** ta praznikov j^^-d daflf ezctpt gl#ui4jr> and BeUdspt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' leto-yeah XXXV. Uradniški tn upravniškl prostori: upr« MST South Laarndale A v«. Office of Publicttton. 1657JBouth A v« lista Jo |6.00 J«auary ML UM, ot Um Act of t, im. CHICAOO. ILU TOREK. 16. FEBRUARJA (FEBRUARY II). 1949 Subscription 96.00 Vaarfcr ŠTEV.—NUMBER 92 for maliini at special rato of poataf« provldod for In aacUonllOJ, Act of Od 3, 1917, authorltod on J unč 4, 1919. Bitke med ameriškimi četami in Rommelovo silo v Tuniziji Nemške oklopnc kolone prebile ameriško bojno črto pri prelaz? Faidu. Nemški general Fischer ubit na afriški fronti.—Ruske ko-, ione naakakujejo Harkov, ukrajinsko jeklarsko središče. Poročilo iz Stockholma pravi, da nemške čete odhajajo iz mesta. Sovjetski generalni štab sestavlja načrte za veliko poletno ofenzivo.—Američani ubili čez 6000 Japoncev v bitkah na Guadalcanalu Zaveiniiki atan. Afrika. 16. (ebr,—Ameriške čete so zavoje-une v ostrih bitkah z Romme-ovimi oklopnimi kolonami v BŽni Tuniziji. Bitle so zadivja-e, ko so Nemci prebili ameriško (ojno črto pri prelazu Faidu. Vojaški krogi pravijo, da le leznatna britska sila podpira riške čete v operacijah proti ommelovi sili. To je prVa lju-bitka med ameriškimi in pemškimi četami v Tuniziji, v teri sta obe strani utrpeli velike izgube. (Nemška uradna časniška igentura ONB je naznanila, da e general Wolfgang Fischer, poveljnik divizije tankov, padel'V akciji na fronti v Tuniziji 1. fe-ruarja. On je ustavil prodirale britskih čet proti Tunizu, jlivnemu mestu Tunizije, ko so te dospele do Tebourbe, 18 milj Itran od mesta.) London, 16. febr.—Poročilo iz loskve pravi, da pet ruskih ko-on napada Harkov, ukrajinsko eklarsko središče, in da bo me-So kmalu padlo. Vest iz Stock-kima, Švedska, pravi, da nemlke čete odhajajo iz Harkova. List Exprc ss ptfroča,* da ruski eralni štab sestavlja načrte, metali bombe na osiščno letali-veliko poletno ofenzivo proti j ^ Pri Tunizu, glavnem mestu (itlerjevi sili, ki bo po svojem Tunizije. Štiri nemška letale, ki ibsegu prekosila vse dosedanje ■vzhodni fronti. Orožje, ki ga kisija dobiva iz Amerike in Velike Britanije, bo igralo veliko »logo v ofenzivi. Angleški letalci so včeraj bombardirali Kolin, Nemčija, in lilan in Spezijo; Italija, ame-fiiki letalci pa so metali bpmbe a Dunkirk, Francija, nacijsko azo. Bombe so porušile pomole in druge naprave. London, 15. febr.—Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da vojaki beže iz Harkova, »krajinskega jeklarskega centra, vlaki, ki odhajajo iz Harkova proti Kijevu, glavnemu ukrajinskemu mestu, so natrpani z nem-■kinu voiaki. ojaki. Poročilo dostavlja, da je Harkov obkrožen s treh strani in da *> v teku ljute bitke med Rusi fo Nemci. Sovjetske čete so pojile sovražnika z utrjenih po- na severovzhodni in zapadli strani Harkova in mu zada- * težke udarce. v«t iz Stockholma, Svedsks, otlra berlinsko poročilo, ds *mske čete odhajajo iz Novo-r"Mska. velike mornariČna baze J Crnt„, morjUt Rufi M pro. J" 50 milj daleč po okupaciji •ttMMara, glavnega mesta po- *»J»>« Kuhan, in prvi vojsškl ^'kt ,, (|ospeli d0 iQČkt kl i«"*ljfna samo dvajset milj obrežja Črnega morja. armada so že dvakrat v Jih 'trinajstih mesecih po-"icrjeve horde iz Rosto-"aU ^t nega mesU ob reki S(' "dpirs pot v kav-»jine. Okupacija Ro-r , n>. da se je nacijeka uja lovila. L prvič zasedli Rostov ^ L 1941, kar je na- • 'jstvo proglasilo za Nekaj, mesecev j'h Kusi pognali iz • mci go ponovno P ' ; 2iu,»j« pretekle- ■ |x>tem začeli valiti i/u. ~ • I '\tova, ki je bil i glavno mesto boke (»"krajine, je v klik •tov j kan N« 2: P": rr. far I* K. Vm h t«'< r«. Prijatelji obišče jo Gandhija Možnost preklica kampanje civilne nepokorščine New DelhL Indija. iS. febr.