjCedno opremlje- na, veijta 20 Din in jo priporočamo sportni pubfiki. "^* Stev. 91. »NOVA DOB A« Stran 3. ,,Mozirska kroniba". Vsled zelje Mozirjcuiov in okoliča- nov, hi so i ..iiiiftjJfflfffU' čas v ohili meri prigkisin hot nitigjjjjpniki, začnemo v soboto 6bjavljc^,.»Mozlrsko kroniko«, .hatero je seatavil z velikiyi trudom in izredno marljlvosljo domačin pesnik in pisatelj Ziga Lajakov Mozirski. Kro- nika obsega dobo od let a 1146. do tetos in zanimivo opisuje po zgodovinskih ¦izkctzih delo in zivljenje ljudi ter nji- hovo irpljenje in radost. Kogar zanima zgodovina Mozirß hi okolice od kar se je to ime prvič p'6§ciüih, ima še priliko si list miročiti. Kroftiko porazdelinio tako, da bo izhajala vec tednov. Sirbm domcnrine. š BAR NApE VLADE ZA URAT) DELA V,.?fe]NtEVl. Sporazumno med vladami y^ejh držav, ki so v clan jene v Zvezi naVodgv, je bilo sklenjeno, da se pre.skr])i QjnSiva za pisarne nove pala- ce lnodmuu.uctnega Urada dela v Ženevi na skupn^yS^oske. Večina držav je že poslala ^yp^ prispevke. Francija je dala iz v^zajskega m uze ja dva velika, silno d^igocena gobelina, Anglija umeniisko. 'izdelano vei'iko knjižnico z dragoceniimi rezbarijami, Ceboslova- ška dragocene lestence itd. Naša vlada je sklenila, da opremi na stroške naše države dvejpbi v lnisem narodnem slo- gu. Ena gai'n^iura je namenjeini za di- rektorja dgp/wnatskega oddel'ka Urada dela, druga.^pa za tajnika naše sekcije. Preproge bodo izclelane v drzavni tvor- ni'ci za preproge v Sarajevu. Ena iz- med veLi-Kih preprog je namenjena za pLsarntt.^lbeyta Thomasa, direktorja Urada dela. š 13AL.OK0VIČ V DOMOVINI. Za- grebski listi poroeajo. da pirde znani | veliki urnetnik viol'mist Balokovic le- j tošnjo jesen v domovino,',Spremlj.ala ga f bo njegova soproga. PvxX,, sla'vnostni Balokovicev koncert bo po vsej priliki koncem septembra v Zagrebu. Potem nastopi Balokovic na velikem koncer- tu v Beograjdu. Nato siede koncerti po pokraj'inskib mestih. Dne 20. novem- bra pa nastopi Balokovic v filharmo- ntönern koncertu v Berlinu, kjer bo pod vodstvom slavnega dirigenta Fürt- wänglerjg, izv.ajal Cajkovskiijeve in Beethovnove skladbe s spreiriljevänjem \ i'irharmonicnega orkestra. Nato bo pri- redil Balpkovič večje število koncertov v Nemčiji,Skanclinaviji in Angliji, na- kar se ,y,rne v Severno Ameriko. š IKJBER ZASLUZEK. Beograj- sfca »Poiitika« je prineste. sledeči stroškovnifc, ki ga je predloži.l neki za- grebški ody.knilk neki boograj-ski ban- ki: 1. Po^^^troški Beograd—Zagreb in nazaj 300p Din. 2. Konferenca z g. direktorjem (eno uro) 8000 Din. 3. Izguba časa za en clan 5000 Dim. Se- stava tega »Stroškovnrka« 50 Din. Skupaj 16.050 Din. VelikoduSno je zaracuiija^a samo zadnja postavka, ker se j^Kubogi odvetnik sigurno pre- ceji mucj}os.._sestavo toga stroškovnika in bi bi.l,iaj&o svoj trucl zaracunal ne- kofiko vj^je.]- Š S^R^JEVSKI TRGOVCI NO- ČEJO OM^TNIKOV ZA KONKURZ- NE UP#$yiTELJE. Kakor poročajo iz Sarafe^a, je taimošnje Udruženje viožilo p-rj, okr.ožnem sodišču prošnjo, naj v bodpče nastavlja za konkurzne upravitelje, trgovce po poklicu, ne pa odvetnike, ker si ti na stroškLh aara- čunajo v^tnegp često znaša vse kritje, tako da Vo.prL^fem" trgovcL najbolj oskodm'ani, š SLÜZBENÄ LETA REZERV- NIH CAST^IKOV. Po odredbi mini- strstva vojske in rnSVharice se rezerv- niim častnikom pri "J(Joločanju osnovne X>la€e in stanarine vr.ačunajo vsa feta, odkar so bi.li imenovani za častnike in ne samo Čas, ki so ga prebili na orož- niih vajah. Bafa čevlji so najcfencjSl In najbolj trpežnl, oglejte sl jih v trgovlni A, Drofenik, Giavni tr-nc. š MARIBOR IN LOGATEC TER MEDNAROD. ZRAKOPLOVNI PRO- MET. Minißtrstvo za vojno in morna- rico je ftof'ocilo'^oiove obmejne kraje za prellt .