V Gorici, v soboto dne 4. marca 1905.
Izdaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto l i. tiri predpolUne tor stane z laminimi prilogami s »Kažipotom« ob novem lotu vred po posti piv-emnna ali v Oorici na dom pošiljann:
vso leto     .......13 K 20 1., ali K!d. G0<>
pol lota........6   » 00   .   »     »    3-:!0
Mrt l»ta.......3   » 40  »   >     »    1-70
posamični* številko stanejo 10 vin. Naročnino .sprejema upravni.štvo v Gosposki ulici tcv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A, (iabrsčck vsak dan ud •%. ure zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah (,a od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če •skano Mcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., :i-krat G ki', vsaka ¦rsta.   Večkrat   po dogodili.    - Večj- čike po prostoru...,.
Reklame in spisi v uredniškem delu ir> kr. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-.„vornost.
Tečaj XXXV.
»Vse za omikorsvobodo in napredek!«   Dr. K 'Lavne.
Uredništvo
..M ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah i« praznikih od 0. do 12. dopoludne. UpiavniStvo se nahaja v Gosposki ulici šf. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne "spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od  »Soče«   vsak petek in stane vso loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakami Sclnvarz v Šolski ulici in .Tellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobatarni Lav run 5 i A na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
km pravde o novem občinskem redu
ali deželni odbornik in pošl. Anton Klančič
kot neprostovoljni vedež Biieam.
Sv. pismo nam pripoveduje, da so Moabiti poslali svojega vedeža Bileama nad Izraelce, naj jih prekolne, Bog pa je navdahnil vedeža Bileama x drugim duhom tako, da je rod Izraelov, zagle-davsi ga pred seboj v šotorih, začel blagoslavljati v pozne rodove. Moabit-ski kralj seveda s tem ni bil zadovoljen, temveč je domu napodil vedeža Bi-loama.
Ta lepa podoba se je prenesla iz sv. pisma v splošno življenje, in danes pravimo dostikrat tistim, ki hc"ejo grajati ali zanikati pa morajo hvaliti ali pritrditi, da igrajo prostovoljno ali neprostovoljno ulogo vedeža Bileama.
Tak vedež je tovariš gosp. Anton K 1 a n 6 i č — menda neprostovoljno — proti meni in tovarišu Štreklju v slav-noznani zadevi novega občinskega reda.
Da napravim z uradnimi akti ko-noe tej brezkončni pravdi in pokažem površnost in plitvost, da ne rečem brez-vestnost uprizorjene agitacije, hočem to na kratko razložiti.
»Gorica« in »Primorski list«, sta poslala g. Klančiča, ki sedi v zbornici poleg meno, v boj, naj on »kot sosed in nejurist — torej dober kristjan« odloči prepir, kako sva jaz in tovariš Štrekelj glasovala; g. tovariš Klančič bi imel naju kot poslanca kmečkih občin za to glasovanje seveda prekleti!
Ugodi vsi ob enem želji »Soče*, da so ta stvar pojasni, je poslal g. Klančič v časopis sledečo izjavo :
»Slavnemu uredništvu »Soče
v Gorici.
Vsled poziva, zapopadenega v 13 štev. Soče med raznimi in domačimi vestmi pod naslovom »Sedaj pošiljajo K1 a n č i č a v b o j« izjavljam ter zastavljam za resnico te izjave svojo častno besedo, da
se je gospod poslanec dr. Treo zares zgražal nad tem, da se tako važen načrt zakona, kakoršen je načrt novega* občinskega zakona stavi na glasovanje brez razprave, a ko $e je flla-SOValO, se je tUdI on vzdignil in se s tem pridružil svojima tovarišema. Na me je naredilo utis, da je bil sicer nasproten takemu s u m a r i č n e m u por iopanju, da jo pa glasoval pod pritiskom strankarske disciplino.
Ker sto me pozvali, pričakujem zanesljivo, da mojo izjavo tudi priobčite.
Z odličnim spoštovanjem.
V  Podgori, dno 20. februarja.
Ant. KI a nčič.«
V  tem dopisu izjavlja torej deželni odbornik in poslanec Anton Klančič pod svojo častno besedo, da s e m s o j a z, ki sem njegov sosed, pri glasovanju vzdignil s sedeža. To je tudi edino, kar jo mogel in moral g. Klančič videti in obdržati v spominu, kajti kako je glasoval g. dr. Turna, ki jo ostal sedeti zvest svojemu prepričanju, in g. Štrekelj, ki so je vzdignil z menoj, to se jo lahko odtegnilo opazovanju tovariša g. Klančiča, ker ne sedi poleg njih in som mu jaz kot njegov sosed, ko som se vzdignil, najbržoj zale ril natančen pogled na navedena dva tovariša. - - So manj jo zamogel tovariš gosp. Klančič videti in opaziti »pritisk strankarske discipline« name, ter yi to le neopravičen njegov sklep.
In ta izjava g. tovariša, da sem se pri glasovanju o novem občinskem redu /zdi g ni i s sedeža, je Bileamov blagoslov ^ame, ki mi ga je tovariš g. Klančič nehote podelil.
Na zahtevo M o a bi to v me je i m e 1 p r e k 1 i n j a t i a J i navdahnil ga je Bog in oddal je svojo častno besedo za me in v čast resnici, h č e r ki b o ž j i.
Glasom uradnega stenografičnega zapisnika o  XI. seji z dne 9. 11. 01. jo
dal namreč deželni glavar novi občinski red, potem ko se razpravi en b 1 oc nihče poslancev ni uprl, na sledeč način na glasovanje: Quindi metto adesao ai voti il Regolamento comunale con suoi 129 paragrafi e coll'introduzione, ene h stata preletta insieme coi quattro articoli della legge, che la precede, I Si g nor i, che cosi racCBttano, so no
p r e g a ti, dl restar sedutl. — E' a c eo 11 o.
To se pravi slovensko na kratko: da je dal deželni glavar vseh 129 §§ novega občinskega reda po čez na glasovanje in pozval tiste, ki so za sprejem zakona v tej celotni obliki, naj ostanejo sedeti na svojih sedežih.
K e r i e izjavil tovariš g. Klančič kot moj sosed pod svojo častno besedo, da sem so jaz pri glasovanju vzdignil in ne ostal sedeti, jo dokazal on s a m v z v e z i z u r a d n i m s t o n o-grafičnim zapisnikom na zame č a s t e n n a č i n, da sem glasoval proti s p r o j e m u nove g a o b-Č i n s k o g a roda.
Hvala Vam torej za to uslugo, gospod tovariš, tudi ako ste jo storili no-nainoravano!
Za našega Bileama pa nastane vsled njegovo izjave drugo izvonsvato-pisemsko vprašanje in to je: Kako pa j p -n v. r a ».i, deželni poslanec in župan Klančič glasoval?
Ako se stavi z menoj in tovarišem Štrekijoin, ki sva se pri glasovanju vzdignila proti zakonu, v neko nasprotje in me celo utika pod jarem naše strankarske discipline, potem je poslanec g Klančič po lastni svoji izjavi sklepati pri glasovanju obsedel. S tem pa je glasoval poslanec Klančič glasom ste-nografičnega zapisnika za novi občinski red in je pustil na cedilu svojo stranko, od katere sem dr. Gregorčiča dobro videl vzdigniti so proti zakonu.
Vem, da je glasovanje tovariša Klančiča prav tako kakor moje neodlo-čilno, dokler smo slovenski poslanci v manjšini, vprašati  je pa vendar treba,
kako on kot župan to opravičuje? — Najbržej ni pazil, ali deželnega glavarja slabo razumel, kakor se to tudi drugim lahko zgodi. —
Posebnih izvajanj ne delam. Bodi le rečeno, da jaz ne zamerim g, Klan-čiču njegove izjave, kajti
1.   je mož-poštenjak, ki ne more za to, ako ni kos zmešnjavam v naši dežolni zbornici;
2.   ni sestavil izjave sam, temveč ž njo le ustregel možu, stoječemu za njim, ki se rad »zgraža«, (kar se g. Klančiču ni še pripetilo) in le prerad »suma-rično« to je površno postopa; •—
3.  je pripomogel ž njo do zmage resnici in pravici v jako nodelikatnl agitaciji nasprotne atranke.
In to mi zadošča! Ta tragikomična dogodba pa ima svojo moralo.
Pred vsom za tovariša g, Klančiča in za sestavitelja njegove izjave! Ako se že hoče udariti po tov u risu poslancu iz strankarskih ozirov, potem mora dotični to zaslužiti vsled lastne krivde, in to mu je treba dokazati.
Protestovati je treba z vso odločnostjo proti temu, da se s tako površnostjo in tako plitvostjo, kakor so je v tej agitaciji zgodilo, blatijo poslanci pred volilci. Nehati mora vsako javno življenje, ako so v takih političnih nespodobnostih deželni poslanci in odborniki tako komodni ali tako malo bistroumni, da si ne pregledajo niti '.astiiih uradnih zapisnikov, ki jih imajo pred nosom.
Kdor drugim jamo kopije, sam vanjo pade, že celo, Če niti tako daleč ne misli, kakor nos seže!
Drugi del morale pa je za slovensko javnost na Goriškem: Mi ne pridemo nikamor naprej in ne dosežemo nobenega političnega aH gospodarskega cilja na Goriškem, dokler se bodejo med poslanci in proti njim vršili osebnostni boji in" preganjanja. Zdrava kritika je dobra in potrebna, osebnostni boji pa more ljudi in ne privedejo nikamor !
Brez dogme*
Roman.
Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Konec.)
Meni kar lasje vstajajo na glavi, kadar na to mislim, ker ta smrt res odpira pred njo novo življenje; zato bosta to dva pretresa dva groma, ki udarita v to bedno, predrago glavico... Tega niti zdravnik, niti teta, niti gospa Celina ne razumejo.
Ne l ona ne sme tega vedeti do konca!
Kaka nesreča, da ona ne more odpotovati!