— Stanje Mohandasa K. Gandhija, ki je pred petimi dnevi začel gladovno stavko, se nI dosti poslabšalo. Poročilo iz Poone pravi, df je vreme toplo tamkaj in da se Gandhi solnči na verandi. Njega je obiskal distriktni uradnik, nsifcar so se pričele širiti govorica, da bodo prijatelji obiskali Gsndhija. Kateri prijstelji ga bodo obia-kali, je vprašanje, ki vzbuja zanimanje. Oni, ki poznajo Gandhija, trdijo, da bo morda preklical kampanjo civilne nepokorščine, katero je priporočil ha seji Vseindijskega kongresa, stranke indijskih nacionalistov, ki se je vršila v avgustu preteklega lata. i ' C. Rajagopalachariar, Gan-dhijev stari prijatelj v Madra-su, je izjavil, da je Gandhi začel gladovno stavko z namenom, da dobi nekaj od britakih avtoritet. Naznanilo, da bodo Gandhija obiskali prijatelji, je dokaz, da mu bodo avtoritete dale priliko za pregled položa-ja in pristale na nekatere njego-m zahteve, i Glasilo Muslimanske lige OPOZICIJA PROTI Mi narodi | KONTROLI ČLO• VEŠ K E SILE^^H Nemci približali mestu, so Ruai razdejali vse naprave militaristične vrednosti. Sodi se, da so tudi Nemci pred umikom uničili vojaške objekte. Zavesnišld stan. Afrika, 15. februarja.—Britska osma armada, kateri poveljuje general Bernard L. Montgomery, je navezala stike z Rommelovo osiščno silo pri Ben Gardanu, 25 milj znotraj Tunizije in 35 milj vzhodno od osiščne bojne črte pri Mare-thu, in jo pognala v beg. To pomeni, da se je morala Romme-lova sila umakniti s prve bojne črte pod pritiskom britske armade. Ameriški letalci so napadli z bombami nemške letalske transporte nad Sicilijansko ožino in jih šest razbili. Transporti so bili na poti v Tunizijo. Drugi roji ameriških letal so bombardirali Crotone, italijansko letalsko bazo, in Neapel, pri-staniščno mesto. Bombe so porušile več militarističnih naprav in zanetile velike požare. Vsa letala so se srečno vrnila v svoja oporišča po izvršenih napa- »_ .parascM « „ i---u----*- - - problema človeške sile brez kon McNutt in general Her-ehey pojasnila program POVEČANJ^ AMERI SKE ARMADE Waahlngto«L D. C. 15. febr.— Kongresni voditelji so naznanili opozicijo proti ni^rtu komisije za mobilizacijo človeške sila, kateri načeluje Paul V. McNut, zlasti pa proti raztegnitvi kontrole nad to sila Izgleda, da bo opozicija pobijala program, ki sta ga McNutt in general Levvis B. Hershey, direktor federslnega nabornega urada, orisala po radiu. Oba sta naglašala, da bodo vsi sposobni moški od 18. do 38. lata morali slutiti v armadi ob koncu tega leta. Izjems bo le za one, ki imajo važns dels v vojnih industrijah. Kongresnik May, demokrat iz Kentuckyja in načelnika odseka za militaristične zadeve, je dejal, da bodo člani njegovega od-seks priporočili v sprejetje zakonski osnutek, ds se vpoklic poročenih moških, ki morajo skrbeti za žene in otroke, v armado, odloži. Ti noj bi šli v armado potem, ko ko kvota samskih moških in onih, ki nimajo otrok, izčrpana. Avtor tega osnutka je kongresnik Kildsy, demokrat iz Texass. Senator Austin, republikanec iz Vermonta in avtor zakona obvezne vojaška službe, je napovedal polom McNirttovega pro- raža upanje, da bo Gandhi dobro prestal preizkušnjo. so se dvignila v zrak, so bila sestreljena. Bombni napadi so bili izvršeni tudi na Bizerto, osiščno mornarično bazo v Tuniziji. Melbourae, Avstralija. 