-€i)väaj|^Jij.zrako])lovov prekq naäe1kraTj».\jj^|l1^i|i polet iz It^ifc f našo kraljeviiio in preko nje, je d«p-" cen LoMpt^, za ^jakoplove iz Avetrije veneije in glede zacandgenja carini podvrženega blaga postaneta važni opazovafni postojanki Maribor in Lo- gatec (Rakok). Zrakoplovi, leteci iz Italije v Jugoslavijo ali preko nje, mo- rajio vzeti edimo zraeno smer Rakek (Logatec) -Ljubljana-Zagreb-Beograd. ako plujejo na Bai'kan, ako pa v smeri proti severu edino progo Logatec-Ljub- ljanar-Celje-Maribor. Za zrakoplove s severa iz. Avstri«je proga Maribor-Zu- greb-Beograd. š NOVI MENlCNI BLANKETI. Te dn-i so prišii v promet novi meniicni blanketi po 0.60, 1.20, 2, 4, 6.20, 9.80. 13.20, 19, 25, 24, 43 in 50 dinarjev. Novi blanketi imajo močej.ši papir, v vodotisku pa imajo državni grb z na- piisom >I)ržavni monopoi'«. Dosedanji blanketi ostanejo v veljavi, dokler bo kaj žaloge. Š NOVA BRZOJAVNA POSTA- JA. Pri pošti Ivanjci v ptujskem okra- jiU je lnila te dni otvorjena brzojavna in telefoii'ska postaja. š PLAZOVI V HALOZAH. Tiidi v Halozaih je zadnje dni hudo dezevalo. Voda j-e odnesla veliko mostov in kar je najibuj.se, skoraj nobenemu posest- niiku ni izostal plaz. Na številnih kra- jih so zasute ceste, lepi nasadi vino- gradov in sadni vrtovi so nničeni. š BEG MLADE DEKLIGE. Ljub- rjnn-ska polkija je dobila obvestilo. da je pobegnila od doma komaj 14-letna deklica Vilma Floriijan, doma iz Ma- j riibora. Begunka je srednje postave, j ima prisirižene lase, modre oči in je f- ofclšla ol^Jecona v temno obieko z belkni 1 Ijiikami. Boje se, da ni postalo dekle žrtev zvodstva. Š IZDATNA GOLJUFIJA. Gla- som brzojavnega poročila sta pobegni- la iz Splifta z avtomol)i.rom Split 1313 dva moska in sta se odpeljala proti Metkoviču. Eden beguneev se je izda- jal za Josiipa Kariča. Po odbodu so ugotovili, da sta ogoljufala pretlrzna keparja, Filipa DLdiea iz Unča za 87 1 iisoc dinayjev v bankoveih po 1000 in 100 Din ki 11 zlatih avstrijskiih ceki- nov. Kako sta iizvršila lopova to pre- drzno in izdatno sleparijo in kam sta pobegnila. še ni ugotovljeno. š VELIKA DEFRAVDAGIJA V SARAJEVU. V Sarajevu je bil prete- klo sredo aretrran Franjo Novosel1ec, uradnik bolniške blagajne zaradi de- fraivdacije, ki dosega baje vsoto 400 tisoč dinarjev. š TRGOVSKA AKADEMIJA V MARIBORU. Kralj je podpisal ukaz; s katerim se trgovski šoli v Mariboru in BitoljiU iepreminjata v trgovski aka- demiji. š SEDEŽ PATRIJARHA V TRSTU. Fašistovsko vodstvo hoee imeti v Gori- ci in Vidmu navadne skofije. Obnovi'I pa naj bi se oglejski patrijarliat, ki bi imel svoj sedež v Trstu. Tako zahteva zopet fašistovski »II Popolo di Trieste« v članku o cerkveni preureditvi.. š SPREJEM V DRŽAVN0 DAV- KARSKO SOLO V BEOGRADU. V dr- žavno (iaykarsko šolo v Beogradu bo letos sprejetiih 50 gojeneev. Kandidati ; morajo imeti najananj 6 razredov | srednje sole. Pouk traja 7 mesecev in » priene 1. oktobra. Re\inej«i ueenci do- ! be državno podporo mesečno 600 Din. \ Po dovršitvi sole bodo absolvent! raz- j moščeni kot davčni uradniki. Priglase; sprejeana ra.vnatelj&tvo sole do 31. av-' gusta. : š NATEČAJ ZA POŠTNO SLU-i ŽBO. Ljubljctnska poštna direkcija, razpi'suje shižbo s^aresine pri nasled-! njih po^talv D.obraija-!m-2), Št. Vid pri: Stičnj KIXt§),! Zjizeiipje^ /(H-D,. R-> gaševci Ö\U2), Crna; '"ml ^revaljah (IT-1), Mezica (II-2), Loka pri Zitla- n-ein mostu (Ilrl,)? Pfanina pri R^k'eku, (II-2) in Krizßvci v Prekmurjn (II- 2). RQk z-a natecaj je 14 dni. Prošnje naj se vlagajo na direkeijo pošte in telegrafa v Ljubljani. š POŽAR V PTUJSKI OKOLIGI. V .staroda.vneni gradu v Muretimcih pod) Ptinjem, ki ga preurejajo sedaj v biralnico, jo te dni v podstrešju seve- rozapaidnega stolpa kbrulinil požar. t (Ti si ° fl sL Y ^S. hočejo kupovati Schicht-ovo milo. Tk.^ TT !§ J8 # JL ^ '^/lL&C11-JL*wJ| A se dajo pregovoriii, da vzamro drug a pralna sredstva wx icm, da uporabl.'a le pravo Schichfovo milo. Kaieri so pametnejši? Psevidni! vedo namreč, da more enkröina uporaba manjvrednega ruila več skoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniii na ceni mila. ki je unieil .strelio v znatnem obsegu.. Enei'gi!eni gasilski akeiji se j-e zahv^- l'iti, da ni celo poslopje postalo žrtev požara. Požar je nastal vsled slabe iz- teljavo dimnika. 1 s-OÜROMNA ELEKTRICNA GEN- TRALA V JUGOSLAVIJl. V Omišu v Dalmaciiji bodo zgradili novo elektric- iio centralo, ,ki bo dajafa 100.000 konj- škib siil in bo ena najivecjili central ne samo v Jugoslaviji, ampak sploh na kontinentu. Z elektrrko bo oskrbovala poleg tovarne sufida tudi niesto Split in vso okolico. Dela bo izvršila firma »Glanz«, ki je izdelala že vse projekte. š 1TALIJANŠKE PROSLAVE. Deseto obletnico zavzetja Gorice so proslaviii v nedeljo na sveean način. üaiStno občanstvo goriškega mesta je dobil tem povodom poroenik Baruzzi, ki je prvi: zasaidil italijansko zastavo na južni postaji v Gorici. — Kamen s Svete gore so zroc'Lli maršalu Gadorni v San Giorgio di Nogaro povodom od- ki*itja spomenika v vojni padlim do- maeiinom. Pri slovesnosti so bil'i na- vzoci števiikii oblastni zastopniki. Ca- dprna je na potu na mejo, da si oglala tudi vsa nekdanja boj.išča y>o Krasu. — V Kopru se je vršiila v torek pro- slava domačina Nazarija Saura, ki so ga avst'riijiske oblasti 10. aivgusta leta 1916. obsodii'e na smrt kot italiijanske- ga mornarižkega castni'ka radi bega k sovražniku in ga v Puli obesiile. Sauro je bil vjet na ekspedici'ji proti avstrij- .ski obali v Istri. Proslavi so prksostvo- vali minister za javna dela GiuTatti, zaistopniik senaia Salat a in zastopnik ''Zborniice pos?. Gimnta, nadalje mnogo- številni zas4opnilki obla&ti in tržažki škof Fogar. š BERAC S TISOCAKI. Marko Deraf je prišel na doljro misel, s pros- jačenjem postati bog at. Prišel je iiz Ja- ske v Zagrel) ter nesramno in celo na- silno prosjacil po ulicali in" stanova- njriih. Ko ga je odpeljal neki stražnik na policijo, so pri njem našli lepo zbjr- ko 10.000 Din. Po prestani kazni ,$& bodo poslali v pcäötojno.obemo....,..... ' s ZÄIJÜBIL'SE V LASTNOMHÖER IN — -SE USTRELIL. Napristavi Ju- govo pofje v osjaski okolici je živel pri-1 seljenec iz Li'ke Vaso Lukač. Žena ,'e ostala v Liki, prišla pa sta ž njim sest- najstletna hčerka in desetletni sin. Mož se je zaljubil v lastno hčerko, ki je pa to eudno fjubezen odiklanjala in se ne- daviVö V^nila k materi v Liko. To je »oeHfa« fftko potrlo, da je segel po re- volverju in se nstrelil. <¦ Razgled po svetu. r Ljubeznlva oporoka. V Pragi je umrl neki SkratiČek, ki je zapustil ne- običajno oporoko. Iz testamenta se lepo razbere idilično razmerje, ki je vladalo med njim in njegpvo soprogo. Najbolj interesanten del oporoke, ki je bila te dni izročena soprogi, se giasi : *Svoji prav