Celje - skladišče f. D-Per IMS 1119670719,21 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Z ZBORA VOL1LCEV... V drugi .polovici meseca oktobra je bil zbor volivcev v naših volilnih enotah, katerega so se udeležili poleg volivcev tudi naši odborniki Ivo Brenčič, Stane Dvoršak, Franc Lampe in Konrad Končan. Na zbom volivcev so obravnavali sklepe celjiske občinske Skupščine, ki se naš a jo na kadrovsko problematiko, gibanje gospodarstva, uporabo prispevka za regulacijo, uporabo prispevka za uporabo mestnih zemljišč, sofinanciranje šolstva in drugo. Razprava se je gibala v glavnem okrog gospodarstva v celjski občini, ki mi še dosegla planirane proizvodnje zaradi močnega padca črne in barvne metalurgije, dočim se v kovinski industriji čuti povečanje proizvodnje. Glede izobraževanja 'kadrov so bile ¡iznešene različne pripombe. Nekateri ¡so menili, naj bi zainteresirane osebe obiskovale večerne šole, drugi naj bi kadrovska služba sprejemala delovno silo z dokončano osem- letko in podobno. Skratka, pripomb je bilo mnogo. Volivci so med drugim poudarili v svojih pripombah, da izvajanje kadrovske politike ni samo ¡stvar kadrovske službe, ¡temveč celotnega kolektiva. Na zboru volivcev je bilo sporočeno, da bo regulacija Voglajne kmalu končana, regulacijska dela pri pritokih kot so Ložnica ¡in Koprivnica pa so še v teku. V letih 1968 in 1969 je predvidena regulacija Hudinje. Iz sredstev prispevka za uporabo zemljišč, ki pa niso še v celoti nakazana, bo asfaltiranih devet celjskih ulic. Doslej je bilo asfaltiranih že šest ulic. Nekateri volivci so pripomnili, da se ne ve, kdo odreja delo na posameznih področjih Celja in, da se občani sprašujejo, kdaj bo opravljeno predvideno delo tudi na njihovem območju. Ne zaupajo povsem v pravilno razdelitev sredstev iz prispevka za uporabo zemljišč, ker se na nekaterih mestih v Celju opravljajo večja dela, drugje pa malo ali nič. DVAINŠTIRIDESETIMI DELOVNI TEDEN Z našo ustavo je predpisan dvainštiridesettumi ¡delovni teden, z zakonom o dvainštirideset urnem delovnem tednu pa morajo vse delovne organizacije dejansko preiti na to do leta 1970. Kot je znano imamo pri nas že izdelan program in načrt prehoda na dvainštirideset-urni delovni teden, ki ga je sprejel delavski svet. V programu in načrtu so nakazani vsi1 pogoji, ki jih je ¡treba ¡izpolniti predno preidemo na to. Doslej imamo samo eno ¡prosto soboto in treba bo misliti na izpolnitev danih pogojev, da bomo prešli postopoma na predviden skrajšan delovni čas. Glavni pogoji za prehod na dvainštiridesetumi delovni te- ■ den so — kot je znano — da ne sme biti planska proizvod- , nja manjša, pa tudi osebni dohodki ne smejo biti niižji, če-, preidemo na krajši delovni čas.- • Zakon zahteva, da je treba kolektiv seznaniti z ustvarjenimi pogoji za prehod na ¡skrajšan delovni čas, kajti kolektiv mora vedeti in odločati o tem ali ¡lahko glede na izpolnjene ali neizpolnjene pogoje preide-, mo na ¡to. To vprašanje je treba v skladu z zakonom obravnavati vsakokrat, kadar ¡se obravnavajo .periodični obračuni in zaključni račun podjetja. Doslej smo to vprašanje nekoliko zanemarjali, to pa v bodoče ne bo več mogoče, kajti leto 1970 se bliža in tisti, ki upajo na spremembo zakona, prav gotovo sami sebe varajo. Naše dosedanje izkušnje kažejo, da smo zavzeli pravilno pot postopnega prehoda na dva-mštirideseturni teden, zato bo manj boleče, če storimo v prihodnjem letu korak naprej in to načrtno in premišljeno. Kaj vse bo moral opraviti DS do konca leta Bliža se konec leta 1967. Kot običajno se je tudi letos nabralo precej gradiva, ki ga bo obravnaval na prihodnjih zasedanjih delavski svet in sprejel ustrezne sklepe. Iz področja notranjih predpisov bodo sprejeli pravilnik za delo komisij za Ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, pravilnik o organizaciji in poslovanju mehanografskega centra, spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka in pravilnika o delitvi osebnega dohodka ter spremembe in dopolnitve pravilnika o notranji organizaciji podjetja. Obravnavan in sprejet bo tudi družbeni plan za leto 1968, na prvem prihodnjem zasedanju pa bo problematika poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. POMEMBNO PREDAVANJE POD NASO STREHO Prvo predavanje je imela pri nas, poslušat pa so jo prišli mnogi znani strokovnjaki s tega področja. Brez dvoma lepo priznanje, da je bilo prvo predavanje gostje prav pri nas. Na povabilo zveznega odbora za pomoč mentalno nerazvitim osebam je obiskala našo državo g. J. Spain — podpredsednica komiteja za zadeve invalidov v ZDA 2 E*najffaeo Rekordna prodaja PRVIČ SMO V MESECU DNI PRODALI BLAGA ZA 2 MILIJARDI — DOSEŽEN IN ZA 10 ODSTOTKOV PRESEŽEN LETNI PLAN IZVOZA — USPEH CELOTNEGA KOLEKTIVA IN ŠE POSEBEJ VSEH DELAVCEV V SEKTORJU PRODAJE IN ZUNANJE TRGOVINE — ZA EMAJLIREC O TEM USPEHU GOVORI IVO BRENČIČ,, DIREKTOR SEKTORJA PRODAJE IN ZUNANJE TRGOVINE. »Oktobrski pokazatelji prodaje so rezultat številnih ukrepov, ki jih je povzel na eni strani naš sektor sam, na drugi strani pa nekatere strokovne službe v podjetju. Če analiziramo ukrepanja v zadnjih tednih na našem komercialnem področju, potem je treba reči, da smo v toku kreiranja popolnoma nove prodajne politike, katere prve sklepe smo že začeli v praksi izvajati. Pri tem mislim na ožjo povezavo s trgom. Znano namreč je, da smo prav v zadnjih dveh mesecih intenzivirali ta stik najprej v okviru zagrebškega jesenskega velesejma, zatem pa smo na terenu obiskali še naše kupce na področju celotne Srbije, Kosova, Metohije, Slavonije in Srema ter delno tudi Makedonije. Pri tem so bila ta službena potovanja opravljena prav z namenom tolmačenja naše nove prodajne politike v letu 1968 kupcem in hkrati priprava za sklepanje kompleksnih kupoprodajnih pogodb za prihodnje leto ¡in seveda_ konkretnih prodaj za obdobje oktober —r december 1967. Vložili smo zavestno posebne napore v večjo prodajo peči na olje in novitm posode, predvsem s težnjo, da uvedemo te izdelke na tržišče. Poleg tega smo začeli z bolj premišljenimi dobavami sorti-menta emajlirane in pocinkane posode, kjer v novejšem času zahtevapno od naših kupcev, da ne kupujejo samo na trgu deficitarnega sortimenta, ampak celoten sortiment, ker želimo, da naše kupce v prihodnje še bolj oblikujemo v predstavnike našega podjetja na trgu. V okviru dosedaj še grobo začrtane širše poslovne in ožje prodajne politike težimo za tem, da izgradimo tako na področjih kot tudi po strukturi kar najboljšo in najsposobnejšo prodajno mrežo, ki si bo prizadevala s celotnim sortimentom izdelkov, ki jih proizvajamo, po tej metodi izbire prodajnih poti doseči čim bolj kvalitetno kritje jugoslovanskega trga z našim blagom danes in tudi jutri. Dosežen obseg prodaje v oktobru je rezultat tudi smisel-nejšega in odgovornejšega sestavljanja operativnega plana za letošnji oktober, pri katerem smo znova zaostrili vprašanje sortimenta, ki ga trg zahteva — upoštevajoč pri tem obstoječe zaloge izdelkov s stanjem ob koncu septembra Ker smo uvedli spremljanje izpolnjevanja operativnih mesečnih planov med mesecem — vsakih 5 dni — smo do neke mere že sposobni, da hitro reagiramo na vsako nesmotrno forsiranje določenih izdelkov, ki bi lahko obležali v zalogi — na račun prav tako planiranih izdelkov, ki se jih pa iz kakršnihkoli razlogov ne izdeluje v predpisanih količinah. Prav ta skrb nam je omogočila, da smo v oktobru odprodali znaten del prekomernih zalog prejšnjih mesecev (kotlov, pocinkane brušene posode itd.), na drugi strani pa nam redno spremljanje zalog določenih izdelkov omogoča, da zavestno usmerjamo proizvodnjo izdelkov v terminskem pogledu med samim mesecem, tako da dajemo absolutno prednost proizvodnji tistih izdelkov, kjer zaloge trenutno poidejo, a smo v stanju, da nove količine teh izdelkov izdelamo. Razumljivo, da smo prav tu — na področju lansiranja proizvodnje v skladu s trenutnimi potrebami trga, a v okviru operativnega mesečnega plana — dosegli to spremembo predvsem še po zaslugi oddelka za pripravo proizvodnje, ki si prizadeva ugoditi zahtevam prodaje med mesecem z ozirom na dejanska naročila kupcev in stanje zalog izdelkov. Tudi v samih obratih najdemo v zadnjih tednih več posluha za proizvodnjo tistega sortimenta, ki ga trg potrebuje odnosno ga kupci naročajo. To pa Denar In Na mi zadnjih sej sveta delovne enote emajlHrnace so zelo obširno An ostro razpravljali o nagrajevanju za kakovost izdelkov. Ker je bila delovna enota zaraidi odtegljaja pri kvaliteti izdelkov občutno prizadeta, so člani sveta delovne enote zahtevali stvarnejšo obrazložitev po kakšnih kriterijih jim je bil odtegljaj za nekvalitetne izdelke v procentih toliko povišan. Hoteli so pojasnilo kje so napake. Ali morda v madežih, vbokli- v oktobru žreb spet ni BIL NAKLONJEN