15. feb. —Zavezniška letala so ponovno bombardirala japonsko bazo pri Rabaulu, otok New Britain. Vrgla so čez 50 ton eksplozivnih in 3500 zažigalnih bomb, ki so poškodovale dva japonska par-nika in zanetile ogromne požare. To je bil največji bombni napad na Rabaul od 5. januarja, ko so bombe potopile deset japonskih psrnikov, štiri ps poškodovale. Tri formacije zavezniških letal so s? udeležile zadnjega napada na japonsko mornarično bazo. Letalci so povedali, da so videli plamene, ko so bili sto milj oddaljeni od tarče napada. Drugi roji zavezniških letal so istočasno metali bombe na otoka v severnem delu Solomonove grupe in na japonsko letalsko bazo pri Laeju, Nova Gvineja. Waaklagton. D. C.. 15. febr.— V ofenzivi, ki je trajala 25 dni in je rezultirala v okupaciji Guadalcanala, največjega otoka Solomonove grupe, so ameriške čete ubile 6066 Japoncev, 127 pa ujele, pravi naznanilo mornarič-nega departmenta. Vojaški krogi trdijo, da so Jsponcl doživeli nsj večji porsz v tej ofenzivi. Japonci so izgubili 15,000 vojakov na Novi Gvineji v bitkah z ameriškimi in avstralskimi četami. Japonske izgube v šestmesečni zavezniški kampanji pri Solomonih in na Novi Gvineji znašajo okrog 50,000 vojakov. BivU bolgarski minister umorjen London, 15. febr. — Radio Berlin je naznanil, da je bll general Krlsto Loukov, vojni minister v bolgarski vladi premier ja Koseivsnovs od 1. 1935 do L 1939. umorjen zsdnjo soboto. Generala je napadlo več moških pred njegovim stanovsnjem Loukov Je bil znan kot goreč ____ . nacionalist Domnevs Je. da so Vselej, ko so se'gs umorili politični nasprotniki. Atentat na Smutsa ee ponesrečil New York, 15. febr. — Radijsko poročilo iz AJžerije pravi, da se je atentat na feldmaršala Jana Smutsa, predsednika vlade Južne Afrike, izjalovil. Poročilo o atentatu ni potrjeno. Perzijski premier resigniral Teheran, Perzija, 15. febr. — Premier Ahmad Ghavam Salta-neh je podal odstsvko. Resig-nscljs je sledila potežkočam pri formiranju novega kabineta. Vladna kriza se nadaljuje. greane akcija. McNutt in Hershey sta izjavila, da gra v armado povprečno 12,000 moških tedensko. Obs sta naglasila potrebo povečanja ameriške oborožena aile na kopnem, morju in v zraku na enajst milijonov v tem letu. Nekateri senstorji, zlasti oni i*-$&j«ielskih držav, so izjsvl-li, da se bodo borili proti programu, da se armsda poveča na enajst milijonov mož. Njihov argument je, da je že zdaj pomanjkanje delavcev v industrljsh ln na farmah in to bo jx)staIo akutno, Če bodo nadaljnji delavci pozvani v armado. Vprašanje je, ali bo mogla Amerika zalagati tako veliko armado z orožjem, živili in drugimi potrebščinami. Dr. Hambro orisal | odpor v podjarm-Ijenih državah Chlcago, 15. febr. — Dr. Carl J. Hambro, bivši predsednik norveškega parlamenta, je izrazil bojazen pred usodo, ki lahko zadene male narode po vojni, če ti ne bodo imeli besede pri mirovni mizi, ko je govoril pred Či-kažanl litvinskega porekla v Or-chestra Halli na dan 25-letnice neodvisnosti Litve, ki je zdaj pod njemško oblastjo. Dejal ja, ds načela stlsntskega Čartarja nudijo upanje glede restsvrira-nja ssmovlsd v vseh zasedenih državah na splošno, toda ta Ja treba uključiti v mednarodni zakon. Štiri velesile — Amerika, Velika Britanija, Rusija ln Kitajska — morajo dati malim narodom priliko za vzpostavitev vlad. "Pozabiti ne smemo, da bi bilo vse izgubljeno, če ne bi bilo odpora v malih državah," ja dajal Hambro. "Ako se bi bils norveška in vlade drugih malih držav izrekle za kooperacijo z Nemčijo, ne bi bila bitka za Britake otoke dobljena. Narodi, ki trpijo v tej vojni, morajo dobiti gotove pravice." Dr. Hambro, ki je bll predsednik skupščine Lige narodov 1. 