Tukaj bo težavno, prav nemogoče, obvarovati jo. Tu nam ona čita z obraza, da se je nekaj pripetilo. Vsaka beseda, vsak pogled more obrniti nase njeno pozornost in roditi v njeni glavi najrazličnejša dopu-ščenja. Danes se je začudila naglemu prihodu zdravnika — in od gospe Celine vem, da je začela izpra-ševati, radi česa je dospel, in če morda njej ne grozi nevarnost? Sreča, da je teta ohranila zavest in ji odvrnila, da se v podobnih okoliščinah od Časa do časa posvetuje z zdravnikom. Angelica ima tako malo skušenj, da ji je mahoma verjela.
Na kak način more zahtevati od služabnikov, da ne bi nosili te tajnosti na obrazu. Ali oni si že tako nekaj domišljujejo, zlasti radi moje svaritve in prepovedi, ter gotovo izvedo to, kar se je pripetilo. Vseh vendar ne morem zapoditi.
Že same pogostorna dohajajoče brzojavko obra-| čajo nase pozornost. Danes sem prejel drugo brzo-! javko iz Baka od Hvastovskega z vprašanjem, kaj ima početi s truplom. Odgovoril sem mu, naj ga med' tem pokoplje na mestu. Prosil sem starega Hvastovskega, naj odrine v Varšavo, in pošlje odgovor, a obenem tudi telegrafično nakaznico za denar za pokritje stroškov. Toda ne vem, če jo mogoče poslati iz Varšave v Bak tako nakaznico ?
Dne IS. Hstopada.    i
Danes sem pregledal včerajšne časopise. V dveh sta se nahajali brzojavki o smrti Kromiekega. Ako je I mladi Hvastovski doposlal ti brzojavki, pa je bržkone znorel. Služabnikom je že vse znano. Njih obrazi so taki, da se kar čudim, da Angelica ni obrnila na nje pozornosti. Pri obedu je bila nekako vesela in nenavadno živahna. Le navzočnost zdravnika me navdaja s tolažbo. Njemu ni za smrt Kromiekega prav nič mar, zato zabava Angelico in se šali ž njo — ter jo uči igrati šah. Za to pa me gospa Celina pripravlja v obup. Sorazmerno, kakor je bila Angelica danes čim-dalje veselejša, je pridobivalo njeno lice čimdalje bolj mrliško fiziognomijo. Danes sem jo radi tega strogo oštel. —
Dne 14 listopada.
Po nasvetu zdravnika se nahajamo vsi v Varšavi. Angelici se je reklo, da se doma, v Ploševu, uvedejo »kalorifere«, vsled česar se je treba izseliti j za nekoliko tednov. Potovanje jo je močno vtrudilo.l Vreme je slabo. Toda zadovoljen sem, da smo sem dospeli, ker na svoje služabnike se laže zanesem. Hiša j se nahaja nekoliko v neredu.  Množica slik je že izlo- i
ženili. Angelica jih je navzlic vtrujenosti hotela ogledati, zatorej sem ji služil za »eicerona«. Rekel sem ji, da moje najljubše sanje so, biti kedaj njen kažipot po Rimu. Ona pa mi je odvrnila nekako otožno:
»Jaz tudi pogostoma mislim na Rim, toda zdi se mi, da tjekaj nikdar ne pridem.«
Meni se je srce stisnilo, ker sedaj se bojim vsega, celo predslutenj, katere menim *videti v vsaki besedi. Vendar ji odvrnem veselo:
»Jaz pa ti slovesno obljubujem, da tjekaj pojdeš — in sicer za dlje časa.«
Čudna stvar, kako urno se človeška narava prilagodi vsakemu položaju ter se vseli v svoje novo pravo. Jaz že nehote smatram Angelico za svojo in jo svarim kakor svojo lastnino.
Zdravnik je imel prav. Ali prav smo vendar storili, da smo se preselili v Varšavo. Najpoprej je tu pomoč lažje pri roki, drugič pa je tukaj mogoče ne sprejemati posetov, v Ploševu pa bi bilo nemogoče odganjati ljudi od hodnika. Brezdvomno bi bili dospeli razni znanci z izrazom žalosti. Končno se je v Ploševu že nakopičila nekaka tajnost in mračna atmosfera, >v kateri je moj napor: dati razgovorom nekam veselejši ton, postal nekako zbadljiv. Dopuščam, da se temu ne izognemo niti tu v Varšavi, toda tu dobi Angeličin duh vsaj nekak opravek, ko bo premleval na tisoč drobnih vtisov, katerih nudi človeku življenje v mestu, med tem ko bi bila v takem Ploševu pozor-nejša na vse spremembe, kakoršne bi zapazila v okolišu.
Na ulice nikdar ne bo zahajala sama, sploh pa bo hodila tje le malo. Zdravnik ji sicer priporoča gi
V tej zadevi podpišem z obema rokama resolucijo županov in podžupanov iz' Brd z željo, da se v tem znamenju zedini cela slovenska dežela in doseže konec takih nezdravih razmer. Dr. Tre o, deželni poslanec.
„Ooriška zoeza".
ii.
Glayno »gospodarsko« delo na klerikalni zadružni podlagi se je vršilo doslej na Kranjskem. Uspeh je negativen. Lepo število kmetov je bilo obsojenih v zapore in globo, prišli so po nepotrebi v sramoto; lepo število trgovcev je bilo uničenih, kar pomeni le škodo v narodnogospodarskem oziru; vse to pa vsled zadružnega delovanja na katoliški podlagi. Tukaj so ustanovili posojilnico, tam kmetijsko društvo, tam gospodarsko, na tretjem kraju konsumno društvo, itd., s kratka: vsi mladi bojeviti kaplani so po hitro prebrani maši tekali in še tekajo v »društva«, kjer merijo blago, točijo vino itd., trgujejo, kakor bi bil trg njihov poklic. Pri vseh.takih »zadrugah« so oni vse; ali to imajo napravljeno j«ko previdno. V odbor se dajo voliti s po-četka, ako gre dobro, ostanejo še v odboru, ako ne, se ne dajo voliti ved, marveč zvrnejo vse breme na druge, seveda jih nafarbajo grdo, da je vse v najboljšem redu, izkazujejo dobiček — v resnici pa je začelo iti že vse pod zid. Ko pride krah, se pokaže velikanski nered in sleparije. Nobena knjiga ni v redu, nič se ne ve, kako in kaj, le dolgov je strašno. V takih kritičnih položajih pa prihaja iz Ljubljane »revizor«, ki sestavi bilanco ter »spravi vse v red«. Kako se dela to, so pokazale že razne zanimive sodnijske razprave na Kranjskem. Vse drugo je, le reda ni. Kmetic pa mora potem odpirati mošnjiček in plačevati. Kaj v take razmere naj pridemo tudi na Goriškem ?!
V naši deželi so bili doslej že nekateri »gospodarski« poskusi v smislu klerikalne zadružne organizacije. Že pred trinajstimi leti so hoteli ustanoviti v Gorici konsumno društvo, kar se je pa k sreči preprečilo, ustanovila pa so se kmetijska društva tudi po deželi. Pred par leti smo se pogostoma pečali s klerikalnim kmetijskim društvom v Št. Petru, ki se je spremenilo po hudi krizi v čisto navadno oštarijo; bavili pa smo se tudi z »gospodarstvom« v Cerknem, m v živem spominu je še vsem, kako Je završčalo v klerikalnem taboru, ko je prišla   na  vrsto znana
klerikalna zadruga v mestu. Vse po vrsti gre po uzorcih s Kranjskega: ustanovitev in vse zle posledice blagoslovljenega zadružništva. Karkoli je bilo doslej osnovanega od strani klerikalcev na zadružnem polju tudi pri nas, je skončalo in skončava žalostno, kakor na Kranjskem. Zadružništvo je pač težavno in more vspevati le v spretnih rokah,*ako so dani za to vsi predpogoji; kjer ni teh, kjer se kar tje na slepo snujejo gospodarska društva, zadruge, posojilnice, tam ne more priti drugo nego le nesreča. Kranjska nam je svarilen vzgled v tem oziru. Ta vzgled naj nam stoji pred očmi, ko vidimo, da se hoče začeti tudi pri nas delati jakp_klOTkalnp_zadražno„kakor. pri sosedih Kranjcih. Vse tisto zadružništvo na Kranjskem se je pokazalo sleparsko, in v delu takega zadružništva je bil obsojen, dr. Šusteršič v državnem zboru, da ima od žlindre umazane roke. Žlindra se obeta tudi na Goriškem, in z njo se druži brez dvoma tudi umazanost, pa ne le to, marveč tudi nesreča in plačevanje po nepotrebnem.
V okrožnici so se že pohvalili, da je naročevanje žlindre lani uspelo. »Poskus se je posrečil« — pravijo. Spravili so res nekaj ljudij na svoje limanice, ali to je šlo trdo in počasi, kar se je razvidelo najbolje iz notic po farovških listih. — Je že prišlo naročilo — so pisali danes — za par dnij pa : pride v kratkem I Oglasite se! Povedali smo tudi že, da tako naročevanje v ulici Vetturini je precej drago, ker poleg naročnine je treba plačati tudi kronice, da ga vpišejo v zadružništvo! Povedali smo pa tudi, da je neki ugledni župan na Vipavskem vrgel »zadrugarjem« vse skupaj nazaj pod noge, ker ni bilo' za nič! Da je to res, je najboljši dokaz molk od »zadružne« strani!
DOPISI.
IZ Kobarida. — Pretečeno nedeljo se je vršil tukaj plesni venček, aranžiran od česti-tih gospa, v prid „Šolskega doma". O izidu istega se žuje pač le en glas: Takega plesa ni bilo Še v Kobaridu. Kmalu po 8. uri se je začela polniti obširna, z zelenjem, cveticami in trobojnicami ukusnc okmčana plesna dvorana v hotelu »Pri pošti" in okolo 9. ure je bila ista že tako natlačena plesaželjnega občinstva, da je moral plesalec že prav spretno voditi svojo plesalko, da se nista zadevala ob svoje soplesalce. Bilo je okolo 50 parov, ki so vstrajno rajali pozno, v noč, in ko je mež-nar odzvonil dan, še mnogi niso mislili na odhod. Pa saj se ni prijaznemu vabilu odzval samo cel Kobarid, nego je došlo na ples tudi mnogo gospode iz bližnje in dalnje okolice.