sigurno neutolažljivi ženki zapuščam 1 (eno) češkoslovaSko krono pod pogojem, da popije v momentu, ko postane Iastnica tega premoženja, 1 gram cyanure potaSa» (strup, ki ne ubije samo enega, ampak tudi dva človeka). Prav gotovo bo ta del opo- roke neizvršen ... r Dvesto let staro vino. Pred nekai dnevi je papež sprejel v avdi- ienco približno 200 portugalskih ro- marjev iz Funchala. Romarji so mu poklonili zaboj buteljk madeirskega vina, ki je staro 200 let. r Sedem čudes sveta. Stari svet je poznal tale čuda šveta: svetilnik v Aleksandriji, kolos na Rhodosu, veliki tempel Diane v Ephesu, grob Mauso- lua in pa veliki kip Jupitra na Olimpu. Ko bi bili grški zgodovinarji bolj po- znali severni del Evrope ali pa južni del Azije, bi bili gotovo izbrali kaj drugega kot svetovna čudesa. Sedem čudes novega sveta je pa izbralo tisoč evropskih in ameriSkih učenjakov, ki so glasovali tako : Brezžični brzojav 244 glasov, telefon 185, letalo 167, radij 165, spektralna analiza 126, Ront- genovi žarki 111, Panamski prekop 100, Ranocelništvo brez bolečin (94) in sin- tetična kemija (81 glasov) sta še poleg prvih sedem čudes dobila največ glasov. r Četrt miHjona avtomobllov ukradejo povprečno v Zedinjenih dr- žavah na leto. Tako vsaj zagotavlja bostonska zavarovalna družba proti tatvini «Liberty Mutual Insurance Com- pany», ki je sestavila natančno stati- stiko o ukradenih avtomobilih. Vred- teh avtov se ceni na 218 milijonov dolarjev (12 milijard dinarjev. Večino ukradenih avtomobilov dobe lastniki sicer zopet nazaj (okroglo 80 odstotkov), tako da bi znašala efektna škoda 35 milijonov dolarjev; a Če prištejemo k vrednosti avtomobilov še vrcdnost ukradenih dragocenosti,,,lNOVA DOB A« Stev. 91. Jakob Potočnik pešadijski kapetan II. klase Ljubica roj. Predojevič poročena Celje 12. avgusta 1926 Nova Grad/Ska r Eksplozlja mornarskega arze nala v Lake Demarku (New Yersey), o kateri smo bili svoječasno obšimo poročali, je glasom službene cen tve povzroci'a 47 milijonov dolarjev škode (v našem denarju preko dve in pol mi- lijarde). r PožJralec žebljev in Igel. V frankfurtsko izraelitsko bolnico je pred dnevi priSel mož, ki je imel hude bo- lečine v želodcu. Ko so ga preiskali, so ugotovili, da je operacija neobhod io potrebna. Povodom operacije so našli v njegovem želodcu sledeče predmete: 233 žebljev, 1272 igel, 15 novcev, dva metra dolgo verižico in mnogo stekle nih drobcev. Vsi predmeti so tehtali 440 gramov in nesrečnik jih je nosil celih 6 mesecev v želodcu. Doma je iz Šlezije in je bil akrobat v Parizu, kjer so ga vjeli v tujsko legijo. U obupa je hotel izvršiti samomor in je požrl omenjene predmete. r Pomanjkanje Časopisnega pa- pirja. «Dayl Mail» je objavil zanimiv članek o pogubi, ki preti časopisju radi pomanjkanja papirja. Pisec članka, lord Rothermere daje tozadevno točne po- datke : Vsako leto se porabi 16 mili- jonov ton lesa za preizvodnjo celuloze, ogromna večina pa se je porabi za izdelovanje umetne svile. V nadaljnih podatkih, ki popolnoma odgovarjajo resnici, navaja vse okolščine, ki bodo privedle do tega, da bo začelo pri- manjkovati časopisnega papirja in tudi, da se nahaja časopisna industrija pred težko krizo. r Avtoomnibus na Kitajskem. Promet z avtomobili se je v kitajskih vzhodnih provincah zadnje leto izredno dvignili. Lokalna oblastva kupujejo avtoomnibuse stareiše konstrukcije in zlasti izranžirane, popravila potrebne tovorne avtomobile, ki jih za silo pri- rede za osebni prevoz in jih potem postavijo v