1939, je zdaj načelnik nadzornega odbora Liga. ■ na- !' - Kanadske petorčke bodo krstile parnike Toronto, Kanada. 15. fabr. Premier Oordon Conant Je znanil, da se bodo Dionnove petorčke udeležile ceremonij 0. maja v Superlorju, Wis., ko bo pet parnikov spuščenih v jesero. Vsaka izmed petorČk bo krstila en parnlk. Conant ja dajsl, da bodo pamikl izročeni Veliki Britaniji. Maršal Timoienko na poti v Ameriko? London, 15. febr. — List Dis-psteh je-objavil vest iz Stock-holjna, Svedsks, ds ja maršal TI-mofonko, poveljnik ruske armade ns severozspsdni fronti, od-potoval v Ameriko v spremstvu Štirih generalov ln enega admirala. Moskva ni potrdila in na zanikala poročila. Angleži hvalijo a- meriškega generala f '' . Eisenhower se pbsvetuje s člani svojega itaba London. 15. febr.—Vsi london ■ki listi so pozdravili Churchil lovo naznanilo, da je bil ameriški general Dwight D. Eisenho-wer izbran za vrhovnega povelj nika vae zavezniške oborožene aile v severni Afriki. Dally Mali piše, da ja isbira posrečena is militarističnih in političnih rss-logov. V istem toni^pišejo Dsily Herald, glasilo delavske stranke, ln drugI listi. Churchill ja v svojem govoru v parlamentu naznanil, da sta bila sa pomožna poveljnika Imenovana generala Harold Alexan-der, bivši poveljnik britake oborožene sile na Srednjem vihodu, ln maršal Arthur Tedder, vrhovni poveljnik britske letalske sila v Sredozemlju. Slednji bo vodil in nsdziral letalske operacije v Afriki. Za vrhovnega poveljnika zavezniške bojne mornarice je bil imenovan britakl admiral Andrew B. Cunnigham. Premier Churchill je prvič razkril, da sa ja konferenca v Casablsncl med njim in predsednikom Rooseveltom ter Členi generalnih štabov nanašale ns načrta velike ofenziva, ki bo pognala Nemca in Italijana iz A-frlka. On ja tudi povedal, da ja bll Roosevelt pripravljan iti v Khartun, angleško-egiptskl Sudan, če bi se bil Stalin izrekel za udeležltev konferenca, na katero je bll oovabljen. Stalin Ja odgovoril, da sa Je na mora udeležiti, kar ja preveč zaposlen do- Zavesnišld stan. Afrika, 13. fabr. — General Eisenhower ja po nssnsnilu, da Ja bil imenovan sa vrhovnega poveljnika zavez niške oborožena sila v severni Afriki, skllcsl konferenco članov svojegs Itaba. V njegovem glavnem stanu so sa sestali člani ameriškega in britskega ga neralnaga Štaba in rszprsvljsll o ofenzivi zsvaznlške sile, ds se požene osiščne čete ls Tunlsije. Elsenhovver Ja dajsl, da bo vsa zavezniška sila vržena v o-fenzlvo proti osliču. Čungklng, Kitajska, 13, febr.— Konferenca mad generalom Kaj šekom, vrhovnim poveljnikom kltsjske srmade, ln smeriškimi ter brltskiml generali Ja bila zaključena. Ta so sa udeležili a meriški generali H. H. Arnold, J. W. Stllvvell, Brehon SomervelI ln britska feldmaršala John Dill in Archibald P. Wavell. Pred mat razprave nI omenjen, toda domneva se, da se Je nanašal na večjo zavezniško pomoč Kitajski v njani vojni proti Japoncem. TRETJI ČLAN H0-LANDSKEGA KABINETA UMORJEN Nacijska policijska sila m€>bilizirana za zati-ranje odpora TEROR ZAJEL HO-LANDSKO w London, lft. febr.