Veselje je bilo gledati od zadovoljstva žareče obraze dičnih naših gospa, in to tudi po vsej pravici, k^jti toli moralen koli gmoten vspeh plesa je nadkrilil upanje največjega optimista. Pfesc teh vrstic jim prav iz srca čestita .na tej tako krasno vspeli veselici!
Domače in razne nouice.
Poveljnik a Wjl, pl. Succovatv, si je ogle-** * po dovršeni inšpekciji garnizije tudi 10 hlevov, kjer bodo imeli konje husarji, ki pridejo začetkom prihodnjega meseca v Gorico. Suecovatjr je odpotoval včeraj iz Gorice.
Uiri |e v Gorici v starosti 80 let vpo-kojeni sodnijski uradnik Fr. Pitamic, oče dr. Pitamica. Pitamie je bil rodom Tolminec.
-----AfStattaifM je imenovan pravni  prakti-
kant Matija LavrenČič pri okrožni sodniji v Gorici.
Zt Otroški vrtec v Solkanu so nabrali rodoljubni Solkanci v Atenah, spominjaje se svoje nadobudne mladeži v daljni domovini, 25 kron. Srčna hvala!
Tukajšnje c. kr. finančno nadzornico nam
piše: — C. kr. užitninski urad je bil do sedaj v Barzellinskih ulicah, ločen od glavne davkarije v Kapucinskih ulicah. Stranke so morale vsled tega zaradi užitnine na dva kraja hoditi, kar je prizadevalo mnogo zgube časa. Da se tej nepriliki opomore, prestavil se je tudi užitninski urad v davkarijo in sicer v sobo št. 4. v pritličji, kjer je zedinjen z uradom za pobiranje užitnine. Boleta se torej sedaj dobi v isti sobi, kjer se tudi plača užitnina.
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da se je pri založnikih užigalic gg. bratih Perdan v Ljubljani in pri založništvu družbi-nega pralnega mila izvršila najstrožja revizija, ki je uverila družbino vodstvo, da so le te založniške tvrdke oddajale vse po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjene slovenske rodoljubkinje in rodoljube, da rabijo izključno le družbine vžigalice in družbino pralno milo. S tem se zagotavljajo družbi stalni dohodki, in rabijo objed-liem le najboljši izdelki.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela
svojo 159. vodstveno sejo dne 22. februarija 1905. Začetek ob 2. pop. uri. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Blehveis-Trsteniški, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic. Svojo odsotnost je opravičil cesarski svetnik Ivan Murnik in tajnik dekan Anton Žlogar. Prvomestnik je obvestil navzoče, da se je napro-šen 15. januarija t. 1. vdeležil shoda pri sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Označil je s cela nenavedno narodno vnemo tamošnjega ljudstva. Samo od sebe je namreč prišlo na to misel, da pozida tu štirirazredno slovensko šolo in ne odneha od tega svojega trdnega sklepa. Imenom vodstva je pozdravil na shodu navzoče  in jim obljubil  družbine požrtvoval-
nosti za to šolo do najskrajnejših mej. - V smislu § 18. družbinih pravil so se vdeležile današnje vodstvene seje kot svetovalke prvo-mestnice ljubljanskih podružnic gospe Franja dr. Tavčarjeva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčkova ter zastopnice litijskih Slovenk gospa Terezina Svetčeva in gdč. Ljudmila Roblekova, kakor tudi prvomestnik št.-jakob-sko-traovske moške podružnice dr. Fran Papež. Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem so bile vabljene za 4. uro iu so točno tL&e. — V njihovi navzočnosti se je natančno premo-trilo vse družbino stalo glede kave in se ponavljaje glasovalo za to, da se vstraja pri sklepu, storjenem v 155. vodstveni seji z dne 12. oktobra 1904., ki se je tovarnarju g. Ivanu Jebačinu iz posebne družbine obzirnosti službeno vročil še le 30. novembra 1904. Št. 6210. — Glasom onega sklepa izza 12. oktobra p. 1. se je pretrgala vez med družbo in dosedanjim zalagateljem družbine kave, g. Jebačinom v Ljubljani, vsled širši javnosti že znanih dogodkov.
Radi razmer, ki, se v tej dolgi dobi do danes niso prav nič oblažile, pač pa izdatno poslabšale — sploh ni več mogoča kaka obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med družbinim vodstvom in med g. Jebačinom. - • Nato se je na podlagi vodstvu došlih pomideb oddala dobava kavinih izdelkov v korist družbe najboljšim ponudnikom. S temi svojimi sklepi se je družba glede kave postavila ob enem nn brezprimerno bolje materijalno stalo, nego ga je zavzemati mogla do danes. — 0 konečnih družbinih korakih v tej stvari se obvesti vesoljni slovenski narod svoječasno po posebnem naznanilu. — Potem ko se je še sklenilo, da se založi nov družbin »narodni kolek", je prvomestnik zaključil sejo ob 0. uri zvečer.
Odbor kobarišhib gospa se vsem damam in gospodom najsrčnejše zahvaljuje, da so se v tako obilnem šterilu vdeležili našega plesa v korist „Šolskega doma" dne 20. februarja. Istočasno naznanja, da so sledeči preplačali vstopnino: G. Josip Uršič, Kobarid, 1 K, g. dr. Fran Franck, Kobarid 2 K, g. baron Ho-henbttchel, Tolmin, 3 K, g. Miroslav Premrou, Kobarid, 8 K, g. I. Hrast, Livok, 1 K, go.sp. dr. Dolenc, 4 K, g. J. Berginc, Kobarid, 2 K, g. Ferd. Gabršček, Kobarid, # K.
Dalje so naslednji, ker se niso vdeležili plesa, vposljali sledeče zneske: g. I. Umck, Kobarid, 5 K, g. A Lasič, Tolmin, 10 K, g.a Jožefa Gabršček, Kobarid, 1 K, g.a Terezija Bergman, Kobarid, 1 K, g. Anton Lazar, ilre-ginj, 2 K, A   Volarič, Staroselo, 2 K.
Vsem tem izroka odbor še posebno zahvalo in se isti nada, da se še drugi vabljeni odzovejo vabilom s primernimi zneski. Odbor.
Veselični odsek krojaškega plesa zahvaljuje
tim potom vse one, kateri so preplačali vstopnino na plesu dne 25. febr. t. 1., oziroma tudi one, kateri so doposlali razne zneske, ker se niso mogli udeležiti plesa. Vsem iskrena hvala'.
(Dalje u prilogi.)
banje, toda našel sem že pomoč tudi za to. Za našim hlevom se razprostira obširen vrt z leseno galerijo ob zidu. Pa zapovem opremiti to galerijo s šipami in ondi bo po zimi, zlasti ob slabem vremenu, sprehajališče za Angelico.
Grozno mučen pa je vendar ta neprestani strah, ki visi nad nami.
Dne 15. listopada.
Kako se je to zgodilo? Radi česa? Odkod ji je nekaka slutnja mogla priti v glavo ? — tega ne morem uganiti. A vendar je prišla. Danes pri zajutreku je nakrat dvignila oči, in pogledavši nas pozorno po vrsti, rekla:
»Ne razumem, kaj je to, toda imam tak vtis, kakor bi kaj skrivali pred menoj.«
Jaz sem čutil, da bledim; vedenje gospe Celine je bilo zelo nesrečno; samo poštena in ljubljena teta ni zgubila zavesti in začela je takoj grajati Angelico.
»Kajpada, kajpada,« je dejala, »skrivali smo ti doslej, da te smatramo za nespametno glavico, toda dalje ti tega ne bomo skrivali.
Leon je včeraj dejal, da se nikdar ne naučiš igrati šah, ker nimaš nikakega smisla za kombinacije.t
Kdo sem se zavedel, sem se oprijel tega razgovora in jel sem se smejati ter zbijati šale, Angelica je odšla navidezno pomirjena, vsekako pa sem bil gotov, da nismo premogli razpršiti popolnoma njene slutnje in da se ji je moja veselost mogla dozdevati umetni?. Teta in gospa Celina sta bili močno prestrašeni, mene pa se je polaščeval obup, ker sem mahoma zagledal brezuspešnost našega truda, da bi ostala stvar dolgo tajna. Dopuščam, da misli Angelica sedaj samo to, da skrivamo pred njo nekake neugodne finančne vesti; toda kaj bo, ako čez teden, dva tedna, mesec dnij no
pride nobeno pisme od Kromiekega? Kaj ji povemo takrat, s čem opravičimo njegov molk?
Proti poldnevu je dospel zdravnik. Tekoj smo mu povedali, kaj se je zgodilo — on pa je začel ponavljati svoje prejšnje mnenje, češ, 3a je treba na vsak način povedati Angelici resnico.
>Kajti,< je dejal, »naravno je, da se gospa Kro-micka jame vznemirjati v kratkem vsled pomanjkanja pisem in da si bo domišljevala vsega najhujšega.«
Toda jaz sem si prizadeval oddaljiti še to skrajno neizogibnost, in rekel sem, da jo v najhujšem slučaju prav ta nemir privede na to novico.
»Da,« odvrne zdravnik, »toda dolgi nemir slabo pripravlja orgrnizem na prehod, ki ga pričakuje, in. kateri verjetno tudi v ugodnih pogojih ne bo preveč lahak,«
To utegne tudi biti res, toda v meni kar srce umira strahu. Vse ima svoje meje, torej tudi človeški pogum. Nekaj tiči v meni, kar temu obupno nasprotuje, in upiram ter bojim se nekakega glasu, ki mi pravi: ne! Med tem sta se gospi že odločili, da ji jutri povesta vso resnico. Nisem imel pojma, da se mora človek kake reči tako močno bati. Toda tu vendar gre za njo.
Dne 16. listopada.
Do večera je bilo dobro — zvečer je prišel nakrat krvotok. Ali jaz sem dejal!... Ura je odbila tri... Takoj je zaspala. Zdravnik je pri njej. Moram biti miren — moram! To je za njo potrebno, da je vsaj nekdo v hiši, ki ni zgubil glave. Moram!...
Dne 17. listopada. Zdravnik je dejal, da se prva perijoda bolezni pravilno razvija. Kaj pomeni to ? Ali pomeni to, da ona umre?
Vročnica ni velika. Tako je baje navadno zmerom v prvih dnevih. Nahaja se popolnoma pri zavesti, čuti splošno onemoglost, toda le malo trpi. Zdravnik nam je napovedal, da vročnica more priti do štirideset stopinj: pridejo velike bolečine, medlost in oteklina nog... To nam je obljubil!