Ali Celjani ne kupujejo ml ih peči na olje? V soboto, 4. novembra je bila v Narodnem domu v Celju zabavna prireditev pod naslovom »Pesem ni moda, moda je pesem«. Nastopali so prvaki opere iz Maribora im Ljubljane, igralca Duša Počkajeva im Lojze Rozman, baletni par Rem-škar — Mejač im drugi. Pri tej prireditvi, katere se žal ni udeležilo ravno veliko Celjanov, so sodelovala tudi razna podjetja. Tako je Angora ’iz Ljubljane za reklamo svojih lizdldikov »prispevala« modno revij.o svojih izdelkov. Po modni reviji je bilo v popoldanski predstavi žrebanje anketnih listov in izžrebanih 12 dobitkov naših nagrad. Pri večerni predstavi pa je baletka Remškarje-va iz velike vrečke vlekla kupone kupcev oljnih peči EMO 5 in srečni dobitniki so: Lenarčič Marija, Maribor — pralni stroj; Mamko Alojz, Gornja Radgona — pralni stroj; Serec Julka, Ljubljana — šivalni stroj; Pretnar Marija, Zgornje Gorje — šivalni ¡stroj; Fer-fiolja Jože, Maribor — hladilnik; Lesjak Cilka, Levec pri Celju — hladilnik; Cizeb Anica, Ljubljana — fotoaparat; Sankovič Jamči’, Opatija — fotoaparat; Gjekič Mika, Zagreb — garnitura emajlirane posode no-ram; Oziis Martin, Planina pri Sevnici — garnitura emajlirane posode ideal. Vsi srečni dobitniki bodo prejeli dobitke našega podjetja v 15 dneh. Tako bodo poleg tega, da se bodo greli ob naši peči, srečni, da ¡so se odločili za našo EMO 5 ¡in zato prejeli še nagrado, kot je dejala napovedovalka Bogdana Grobelnikova. je vse prispevalo k temu da smo v letošnjem oktobru močno zmanjšali zaloge gotovih izdelkov in s tem dosegli rekordno fakturirano realizacijo. Tudi izvozna realizacija je bila v oktobru izredno visoka. V tem mesecu smo dobavili našim kupcem v tujini izdelkov kar za več kot 280.000 $ ter s tem ne samo že izpolnili letni izvozni načrt, ampak smo ga po vrednosti tudi presegli za 10 odstotkov. Pri tem pa velja omeniti, da 10-mesečni izvoz po teži še ni popolnoma dosegel letnega plana. Prav ta ugotovitev je odraz dejstva v letu 1967. doseženih višjih izvoznih cen na tujih tržiščih, kar je nedvomno zasluga izvoznega oddelka na eni strani ter smotrnejše izbire kupcev samih na drugi strani. Smatram, da je potrebno reči, da so bili ti rezultati doseženi ob maksimalnem angažiranju kadra v našem sektorju, ki je — kot je znano — nezadosten, tako v pogledu številčnosti kot tudi po svoji strukturi, še posebno z ozirom na zaostrene pogoje prodaje na domačem trgu, kot posledice številnih ukrepov, ki jih prinašajo stabilizacijski ukrepi zveznih organov ter bank na torišču gospodarskega, dogajanja. kvaliteta nah, raztrganosti zaradi konic in podobno. Člani sveta delovne enote .pa na ta vprašanja niso dobili zadovoljivega odjgovora, čeprav bi bilo pričakovati, da jim bo predstavnik službe tehnične kontrole, ki je bil navzoč, ¡bali} prepričljivo in stvarno odgovoril na ta in podobna vprašanja. Dogovorjeno je bilo, kot je poročal vodja enote emajlir-nice, da bo prišel na sejo vodja službe tehnične kontrole, ki bo dal članom sveta poročilo o napakah pri kvaliteti, vendar pa izdelkov je ostalo samo pri obljubi. Na sejo ni prišel. Nekateri člani sveta delovne enote so menili, da v ¡službi tehnične kontrole ni enotnosti pri prevzemanju izdelkov v skladišče. Bodi kakorkoli, dejstvo je, da svet delovne enote ni prepričan, da je bil odtegljaj pri ¡kvaliteti za njihovo delovno enoto upravičen v tako visokem odstotku in dokler je tako, ni verjetno, da se bo kvaliteta izdelkov izboljšala. Ea 3 KAKO SMO IZPOLNILI PLANSKE NALOGE V T V okitobru smo dosegli proizvodni plan po količini 96 odstotno. Pričakujemo, da bo plan po vrednosti nekoliko večji kot količinski. Plan prodaje pa smo presegli, saj smo «nižali precej zalog gotovih izdelkov, ki so bile že dalj časa povečane nad maso, ki jo je predvideva!! družbeni plan podjetja. Prodajo za izvoz smo po vrednosti presegli za približno 80 %• Kljub temu, da smo plan po količini dosegli le 96 odstotno, je proizvodna masa v odnosu do drugih mesecev zelo visoka. Zato pričakujemo, da bo dosežen tudi dohodek v okvirih družbenega plana podjetja. Rezultat bo še večji, ker smo vključili' v oktobrske okvire plana še eno prosto soboto, zaradi remontov v novembru. Zato bo rezultat v novembru za to soboto toliko tu$i nižji. Torej, kar bo ugodnejše v oktobru, se bo v novembru nujno pokazalo pod planom, če me bomo za takšno razliko presegli proizvodnega plana. Vzrokov za nedoseganje planskih nalog v tej razlagi ne bomo navajali, ker ¡so več ali manj eni in isti in smo jih pojasnjevali' že neštetokrat. Nekateri vzroki so objektivne narave: to so razni izpadi strojev iz pogona in slab odjem nekaterih izdelkov na tržišču in podobno. Drugi, ki pa vplivajo na doseganje plana, pa so v našem zastarelem načinu planiranja ter zastareli tehnološki organizaciji dela. Iz tega sledi, da vse dotlej, dokler ne bomo izboljšali teh organizacijskih prijemov ni pričakovati: večjih rezultatov v našem poslovanju in ne bomo mogli dosegati naših planskih nalog. Ta pojav nas spremlja skozi celo poslovno leto. V prvem polletju smo planske naloge sicer dosegali, toda samo zato, ker smo v družbenem planu za leto 1967, proizvodno maso po količini in vrednosti za prvo polletje nižje planirali. Če pa pogledamo dnevne poslovne rezultate v drugam polletju in jih primerjamo s prvim poletjem vidimo, da so skoraj na istem nivoju. Le da so v drugem polletju planske nalloge večje, in jih jasno zaradi višjih nalog ne moremo dosegati. To se pravi, da se težko prebijamo proti povprečnemu nivoju proizvodnje, d!a lahko zadostimo planskim nalogam, ki nam jih nalagajo družbeni plani podjetja. Poglejmo, kako se je gibala fizična proizvodnja v mesecu oktobru, ki je prikazana v naslednjem grafikonu: Krivulja, ki je prikazana s pikicami (--------) nam kaže pov- prečje doseganja dnevnih planskih nalog. V nekaterih primerih doseže premico planskega dnevnega povprečja, medtem ko je gledano v celoti — cela krivulja pod planiranim in nam kaže neko vrsto statične zakonitosti, saj se ta krivulja vleče v podobni obliki že nekaj mesecev. Iz tega sledi, da bo ostala podobna slika doseganja proizvodnih planov še v naslednjih mesecih. Kako pa ocenjujemo naše delo za meseca november in december Slika ne bo nič kaj veliko drugačna. Predvsem v novembru, ker je dnevni razrez plana po koddičini in vrednosti, v odnosu na malo število proizvodnih dni, zelo velik. V mesecu decembru pa je dnevni in mesečni plan proizvodnje po rebalansu prenizko planiran, salj je proizvodnja povprečno nižja napram novemberski za ca. 8 ton dnevno. To razliko bomo morali v decembru z operativnim planom korigirati. Navidezno bomo plan sicer dosegali:, toda samo zato, ker bo, kot rečeno, osnova plana nižja. Gledano s stališča proizvodne mase, v novembru in decembru uspehi pri ustvarjanju dohodka podjetja ne bodo posebno razveseljivi:, če ne bomo presegli planskih proizvodnih nalog v teh dveh zadnjih mesecih. To tembolj zato, Iker se v drugem poletju gibljemo pod planom. Zažeiijeno bi torej bilo, da vsaj v mesecu decembru nekoliko teh izpadov nadomestimo in se približamo, kolikor je le mogoče cilju, ki smo si ga zastavili v družbenem planu. Ta olj predstavlja naš planirani dohodek podjetja. Če se mu hočemo vsaj približati, je nujno, da poleg proizvodnih nalog, znižamo še terjatve do kupcev in zaloge gotovih 'izdelkov na nivo družbenega plana, in sicer tako, da zaključimo poslovno leto z nižjimi terjatvami in zalogami, kot jih trenutno beležimo, ker bo v nasprotnem primeru plačana realizacija (prodaja) nižja od fakturirane, 4n fakturirana prodaja nižja od proizvodnje. Za to razliko bo tudi dohodek podjetja še manjši1, kot kaže situacija poslovnega uspeha v mesecu oktobru. Ivan Čendak IZREDNA SEJA PREDSEDSTVA SINDIKATA Izpolnjevanju družbenega načrta več pozornosti V drugem polletju letošnjega leta se iz meseca v mesec opaža, da mesečnega proizvodnega plana ne dosegamo. Zato se je predsedstvo naše sindikalne organizacije sestalo 31. oktobra. Na sejo je bil povabljen tudi v. d. glavnega direktorja Ernest Vršeč. Letošnji plan je za približno 12 odstotkov višji po količini in vrednosti od lanskoletnega, tako, da proti lanskemu letu dosegamo večjo proizvodnjo in je naše podjetje v primerjavi z drugimi v občini nad povpreč- jem. Ker imamo večinoma stare stroje, se stroški vzdrževanja iz leta v leto povečujejo in lahko le z nenehnim popravljanjem dosegamo rezultate, take kot so. S tem gremo z našimi možnostmi seveda do kraja (nadurno in nedeljsko delo). V svojem nadaljnjem izvajanju je tovariš Vršeč navedel vrsto objektivnih težav, ki so onemogočile izvrševanje mesečnih planov. To so predvsem izpadi raznih strojev važnih za nemoteno proizvodnjo (lužilni stroj). Vendar nastopajo tudi neopravičljive težave kot so: slaba organizacija dela