—Tretji član kabineta Antona Musserta, Hitlerjeva lutke na Holandskam, ja bil umorjen po članih holandske podtalne organizacija, kl ja sna-na pod imenom Črna roka, se glaai v London dospelo poročilo. Ta organizacija se je odločila sa likvidacijo vseh članov Musser-tovaga kabineta. Zadnja žrtev nasilja, ki ja sa-jel Holandijo in druge detela, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast, ja bil C. Van Ravenswaal, Mus-sertov minister sa socialna zadeve. On si ja bil nskopal sovraštvo ne samo Holandcev, temveč tudi nekaterih nacljav, katerim Je tudi mešal štrena s svojo dvorezno politiko. Poročilo is Stockholma, Švedska, pravi, da je bila vsa nacij-sks in holandsks policija mobilizirana zs boj proti novi ho-iandski podtalni organisacijL Vsi vodilni naciji so dobUi ošabna stražnke. Teror črna roka ja sajal vso Holandsko. Ravenzwaai, ki Je bil tudi ŠU-pan v Utrechtu, je bil uatraljan zadnji petek, teden Mni po umoru generala Hendrika A. Seyf-fardta, edinega holandskaga ga-nerala, ki sa ja pridružil naoi-jam. 8ayffsrdt je bll Napaden ln umorjen pred svojim stanovsnjem v Haagu. Nema pošiljajo tanke na Balkan Bojazen pred zavez-niiko invazijo ____15. febr-Nemci po- šiljajo tanke-ia težke topove v balkanske države v zvezi s pripravami za novo ofenzivo, ki naj bi strls odpor gerllsklh grup pred zavezniško invazijo teh držav, se glase sem dospela poročila. Znamenja kažejo, da so geril-cl, med Umi Mlhajlovlčevl četnlki v Jugoslaviji, pred največjo preizkušnjo, odkar ao organizirali oborožen odpor proti osišč-ni okupacijski stil. Veat Iz Carigrada, Turčija, pravi, da ao Nemci že pognali gerilce U Bihače in Senja, jugoslovanskih mest. Prvo meeto laži K8 milj Južno od Zagreba, hr vaške preatolnice, drugo pa M milj južnozapedno od Zagreba. Dr. H. Reydon, načelnik Mus-sertovega urada ss propagando, ln njegova Žans sta bila umorje-ns v svojem stanovanju v Haagu zsdnjo sredo. Rsdio Berlin Ja takrat nsznsnll, ds ja bila umor-jens ssmo Reydonovs šans, on pa Je bil težko rsnjan. Holandsks rsdiopostaja Or-snge v Londonu je ža vačkrst svsrlla holsndske rodoljuba pred nasilji proti kvizllngom, kar ta ogrslsjo skupno fronto. Nsgla-slls Je, da je potrebna disciplina v borbi proti domsčlm in nemškim nad jem. Giraud zagovarja svoj režim General pohvalil governerja francoskih kolonij London, 15. febr.—O a n a r a 1 Henrl Giraud, vrhovni komlssr francoske severne Afrika, ja po poročilu, ki g« Je poslal Wsrd Priče listu Dsily Msll, pobijal obdolžltve, da hoče ustanoviti Lavalu naklonjeno administracijo v Afriki, obenem pa Ja sago-varjal svoj režim. "MoJ rekord je da se ne strinjam s La-vaiovo politiko", je dejal. Glede aretacij, ki so bila isvr^ Šene i>od njegovim režimom v Afriki, je rekel, "da so bll* sre-tirane vse osebe, kl so Imtl* svežo z morilcem admirala Dar lana. Pri tem se nI gledalo, ali so te pristaši generala Charlesa da Gaulla ali pristaši mojega režima. Dejstvo je, da bodo oboji prišli pred sodišča in dobili priliko, da dokažejo svojo nadol*-noat." . Girtud je dejal, da sta Marcel Peyrouton, govemer AlŠerlje, IA Pierre Boiason, guverner francoske za ped ne Afrika, 4obra administratorja. "Vsi oni. ki so I-meli urade v višiški vladi, nlao slabi", Je rekel. "Oba, Peyrou-to In Botsson, sta (mala pozicija v tej vledl, toda to ni dokas, da sta se strinjsla s njeno politiko." PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTEtfMEIfT GLASILO IR LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oI and published by Slovana National -T" Narečaina ta Združena driara (Uran Chicaga) in w na lato. SSSO sa pol lata. SI M sa četrt letaj sa ChLa— la Clcero S7JS aa celo leto. SJ.7I sa pol letar sa laosensHo SS-OS. Subecription raiest lor ike Uniled States (eaeept Chicago) and Canada tšM per year, Chicago and Clcero S7.M per fSar, toreign oeantries SS-00 per rear. Cene ogiaser pe dogovoru —Rokopisi dopisov In spaarnfsnlh člankov te ne vračsjo Rokopisi literarne vsebine (šrtfte. povesit drame, pesmi Ud.) se vrnejo poAilJatalJu le v slučaju. Is je priložil poštnino. Advertising rales on a«re«m.n!.