Naj pride torej tudi konec sveta!
Bog! ako ima to biti zame kazen, pa prisegam, da odidem, in ne bom je videl več nikdar v življenju — samo Ti jo reši!
Dne 18. listopada.
Nisem je še obiskal doslej, čujem pri njenih durih, toda ne grem notri, ker se bojim, da njen pogled nSme shujša njeno stanje in pomnoži vročnico.
časih mi pride v glavo grozna misel, da se mi vtegne zmešati, in da v tej znorelosti vtegnem ubiti Angelico. Radi tega sedem znovič k pisanju — in hočem pisati neprestano, ker se mi zdi, da se s tem nad-vladujem in držim čuvstva na uzdi.
Dnfi 19. listopada.
Skozi duri sem zaijHSal njen glas in njeno stokanje. V tej bolezni so bolečine strašne. Po zdravnikovi napovedi je to navadna prikazen, toda po mojem mnenju je to slepa okrutnost! Teta je dejala, da neprestano stega roke ter objema njo, pa ?opet mater okrog vratu in prosi rešitve. A tu mhč* ne more pomagati, ko bi tudi razkopal steno j
Neprestana omedlevica. Bolečine so čimdalje večjo-Noge ima otekle.
Zdravnik ničesar no oznanja ter pravi, da se more vse obrniti na slabo ali na dobro. To sem vedel tudi brez njega! Vročnica dosega štirideset stopinj. Zaveda se Še zmerom.                                               i
Prilega JW it. 18. i to i marca 1805.
Premeščen je orožniški ritmojster g. S. Pi- I antoni iz Gorice v Brno.
Goriška Slovenski mladim  raja danes zvečer V ..Trgovskem domu". Vabljeni gostje se po- j novno iiljudno vabijot na ta večer mladine, da I se v njenem  krogu; jnisrčno  in neprisiljeno poveselijo, da jim cvetje mladih let razvedri-| dušo in srce. Današnji večer naše   mladine obeta hiti eden najkrasnejšlh letošnjega-predr«' pusta. Vse priprave so dovršene; za cenjene goste so preskrbljene kar največje udobnosti. ' Presenečanja so na dnevnem redu. — Kdor se : hočeš torej zabavati  danes  zvečer,  pridi  v ,. Trgovski dom". — Odbor.                ,   ..«„.....
Velika Sokolova maškarada „V deveti deželi". —
Vse je v najboljšem teku. Zadnje brzojavke prihajajo še v deveto deželo, kakor: Carigrad.. Ravnokar sve ušli iz harema IJagdul Omuleta. Na postaji naju naj čaka voz. Fa-tima in Saida. London. Pridem. Odstranite vse slavoloke, da lahko neopazen pridem v deveto deželo. Mahnov, ruski velikan. Taki in enaki telegrami (do sedaj jih je došlo ravno .¦57, med temi celo eden neplačan) dokazujejo eklatantno, kako se zanima ves svet za deveto deželo. Zadnji moment se je pojavila na pozorišču indijska žaba, ki si je služila v domovini svoji vsakdanjo hrano, oziroma vsakdanje muhe z vedeževanjem. Za muzej je došlo toliko predmetov, da je bilo treba sezidati posebno stavbo zanj. Avtomata bo morala goniti elektrika, ker se nočeta sama. Tako črnih večernic še menda ni bilo v Andaluziji in Škandalaviji, kakor bodo ravno v deveti deželi. Veliki mojster devetodeželauskega vitez--* kega reda „rdečega lica" razvije ves svoj pomp pri obhodu, in že sedaj brusijo vikši čarovnik in njegovi adjutanti sekire, da ob-glavijo nesrečnega tega in tega. Deveta dežela si je preskrbela nov vodovod pod zemljo, ki bo vplival isto tako krepilno na goltance in želodčne sokove kakor Hoffnumriove kapljice sv. Martina ,s 157 pohvalnimi in priporočilnimi pismi, vsled česar že lahko pridejo vsi vabljeni gostje h« maškarado, kdor pa ni dobil vabila in se bi rad udeležil devetodože-lanskega pusta, naj se obrne do g. Meljavca.
Vabila za Sokolovo maškarado so razposlana.
Ako kdo po pomoti ni, dobil vabila, naj se zglasi v „Goriški tiskarni". — Vstopnice se dobe le proti vabilu na dotično ime v trgovinah Gabršček in J e r e t i č in na večer maškarade pri blagajni. — Ker so vstopnice uumerirane po seznamu vabil, prosimo, da se vabil ne daje drugim osebam, ker bi prišle v neprilike.
Ples oroiniških podčastnikov  v »Trgovskem
domu" 2. t. m. je bil gotovo najsijajnejša zabava letošnjega predpusta v Gorici. Veseli-ški prostori so že sami na sebi krasni in preskrbljeni z vso možno udobnostjo; za. ta ples pa so bili odičeni z itadmerno razkošnostjo. Itazsvečava je n. pr. popolnoma zadostna za sijajne plese, a ta večer je bilo še okroglo 400 novih žarnic v različnih barvah in razvrščenih v lepe skupiue. Galerije so bile obrob-
Ijeve z raznobarvnimi žarnicami. Oder je bil spremenjen v razkošen vrtni paviljon; v ozadju med zelenjem cesarjev kip, nad njim pa mogočen napis „ VIRIB U S U N ITI S" iz .174 električnih žarnic. Cela dvorana je bila odi-čena še z zelenjem in zastavami. Na eter so vodile stopnice od obeh koncev proscenija.
Udeležba od strani- orožnikov je bila oMioft,v*nJ|bjY.^astop v^ lepih svojih uniformah je bil impozanten. Njim na čelu je bil ritmojster g. Silvij Pi antoni, ki je bil sploh duša vseh priprav.
Pokroviteljice plesa so došle vse razun gospa dr. Pajerjeve, dr. Venutijeve in Lenas-sijeve; od Slovenk gospa dr. Treova, grofica Cristalnigg, grofica Degenfeld in druge;došle so tudi razne druge zastopnice goriške aristokracije, celo z dežele. - - Udeležba na sploh pa je bila velikanska. Došli so civilni in vojaški predstojniki in dostojanstveniki, inteligenca brez razlike na narodnost pa je bila prav dobro zastopana. Tudi z dežele je došlo mnogo veljakov, županov, učiteljev in drugih mož.
Ples je otvoril ritmojster Pinntoni z grofico Degenfeld, za njim okrajni poveljnik g. Kodrin z gospo Piantonijevo in potem vse dame iz „vrtnega paviljona", - Na to pa živahen ples do svitlega jutra, Četvorke je vodil g. Molek. — Dva mogočna električna reflektorja sta še čurobneje razsvetljevala tisto živahno vrvenje doli po naši krasni dvorani, dočim so bile galerije natlačeno polne gledalcev obojega splola in iz vseh stanov. Nešteto očij iz cele dežele od priprostih do najbolj aristokratskih je to noč občudovalo naš »Trgovski dom" in se divilo prijetnostim, katere nudi občinstvu.
Restavracijo je oskrbel hotel Sudbahn, buffet in kavarno pa g. Pečenko, ki je imel v svoji „turški kafani" še posebno „damsko" godbo.       Zadovoljnost na vse strani popolna.
Orožnikom, ki so po veliki večini Slovenci ali vsaj Slovani, so lica žarela zadovolj-nosti, da so priredili v »Trgovskem domu" tako znamenito uspelo plesno zabavo. Oast in hvala jim!
furlanski Frldolin pred sodnijo, v četrtek <io-
poliidne je pričela na tukajšnji okrožni sodniji razprava proti don Gius. Calligaris-u, katehetu na ljudski šoli v (JradiŠču ob Soči. Calligaris je rojen v Ogleju ter šteje sedaj M let. Calligaris je obdolžen „fridolinstva", storjenega nad dekleti, katerim je bil katehet. Razprava se je vršila pri zaprtih durih, in niti zaupnikov ni pustil branitelj na razpravo!! -— „Fridolm" tudi ni sedel na navadni zatožni klopi, marveč so mu prinesli stolico. Obtožen je zločin-stva na 4 dekletih v starosti 11, 12, 13 let. Kaznoval je dekleta v šoli ter jih zapiral, potem pa uganjal ž njimi reči, ki ne delajo časti črni suknji. Pred sodniki je vse tajil, rekel je, da jih je le včasih potegnil za krilce, če niso bile poslušne. Poklicanih je bilo 9 prič, ki so izpovedale vse v smislu obtožnice. Ker je branitelj dr. Flego predlagal še  druge  priče in
mu je sodni dvor ugodil, se je obravnava pre- I tožila na včerajšnji dan.
Sodni dvor je sestavljen tako-le: predsednik svetnik grof Coronini, prisedniki svetnika« Schmarda in Kuhačevic te* tajnik Mu-sina; drž. pravdnik vit. Vidulich. Branitelj dr. Flego.
Razprava se je včeraj skončala, ko so bile zaslišane še nekatere "priče. Sodni dvor se je posvetoval eno uro. ObsodTlJelfa--teheta Calligarisa na 5 mesecev t e ž k e je č e. Calligaris je jokal, klical, da je nedolžen, in pulil si je lase. Branitelj je vložil pritožbo ničnosti.
Iz Kanala. — Da dobimo v Kanal vojake, je sedaj gotova stvar. V soboto jebila "tukaj"' vojaška komisija, ki si je ogledala grad za bodočo vojašnico. Naloga te komisije je bila določiti vporabo posameznih prostorov ter določiti potrebna popravljanja gradu. Načrt za to sta izdelala ženijski stotnik ter arhitekt Rossi iz Gorice ter napravila proračun vseh stroškov za popravljanje na 18.000 K. Ta teden, so se pa vršila pogajanja med občino in lastnikom gradu A. V. Jono glede najemščine in glede stroškov popravljanja. V ta namen so bile sklicane v 3 dneh 3 občinske seje. Pri zadnji seji je bil navzoč sam c. kr. okrajni glavar in c. kr, okraj, komisar iz Gorice. -Starašinstvo je sklenilo: Pogodba glede oddaje gradu v najem se sklene na 5 let. Erar plača občini letnih (5400 K najemnine, a občina lastniku gradu 5400 K. Ker je ponudil podjetnik g. A, Križnic iz Kanala za popravljanje 14.000 K, je sklenilo starašinstvo prispevati tem stroškom s 10.000 K, a lastnik gradu s 4000 K. Dela v gradu morajo biti dovršena do srede aprila, ker vojaki se nastanejo tukaj že okoli 25. aprila in sicer 3 stotuije 7. lovskega batalijona, l stotnija teh pride v Tolmin. Vojaki so sami Slovenci, Kranjci in se nahajajo sedaj v Brucku.