v večini naših obratov in slab odnos vodilnih ljudi v proizvodnji ter malomaren odnos do dela nekaterih delavcev. mm Na vse te pomanjkljivosti so navzoči na seji opozorili in tovariš Vršeč je zagotovil, da je do konca letošnjega leta še možno plan doseči in s tem ustvariti planirana sredstva, ki so v sedanji fari gospodarske reforme še kako potrebna. Jasno je, da se morajo neobjektivni negativni pojavi, ki jih ugotavljamo že vse mesece, takoj odpraviti ali vsaj paralizirati, ker bomo le tako lahko v naslednjih mesecih uspešno napredovali. Na tej seji predsedstva se je izkristaliziralo mnenje, naj se samoupravni organi čimprej bolj posvetijo proizvodnim nalogam in pretresejo ta tako važna vprašanja kot so: plani, kadrovska politika in nadaljnji razvoj podjetja, ne pa sedanjemu drobnjakarskemu reševanju vsemogočih prošenj in pritožb, medtem ko tako važne probleme, kot so zgoraj navedeni, premalo in preveč splošno obravnavajo. V devetih mesecih letošnjega leta so planski rezultati naslednji: — plan v tonah 75% — plan po vrednosti 74% — plan prodaje 68% — neto skladi 77%. IZ ENOTE ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI Hišni svet - njegove pravice in dolžnosti V smislu 48. člena Pravilnika o organizaciji in poslovanju s ^stanovanjskimi hišami — EMO Celje, uresničujejo stanovalci pravice v upravljanju stanovanjske hiše neposredno ali pa po organih, 'ki jih volijo sami. Neposredno uresničujejo stanovalci'pravice v upravljanju 'Stanovanjskih hiš preko zborov stanovalcev oz. po hišnem svetu. Zbor stanovalcev upravlja tele zadeve: — voli din odpokliče hišni svet din posamezne člane; — sprejema natančna pravila v izvrševanju hišnega reda; — določa program za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše; — sprejema predračun din zaključni račun dohodkov in izdatkov tekočega vzdrževanja; — odloča o prenosu tekočega vzdrževanja na stanovanjsko enoto; — obravnava poročilo o poslovanju hišnega sveta in o njem odloča; — odloča o drugih vprašanjih v zvezi s stanovanjsko hišo, ki mu jih predloži hišni svet; >— odloča, da bodo stanovalci posebej krili tiste stroške. Od jih ni mogoče poravnati s sredstvi, ki jih ima hiša v ta namen na razpolago; — obravnava letno poročilo enote in daje mnenje k poro-čdfliu. Zbor stanovalcev voli tudi predstavnika v komisijo za Sklepanje delovnih razmerij s hišniki ter v komisijo za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti in odgovornosti hišnikov. Hišni svet pa mora: — skrbeti za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše, skupnih prostorov in naprav v hiši to da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanja v skladu s predpisi in normativi; — sestavljati in predlagati zboru stanovalcev letni program tekočega vzdrževanja hiše; — obveščati enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami o potrebnih investicijsko vzdrževalnih delih na stanovanjski hiši; — sklepati pogodbe s stanovanjsko enoto o prenosu tekočega vzdrževanja hiše na enoto; — odločati o tem, ali naj sporna vprašanja odložijo v rešitev stanovanjski arbitraži; — skrbeti za smotrno uporabo stanovanjske hiše in za ureditev prostorov okoli nje; — določati način uporabe skupnih prostorov in odločati o eventuelnem povračilu stro- škov za skupno uporabo, kakor itudi o porazdelitvi stroškov za vodo, elektriko in drugo; — opravljati dolžnosti, ki: jih nalaga zakon ter drugi' predpisi, ki so v zvezi s tekočim vzdrževanjem stanovanjskih hiš (14. čl. temelj, zakona- o gospodarjenju s stanov, hišami v družbeni 'lastnini). Hišni svet določi tudi blagajnika, ki je dolžan pobrati stanarino to druge prispevke to dajatve, Iki ise plačujejo v zvezi z uporabo stanovanjiske hiše to jih oddajiati stanovanjski enoti1. če hišni svet ne opravlja svojih nalog tako, kot bi jih po veljavnih predpisih moral, o-pravija njegove pravice to dolžnosti stanovanjska enota- po pooblastilu občinske skupščine. Opozoriti je, -da je delo hišnih svetov zelo pomembno, saj so med ostalim zadolženi za tekoče vzdrževanje -stanovanjske hiše ter skupnih delov to naprav hiše kot tudi pri vzdrževanju to uporabi stanovanja to s tem pripomorejo k -smotrnejši uporabi to vzdrževanju stanovanjskega objekta. Hišni svet mora imeti vsaka hiša, ki ima 3 (-tri) ali več stanovanj. Obisk iz Smedereva Sf Pretekli teden so bili pri nas na obisku člani delavskega sve-_to to upravnega odbora podjetja^ MILAN BLAGOJEVIČ iz Smedereva. Med njimi sta bila tudi predsednik delavskega sveta Slobodan Stamenkovič to predsednik upravnega odbora Miodrag Jovanovič. Preden so prišli na obisk k nam, so si ogledali -tovarno gospodinjske opreme v Velenju. Pri nas so si ogledali najprej tovarno, nato pa je bil skupen sestanek z našimi predstavniki. Cilj njihovega obiska pri nas je bil izmenjava izkušenj iz dela organov samoupravljanja ter poslovno sodelovanje med obema podjetjema. Razgovori so pokazali, da obstojajo nekatere možnosti za sodelovanje, ki jih bo treba v bodoče ob obojestranski dobri volji razvijati. Osvojeni interni standardi 1. STANDARDI ZA EMAJLIRANO POSODO art. 51 Novum kozica — nizka ES 8.00.51 art. 52 Novum kozica — nizka s pokrovom ES 8.00.52 art. 58 Kozica trebušasta ES 8.00.58 art. 59 Kozica -trebušasta ES 8.00.59 art. 61 Ponva trebušasta ES 8.00.61 art. 62 Novum kozica — visoka ES 8.00.62 art. 63 Novum kozica — visoka s pokrovom ES 8.00.63 art. 85 Pokrov ES 8.00.85 art. 86 Pokrov s plastičnim gumbom ES 8.00.86 art. 98 Pokrov ES 8.00.98 art. 275 Lonček ES 8.02.75 art. 276 Lonček ES 8.02.76 2. STANDARDI ZA SUROVO POSODO Kozica trebušasta ES 7.11.04 Novum kozica visoka ES 7.11.18 Novum kozica nizka ES 7.11.19 Pokrov ES 7.13.01 Pokrov ES 7.13.02 Pokrov ES 7.13.36 3. STANDARDI ZA ELEMENTE POSODE Ročaj ES 7.41.57 Ročaj ES 7.41.53 Držaj ES 7.51.05 Plastični gumb ES 7.63.03 Navojniik ES 7.63.04 Plastični gumb z navojnikom ES 7.63.12 Fanika Golob in njenih 31 let v tovarni Skromna kot vedno in s prikupnim nasmehom se je oglasila v našem uredništvu naša dolgoletna delavka Fanika Golob. »Prosim, če lahko objavite v Emaj-lircu zahvalo vsem mojim sodelavcem«, je dejala. Toda kakšno zahvalo, sem jo vprašal. »No, v pokoj grem, pa so mi priredili v skladišču in emajlirnici, kjer sem delala, moji sodelavci in sodelavke v slovo tovariški sprejem. Zato se jim moram prav lepo zahvaliti,« je dejala. Pa poglejmo v kratkih vrsticah prehojeno pot te skromne in pridne delavke. V tovarno je prišla na delo leta 1936. Takrat je bila velika stavka in po končani stavki so jo po dolgem času sprejeli na delo, ko ji je bilo osemnajst let. Večidel je delala v emajlirnici, zadnji čas pa v skladišču gotovih izdlekov. Povsod so jo imeli radi. Dobro se spominja kako je bilo pred vojno. »Niti ja-bolke nisem smela pojesti med delom. Majhen, neznaten prekršek, pa smo bili takoj odpuščen.« Tako je povedala. Dobro se spominja tudi naših revolucionarnih žena: Rojnikove, Fijavževe, žviže-jeve in drugih, ki so s svo- jim junaškim nastopom mnogo storile ra razvoj delavskega gibanja v naši tovarni. Naši požrtvovalni in skromni dolgoletni delavki Faniki želimo vsi še mnogo srečnih dni v zasluženem pokoju, njenim sodelavcem ki so se tako lepo in tovariško poslovili od nje, pa naj velja ta sestavek tudi kot njena zahvala. . .. i/ EJ STROKOVNI SEMINAR E MAJLIRC EV JUGOSLAVIJE V MRUŠEVCU v knjižnici 29. in 30. septembra je bil na Jastrebcu nad Kraševcem, strokovni seminar emajlircev o pripravi metalne podloge za emajliranje. Organizator seminarja je bilo Združenje emaj-lircev Jugoslavije. Iz našega podjetja so se seminarja udeležil: Mitja Čeme, Jože Vajde-itiič, Mirko Onič, Ivan Zavišek, Vliado Kroflič, Edi Umek, Franc Medved in Vladimir Prohinar. površine za emajliranje (žarenje, peskanje, razmaščevanje, luženje, niilklove kopel, nevtralizacija in pasivizacija); ob 11—12 razprava po vprašanjih, ki se nanašajo na referate; ob 16 ogled tovarne »Meri-ma« v Kraševcu. Seminarja se je udeležilo iSkupno 107 zastopnikov raznih podjetij emajiiirske stroke. Drago Dolžan med predavanjem. LT EMO pa je na seminar poslala Franca Bdlaka, medtem ko se je v. d. pomočnika direktorja Rihard Pompe seminarja udeležil kot predsednik nadzornega odbora združenja, Drago Dolžan pa 'kot predavatelj in Valentin David kot operator za projiciranje diapozitivov in filmov za vsa predavanja. Program seminarja je bil naslednji: 29. 9. 1967 ob 8,30 pozdrav u-deležencem; ob 9—10 referat ing. Slobodana Madžera: konstruiranje in oblikovanje predmetov iz litega želleza namenjenih za emajliranje in njihova pravilna priprava za emajliranje; ob 10—11 referat ing. Dragu-tina Rudeliča: konstruiranje in oblikovanje predmetov dz pločevine namenjenih za emajliranje; ob 10—13 referat ing. Draga Dolžana: varenje in emajliranje; ob 16 ¡letna skupščina Združenja emajlircev Jugoslavije; ob 18.30 predavanje color filma: varenje — emajliranje; 30. 