—Manuscripts of ceatfsunicaftieas and u—Ihrlisrt articles wUl not ko returned. Other aaanuscripU. rnck as stari«. plays. poemi. atc.. wiU ke returne4 to aendsr onlf • — ipanied by self-sddressed and slamped envelepe. Naslov na vse. kar ima stik s lftltomi ^ PROSVETA tSI7'M Se. Laarndale Ave« Chicago. Illinois MEMSER Of THE FEDERATED PRESS 1SS Datum v oklepaju ns primer (F«bruary 28, 1943). poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vsm je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile jo pravočasno, da se vam list ne ustavi Tedenski zapiski Zsdnje dni je moskovska Pravda prinesla Izjsvo Dimitrija Za-slsvskegs, ki ponovno zanika trditve v inozemstvu, ds imajo sovjeti kakšne aneksije v nsčrtu po tej vojni. Posebej pa še poudarja, da Sovjetska unija nima nsjmsnjšegs namena pritegniti v svoje meje Itskšno slovansko držsvo. Toliko v premišljevanje onim, ki begsjo naše ljudi s propsgsndo, ds Rusijs komaj čska, da si pridobi Jugoslsvijo z Balkanom vred, oziroma da ustvari pod svojim okriljem nekakšno vseslovensko državo. asa Kapitan Eddy Rickenbacker je slaven letalec, ki se je zadnjo jesen po izrednem naključju rešil, ko je s peščico tovsrišev plul v gumijastem čolnu po Pscifiku 21 dni v glsdu in vročini predno so gs opszili in pobrali. Zaradi tegs dogodka in svoje močne osebne vztrajnosti ln poguma zasluži vse občudovsnje in priznsnje in gs tudi Ims pri slehernem Američsnu. Ampak to še ne upravičuje Rickenbackerja, da zdaj lahko na-atops kot strokovnjsk v VSEH ozirih. Kspitan Rickenbacker dsnes potuje po Ameriki in na široko maha po delavcih, čsš da sabotirajo bojno produkcijo—kar na sploh! Rekel je: "Če bi bili delavci v industrijah danes zamenjani z našimi vojaki na bojiščih, da bi vsi delavci odšli v armado, vsi vojski ps v tovarne, bi produkcije prvi mesec poskočils petdeset odstotkov." Kadar Rlcfcenbecker govori o letalstvu; vss čsst, ker ve, ksj govori—ampsk, kadar govori o delu v industrljsh ns splošno, tedaj gs pa grdo lomi, ker ne ve, kaj govori. Če bi bili vsi vojaki izkušeni delavci v vseh strokah, bi lahko zvttslt produkcijo, ako pa nlsc—In vsi prsv gotovo niso!—ne bi produclrsll nič več sli pa bi produkcija bojnega n^ateriala padla. Golo navdušenje brez znanja ne producira ničesar, prsv tsko kskor golš hrabrost brez prsvegs orožja ne prinese nobene zmsge! — Kapitana Rickenbackerja bi moral nekdo podučiti« naj se drži svojegs posla, če si hoče obdržati rešpekt, ki ga zasluži- Bil je neki drugI slsvnt letalec, ki je hotsl biti prav Uko slsven politik in dsnes gs—nikjer ni. , , e e s Najnovejšs formuls zs mir, ki jo vidimo v dnevnem tisku: Evropa mors biti popolnoma razorožens ln nobena nova meja ali kakšna neodvisna država ne sme biti ustvsrjens. Vse trdnjsve morsjo biti porušene ln vse stslne armade ter mornarice odpravljene; za mir ln red naj skrbi le lokalna policija. Vss Evropa naj bo federacija držav z enim parlamentom, eno vlado ln eno samo denarno valuto. Za vso Evropo naj se upelje samo eden uradni jezik, ki naj bo angleški (katerega danes govori največ ljudi na svetu). Poleg angleščine, ki mora biti obvezna za vse šole, nsj se poučuje tudi domsč jezik vsakega naroda, ki naj alužl domači kulturi. Kadar bo porušen babilonski (j«*ikovnl) stolp Evrope, ki drži nsrode narazen ln v večnem sovraštvu, bodo famošnja IjucK stva dobila pravi mir, prej t e!