„lzdajavsko delo liberalcev'1,      »Slovenec",
glasilo ljubljanskega škofa, je silno hud na »Sočo", ker je začela razkrivati namene »Goriške zveze", posestrimo sleparske gospodarske organizacije na katoliški podlagi na Kranjskem. List ljubljanskega škofa pravi, da je to »izdajavsko delo", potem pa v svoji gorečnosti imenuje »Sočo" podlo neumno glasil o,... »Sočini" c u 1 u k a f r i... »Soča" tuli"... kakor bi jej kdo jezik trgal iz umazanih ust... Tako ljubeznivo pišejo posvečeni gospodje krog »Slovenca" v Ljubljani potem pa pravijo o drugih, da so surovi. Rečem ti, da mi ne porečeš. — Naj bo prepričan »Slovenec", da vse njegovo bruhanje nas le veseli, ker kaže, da smo na pravem potu. Naj psuje, kakor hoče — mi gremo naprej proti poskusom zanesti na Goriško tisto proslulo »gospodarsko organizacijo" po vzorcu žegnancev okrog ljubljanskega Šenklavža, katera je prizadjala slovenskemu narodu že toliko škode ter koristila le tujcem. Vse sile napnemo, da obvarujemo ljudstvo v naši   deželi   pred   takim   zl6m, kakoršno je
kranjska klerikalna organizacija storila kmetu. »Slovenec" se po svoji navadi zaletava pri tem v g. Gabrščeka ter zahteva pojasnila, kako je njegovo razmerje do »Trgov, in obrtnega društva" in do goriške posojilnice. Na to mu drage volje povemo, da ni bil Gabršček nikdar odbornik imenovanega društva, da je pa za isto storil mnogo dobrega in tudi ž r t v o v a 1 je kaj za društvo. Njegovo razmerje je tu kakor do posojilnice čisto in korektno, razmerje »Slovenčevih";farjev do 'sto-venskega naroda potom zadružništva kakor iia
sploh pa skrajno sleparsko!
Kako podli so ljubljanski popje in kako za vsako neljubo stvarno kritiko iščejo roseb, da udrihajo po njih, pa bodi jasno čita-teljem »Soče" iz dejstva, da g, Gabršček članka o »Goriški zvezi" ni ne pisal ne inspiroval ter da ga je čital šele potem, ko je bil tiskan. Torej ne po osebah, ljubeznivi namestniki božji, marveč stvar sama naj vas briga.
»Kršeno" IHlekO. -~ Radi »krščenega« mleka je bil v četrtek pred tukajšnjo okrajno sodnijo obsojenih 20 oseb na globo. Klicanih je bilo 28.
Nasledki Influence. — V bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici so pripeljali Metnega Jak. Štravsa iz Bukovega pri Cerknem, Prijela ga je bila infuenca, ki bi ga bila kmalu spravila v grob, Ali umrl ni, pač pa znorel. Hotel je ubiti šesto in brata.
Mestna mesnica - prodana. — Mestno mesnico je kupil tukajšnji mesar L. Illicher, ki se, je moral obvezati, da bo prodajal meso po 8 vinarjev ceneje nego drugi mesarji. Mestne mesnico je konec, s tem pa tudi odpora proti draginji po mesnicah, kajti mesarji držijo trdno skupaj, in ta kupljena mesnica ne bo nič drugega nego filijalka Illicherjeva. Na našem magistratu res no znajo drugega nego norce briti z meščanstvom. Kdaj vendar zraste zadosten odpor proti takemu norčevanju V!
Drzni tatovi. - V sredo portoči so ndrli neznani tatovi v zalogo piva Reininghaus itn Kornu. Iz zaloge so šli v pisarno, premetali' so knjige in drugo reči, našli pa le 5 K. Lotili so se tudi blagajne, ali brez uspeha.
Torej tatvina na Kornu, koder gre vedno dosti ljudij, v tako živahnem delu mesta! V spomin nam prihaja tatvina, ki se je dogodila svoj čas v Gosposki ulici pri uraiju Š., pa tatov še doslej n!2o našli. P«ič kaže to, .da imamo v Gorici premalo redarstvenega varstva, kar se je že ponovno povdarjalo, tudi v deželnem zboru. — Tatvina r.7* Rondeaux in ta spominjata prav na drzni 4tvine v Trstu, kjer tudi ne pridejo na sled najdrznejšim tatovom.
Ponesrečil je sodn. sluga pri okr. sodniji v Tolminu Jos. Siejko, ko se je vračal domov iz Nemškegaruta zvečer v temi po snegu in dežju. Zašel je s pota ter padel po strmini kakih 50 m globoko v neko jamo. Pobil seje močno po životu ;u iu.mo nogo si je zlomil
Dne 20. listopada.
Sedaj že vem. Nihče mi tega ni povedal, toda vem za gotovo, da umre! Nadvladam vse svoje občutke ter sem celo miren. Angelica umre! NocojŠnoJ noč, sede" pri njenih durih, sem videl to tako jasno, kakor sedaj vidim solnce. človek v nekem stanju vidi reči, o katerih se razstresenim ljudem niti ni sanjalo. Proti jutru se je nekaj takega pripetilo v meni, da sem zagledal to skrajno neizogibnost takoj, kakor bi mi kdo odgrnil zaveso izpred očij in možgan. Nič na svetu ne more rešiti Angelice. Jaz vem to bolje nego vai zdravniki.
Ia prav radi tega se več ne žalostim. Kaj pomaga to njej in meni? Obsodba nad nami je izrečena. Moral bi biti slep, ko bi ne videl, da nekaka moč, močna kakor ves svet, naju ločuje. Kdo je ona in kako &3 imenuje — ne vem. Vem samo to, da ko bi pokleknil ter butal z glavo ob tlak, molil in prosil, da bi morda gore premaknil — toda nje ne preprosim.
Ker bi mi sedaj mogla Angelico vzeti samo smrt — torej mora umreti.
Vse to more biti zelo logično -- samo da se jaz s to ločitvijo ne strinjam.
Dne 21. listopada.
Angelica je danes izrekla željo, da me hoče videti. Teta je odpravila vse iz sobe, ker je bila prepričana, da mi bolnica hoče priporočiti mater, in tako je bilo tudi v resnici. Videl sem to svojo ljubljenko, to dušo svojega Življenja, 3e vedno je pri čiavesti; oči ima bliščeče, duševne moči razvnete. Bolečine so skoro povsem prenehale. Vsi sledovi njenega prejšnjega stanja so izginili, in lice ima sedaj angeljsko. Nasmejala se mi je, a tudi jaz sem ji odgovoril s smehom. Od včeraj vem, kaj naju čaka, in zdi se mi, da sem Se umrl, torej vladam sam nad seboj. Prijemši
me za roko, je začela govoriti o materi, na to me je ogledovala dolgo, kakor bi se me hotela nagledati poprej, preden ji oči ugasnejo — in dejala je:
»Ne boj se, Leon, jaz se počutim bolje, samo za vsak slučaj hočem, da bi ti nekaj ostalo po * meni... Morda ti tega ne bi smela priznati takoj po moževi j smrti, ker pa morem umreti, ti hočem povedati, da j sem te zelo, zelo ljubila.«
Jaz pa sem ji odgovoril: »Znano mi je to, moja najdražja!« Držal sem jo za roke in zrla sva si v oči.] Ona se mi je prvikrat v svojem življenju smehljala! kakor zaročnica. Jaz pa sem se tudi v tem zvezal ž njo z vezjo, ki je vstrajnejša nego vse dosedanje. Počutila sva se v tem hipu dobro, dasi je bila nad nama žalost, močna kakor smrt. Zapustil sem jo še le! v trenutku, ko so mi dali znamenje, da je dospel duhovnik. Poprej me je še prosila, naj se ne prestrašim njegovega prihoda, ker ga ni poklicala radi tega, da misli umreti, marveč ker je v vsaki bolezni bolje, ako se človek pomiri.
Po odhodu duhovnika sem se vrnil k njej. Po tolikih nočeh, prebitih brez spanja, je bila utrujena in je zaspala. V tem hipu spi. Kadar se sprebudi, ne odstopim več od nje, k večjemu le takrat, ko bi zno-vič zaspala.
Dne 22. listopada.
Angelici je očividno odleglo. Gospa Celina je vsa iz sebe od veselja. Jaz edini izmed rodbine vem, kaj je to. Ni bilo treba zdravniku praviti mi, da se približuje otrpnelost Črev.
Dne 23. listopada.
Angelica je danes v jutro umrla.
Rim, dne 5. grudna.
Mogel bi postati tvoja sreča, a postal sem nesreča — in jaz sem vzrok tvoje smrti, kajti ko bi bil drugačen človek, ko bi mi ne bilo manjkalo vsakoršne podlage za življenje — pa bi no bili prišli nite ti pretresi, ki so te umorili.
Jaz sem to že ob času tvojih poslednjih trenutkov na svetu razumel in obljubil sam sebi, da pojdem za teboj. Obljubil sem ti to ob tvoji smrtni postelji in moja dolžnost je sedaj pri tebi.
Tvoji materi zapuščam svoje premoženje; teti — Kristusa, v čegar ljubezni najde tolažbo v poslednjih dnevih, sam pa grem za teboj, ker — moram.
Ali si morda misliš, da se jaz ne bojim smrti? Bojim se je, ker ne vem, kaj se nahaja ondi, ter vidim zgolj temo brez meje, pred katero se tresem. Ne vem, ali je ondi ničnost ali kak obstanek brez prostranstva in časa, ali morda kak vihar med planetarni nosi duševno »monado« z zvezde na zvezdo, ter jo vceplja v nova bitja; ne vem, ali je ondi neizmerni nemir ali mir takisto neizmeren in tako popoln, k&kor ga le vsemogočnost in vsedobrota dati more.