9. 1967 ob 8—9,30 referat ing. Miloševiča: uporaba detergentov v emajtni industriji; ob 9—11 referat ing. Arsenija Nedeljkov,iča: priprava metalne Udeleženci seminarja so se predvsem navdušili za referat varenje in emajliranje. Do sedaj te terne namreč še niso ob- bil zelo dobro pripravljen, saj je vseboval 84 črno ¡belih in barvnih diapozitivov in 30 minut barvni film. Avtorja filma so pozdravili z Viharnim aplavzom, ¡tajnik francoskega združenja emajlircev, M je bil tudi na siamiinarjiu, pa mu je še posebej čestital. Iz Celja so udeleženci dz EMO krenili s ¡tremi avtomobili že v četrtek 28. 9. Zjutraj ter prispeli na Jastrebac, kjer je bi seminar, v večernih urah istega dne. Organizacija seminarja je bila dobra. Podjetje Merima v Kraševcu, ki je bilo obenem gostitelj udeležencev seminarja, je priredi na večer pred odhodom za vse delegate slavnostno večerjo na Jastnebcu. Edina pomanjkljivost seminarja je v tem, da Združenje ni, odnosno tudi ne bo, izdalo biltena. Prireditelji so se odločali, da bodo referate (tiskali v nadaljevanjih v strokovni brošuri Združenja »EMAJL«. Skupščina pa je predvsem nakazala reis pereče probleme, ki jih doslej v jugoslovanskem merilu ni nihče reševal. To pa so emajlirske kvalifikacije, e-majlirski učbeniki in članstvo v združenju. Združenje naj bi namreč razširilo svoje področje dela na vso kemijo silikatne tehnike in vključno vsa industrijska in diraga podjetja ki se ukvarjajo s silikatno proizvodnjo. Pred odhodom so postav- Udeležneci seminarja pred Hotelom Šator — Wille Friedrich: »Plan- und standrardskostenreehnung. Ledtfadlen«, Essen 1963. — OeMer Gerhard: »Biegsat unter Pressen. Abkantpressm. Ahkamftmalschinen, WaizenruncL biegmaschinen, Profilwalzma-isChinen«, München 1963. — Harris Moses: »The ¡rattu.-nd System ©f Solours«, New York 1963. — VDI- Handbuch Heizung»* technik, Köln b. 1. — Nelson George: »Problems of Design«, New York 1965. — Dohliin Jay: »Perspective a New System for Designers«, New York 1966. — Ivčič Milivoj: »Zbirka pno-pisa o radnirn odnosima s ob-jašnjenjiima i sudskom praksam«, Zagreb 1967. — Zbirka propisa, presuda I objiašnjenja o porezu na promet«, Zagreb 1967. — »Uputstvo za raconalnut organizaoiju arhivske službe u privrednim organizacijama«, Zagreb 1967; — Gofldštajn Aleksandar; »Pirivredno ugovomo pravo«, Zagreb 1967. — »Messwerterfasisunig. Messwertverarbeitung. Regelung. 25 Vorträge, gehalten anlässlich der Achema 1964, 14. Aussteed-lungstagung für chemisches Apparatewesen«, Weinheim 1965. — Sponsel Kurt: »Lexion der anstrioh technik«, München 1965. Cmjak Slavko: »Priračn/ik aa knjigovodstvene kadrove«, »Prir mjena komtnog plana u privtred-niim organizacijama i usitanovar ma«, Zagreb 1967. — KMngler R.: »Arbeiitsivorbe-reitung. Lahr- und Handbuch unter Berücksichtigung neuer Methoden und Erfahrungen in der Herstellung und Betriebst führang«, Zürich 1948. — »Procesne radnje radnäh organizacija pred sudovima«, Zagreb 1967. — »Jugoslavija in gospodarski razvoj dežel v razvoju«, Ljubljana 1966. —■ Zeidler Gerhard: »Lahoma*-toriumsbuch für die Lack- und Anstrichmittel- Industrie«, Düsseldorf 1967. — Müller W. J.: »Müler — Graf’s kurzes Lehr- und Handbuch der Technologie der Brennstoffe«, Wien 1955. — Beicher Ronald: »New Me-thods of Analytical Chemistry«, London 1964. ravnava! na takšnih seminarjih, bil pa je tudi zelo izčrpen. Za to temo so se zanimali delegati celo že pred seminarjem ter so pošiljali pismena vprašanja na združenje. Referat je Ijene torej nove dokaj zahtevne naloge, katere pa bo odbor lahko rešil samo z intenzivnim sodelovanjem vseh članov Združenja emajlircev Jugoslavije. — »Wohnkomfort durch neuzeitliche Heizungsanllagen. Ein Querschnitt durch aktuelle Probleme der Wärmetechnik. Zusammenfassung der Worträ-ige zum 40 jährigen Bestelm der Arbeitsgemeinschaft für Wärmewirtschaft (AFW)«, Bar-Valentin David lin 1965. Kadrovska politika Že dalj časa je bili v razpravi elaborat o 'kadrovski politiki. Nekateri sveti delovnih enot so dali svoje pripombe, pa ¡tudi od strani družbeno-političnih orga-¿dizacij jih je bilo nekaj. Vsak posamezen elan kolektiva je prejel osnutek kadrovske politike. Ker se bliža konec leta, je potrebno, da neha o tem razprava in da se predJiože pripombe upravnemu odboru, nato pa dokončno izdela elaborat kad- rovske politike delavskemu svetu. Na eni prihodnjih sej upravnega odbora bo kadrovska politika ponovno obravnavana ter pozneje še pred koncem leta 1967 dana v potrditev delavskemu svetu. Obenem s kadrovsko politiko bo predložen upravnemu odboru v razpravo še program izobraževanja. Tako vsaj zagotavlja vodja kadrovske Službe. —ej— POŽAR V KOVINARSKI ULICI V petek, 3. novembra je v poznih dopoldanskih urah uničil požar stanovanje našega delavca Vlada ŠPRAJCA v Kovinarski ulici. Požar je popolnoma timičiil premoženje Šprajčevih in delno poškodoval še sobo sostanovalcev. Čeprav so bili v stanovanju otroci, so iti ostali brez- poškodb zaradi prisebnosti nekaterih naših sodelavcev, ki so takoj priskočili na pomoč ter zaradi hitre ¡intervencije poklicne gasilske čete, ki je požar pogasila v nekaj minutah ter tako rešila še ostalla stanovanja v hiši pred požarom. Sindikalna organizacija je takoj prispevala prizadeti družini 150.000 S-dnin ter plačala hrano za sedem dni v samopostrežni re-siavraclijS. Upravni odbor pa bo v naslednjih dneh sklepal o višini pomoči prizadeti družini s strani .tovarne. Cepljenje proti gripi Skoro vsako leto je bilo v našem podjetju cepljenje proti gripi, ki ga je opravila naša ambulanta. Tako bo ¡tudi letos. Predvideno je, da prične prvo cepljenje proti gripi v prvih dneh novembra, ostali dve cepljenji pa v presledku štirinajst dni. Cepljenje proti gripi je znano že po vsem svetu in je bilo doslej zelo uspešno. Gripa je namreč nadležna, pa tudi nevarna bolezen in vsak od nas se je rad otrese. Zato vsi brez oklevanja na cepljenje! ZAMEGLENA STEKLA V emajlirnici je potrebno očistiti steklene površine, ki so močno zamazane, razbito steklo pa zamenjati z novimi. Tako ne bo treba uporabljati za razsvetljavo električnega toka v tolikšni količini kot doslej. V sindikalni organizaciji že mislijo na novoletno jelko Do konca leta nas ločita samo še dva meseca, zato je predsedstvo naše sindikalne organizacije na seji 31. oktobra imenovalo tudi komisijo za organizacijo obdaritve naših najmlajših ob novem letu. Komisija bo delala v sestavu: Franc Mahne — predsednik Mirko Krempuš Erika Javornik Franc Belak Milica Zottl Andrej Stoje Vinko Uršič Člani komisije bodo pričeli z delom takoj po istih kriterijih kot prejšnja leta. Predstavljamo vam Pod naslovom »Predstavljamo vam« želimo bralcem Emajlir-ca predstaviti nekaj najstarej-ših godbenikov tovarniške godbe in tako vam kot prvega predstavljamo ZAGOŽEN Ivana, rojenega 1913. leta, ki je zaposlen v našem kolektivu neprekinjeno od leta 1928. Tov. Zagožen, kakor nam je znano, ste med naj starejšimi godbeniki v tovarni. Svojo godbeniško pot sem začel pred 39 leti, ko sem bil star 15 let. Takrat sem se tudi zaposlil v tem kolektivu, seveda pa tovarniška godba še ni obstojala. Učiti sem se začel v Škofji vasi pri kapelniku Krušiču in sicer trobento. Aktiven član te godbe sem bil vse do leta 1941, ko se je ta razformirala in se združila s trnoveljsko godbo. Potem nisem igral nikjer do leta 1944, takrat se je pa osnovala sedanja tovarniška godba in postal sem eden izmed prvih godbenikov te godbe, katere član sem še danes in še botn dokler bom imel moči za igranje. Zaradi pomanjkanja basistov sem se moral leta 1947 začeti učiti B bas, katerega igram še danes, čeprav je že skoraj malo prete-žak za moja leta. Kaj mislite o tovarniški godbi in kaj si kot njen član želite? Godba je od svoje ustanovitve pa do danes precej napredovala pa tudi število godbenikov. Seveda se ne moremo primerjati v znanju s kakšnimi poklicnimi godbeniki, saj je za nas igranje samo nekakšen hobi, za katerega moramo žrtvovati svoj prosti čas. želim si, da bi godba v naprej še bolj mpredovala in da bi UO in sindikat, imeli še naprej takšno razumevanje za nas, kot so ga imeli sedaj. Kateri dogodek vam je v vašem godbeniškem življenju ostal v naj lepšem spominu? V najlepšem spominu so mi Ivan Zagožen ostali nastopi iz leta 1945, ko smo skoraj vsak dan z velikim veseljem igrali za borce, ki so nam priborili tako težko pričakovano svobodo. Želimo si, da bi imeli v naših vrstah čim več tako vzornih članov, saj le takrat bosta uspeh in napredek godbe res zagotovljena. E. Ž. Založenost trgovin s kovinskimi izdelki v SFRJ Po podatkih vodilnega jugoslovanskega gospodarskega glasila »Privredni pregled« se je ponudba vseh vrst peči, štedilnikov in posode