—To nI utopija, to je rssnična realnost v Združenih državah ameriških. Petdeset milijonov priseljencev se je moralo naučiti angleščine, če so hoteli biti svobodni državljani. To so storili in danes imajo tukaj vsi narodi aveta mir in svobodo!'— * Idealna formula! Samo ekonomike ln socialne plati še manjka— in ta je glavna. Če avtor pridene zraven še sistem kompletne demokracije, bo formula popolna. e • • Vojna izpreminja življenje! Amerika se uči manj Jesti—in manjša porcija bolje tekne, čits-mo pritožbo, da nekateri gostje v restavracijah še vedno naročajo toliko jedi, da polovica ostane na krožniku, kar se potem zavrže. To jc danea zločin! Kar ae zavrže, nekomu nekje drugje manjka! —Ali ste kdaj prej slišali pritožbo te vrste v Ameriki? Američanke danes noaljo ruto ln čeveljčki z visokimi petami se Upreminjejo v čevlje, ki se lepo podajo. Moški dobivajo apodnje rilo olivne barve in družine bodo kmalu imele rjuhe lz papirja. Iz tobaka, cigar in cigaret uginja umetna vlaga, ki Jo delajo z glicerinom. Gllccnn potrebujejo za eksplozive?—škatljice za uhgslke postajajo manjše in uiigalice krajše. Vse se nekam n.anjša tn krči. Časopisi tn magatinl tudi! Navaditi se bo treba na manj—na skromnuet. • • • "d Nekateri naši listi se kregaj«, t vestmi ln poročili, ki Jih raspo-šilja Jugoslovanski informacijski center Pravijo, da so poročila pristranska, tendeetozno prikrojena, /lasti kolikor ae tičejo "partizanske" nesteče. Ampak o "partiranth" v Sloveniji tn drugje v Jugoslaviji poročajo tudi is M«akve. In glej čudo! Polltlčns poročila u Moskve o slovenskih In srl»>hrvašklh "partizanih" niso pristranska* Od um nI nič tende< iornega, nič propagande' Vse. kar pride v Ameriko o "partlranih" ugodnega, pa naj pride odkoder koli—je usta resnica in nobene propagande nt zraven!— Vae drugo, kar je kritičnega o »partizanski* nesreči. Je je—kleri-kalna monarhistična, imperialistična ln tploh grds propaganda ln laž«- To je pa zares objektivno! In zelo, aelo rasno!— SOVI IZ naselbin ♦ r Apel ss skupno dalo Kentmeree, Wy*—Rad bi se večkrst oglasil v nsši Prosveti, toda ni česa, ker je treba delati noč in dan, če hočeš ali ne, ker smo v vojni Od nas delavcev ln vojakov je odvlsns čim hitrejša zmaga, ds si ohranimo svobodo ln demokratično vlado za nas in naše otroke. Druga naša dolžnost v tej deželi je, da pomagamo ii\ ustanavljamo podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta po naših naselbinsh zs osvoboditev nsših ubogih trpinčenih brstov in sester v starem krsju. Kdor ims koliČksj srca in slovenskega ponosa v sebi, bo radodarno pomagal. Smisel kaj vrednega Življenja je, da vsak človek pomaga ustvariti boljši svet kot je bil v preteklosti ali je v sedanjosti. Oči naših teptanih revežev v starem kraju so obrnjene ns nas ameriške Slovence za nujno pomoč, ker kruti fašizem in nacizem sta jih oropala vsega, da so brez domov, brez obleke, lačni ln preganjani. Vsak izmdd nas bi moral pomagati po svojVmočl. Zato pozivam vsa društva v Kemmererju na skupni sestanek, da si ustanovimo podružnico SANSa in tako pomagamo našim dragim v rodnem kraju. Ne strinjam se, ds bi po msllh naselbinsh imeli več takih postojank, kajti bi ne bilo uspehs. Brez te nsše pomoči je SANS brez moči. Horej še enkrst pozivam vse Slovence ln društvs ns sestanek v tej zadevi, ker menda Ja lma-mo srce do svojega naroda. V teh resnih čssih bodimo bolj dostojni in potrpežljivi in ne prtč-kajmo se med sabo v pogubo nas vseh. Nihče ne bo vseh zadovoljil. Deltfjmo za zmago naše nove domovine in pomagajmo našim krvnim bratom ln sestram v stari domovini. Ns dopustu pri svojih drsglh so tudi naši slovenski vojski, in sicer Jsck Podlesnik, WUUe Ga-llčlč in Joe Mlakar. Vsi Izgle-dsjo dobro. Anton Tratnik. 