Toda ako si ti navzlic mojemu »ne vem« umrla - kako naj še jaz dalje tukaj ostanem in živim?
Torej Čim bolj se bojim in čim bolj »ne vem«, tem bolj te ne morem pustiti samo ondi — ne morem, moja Angelica — in grem.
Bodisi da žg tam skupno vtoneva v ničnosti, ali pa naj bo skupna najina pot, a tukaj, kjer sva se toliko namučila, naj ostane za nama le molk.
v                       konec!
Tako je ostal celo noč v strašnem stanju. V jutro je začel klicati. Slišal ga je nekdo, ki je hitel v vas povedat v strahu, da je 6uV človeški glas. Prišli so. mu na pomoč, ga potegnili na cesto, prenesli v Tolmin, potem pa v Gorico v bolnišnico.
GospflSkt Ulica je nasuta s tako debelini gruščem, s kakoršnim se ne posipajo ceste niti zunaj na deželi, ne pa v mestu po tako prometnem kraju ! Živina strašno trpi. Sedaj vozijo za železnico razne težke reči. Drugodi še pelje živina, v Gosposki ulici ne more vsled velikega kamna nikamor naprej. Treba je celo pripregati. — To je nov škandal za magistrat. Prav usojeno jim je, da ne naredijo nič pametnega, ampak samo kaj takega, kar razburja občinstvo.
Narodne Izobraževalna društvo »Bodočnost" v Veliki! ŽaMjah vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne ». marca 190f>. v zaprtih prostorih g. Josipa Paljk-a. Vspored: 1. Pozdrav, govori jurist Rado Hrobat. 2. Iv. pl. Zaje: T,Nočni stražari", možki zbori. 3. Godba: „Hej Slovani". 4. Aljaž: „Triglav", možki zbor. 5. Godba: »Mladi vojaki". 0. Laharnar: „VinsW hram", možki zbor. 7. Igra : „Kdaj pojdete domov?" 8. %* „Jan ni bedak", možki zbor. 8. Ples. Začetek ob 3. uri po-poludne. Vstopnina k veselici 40 vin., sedež 10 vin. Pri veselici sodeluje pevsko društvo iz Šmarij. Slavna društva, prijatelje in somišljenike k mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi — odbor.
»Iliaškl SOkOla priredi jutri 5. t. m. veliko maškarado v gledališčni dvorani „ Narodnega Doma". Čisti dobiček je namenjen za ureditev telovadnice. Na pustni torek pa priredi „Sokol" maskirani plesni venček bratom in prijateljem.
»Narodna čitalnica" v Cerknem vabi k veselici, katero priredi dne 5. sušca 1905. v dvorani »Gospodarskega doma".
Korse na lOStnl torek obeta biti letos jako lep, kakor se da soditi po predpripravah. Razpisane so tudi nagrade in darila za najboljše udeležence.
Uro je prodal. — Neki Al. Bandev je prišel v hišo Decollejevo, rekoč sinu Decolle-jevemu, da mu je naročil oče priti po sten sko uro, da jo popravi, Bandev je namreč urar. Sin je dal uro Bandevu, ki je pa ni popravil, marveč takoj prodal.
Odprti lekarni, — ¦ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiimer.
K zlatarju je prinesla na prodaj neka Ženska s Trnovega zlato „broš" z dragimi kamni. Zlatar je gledal „broš", potem pa povabil žensko na policijo. Na policiji je rekla, da je našla „broš" v mestu. Naznanili so jo sodniji.
Lepe in cene preproge in zavese. — Tovarna
preprog Gr.endi na Dunaju I. razpošilja zastonj in franko svoj najnovejši v naravnih barvah izdelan krasen katalog.
Vojna med Rusi in Japonci.
Velika bitka?
Boji se nadaljujejo na celi fronti, in splošno se sodi, da se razvijejo ti boji v veliko, morda odločilno bitko. Japonci se pomi-čejo polagoma proti severu, Rusi pa vtrju-jejo silno svoje desno krilo. Dosedanji boji po teh krajih se smatrajo za predigro velike bitke. — Maršal Ojama prodira na celi črti ter grozi ruskemu levemu krilu. Rusi so pregnali Japonce s prelaza Tunsiliailin ter jih potisnili do Gutulina, kjer se je unel hud pehotni boj.
Četrto brodovje.
Rusija hoče poslati na bojišče še eno brodovje, to je četrto. V Kronštatu so že pričeli oboroževati razne ladije.
Za ojačenje ruskega brodovja se je nabralo doslej prostovoljirih darov okoli — 13,000,000 rabljev.
0 Ijutiii bojih na ruskem levem krilu
poročajo iz Sahetuna. Ruski vstočni oddelek v Kudiasanu je odbil hude napade Japoncev ter ostal v svojih pozic^ah. Kolona, ki je napadla Japonce na zapadni strani, je trpela mnogo in imela znatne izgube. Ob 3. uri v jutro so napadli Japonci sotesko Gutidin; nekaj napadov so Rusi odbili, Boj je ponehal šele ob 9. uri zjutraj. Pri Nanšanpu so bili Japonci odbiti. Japonci obstreljavajo tudi vso okolico Putilovega griča.
Kuropatkinovo poročilo o boju pri Tsinhečengu.
General Kuropatkin je poslal o boju pri Tsinhečengu to le poročilo: Dne 25. t. m. ob 5. uri zjutraj je sovražnik zasedel vas Tsin-hečen. Število mrtvecev je zelo veliko. Poveljnik našega voji, naglasa, da so se naši vojaki borili z veliko hrabrostjo. Neka stoturja, ki je branila gorski prelaz Selin, je odbila več napadov mnogoštevili?ejših japonskih čet. Dve stotniji, ki ste branili Bereznevski grič,
I ste se i zapletli v ljut boj z bajoneti, v katerem sta bila ranjena poveljnika obeh stotnij. Stotnika Viloviča, ki je bil ranjen na roki, je njegova stotnija šiloma oprostila iz sovražni-kovik rok. Kompanije, ki so bile odposlane preprečit, da bi sovražnik ne obšel levega krila naših pozicij, so bile obkoljene od treh strani, a so še vstajale proti sovražniku, dasi so že izstrelile vse svoje patrone in zagotovile vsem našim oddelkom varno umikanje. Dotične; pozicije so še le zapustile na pismen ukaz. —
V svojem zadnjem telegramu pa javlja Kuropatkin, kakor  se  poroča  iz Fetrograda,
. da so jeli Japonci prodirati proti Gutulinu in Vanfalinu ter pričeli z vso silo s topovi obstreljevati ruske pozicije, nahajajoče se v ti okolici.
Japonci za hrbtom ruske armade?
„Daily Telegraph" javlja iz Sinmintina: Kakor^ se poroča, jo dospelo v Fakumeri 40.000 Japoncev. Tja so prodrli preko gričevja ob mongolski meji.
Dozdevne hunguške čete, katere so Rusi porazili pri Lišjavu, so bili japonski vojaki v kitajski obleki. V soboto zjutraj je prodiralo 6000 Japoncev z artiljerijo med Sinmintinom in reko Liao v severno zapadni smeri proti Fakumenu. Vodja ruske banke v Mukdenu je dobil obvestilo, da naj vse uredi, da se v kratkem banka zatvori.
Steselj v Petrogradu,
Dne 1. t. m. je dospel v Petrogradu Steselj s svojo soprogo ter )<b bil na kolodvoru vsprejet od vojnega ministra generala Saharova in načelnika generalnega štaba generala Fralova. Soprogi Steseljevi so dame port-arturskega odbora poklonile šopek cvetlic. Steselj je ob hura-klicih šel v paradno dvorano. Tukaj ga je nagovoril general Bogdanovič ter naglašil, da general Steselj zopet vidi Rusijo, ki je v neprilikah radi nevspehov na bojišču in radi notranjih nemirov. General Steselj je v svojem odgovoru izrazil svojo prepričanje, da niso provzročili Rusi, ampak da je to delo Japoncev, ki so na ruske pozicije na bojišču poslali vse polno proglasov.
General Kuropatkin poroča:
General Kuropatkin je brzojavil dne 27. pr. m. Sovražnik je bil prodrl jjroti našim četam do Banjapudze, toda bil je odbit, tudi napadi Japoncev pri Gutulinu in Bejgulinu so bili odbiti. Naši lovci  so sovražnika ob  vsej
I fronti nadlegovali; isti so metali v vas San-depu granate, vsled česar je tamkaj med sovražnimi četami nastal velik strah. Ob 10. uri zvečer sem prejel poročilo, da so Rusi zavzeli
..predmostno vtrdbo mostu čez reko Šaho, pri čemer je bilo zaplenjeno mnogo raznega orodja. Brzojavka generala Kuropatkina 1. t m. se glasi: Naše sprednje čete pri Kudazi drže svoje pozicije. Po ljutem boju so bili Japonci pri Gutulinu odbiti.
Eskadra admirala Roždesftenskega.
Iz Pariza se brzojavlja „Novemu Vremenu" : Semkaj so došle vznemirjajoče vesti iz Madagaskaija. Japonci se pripravljajo, da bi rusko brodovje zapleli v novo hullsko afero. Francoska vlada je dobila od guvernerja poročilo, da se je pojavilo v vodah v bližini Madagaskarja 8 do 10 sumljivih malih ladij, ki so jih Japonci poslali s Filipinskih otokov. Nevarnost je velika, da bi ne polagale min in napadle rusko ladjevje s torpedi.
Razgled po suetu.
Zadnje vesti, — Finančni minister je odgovoril v seji drž. zbora včeraj na interpelacijo glede žel. zveze Červinjan - Belvedere. Schuhmeier je kritikoval postopanje z vojaki in vojaške bolnišnice. Kršč. soc. in socijalisti so se na to sprli. EUrnbogen je vložil interpelacijo proti tržaškemu preiskovalnemu sodniku dr. Barzalu., — Trdi se, da se bije v Mandžuriji bitka, kakoršne ne pozna zgodovina. — Obstrukcija železničarjev v Italiji traje dalje.