v zadnjih dveh tednih bistveno povečala in tudi izboljšala. Časopis ugotavlja da so maloprodaj alne v oktobru v Nišu povečale promet v primerjavi s prometom v predhodnem mesecu, pri čemer je predvsem porasla prodaja oljnih peči vseh proizvajalcev. Pri tem izdvajajo oljne peči »UP-2« podjetja Preporod, po katerih je večje povpraševanje. Sorti-rnent emajliranje posode v prodajalnah Niša je sedaj zadovoljiv. Izrecno omenjajo, da je moči niajiti tudi posodo našega podjetja. V članku hvalijo dober sioirtimenit loncev in kozic, grajajo pa pomanjkanje turških kavovarjev, bi jih že dalj časa ni dovolj na trgu. Dopisnik iz Osijeka poroča, da je tudi t.od v maloprodaji bistveno poraistlo zanimanje za oljne peči, predvsem proizvajalca iz Požarevca. Maloprodaj alne, ki prodajajo emajlirano po- Težave v prodaji, ki letos spremljajo jugoslovanske premogovnike, izhajajo tudi iz nepričakovane hitre rasti v potrošnja vseh vršit kurilnega olja v energetske namene. Tak razvoj pogojujejo tudi očitna nesorazmerja v cenah obeh goriv in v določeni meri tudi nasprotje 's planiranim tempom proizvodnje in potrošnje obeh lton-kurenitskiih goriv z družbenim planom razvoja v SFRJ v razdobju 1966 do 1970. Medtem, ko predelava surove nafte v naši državi raste z nepričakovanim tempom — povečanje leta 1966 v primerjavah z letom 1965 je kar 41 odstotkov — pa proizvodnja premoga stagnira odnosno celo znatno upada. Po dosedanjih podatkih so naše rafinerije v lanskem letu predelale že 4,1 miiiliijiona ton surove nafte, od tega pa jie odpadlo na uvoženo nafto že 1,91 milijonov ton. V taki progresijii presenetljivo raste tudi proizvodnja kurilnega olja, ki je bila 683 tisoč ton leta 1964, 1,15 milijonov ton že leta 1965 in kar 1,76 milijonov ton leta 1966. Tudi v letošnjem letu raste proizvodnja kurilnega oilja. Značilno za predelavo nafte v derivate v jugoslovanskih ra- 'sodo, so dobro založene s posodo domačega porekla', v zadnjih dneh pa je prišlo v promet precej uvožene posode iz Italije, po kateri pa je majhno povpraševanje, kljub dobri kvaliteti in estetskemu izgledu posode. Vzrok jie v previsokih cenah, ki jih trg ne akceptira. Poročevalec 'iz Banja Luke javlja, da se je ponudba emajlirane posode v prvi polovici oktobra v tamkajšnjih prodajalnah občutno zmanjšala, čeprav tudi prej ni bilo dovolj te posode. Citirajo predvsem pomanjkanje lončkov, majhnih kozic in turških kavovarjev, bi jih sploh ni v trgovini. Nasprotno pa je dovolj Pretiš in Eco-nom loncev. Časopisni članek nadalje eno-jglasno ugotavlja, da so prve količine štedilnikov na olje, ki jih je dala v promet tovarna »Plamen« iz. Slavonske Požege, bile v maloprodaja!naiv dobesedno razgrabljene, čeprav je njih prodajna cena v povprečju 850 N-din. -bi- finerijah je, da je delež kurilnega olja v predelani nafti 27 odstotkov leta 1963, 39,1 odstotkov leta 1965 lani pa že 42,2 odstotkov. Sedanji delež kurilnega olja v predelavi surove nafte je tudi znatno večji kot delež 'proizvodnjie kurilnega oljia v drugih evropskih državah, ki dosega od 25—35 odstotkov. Ta usmerjenost domačih rafinerij v proizvodnjo kurilnega olja je posledica nizke stopnje promet-jiega davka, ki velja za proizvodnjo kurilnega olja. Zato domače rafinerije dosegajo nadpovprečno akumulacijo in se pri tem odpovedujejo proizvodnji vrednejših derivatov. Tudi uvoz kurilnega olja hitro raste in se je samo v enem letu 1966 — več kot podvojil. Po podatkih zvezne gospodarske zbornice pa je letošnji uvoz kurilnega Olja v sedmih mesecih 4,9 krat večja kot v tem obdobju lani. Podoben je položaj tudi v Sloveniji, kjer je poraba kurilnega olja v prvem polletju letos porasla za 44,3 % na 126.826 ton. Zaloge kurilnega olja so letos v jugoslovanskih rafinerijah približno 50 odstotkov večje kot lani. Na dlani je, da bo tak razvoj še trajal tudi v prihodnjih letih. e [GLOBUS Uvoz emajlirane posode v razdobju januar — julij 1967 je presegel 1.700 ton ter je potemtakem večji kot je značel celoletni uvoz leta 1966. i SLUŽBENA POTOVANJA I i V INOZEMSTVO < • o < • ' ► ;: Po sklepu upravnega od-;; :; bora bodo opravljena ne-:: ;: katera nujna -potovanja v :: i! inozemstvo. Nekateri tova-:: :! riši bodo odšli na Poljsko 1: :! (dva) zaradi lužilnega I J i i strojia, dva bosta odpotova- i j ! i la na Madžarsko po trgov- • | ' • skih poslih, predvidena pa • | • | so še nekatera druga poto- • > ;; vanja v inozemstvo. v našem podjetju vložiti kar največje napore za hitro osvojitev in še hitrejšo proizvodnjo vseh vrst kotlov na tekoča goriva, da ne bi ponovili napake, ki jo ugotavljamo v proizvodnji oljnih peči, kjer smo zaradi nepravočasnega začetka proizvodnje zamudili najimanj dve teti in priliko, da s pravočasno novo proizvodnjo zajamemo precej večji dohodek in s tem sredstva za sklade za prepotrebno modernizacijo naše tovarne. Ugotovitve, da se je na napakah potrebno učiti in jih v bodoče odpravljati pravočasno, so zato močno aktualne na področju proizvodnje novih kotlov ;in štedilnikov na olje, čigar proizvodnjo planiramo, a v okviru razvojnega programa. I. B. DOPISUJTE V NAŠ LIST! Kljub pričakovanju številnih inštitutov za raziskavo trga in vodilnih poslovnih krogov v ZR Nemčiji, se nadaljnje, po podatkih ministrstva za gospodarstvo, upadanje industrijske proizvodnje v ZR Nemčiji, ki je bila v osmih mesecih 1967 za 4,8% manjša kot v istem razdobju 1966. Največji padec v industrijski proizvodnji beleži proizvodnja investicijskih dobrin (11 %), zatem pa proizvodnja potrošnih dobrin (8 %). Rahlo naraščanje zaznamujeta eks-traktivna in prehrambena industrija. — 0 — V okviru pogodbe, sklenjene med italijansko tovarno avtomobilov FIAT in Sovjetsko zvezo, bo dobavila znana italijanska tovarna Innocenti kar 142 stiskalnic za izdelavo karoserij v vrednosti 30 miljonov $ za sovjetsko tovarno osebnih avtomobilov, ki bo imela kapaciteto 2.000 vozil dnevno. — 0 — Znana avstrijska družba »Steyer-Daimler-Puch« vodi razgovore z madžarsko federacijo strojne industrije o eventuelnem sodelovanju v proizvodnji in prodaji kamionov na Madžarsko. — 0 — V zadnjih dveh mesecih so številni evropski proizvajalci gorilcev na tekoča olja ter kotlov preplavili jugoslovansko tržišče z zastopniškim pogodbami, posredniki in konsignacijskimi skladišči. Viesmannu — proizvajal--cu kotlov in Thyssenu — proizvajalcev gorilcev, čigar konsignacijo že dalj časa vodi podjetje Metalka v Ljubljani, se v novejšem Času pridružujejo in konkurirajo na jugoslovanskem trgu tudi drugi proizvajalci kotlov in gorilcev, ket so to: Joanes in Riello iz Italije, Weisshaupt in StrdSelwerke iz ZR Nemčije, Unitherm iz Avstrije itd. Tak položaj narekuje našemu podjetju, da v najkrajšem času osvoji in vrže na trg vsaj najbolj idoče vrste kotlov in gorilcev na tekoča goriva ter prične s proizvodnjo kotlov na zemeljski in mestni plin. Pri tem gre za razdelitev trga in za dolgoročno učvrstitev pozicije :na jugoslovanskem trgu v borbi proti tujim izdelkom. HITER PORAST PROIZVODNJE IN POTROŠNJE KURILNEGA OLJA Prav zaradi tega bi morali tudi ZV EDELI S M O V zahodnonemški industriji topline tehnike se je pojavil nov pomembni proizvajalec z uvedbo skupnega kooperacijskega programa dveh podružnic koncerna Rheinische Stahlwerke, ki delujeta na področju toplotne tehnike. Rheinstahl Eisenwerk Hilden AG, Hilden (Porenje in Rheinstahl Hen-schel AG, Kassel, sta uskladili proizvodne programe velikih kotlov). S tem je Rheinstahl v stanju nuditi zaključen program kotlov in ima enega naj-obštmejših programov na področju toplotne tehnike v Evropi. Podružnica v Hildenu izdeluje serije kotlov, litoželezne in jeklene radiatorje, Rheinstahl Fenerungstechnik GmbH pa še oljne in plinske gorilce. V naj slabšem primeru lahko dobi gospodinja glavobol, če predolgo ogreva prazni pekač, ki je prevlečen s slojem PTFE (politetrafluoretilen) in vdihava nastale razkrojne hlape. Takšna je ugotovitev iz koncertna Farbwerke Hoechst AG., Frankfurt, odkoder tudi izhaja produkt hostaflon. Zahodno-jiemško ministrstvo za zdravstvo je izvedlo preizkus, iz katerega izhaja, da se ob pregrevanju tovrstnih ¡pekačev pri visokih temperaturah sproščajo plinasti razpadni produkti s primesmi fluora, ki lahko ogrožajo zdravje, če se preogrevana prazna posoda dalj časa »praži« V-manjših prostorih. Zato naj bi v bodoče pazili, da bodo na PTFE — prevlečeni kuhinjski posodi dosledno nameščali ustrezno navodilo. > V Hoechst AG so dali pobudo za takšna navodila, ki so jih dejansko tudi že (namestili na novi posodi, obenem pa so pripomnili k preizkusom na ministrstvu, ,da nastopa nevarnost razpadnih produktov šele pri ogrevanju posode nad 400°C. Približno pri 410°C ¡razpade na uro 0,01 gram umetne mase. Pri tem pa je seveda treba pripomniti, da je mogoče doseči na tako imenovanih »hitrih ploščah« električnega