promet. Dcstikrat vidiš v prometu tudi tovorne avtomobile, na katerih se podjetniku niti ni zJelo po- trebno, napraviti sedeže za potnike. Število prog z rednim prometom ce- nijo samo v okolici Tientsina na veČ sto. Z vozovi ne zalaga Kitaja toliko Amerika, kakor predvsem lndija. Go8podaa»*firo> g ZNIŽANJE DELNIŠKE GLAV- NIGE. »Petovia«, usnjarska industri- ja, (1. d. s sedežem v Ljubljani, je skle- nila Tani na oben um zboru za kritje iz- gube znižati delnižko glavnico od G mi- lijonov na 600.000 Din tako, da se složi 10 dosedanjih d-elnic v eno delnico po 100 dinarjev nominale. Minister za tr- govitno in industrijo je nedavno ta skfep odobril. g BIROKRATIZEM PROTI IN- TERESOM NAŠEGA GOSPODAR- STVA. Kakor p or oča »Dubrovački list«, je prispel pred kratkim v Jugo- slavijo generalni direktor nekega ame- riškega koncerna avtomobilske indu- strije, da organizira v luki Dubrovnik glavno bazo za dobavo avtomobiiov in rozcrvnih delov ne samp za našo drža- vo, tenivec tudi za sosednje države. Take baze se nahaja jo vedno v svobod- ni coni kakega pristanišča, da se bla- go zacarini šele tedaj, ko zapusti svo- bodno cono oziroma skladišče. Neob- hodno jo potrebno, posebno tedaj, ee je baza nameiiijeiia za večje število držav. Ves ta načrt pa je padel v vodo, ker naše oblasti vztrajajo na stafiseu, da s<3 mora carina plačati takoj pri uvozu blaga v našo clržavo. Ker je bila baza nanienjena tudi za sosednje države in bi torej blago le pasiiralo našo državo. so bili Amerikanci primorani obrniti se v Tnst, kjer so jim takoj dovoliU za- htevane ugodnosti glede svobodne co- ne in plačanja carme. Ljudska prosveta. 1 Reforma zagreb^ke unlverze. Zakon o univerzi v Beogradu z dne 27. febr. 1905. je z vsemi poznejšimi izpremembami razSirjen na zagrebško vseučilišče; Minister za prosveto ie pooblaščen, da izda prehodne naredbe po zaslišanju univerzitetnega sveta. Novi red diplomskih in doktorskih iz- pitov, ki se predpiše s fakultetnimi uredbami, se bo uporabil najpreje za dijake, ki se vpišejo početkom pri- hodnjega Solskega leta v prvi semester. Dijaki, ki so bili vpisani na zagrebški univerzi poprej, smejo dovršiti svoje redne studije po dosedanjih predpisih. Za opravljanje izpitov po dosedanjih predpis'h se jim daje rok najmanj dveh let po absolutorij. 1 Jugoslavia v slikah. Zadnji čas se mudi v Jugoslav! ji urednik newyoräkega »Magazina«, Hans Hen- derson. Spremlja ga filmski operater Skupaj sta doslej fiimala Sarajevo, a sedaj sta dospela v Dubrovnik, kfer nadaljujeta zbiranja slik iz Jugoslavije. Slike prinese »Magazin«. Henderson je zavzet nad Iepoto naših krajev in pravi, da lepših nikjer ni videl. 1 Mednarodno gledallšče vParlzu. Ideja Mednarodnega gledališča v Parizu se bliža svoji otvoritvi. Misel je, kakor znano, sprožil francoski gledališki rav- natelj Gemier, v dejanje pa jo bo pretvoril ruski režiser MeyerholcL ki bo v Parizu zbral umetnike vseh na- rodov in uprizarjal ž njimi dela sve- tovne scene. 1 Francoski književnikl zahtevajo odškodnlno od knjlžnic. Pred kratkim se je vrSil v Clermont-Ferrandu na Francoskem kongres francoskih knji- ževnikov. Pisatelji so na tern zboro- vanju formulirali nekatere svoje za- hteve, ki se tičejo njihovega gmotnega položaja. Zahtevali so n. pr. od večjih čitalnic, ki posojajo knjige v velikem številu, da se določijo posebne tan- Radi družinskih razmer prod am dobro upeljano, z vsemi stroji opremljeno sovarno u \ik\mw parbelov in poitvo vse v dobrem stanju. Obrat deluje z močnim vodnim pogonom ter se nahaja v lepem kraju v Savinjski dolini. NatančnejŠa pojasnila daje uprava lista. 