Državni Zbor. — Seja 28. pr. m. Poslanec Ellenbogen je interpeliral brambovskega ministra zaradi postopanja kontreadmirala viteza Maulerja napram svojemu slugi, rekrutu Be-losu. Admiral je vojaka tako pretepel, da leži bolan. ~ Trgovinski minister baron Call je obrtno novelo vsestransko razložil. Rekel je, da obrtna novela ne bo v škodo ne industriji ne delavstvu. Za delavstvo pomenijo celo veliko zboljšanje določbe v zakonu o ureditvi zasebnih posredovalnic in o izkazovanju obrtnih delavcev. Nadalje je povedal minister, da se je ministrstvo vsestransko bavilo z zahtevo o izkazilu usposobljenosti v trgovini, toda našli so se proti temu načelni pomisleki. Nadalje je zakon v interesu krojačev in čevljarjev, ker trgovcem zabranjuje jemati naročila in mero. Dimnikarjem se odkažejo okraji ter se jim določijo tarifi itd. — Posl. Glockner je kritikoval predlog, ki ne odgovarja pričakovanjem malih obrtnikov, posebno se niso vpoštevale zahteve gostilničarjev. — Posl. L. Hoier je zahteval razne odredbe v prid obrtništvu, ustanovitev državne zadružne banke, zavarovanje za starost in onemoglost, ustanovitev rokodelski zbornic, uvedbo izpitov za mojstre itd.
DriiŠtVO »Zvezda" na rflunaju» priredi v nedeljo, dne 5. sušca t. L ob 7. uri na večer v dvorani »Zum Senator" I. Felderstrasse štev.
2,    društveno zabavo, pri kateri sodeljujeta društveni moški zbor pod vodstvom gospoda Vinko Krušiča ter gospod Franjo Fras z igranjem na glasovir.  Po »koncertu sledi ples,
»Vesna" priredi svoj I. redni občni zbor dne 4. marca 1905., pri Richterju (Dunaj III. Renmveg N.o 3) ob 7. uri zvečer. Dnevni red:  1.  Čitanje zapisnika.  2.  Poročilo  odb.
3.  Poročilo preglednikov, 4. Volitve. 5. Even-tualia. — Slovanski gostje dobrodošli!
Iz parlamentarnih odsekov., — Proračunski
odsek je začel 28. pr. m. razpravljati o subvenciji avstrijskemu Llovdu. Poročal je posl. vitez Vukovič, ki je predlagal končno resolucije: 1. za ustanovitev strokovnih konzulatov v Adeiui in Džibutiju; 2. ker poteče leta 1900. pogodba z Llovdom, skrbeti je pravočasno, da se mu zagotovi parobrobna vožnja po sedanjih progah, in 3. skrbeti, da bodo ladje redno obstajale na vožnji v vzhodujo Afriko v abosinskem pristanišču Džibuti. — Soc ijalno politični o d s e k je sklenil, nadaljevati posvetovanja o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov ter sporazumno z vlado dognati, kake spremembe bodo potrebne vsled vladnega programa o splošnem zavarovanjii za starost in onemoglost.
, Obsojena na Vislice. - Pred ljubljansko poroto sta bila obsojena na smrt na vislicah 23 let stari čevljarski pomočnik J. Jurečič iz Jelša«, in Marija Smukavec, rojena Arh, stara 28 let, iz NemŠkegaruta, pristojna v Boh. Bistrico. Ta ženska je bila poročena z dobrim delavcem Smukavcem, imela pa je razmerje z nekim Vrečkom, s katerim sta bila pobegnila na Nemške, ko je pobrala možu denar. Vrečka so pozneje prijeli v Trstu in v Ljubljani obsodili v ječo, oua se je vrnila k možu. In tu, namesto da bi bila dobra mati svojima otrokoma, je začela ljubimkati z Jurečičem, in ko mu je rekla, da bo oče, ga je dobila popolnoma na svojo stran. Dala je denar za revolver, in Jurečič je vstrelil lani 4. dec. Smu- j kavča. Sodnija je obsodila na podlagi po- j rotuiškega izreka oba na smrt na vislicah, in sicer prvo Jurečiča, potem žensko Smuknvoc. Smukavec je povila v zaporih pred 10 dnevi dečka. Umor se je zgodil v Boh. Bistrici.
Samomor V TrstU, ¦- V ltojann se je vstrelil v postelji 49 let stari strojevodja južne železnice Iv. Pugel. Ko je žena šla iz sobe, ji je , rekel: Zbogom! potem pa se vstrelil v sence, j Zapustil je 2 sina in 1 hčer.
Kr0|aškl Učenec morilec. -- Krojaški učenec Iv. Dieti v Bocnu je bil večkrat kregan, zato je sklenil umoriti mojstra in ženo. Ponoči je napadel mojstra ter ga že ranil z britvijo na vratu, kar se je zbudila žena. Posrečilo se jima je ubežati pred besnečim učencem. Porotniki so mu prisodili 3 leta težke ječe:                                                       j
UljUdnl uredniki. — V uredništvih ne po- j znajo navadno preveč uljudnosti do poslanih j jim rokopisov. Če je za rabo, se priobči, če ni, pa se vrže v koš, in če se dopošiljatelj še tako jezi. Drugače pa je na Kitajskem. Kakor poroča »Gaulois", je vrnil neki kitajski urednik rokopis s takim-le pismom: „Či-tali smo Tvoj rokopis z neskončno radostjo in nebeškim navdušenjem. Pri svetem pralni naših pradedov prisegamo, da nimam prišlo v roke doslej še tako mojstersko delo. Ako bi to natisnili, bi nam ukazal cesar, naš visoki in mogočni gospod, vzeti si to delo za vzorec ter ne priobčiti nikdar več kaj manj vrednega. Ker pa bi tekom deset tisoč let bilo nemogoče najti kaj temu primernega, ti vračamo rokopis s spoštovanjem in tresoči se ter Te prosimo olpuščanja desettisočkrat". t—To je uljudnost, ki pač ne more nikogar razža-liti! Kdor torej ne more oddati svojih roko- | pisov v uredništvih Evrope, naj jih pošlje na I Kitajsko.
Davek na gledališke listke namerava vpeljati berolinska mestna občina.
Štajerski FridOlifc — Pred porotno sodnijol v Celju se je 25. pr. ni. vršila kazenska obravnava proti kaplanu Lorencu Šlamber-gerju, ki je nazadnje služboval v Žetalah pri Rogatcu. Šlamberger je bil katehet in je porabil to priliko, da je Šolarice učil ne le ve-ronauka, nego tudi različnih svinjarij. Pokvaril je celo vrsto deklic, ki še niso bile stare 14 let, poleg teh pa tudinmogo starejših deklet. Obsojen je bil ta božji namestnik na 18 mesecev težke ječe.
„Primofski list" ne bo o tem poročal! :
Radi razpečavanja ponarejenega«denarja je bil
pred dunajskimi porotniki obsojen ErnestLie-bel na štiri leta težke ječe.
I <_Napad<:fla Vlak- — >Med DebreGinom in Niregihazo so napadli v nedeljo zvečer kmetje v velikem številu osobni vlak. Metali so v vlak veliko kamenje ter razbili skoro vsa okna. Ranjena je tudi neka oseba. Tak napad se je tam že- nekoč izvršil.
Proglas -popa Gapona. — iz Rostoka ob Donu
poročajo : Humanite rje , priobčila proglas ruskega popa Gapona na proletarijat in odprto pismo na carja Nikolaja, ki je sestavljen v brezmerno ostrih izrazih ter preti z dinamit-nimi atentati in drugimi teroristično revolucionarnimi sredstvi,
Tat  oproščen pred dunajsko poroto. — Na
Dunaju so sodili pred poroto tramvajskega kondukterja Iv. Štifta. Ta je bil ukradel grofu Henkelju zavarovalno pogodbo za 4M100 KJn COOO K denarja, vse skupaj v zavitku. Od tega je vzel 2000 K, potem pa položil zavitek v tramvajski voz, kjer se je to pozneje našlo in deponiralo. Štift je končno obstal tatvino, rekel je, da je storil to, ker je hotel poročiti neko dekle, ki je pa zahtevala, da se mora * izkazati, da ima kaj denarja. Policija je mislila, da je napravil &ft tatvino v družbi in ne sam. Radi tega je silila vanj, naj pove sokrivca. Žtift je rekel pred sodnijo, da bo v tem slučaju prost, in imenoval je sokrivca nedolžnega grofovega «lugo. Nedolžnost se je pokazala hitra. Porotniki so odgovorili im vprašanja tako, da je moral« sodnija b'tifta,ki je priznal tatvino, oprostiti. Pri razpravi je bilo navzočega mnogo občinstva, ki je z „bravo"-klici pozdravilo oprostilno razsodbo! Zlata na kupe. - Dne JO.pr. m. je imela francoska banka, kakor poroča, K Figuro", zlatu za 2,8J.'{.082'f>40 frankov. Nijeden denarni zavod na svetu še ni dosegel takega rekorda. Kilogram udenarjenega zlata ima vrednost .'H00 frankov; torej tehta zlato v banki 907.440 kg. Ako bi se hotelo lo zlato odpeljati, bi bilo treba v to svrho 2 popolna vlaka po 4f> vozov; v vsaki voz bi šlo I o ton, pa bi ostalo še 7440 kg. 2,.si').0S2,f>4u frankov da 140.<!f»4J27 kosov po 20 frankov. Ako hi se jih zložilo skupaj, bi dosegli dolžino i 2,*.)i>;i.7!l<; m, torej r>0 km več nego zna*apot iz Madrida čez Pariz v liiin.
Prvih 5000 kron
m ..Narodno šolo" v Št. Jakobu v Rožu na KoroJkem.
K d o j i h j e d a l ? Št. JakobČani smo dali 2772 20 K, ostala Koroška je dalo 2047- - K, Koroška vkup torej 4819-30 K.
Amerika je dala 50, Štajerska 48-2«», Kranjska 42 5'», Primorsko 20—, Moravsko 10-— in Srbsko 10 — kron.