štedilnika že v nekaj minutah 400°C, in da, na električnih štedilnikih ni naprave za ,omejevanje temperature. Hoechstovi poizkusi s podganami, ki so jih držali v zvonih za sir in jim dovajali pline kemijskih razpadlih produktov, so izpadli negativno; na podganah niso ugotovili bolezenskih sprememb. Pri človeku takšnih poskusov niso delali. Podjetje pa pripominja, da je v uporabi že več sto milijonov takšnih pekačev in doslej ni ¡znan nobeden primer zdravstvene ogroženosti. Pri neprevidnih delavcih, ki so vdihavali močno koncentrirane pline teh kemičnih produktov, pa so ugotovili ne le glavobol, temveč tudi neke vrste bronhitis. Po mnenju Hoechst AG pa teh pogojev ni mogoče primerjati niti z najbolj neugodnimi pogoji v kuhinji. OBDELOVANCI S PTFE-PREVLEKO Iz PTFE (politetrafluoretilen — masa, ki jo rabijo tudi kot prevleko aluminijaste in emajlirane posode fluon, teflon, hostaflon ) so izdelali nov material, ki je obstojen proti kislinam vseh koncentracij, lugom, kloridom, sulfatom, razredčilom, oksidacijskim sredstvom, peroksidom in fenolom ter vzdrži temperature od —700 do -\-260°C. Obstojen je tudi na izmenične obremenitve (nihaje) in na staranje, nadalje odbija tuje snovi in je negorljiv. S tem materialom prevlečeni deli so zaščiteni proti koroziji in kemijskemu najedanju. Iz te snovi izdelujejo mehasto-gubaste ventile nazivnih premerov od 25 do 200 mm, brez odrezkov oblikovane kompenzatorje in membrane, oblikovane in cevne fi-tinge kakor tudi industrijske čreva-cevi. EROZIJA Z ISKRAMI PRI KEMIJSKI ANALIZI V raziskovalnih laboratorijih ameriške Westingshouse Corporation so razvili nov postopek, za pridobivanje vzorcev iz površine s tem, da so razširili uporabnost masne spektrografije na kemijsko analizo tankih plasti polprevodnikov, površinskih korozijskih produktov in bioloških premazov. Raziskovalni objekt pritrdijo na rotirajoči pločevini, ki je od elektrode z zlato ¡konico oddaljena manj kot 25 my. Elektroda se 800.000-krat v sekundi nabije na napetost 50 kilovoltov. Ob-ločnica med zlato iglo in površino materiala izdolbe lijak premera 5000 in globine 250 Ang-stromov. Iskri visoke energije preprečijo globok vdor v vzorec, prav tako pa tudi pregrevanje tanke plasti v okolici izparjenega mesta, ker traja vsaka razelektritev (praznenje naboja) samo milijonti del sekunde in vsakokrat zadene novo točko površine. Odgovarjajoče njihovi brzi-ni, se razvrščajo ioni izparjene snovi in prehajajo skozi magnetno polje, ki loči ione različnih mas in nabojev. Pri tem nastali spekter posnamejo na fotografski sloj. SPLIT PLANIRA IZGRADNJO JEKLARNE Gospodarstveniki splitskega območja razmišljajo o planu izgradnje jeklarne pri Splitu. Jeklarna naj ¡bi zaposlovala 180 ljudi in proizvajala 40.000 ton izključno specialnih jekel za gradbeno industrijo, med ostalim tudi profilne armature. Inozemskega licenčnega partnerja zaenkrat šč ne navajajo. Potrebne investicije ¡naj bi znašale 3,6 milijard st. dinarjev (2,8 milij. dolarjev), od tega 12 % £a gradbene storitve in 85 % za uvozno opremo, za katero že obstoja inozemska ponudba za dobavo in kreditiranje. Surovinsko bazo naj bi predstavljalo splitsko podjetje za staro železo Jz odsluženih ladij. Inozemski licenčni partner se obvezuje na odvzem 25 % produkcije, da bi imel naš partner možnost pokritja kreditnih ¡obveznosti. Nadalje naj bi imelo naše podjetje proste roke pri izvozu za celotno sredozemsko področje. NOVI FRANCOSKI , DRŽAVNI KONCERN ONIA MPDA TVORIJO HOLDING-DRUŽBO ENTERPRISE MINIERE ET CHIMIQUE V Franciji so se že dalj časa ukvarjali z zamislijo, da bi združili obe državni družbi, ki proizvajata kalij in dušik, sedaj pa je do tega prišlo na podlagi odločbe ministrskega sveta. Nova holding-družba se imenuje »Enterprise Minière et chimque« in združuje bivšo Mines Domaniales de Potasse d’Alsace (MPDA) in Office Nationale Industriel de V Asote (ONIA). Kakor nedavna izločitev kemijske produkcije iz državnih premo-gokopov, je tudi to operacijo prištevati v okvir velike preobrazbe v strukturi francoskega gospodarstva, katere cilj je osnovanje konkurenčno sposobnih gospodarskih enot evropskih dimenzij. Francoski minister industrije je pregrupiranje utemeljil s tem, da je (po njegovem mnenju) v produkciji umetnih gnojil konkurenčno tisto podjetje, ki ima najmanj 1 milijardo FF letnega pronïeta. Z drugimi besedami: le dva ali trije francoski koncerni so mednarodno konkurenčno sposobni. Nova operacija je ugodna tudi zato, ker se obe podjetji dopolnjujeta tako v proizvodnem programu, kakor tudi v prodajnem aparatu. TEHNOLOGIJA VARILNEGA PRAKTIKA (W. Marfels: »Werkstoffkunde der Schweisspraktikers«. Essen — Gi-■rardet 1966, 87 str., mnoge risbe in tabele, kartonirano 12,80 DM). Dobro varjenje je pričakovati le od tistega varilca, ki ima primemo znanje o tehnologiji materialov in o njihovem obnašanju. Avtor knjige je nekdanji vodja izobraževalcev na preizkusnem in učnem zavodu za tehnično varjenje. Na podlagi svojih izkušenj podaja potrebna spoznanja zelo razumljivo in je zato knjiga primerna ne le za začetnike, temveč tudi za osvežitev in razširitev znanja. V ospredju ni »zakaj«, temveč »kako«. Vsebina je razčlenjena na sledeče obdelava in vplivi toplote, postopki izdelave in ¡lastnosti jekla, uvrstitev, norme in obnašanje jekel pri varjenju, glavne točke: mehansko-tehnološke lastnosti, litine ogljičnega železa, toplotna kakor tudi norme o obnašanju litega železa pri varjenju. Na zaključku je seznam -gesel in seznam obravnavanih jekel. NASVETI O MATERIALIH (Rankut-Renesse: Werkstoff-Ratgeber. Essen- Girardet 1966. 518 str. številne tabele in razpredelnice. Platno 88 DM, šesta predelana in razširjena izdaja). V osmi izdaji je avtor najprej podal splošni pregled tehnično najvažnejših kovinastih in nekovinastih materialih v strnjenem in dobro razumljivem stilu, brez da bi se spuščal v teoretska' utemeljevanja. S tem je knjiga popolnoma uglašena na praktične potrebe. Razumljivo je najobsežnejše poglavje o železu in jeklu, obravnava pa poleg ostalih kovin tudi cink, baker, nikelj, svinec, kositer, magnezij, aluminij in titan ter njihove zlitine, keramične materiale, stekla, ¡les, kavčuk in umetne mase. V podrobnosti so obravnavane lastnosti trdnosti, obnašanje pri predelavi na orodnih in obdelovalnih strojih, toplotni obdelavi, varjenju, površinski obdelavi in pri uporabnih možnostih materialov. Izdajo dopolnjujejo izvlečki in norm o lastnostih, dobavnih pogojih in trgovskih vrstah materialov. Navedenih 800 izvorov literature in obsežno kazalo zaokrožuje knjigo in ji daje značaj koristnega svetovalca za inženirje in tehnične prodajalce. OBNAŠANJE JEKEL PRI VARENJU, I. del (H. Wirtz: Das Verhalten der Stähle beim Sjchweissen/Fachbuchreihe Schweis stechnik, Band 44/Düsseldorf: Dosch, Verlag für Schweis stechnik, 1966, 265 strani, 204 slike, 65 razpredelnic, vezano 30 DM). Nova strokovna knjiga obravnava osnove, ki izpopolnjujejo razumevanje vplivov na material pri varjenju jekel. V uvodnem poglavju opisuje avtor izgradnjo in lastnosti jekel. Obsežen prostor zavzemajo legure ogljikovega železa v drugem poglavju. V prehodu na varilno vezavo razlaga najprej njeno strukturo. Nato sledi razlaga problemov pri varjenju nepomirjenih, kaljenih, hladno oblikovanih jekel in različno sestavljenih jekel, kakor tudi možnosti poznejše obdelave zvarjenih vezav. V četrtem poglavju pisec obširno obdeluje proces varjenja. Po uvodu o kemiji varjenja opisuje sestav in način delovanja oplaščenih varilnih elektrod. Nato pregledno iznaša metalurške procese pri talilnem varjenju, prehod materiala pri odprtem obločnem varjenju, strditev varilne kopeli, premešanje var-jenca in tvorbo žlindre. Opisana je tudi toplotna obdelava pred in po varjenju in osvetljena s primeri. Zaključno poglavje obravnava dodatne in pomožne materiale za varjenje. Zaradi številnih slik, diagramov in tabel ter lahko razumljivega prikazovanja snovi je knjiga posebno prikladna za študij varilne tehnike pa tudi kot priročnik varilnim inženirjem. V pripravi je nadaljevanje knjige v II. delu. O izložbah v trgovinah po vsej Jugoslaviji, ki so po našem predlogu opremljene izključno z našimi izdelki, smo zadnjič že pisali. Ker je to bila akcija propagandne skupine v oktobru, ji posvečamo tokrat rubriko »razglednica mesta« •i »ivi« Predstavljamo zapovrstjo izložbe celjskega Ljudskega magazina, izložbo v tgovini v Visokem v B i H in izložbo ljubljanske Metalke. Žal akcija zaradi preobremenjenosti propagandistov ni uspela povsem tako kot so si zamislili, menimo pa vseeno, da je bila to uspešna poteza POTEP PO KRANJU ali misli trgovca in potrošnika o nati posodi V 'lepem jesenskem dnevu sem se iz ljubljanske avtobusne postaje odpeljal proti Kranju. Odpeljal isem se z namenom, da posnamem na film izložbo naših izdelkov v veletrgovini Merkur. Merkur je eden naših najivečjih odjemalcev na področju Gorenjske. Ko sem nekajkrat šikrtndi po izložbi, 'ki je — mimogrede povedano — ena boljših v Sloveniji, sem se odpravil v trgovino OPREMA, kjer prodajajo naše ¡izdelke. Vstopil sem v lepo opremljeno ¡trgovino, kjer so me zelo hitro opazile prijazne oči prodajalk. Na vprašanje, kaj želim, sem odgovoril, dia bi si rad ogledal samo nekaj posode, ki jo krasita leva. Prodajalka mi je pokazala več polic, na ¡katerih se je poleg naše potsode gnetla tudi tista z oznako »AVSTRA-EMAIL«. Po ogledu se nisem takoj poslovil, ampak sem v kotu radovedno prežal na prve, ga kupca. Nii mi bilo potrebno diolgo čakati, 'kajiti po nekaj minutah se je pred pultom ustavite mlada gospodinja, ki je želela posodlo »s tistim robom«. Prodajalka ji je pokazala vrsto različnih kompletov NOVUM posode. Ni mnogo izbirala, ampak je potisnila pred prodajalko moder komplet z opazko: »Velik’ jo je, pa še lepa je povrh, zdi se mi pa, (te bo ta še kar najbolj fletna.