3-1 tijeme. ki se bodo plačevale avtorjem. To zahtevo so utemelievali z razlogom, da se radi izposojevania knjige ne kupiuejo (;kar je konČno pravilno). Tan- tijeme se bodo ravna'e po izposodit- venih izkazilih, ki se uvedejo v vseh francoskih bibliotekdh. Klobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68"—, moderna ob!eka 7b'-, fini 108--, posebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200*—, specijaliteta,ltaf 240"—, iz slame navadni 24'—, ,Girardi* 29'—, boljši 48'-, fini 80-—, Manila 120*—, Panama 240"— prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Kupi se dobro ohranjeno moško kolo. Po- nudbe na pi.sarno, Ljubljanska c. 14. Kuharica starejša, tudi za druga hišna dela, se sprejme takoj k mali družini. Naslov v upravi lista. Ucenca z dobrim solskim spričevalom za elektro-inštalacijsko obrt sprejme takoj KAROL FLORJANČIČ. elektrotehnično podjetie, Celje. ova ''dijake od 11 do 16 let starosti, sprejmem na hrano in stanovanje. Ponudbe pod šifro »Zadovoljnost« na upravo lista. D i j a k i n j a 4. razreda meščanske Sole, išče sobico s hrano in uporabo klavirja. pri boljši rodbini. Naslov pod šifro »Dijakinja«, 2 pove uprava lista. 1 Prepričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 17 najvecji velesejem sveta: 11.000 razBtavljalccv iz 21 dežel 160.000 kupcev iz 44 aezel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. scptembra Tudi ta Vas je obisk vth'ktga ^omcna! Podrobna pojasnila daje: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanjskem posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulica 19 in pa .LEIPZtGER MESSEAMT, Lfcipzlg. Pr«i n\\\wk frboueljskl in iz ^tiilriigiliFQMöiKlöbQDliii in dostavlja iio in ? mesfn ______________ imliölici FraflO lost, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Frodasehiša tri nadstropja visoka, na pročelju sedem oken, z vrtom, sredi Gradca. Mogoča je tudi zamena. Ponudbe pod »Nova zgradba« upravi lista. 2-2 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z galanterijo KRAMAR & MISLEJ, Celje. 2-2 Posesiva. Od agrarne reforme se lahko dobi takoj od ogromnih posestev okoli 560 oralov posekanega gozda po nizki ceni pod ugodnimi plačilnimi pogoji.Vse leži 1 kilometer od glavne ceste, pol ure od postaje in vasi, eno uro od velike vasi. Kraj je gričevit in nekaj ravnin je vmes, zemlja je rodovita in brez karnenia. Za parceliranje se Iaho dobi ljudi. Denar je dobro naložen. lnfor- macije, če se priloži pet znamk, daje Ivan Uratnik i drug, Pivnica kod Virovitice (Slavonija). 3-3 Delaj, nabiraj in hrani! .L 5 ¦—> >- V) C o »I O Q. :=, o 2 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. In kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hraniine vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi : nabiralnik na dom. ' Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea šfc. 15. 3 m V V ¦Si < 1 Čas je denar! Pupifarnovaren in javnokor»isten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V lastni palači pr»i kolodvoru. VsIliranlSničniposli seizvršujejo naiKulantne|etlittro inloč- no. Ugodoo obresiovanfe. Pojasnila In nasveft brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Kron 25.OOO.OOO*—. Za hraniine vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno možjo. ^ _____ _______ ____________^ ^ Tiska in izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Oba v Celju.