Kaj neki si pripovedujejo navedene številke? Skrivoma si marsikaj šepetajo na uho; o nečem pa se razgo-varjajo na glas: »Vidite, kako zelo" potrebna je »Narodna šola« v Št. Jakobu v Rožu. Dasi Št. Jakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za »N. šolo« v treh mescih žrtvovali že 4819 K. Ali to ni oči viden dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za p re potrebno ladijo rešilko, ki naj jih reši potopa v morji nasilnega ponemčevanja po javnih ljudskih Šolah!?«
Da, tako, je, dragi rojaki i Če se Slovenci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodnih S\>», [ za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo »Nar. šolo« v št. Jakobu v Rožu. — A kje so naše moči?: Z •vsemi svojimi žrtvami pač moremo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo — višje pn ne moremo. Moči naše so kljub najboljši volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale.
Zato pa z zahvalo za dbzdajne podpore združujemo novo prošnjo: bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas!
Vedimo in bodimo merjeni, da s Št. Jakobsko »Nar. šolo" zidamo trdnjavo celemu narodu stoven-Skentu. Kajti če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in -delavnost!
(Prispevke prejema Matej  Ražun, župnik, poŠta Št Jakob v Rožu,  Koroško.) Fr. Kobentar,                 Fr. Maje r.
župan,                          •• »nač. š. s.
M. Ražun, j                              župnik.
Išče se
izucenega mizarja
zrno ž n ega v vodstv u_
—— mizarstva in stavbenega mizarstva.
Pri istem podjetju je prostih šest mest mizarskih pomočnikov. Ponudbe na naslov: C   M. upravništvo „Sočeu v Gorici.
4         Prva koiicpKljonh-aiiR delavnica z tno-   >
4  tornim obratom za lino mehaniko liziko, ma.   >
j   tematiko, optiko, fino brušenje iu |ioliranje Iltl    L
4  Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, liiSnili   p-
4  telefonov, plina in vode,                                      L
4      Popravo so ijjvrSnjejo hitro in po coni.      >
!MBPotoK&ilpl[
3           Gorica, za vojašnico.            t
3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje, t
3
Bogata zaloga
4  niHiilli uredtmttov za razsvetljavo za piinov« j 4                         in oicktrlfno lnf.
4  Oprave za  kopelji,  sosalke vseh  sistemov. —
4   1'opravljalnica au'omobilov, motociklov in dv<-
2  kole-". — Delavnica za pobakrenje in poniklanje
4   —  Puinpe,  železne  in kovitieke cevi.   Zaloga
4  tuesnrskcga orodja, kuhi jskili nožev,  brivskiii  w *|                          britev, Skarij itd.                          L
•VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVO
Gorica   -^»s-   Gorica
Klimafično zdravišče
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Anton Potatzkv v Corici.
Na sredi Rafiteljn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IK DEBELO.
Najceneje kupovalsče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In niti].
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke zh šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Nr«ftlitflce. — Rožni venci. — Masin-knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena ža zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    "2    :I5   8
Ure na nihalo
so zadnja novost, To francosko
miniaturno ure na nihalo ho dolgo 70 .-m, škntlja j., iz orehovega losa, fino politirana. z umetno •zroztjauhui ohkladki ter igm VSakO uro najlepšo koračnice in plese. Ce,m •/. zabojem in o.l-lioHiljaiijein le 8 gld. Mit ura l)ioy, ^odlie. a hijo pot in oole uro, z zahojoiu in odpoMljanjem samo 6 g-Id. Da hijo kakor ura zvonika L?ld. 6*50. To uro niso samo zanesljivo tetino Močo, ampak, hm i lop okras vsako sobe. Budilka z zvon.-om in po noči so
svetlečo tablico s številkami -Id. 1-70. IJudilka z godbo.
¦jjra mesto zvoni ffR (j -
Razpošilja po povzetju. Kar ue u#ija vino denar.
Cenik ur, verižic, prstanov itd. zastonj in franke
Josip Splering, Dunaj I.
Postgasse št. 2-93
Java Kava
direktno od pridelovalca.
Pošilja se vrečica S 5 kg colnine prosta brez vseh stroškov na vsako poštno postajo
surova:                                        f                              surova:
Marka Javoflor najfinejša    .   gld. 6*95 ;;f  Java salvador mešanica   .   gld. 610 Marka Javoflor fina zelena .     „   6*20      Kapucinska mešanica, žgana   „   7'
čaj 1 kg gld. 2-80, gld. 4-, gld. 550.
TURK & DR.
posestnik plantaž na otoku Java. Pošiljatve iz skadišča v luki.
Trst, Acquedotto 62.
i.   .......¦..m ¦       Cenil-ik brezplačno In frank*.      ......
NAZNANILO.
Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mostu in ft5* deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu svojo voliko tovarno mi-      .................             m         .........¦ni
pohištua useh slogou,
=:==   od najpriprostejega do najmodernejšega. ^
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim giede* svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do* v*šeno delo.             _,                        ,
Cene brez konkurence.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srebernid, mizarski mojster.
t** Mizarska zadrugal^*
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim- obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
¦ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vaccOla 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Mwr(s^m^mmm^mmm^mmmmmmmwsmsf9i)
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Nncolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlog« se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojllns na vknjižbo po 5'/,%, na varSčino aH zastavo 6*, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%,
Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članu v 1777 z deleži K ^ 123.644. —Hranilne vloge 1,416.573*66. Posojila 1,471.660-42 — Vrednost hi§ 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Restrvni zalog 70.'.25-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79,
se^Sttss,^^
^nton Ivanov pečenko - Gorica
TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in ornih vitt h lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na tlom in razpošilja po Železnici na vso kraje avstrn-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naproj. Na zahtevo pošilja tudi uzorec.
Zaloga piva
Cene zmerne. Postrežba poštena In točna.
mi
tovarne 6. jfuerjevih dedičev v Ljubljani .11 ptienjskega piva •ttraziir-j* i. sIovpCc <es<<! „Mefe"an$Ae pivovarne".
Zaloga ledn. karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Nova trgovina v Gorici.
Olvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, •hrvatske,  ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in Šolske potrebščine (peresa, ! svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzoreev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi' Prcširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kcsnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar U. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut.
Boj kom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
goriška Tiskarna" A. Cabršček.
Namizno orodji io posodje vseli vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omaka, karo, čaj, namizni podstavki, umetni Izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni  izdelki za hotele,  restavracije in Kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorni založniki
Clirislofle & C.ie - Dunaj
I. Opernrui? 5 (Heinriclishof).
—   Ihistrovan cenik na zahtevanje. — V  vseh mestih  zastopano po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle.
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojim naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Paprika!
I.           A                              t
Segeciina
I. vrste, cvet-
paprika,
sladka, garan-
m,          j^                              tirano pristna,
Ml.   priznano izvrstne vrste. Lastni  pridelek
kg za K 5. Razpošilja po povzetju od i kg
dalje f ranko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj.
Pošlovnica za razpošiljanje  deželnih pridelkov
Haupt A.Ru :oH" Budimpešta, VIL Ovo-
dagr. 22. O Z I.
Zaščitna znamka: ..Sidro"
Liniment. Gapsici coinp.
Nadomestek za
Pain-Expeller
je splošno priznano kot livrstno bol blažujoče mašilo; cena 80 vin., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sldro" iz Btehterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek,
,RICHTERJEVA LEKARNA ™^
k ..ilatem levu" v Pragi
lisabethgasse št. 5 nov; Dnevno razpošiljanje.
------Mihael  Ussai------
kovaška in ključavničarska delavnica   ¦>
Židovska ulica št.
Zaloga štedilnikov, sesal k in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.   ¦••¦»<>••»<»

Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka
Te gl asovi ie in nenadkriljive kapljice
sv. Marka se uporabljajo za notranje
in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod iv. vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih nbla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo nadaho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo: čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
fflestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj  kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer f ranko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 S, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, '. ducate (48 steklenig) 1460 K, Sidncatov (60 steklenic) 1? K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barctineič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena i, 1360-     mestna lekarna, Zagreb,
markov trg šteu. 96, poleg cerkve sv. marka. ¦¦¦¦»           Zdravje je največje bogastvo!           anam
10.000 kg travnega semena
katero mi je ravnokar došlo iz Škotskega, sveže in mnogovrstno najbolje vrste; velika 2aloga tudi drugih krmilnih semen kot detelje, pese, korenja, repe itd., kakor vsa zelenjadna in cvetlična semena priporoča edina na Kranjskem strokovno vre jena in odlikovana semenska trgovina vse po najnižjih cenah. — Cenik za leto 1905 se dobi na zahtevo brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
v Ljubljani.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
»C. VECCHIET) =    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje aH zamenja z novimi predmeti ataro zlato in srebro.
:"'," rz"",;:::   Cena zmerne.   .........
Lekarna Cristofoletti v gorici na travniku.
Trskino (Stokfižcvo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim'boiež
nira in sploSni telesni slabosti, zvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po S 140, bele barve K 2. Trskino želeanato Jetrno olje. Raba U><;a olja jo Kosolmn pri|mroo-Ijivii otrokom iu dečkom, ki ko nervozni in nežno naravo.
Trskjno ietrno olje so železnim Jodcccro.   S tem oljem w ozdravijo v kratko«) ten in ¦/. gotovostjo
vso kostno liologiii. žlezni otoki, »olšo, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvcgijc, preišče se vedno v mojem  kom.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zainorem jamčiti svojim če. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
«L(   CFistofolettijeva pijača iz kine in železa   Hfc»
najboljši pripomoček pri z<lravljenjti h trsknim oljem. Ena  steklenica stane f krono  GO vinarjev.
Murni & Či
-------~ v Gorici .    ,.
S^ Ini trg št. 9 (Piazza Duomc >
priporočata svojo
zalogo šivalnih stn jev
raznih sistemov,
za umetno vezenje (rekamiranje)
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje in  poprava jamčiva od 5-10 let.
Zahleuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
mKKmm¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦              z znamko „JELE11".  —9(|§
Ono Ja UP** zajamčeno ČiStO "THaf In brez vaaka škodljive primesi. Para Izvrstno.  Kdor hoče dobiti žara« Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vaak komad Ime „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN". flaorg SajhleM AnSaifl a. E. —  Največja tovarna ta vrata na evropejskem ozemlju!
= Zastopnik. Umberto Bozzlui - Gorica, Stolna ulica št. 9. =
Pobiua se pousod!
# # #
#
t #
t
m #