« Medtem 'ko je čakala na zavoj,, sem 'ji zastavil nekaj vprašanj, med katerimi tudi: »Kako da ste se odločiti za to vrsto posode?« »Veste nisem še dolgo gospodinja, pa si zato skušam svoj delovni prostor sodobno opremiti. Zdi se mi, da je te posoda tista, ki bo k temu prispevala in pripomogla. Navsezadnje, saj jo tudi tovarna tako reklamira.« »Torej vas je v to prisilila reklama?« »Da, mogoče je prav reklama tista, ki mi je omogočila delno spoznati to vrsto posode. Kakšna pa je v resnici, bom lahko poskusila sama. Če mi bo všeč, bom, še segla po njej, če ne pa, saj veste«. Kakšna je po vašem mnenju izbira in cena te posode? »Pohvaliti moram proizvajalca, kajti malo je izdelkov ki jih na trgu lahko najdemo v toliko barvnih in velikostnih izvedbah. Cena je pa po mojem skoraj previsoka. Paket je bil narejen. Cveta (njeno ime sem zvedel že prej) je z zavojem in mojo željo, da ji bo posoda dobro služila, vesela stopila na sončno kranj sko ulico. Prodajalka, (ki je malo prej prodala komplet je imela le malo prostega časa. V tem čaisu sem ji zastavil vprašanja, na katera je z veseljem odgovorila. Kako so potrošniki zadovoljni z izbiro v tej trgovini? Mislim, da so Zadovoljni. Saj pri nals gospodinje res vedno najdejo vse kar rabijo za kuhinjo. Poleg posode EMO imamo vedno na zalogi še uvoženo, ki pa je nekoliko dražja in ne-kompletma, saj ji manjkajo pokrovke. Prav te pokrovke pa so mogoče vzrok, te gre domača bolj v promet. Kateri posodi bi dali pa vi prednost? Kupila bi raje našo, saj je cenejša in v večja izbiri. Zdi se mi pa, da je uvožena močnejša. Ali imajo potrošniki kake pripombe na domačo posodo? Glede kvalitete, barve in velikosti ne. Edino, 'kar potrošniki kritizirajo, so gumbi na pokrovkah, ki se prehitro obrabijo. In kakšna je vaša želja? Moja želja je gotovo tudi velika želja gorenjskih gospodinj. Želimo si, da bi imele na voljo več pokrovk za klasično posodo. želimo si tudi, da bi bile dobave še naprej tako redne in da bi imeli še večjo izbiro ma-njše posode. Ponovno se je ob pult prislonila neka gospodinja in trgovka Miilka jo jie hotela postreči. Imela je le še toliko časa, te jie sprejela mojo zahvalo in nasvidenje. Tako se jie končal moj potep po Kranju in zvečer sem spet pogledal v žareči obraz stoterih 'luči in looic Ljubljane. Čeprav mi je spanec lezel v oči, sem veselo stopil, kajti vesel sem bi, da sem vsaj delno zadovoljivo rešil postavljeno si nalogo. Milan Breči PRIREDITVE ČETRTEK, dne 23. novembra ob 19,30 v veliki dvorani Narodnega doma SVET NA ZASLONU. Razgovor zunanje-notranjepo-litičnih dogodkih bo vodil novinar Dela Bogdan Pogačnik. Sodelovali bodo še drugi novinarji DELA in RTV Ljubljana. Z občinske konference ZM v Celju V soboto, 28. oktobra dopoldne je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju XIII. redna seja konference ZM v Celju. V poročilu ObZMS so našteli najpomembnejše akcije, ki jih je v tem letu komite realiziral. Razvidno je bilo, kaj vse je komite obravnaval, kaj so delale njegove komisije in sekcije. Naj omenim le najvažnejše točke, ki so bile deležne še posebne pozornosti pri obravnavah komiteja v tem letu: — politična orientacija in konkretne naloge občinske organizacije; — predlog proračuna občine Celje za leto 1967; — naloge ZM pred volitvami in na volitvah v Mladi v EMO skupščine in samoupravne organe v delovnih or-ganizateijah; — naloge ZM pri realizaciji stališč in resolucije 7. seje CK ZKS; — praznovanje meseca mladosti; — nekateri vidiki zaposlovanja in nadaljnjega študija absolventov osemletk in srednjih šol; — novi Statut in programska načela ZMJ; ■— sodelovanje z bratskimi republikami (igre bratstva in enotnosti — morebitne aktualne naloge. Prav tako je nekatera važna vprašanja obravnaval sekretariat ObK ZMS, ki je bil koordinator in izvršilni organ ObK ZM in v bistvu organizator dejavnosti drugih oblik dela. Na štirih sejah ObK ZM, skupaj s predsedniki jn sekretarji aktivov ZM iz delovnih organizacij so med drugim obravnavali tudi: — konkretne naloge občinske organizacije ZMS v letu 1967; — družbeno ekonomsko izobraževanje mladine; — naloge mladih pri volitvah v skupščine in samoupravne organe v delovnih organizacijah; — mladi in ZK; — priprave na konference aktivov ZMS. Posamezne komisije pa so poleg drugih izvedle tudi pomembne akcije kot: — delovno akcijo mladine pri urejanju mesta Celja (približno 2.000 prostovoljnih delovnih ur); — krvodajalsko akcijo (819 prijavljenih); — več prireditev in srečanj s pripadniki JNA; — razgovor s Sergejem Kraigherjem in Andrejem Marincem o mladini in ZK; — udeležbo na treh republiških seminarjih; — bazensko posvetovanje ideologov; — razgovor z mladimi samoupravljale!; — razgovor s člani predsedstva CK ZMS; — redne razgovore s spe-cializiranimi organizacijami; — obisk v bratskih republikah; — sprejem za 100 najbolj aktivnih mladincev v Celju; — obiske po aktivih ZM; — razgovore z vodstvi podjetij, šol in drugimi političnimi organizacijami v delovnih organizacijah. Vredno je omeniti delo komisije za družbeno ekonomsko izobraževanje, ki je pripravila tudi seminar za vodstva aktivov ZM v gospodarskih organizacijah in nekaterih manjših ObK ZMS. Ta komisija je prav tako pripravila seminarje za vodstva aktivov šol, domskih skupnosti, klubov OZN, aktivov ZM na osnovnih in poklicnih šolah, spregledala pa tudi ni težav kulturnih institucij, kulturne dejavnosti aktivov ZM in drugega. Omeniti velja še komisijo za vprašanja mladine zaposlene v proizvodnji, ki je pomagala predvsem mladim v delovnih organizacije, kjer mlade smatrajo kot nepomembne. Komisija je pregledala možnosti za odpiranje novih produktivnih delovnih mest, obravnavala delitvene sisteme, organiziran pa je bil tudi razgovor o gospodarstvu v celjski občini. Komisija je ugotovila, da je povprečno od vseh zaposlenih v gospodarstvu 1/3 mladine, ponekod več, ponekod manj. Delo v terenskih aktivih postaja pereče vprašanje, saj trenutno delajo aktivno le aktivi ZM na Ostrožnem, Lopati, Kom-polah, Strmcu, Prožinski vasi in Dobrni, medtem ko aktivnosti mladih ni več zaslediti v aktivih na Frankolovem, Vojniku, Svetini in mogoče še kje. Omeniti pa je treba tudi to, da se terenski aktivi omejujejo le na kulturno dejavnost, šport, izlete, odmikajo pa se od problemov družbe — svojih problemov. V poročilu ObK ZM je nadalje opisano še delo občinske plesne šole, tabornikov, Mladinskega kluba, Počitniške zveze, Planinske zveze in pa aktivnost mladih na šolah. Kaj pa o sami konferenci? Lahko rečemo, da je bila dobro pripravljena, kvalitetna, kritična, problemi, ki so jih na njej obravnavali, pa so bili postavljeni zelo konkretno. Jože Volfand, dosedanji sekretar ObK ZMS Celje in verjetno bodoči predsednik, je v svojem poročilu orisal predvsem pomembno vlogo, ki bi jo morale odigrati družbeno politične organizacije pri samoupravnih organih in vodstvih delovnih organizacij. Predvsem je poudaril pomembnost samoupravljanja, vzgoje mladih sa-moupravljalcev, sodelovanje z ZK in drugimi organizacijami. Po poročilu Dagmarja Šusterja o finančnem položaju ObK ZM, ki je zaskrbljujoč, smo med razpravo ugotavljali odločnost mladih ljudi, kritičnost in vztrajnost. Ob koncu razprave so se izkristalizirale naslednje pomembne točke: — pomembnost samoupravljanja; — seznanjanje širšega kro- ga mladih o delu vodstev aktivov ZM; — povečati se mora aktivnost mladih ljudi; — strmeti je treba za čim-boljšo organiziranost mladih v delovnih organizacijah, šolah in na terenu; — aktivneje je treba sodelovati z ObK ZMS; — usposabljanju vodstev ZM v delovnih organizacijah je treba posvetiti več pozornosti; — tesneje je treba sodelovati z ZK; — aktivnost posameznih funkcionarjev v vodstvih ZM je premajhna; — zavzemati se moramo za zmanjšanje števila mladoletnih prestopnikov; — problematiki mladih na šolah je treba posvetiti več pozornosti s strani pedagogov. To so le osnovne, najpomembnejše točke, ki jih bo komite v prihodnje moral upoštevati in jim posvečati več pozornosti kot doslej. V nov ObK ZMS v Celju sta bila izvoljena tudi naša dva sodelavca — mladinca Borštner Jelena in Bomšek Anton. Žnidar Jože Jlladinski ples 33da ali ne 66 V zadnjih treh tednih ste gotovo zapazili po obratih, na upravi in pred okrepčevalnico plakate, ki so vabili na MLADINSKI PLES. Za prirejanje teh plesov smo se odločili na osnovi izida ankete, ki smo jo izvedli v oktobru. Od 251 anketirancev, katerih odgovori so se glasili na DA ali NE so odgovorili na vprašanje »Ali bi se udeležil mladinskega plesa, če bi bil organiziran v podjetju« takole: aktiv v podjetju emajlirnica dekor vzdrževanje kleparski uprava orodjarna topi. naprave STK surovinski skupaj: Kljub temu, da je bila anketa anonimna, pa so bili odgovori precej neiskreni, saj smo število obiskovalcev enako številu odgovorov z DA dosegli šele na drugem prirejenem plesu. Kljub temu pa bomo s prirejanjem plesov nadaljevali in če ne bo kakšnih večjih težav, omogočili mladim razvedrilo vsako soboto. Ugotovili smo tudi, da je pri- DA NE 66 28 23 7 19 7 14 11 11 12 14 7 11 4 6 3 8 — 172 79 četek plesa ob 18. uri neprimeren in bomo odslej pričeli šele ob 19. uri. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju bodo ob sobotah zvečer plesne vaje in bomo tako ob sobotah nudili mladim razvedrilo, da se odmaknejo od vsakodnevnih skrbi in problemov, ki jih tudi nam mladim ne manjka. VABIMO TOREJ VSE MLADE V PODJETJU, ŠE POSEBNO PA TISTE, KI SO V ANKETI ZAOKROŽILI ODGOVOR DA, DA NAŠE REDNE PLESE OBIŠČEJO, MOREBITNE PRIPOMBE O PLESIH PA MLADI ODDAJTE V NABIRALNIK »BESEDA MLADIH«. POPRAVEK V 20. številki glasila Emajlirec smo pod naslovom V NOVEM SESTAVU pomotoma napisali: S funkcije člana tovarniškega komiteja ZMS so ob tej priliki bili odpoklicani: ... Pravilno pa ta stavek glasi: Funkcije člana tovarniškega komiteja ZMS so bili ob tej priložnosti razrešeni:... žj Emtajfiheo AKCIJA »HOBOTNICA« Nadaljevanje s prejšnje številke Ker smo se potapljali do povprečne globine petnajst metrov, si s tem problemom sploh nismo belili glave. Če si je kdo zaželel dlje v globino, smo rešili problem tako, da smo pač postavili k pumpi dva človeka. kar trije izmenično dihali skozi eno cev (ker pač nismo imeli več odcepov), če je le težak v čolnu »napumpal« dovolj zraka v globino. Veliko večji in največji problem je mraz, Na površini je morje toplo, dva, tri metre, toda potem postaja vse hladneje, dokler skoro ne Ukrcavanje pred odhodom s Ko rmata... Potapljanje s cevjo v ustih je tako preprosto, da ga lahko dojame vsakdo. Vendar, če ti pride nekaj metrov pod morjem v cev, usta ali celo v pljuča voda, moraš ohraniti precej mirno kri, da zadihaš zopet v normalnem taktu, saj je pojav vode v pljučih že za kopalca na površini lahko usodno. Toda z nekoliko vaje je ta problem odstranjen. Sčasoma smo se na vse to tako navadili, da smo zblazniš od mraza. Voda hladna kot led, telo oddaja čedalje več toplote v okolico, pekoči sončni žarki Kormata, komaj petnajst metrov oddaljeni in vendar taka daleč, kot da jih sploh ni, pa ne polnijo telesa z novo energijo. Tuše srečaš z užitkom in neužitkom in ostaneš, dokler slednji ne zmaga; tedaj se vrneš, toda samo toliko, da bi se ogrel na soncu in ponovno vrnil — v prečudoviti svet tišine za tistih trideset minut, ko ti zadošča toplota lastnega telesa. Nekatera morja so toplejša od Jadrana, toda ne v nedogled. Obvaruje te lahko samo potapljaška obleka, ki ustvari okoli telesa pa pol centimetra debel to plotni iz gobaste snovi in vode, ogrevane s toploto lastnega telesa, ki onemogoči neposredni stik z okolico — s hladno vodo. Škoda, da smo imeli s seboj samo eno obleko. V bodoče bo treba temu problemu posvetiti več pozornosti. VEČERJA V MODERNEM RITMU Na Kormatu smo preživeli čudovit dan. Vrnili smo se zelo pozno, da nas je lastnik Triglava že nestrpno pričakoval. Ko smo posedli po tistih nekaj sto- lih, ki so slučajno še ostali prazni, je zaigrala neka divja »beat kapela«, tako kot če na miren »ranč« prihrumi tolpa razbojnikov (iz »kavbojskega spektakla«) ali če se v uspavano morsko gladino z.aleti orkan. Igrali so nekaki »biseri«, ki pa so bili bolj podobni »Gorgonam« (ali pa vsaj nekakim divjim možem po vzorcu: divji mož, kosmati mož) kot bleščečim biserom iz toplih morij. Izpod tiste hoste las in kocin svojih instrumentov sploh niso videli in so tolkli vse vprek po njih kot kaki »urodženici« v Centralni Afriki pred nekaj sto leti po »tam-tam bobnih«, če se je Afriki približala kaka angleška vojna ali trgovska ladja. Največji »štos« ' pa je bil v tem, da so nekateri v tej zmedi, ob splošni zabavi ostalih, skušali celo plesati po taktu. Najprej smo se preselili v posebno sobo, pozaprli okna, zaklenili vrata, zadelali vse špranje, toda grižljaji hrane so nam še v želodcu plesali v smislu »beat muzike (bojim se, da imajo »grižljaji hrane« več smisla za moderno umetnost kot jaz osebno). Potem smo pograbili vsak svoj krožnik in se preselili na pomol v pristanišču, kjer smo končno ob nežnem božanju maestrala pospravili v miru vsak svoj večerni obrok. BRODOLOMCI V AKAPULKU — ZALIVU NUDISTOV Torek, 4. 7. Vstali smo okoli sedme ure in se takoj po zajtrku sestali s čolnarjema v pristanišču. Ozračje je začelo vsrkavati prve sončne žarke, morje je bilo rahlo vzvalovano. Kazalo je, da bo čudovit sončen dan. — Toda ni mi všeč ta atmosfera, — je dejal »kapetan Bar-ba«. »Imam občutek, da se nekaj pripravlja, — je dodal naš »kapitan«. — Toda kaj? za božjo voljo! — je vprašal Snajperist. — Nekaj podobnega kot slabo vreme, — je odgovoril Barba. — Pri tem čudovitem soncu? — Če bi bilo po moje, bi sploh ne dvignil sidra, — je vprašujoče odgovoril »kapitan«, — Z morjem se ni igrati slepe miši. — — V zatišju ali v viharju, morje je vselej čudovito, — je prekinil dvomljivce »Veliki lovec«. — Dopust pa je kratek in čas predragocen, da bi lenarili po domovih. — Odločili smo se, da odplujemo na južno stran otoka, levo od Punata, proti Baškim vodam. Nismo še bili na vodi dobrih dvajset minut, ko se je v tihožitje morskega pejsaža vmešala burja. Prišla je tako nepričakovano in iznenada, da smo komaj verjeli in se nam je zdelo, da sanjamo. Nebesna modrina se je pomešala s tem-nosivimi gmotami, ki so grozeče visele nad našimi začudenimi pogledi in kazale, da bodo vsak hip nad nami razlile svoj bes, veter je kakor preplašen divji konj skokoma povečeval hitrost, voda pa je začela kipeti okoli naših bark in vse večji valovi so nas počasi zanašali iz smeri plovbe proti obali. Začela se je borba med dvema silama: med rušilno močjo vode in rušilno močjo motorja. Katera bo. zmagala? Pred mrazom lahko obvaruje le potapljaška obleka — Kaže, da bi bilo bolje obrniti pramca bark nazaj proti pristanišču, — je zatulil skozi veter Suličar. — Zdaj je prepozno, — je vzkliknil »kapetan Barba«. — Pristanišče je predaleč, da bi ga lahko dosegli pred vihar- jem. (nadaljevanje sledi) FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE EMO razpisuje »A« TEČAJ za začetnike. Prijave sprejemajo v Fotoldno — klubu dopoldne od 10. do 10.30 ure in popoldne od 16. do 19. ure vključno do 15, novembra. Ljubitelji lepih motivov vabljeni! 12 £*na¡piA& No, pa naj vam spet nekaj našrajbam! Vem, da so nekateri že z vso gotovostjo verjeli, da so mi malo poštucali jezik. Saj to bi verjetno marsikdo rad, pa... H ja, malo dopusta mi je kar koristilo in sem si ga privoščila šele sedaj, ker sem do sedaj pobožno čakala na K-15, katerega pa najbrž letos sploh ne bomo dočakali. Ni dnarja, pravijo. Brez dnarja, pa ni veliko muz’ke. Torej, bila sem na rednem dopustu, vendar čisto na rednem, ne pa tako nerednem, ki je pri nas precej običajen. Namreč, da se nekaterim, da dopust tudi dan ali več po že »opravljenem« dopustu, čeprav se ve, da se to sploh ne sme delati. Nerodno je samo to, da se le nekaterim brez nadaljnjega odobri tak »naknadni« dopust, seveda ob vednosti, da je bil dotični pijan doma ali pa (tudi to se zgodi) je imel majčkeno ljubezensko avanturico. Drugi pa, ki so upravičeni do takega ali pa celo čisto rednega dopusta, pa ga ne dobijo. Čudna je ta reč, pa pravijo, da smo si vsi enaki? H ja, da si nismo vsi enaki se kaže tudi pri razdeljevanju stanovanj. Koliko jih je, ki so že leta in leta ali desetletja v fa- I\cuša križarja i 2 5 ■ 4 5 6 7 ■ 4 9 ■ 50 ■ n ■ <3 15 ■ 16 m a n ■ 20 21 m 1 n 11 m 21 25 'fJL m n 24 m 29 *>0 l ■ 31 32 ■ 35 m 3M 35 ■ - 1 ■ 57 VODORAVNO: 1. ime hrvaškega narodnega heroja Končarja; 4. mesto v Švici; 8. povrtnina; 10. sosednji črki; 12.