267. "Nekaj sa kuhe * West Middlesea. Pa—V Sha-ronu, Fsrrellu, Whltlandu ln Patagoniji se nekaj kuha. Lahko se kaj dobrega skuha, ako bomo skupno kuhali Vse te okoliške nsselblne smo včasih Imenovali Sharon aH FarrelJ in smo vsi vedeli, od kod smo doms in kaj je naša dolžnost. Dsnes je pa že malo drugačno. Če ne imenuješ dotične naselbine, in to še z velikimi črkami, pa ne drži. Tukaj imamo postojanko JPO-SS s sedežem v Slovenskem domu v Shsronu. Ts postojanka ob vsaki priliki pobira prostovoljne prispevke zs reveže on-kraj morja in jih pošilja na pristojno mesto v Chicago, obenem tudi Imena darovalcev. Ampak nekaterim to ne ugaja, češ, čemu bi ml sami ne pošiljali. Seveda bi bili dvojni stroški, denarja pa bi ne bilo nič vsč. Ampak sa-mo, da se sveti ime naselbine. Če ae bo res še v bodoče svetilo, jim Čestitam, drugače smo pa lahko vsi kot eden, vsi za naš narod. Ako se pri tem vidi, da mi tukaj potrebujemo še eh odbor pomožne akcije, naj se ustanovi. In Uko se bomo zmeraj dvoj IU, dasi nas nI dovolj še za eno skupino. Dne 7. februarja smo se nekateri aešll skupaj v mali sobi Slovenskega doma—F. Kramsr, Joe Garm, Frank Cliriperman, Frank Stambal, Joe Paulinč. Al Cvelbar ln podpisani. Pogovarjali smo se. kako bi mogli kaj dobrega skuhati za sklad politične akcije za sUrl kraji, to je sa stroške SANS. Mnenja so bila različna, toda vseeno bomo opozorili tukajšnja društva, naj ob prvi priliki Izvolijo po dva zastopnika in jim dajo polno moč zastopati jih To so društva 31, 263 in 755 SNPJ ln 174 ABZ ter Slovenski dom. Vsi izvoljeni zastopniki se naj pa skupaj snidejo 7. marca ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Potem bomo videli, kaj moremo napraviti za sklad politične akeije. - Bratje Slovenci, korajža velja! Ne sklicujmo se na kaj drugega. Nekdo in nekje se mora pričeti. Podvržimo se temu in delajmo skupno—od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača. Vedite, da je danes sklad politične akcije bolj važen kot pa sklad pomožne akcije. Ako nimamo denarja iridobrih mož, da se potegujejo za osvoboditev naše stare domovine in Izboljšanje sistema, bi vsi milijoni našim nič ne pomagali, kajti gospodariU bi jim Hitler in Mussolini. Strnlmo se in delujmo skupno. Nsbirsjmo v U sklad tukaj ali tam. Obdavčimo se mese£» no. Ako bodo zastopniki društev na tem gggtanku sklenili nekaj posebnega, ne upirajte se. Korajžno se pokažimo z dušo in telesom. Odsovite se morebitni prošnji, kajti zdaj je čas za to, da prispevsmo v sklad politične akcije. To bo pomenilo za boljšo domovino našim, ki bodo še osUli pri življenju. Naj živi demokracija in mir! Kaj se bo skuhalo 7. marca, bom poročal. Anton Valentlnčlč. 262. Zgodovina se ponavlja Library# Pa.—Moj zadnji dopis sem končal o Angliji. Ona je'bila več stoletij gospodarica morja s svojo močno bojno mornarico, ki ji je služila za protek-cijo njenega velikega imperija, na katerega "nikdar solnce ne zaide", kot pravijo. Kako bo po Uj vojnih z njenim imperijem, je še v naročju bogov. Ta vojna je vsekakor pokazala, da ga sama ne mora več braniti, marveč je odvisna od Amerike. Zanimivo je, da so v Anglijo pribežale vse vlade iz podjarm-ljenih dežel, tudi Jugoslovanski kralj Peter. 74a) pa iz Londona dajejo četnlkom povelje, kaj smejo in kaj ne smejo. Zakaj niso ssmi Um ostali, da bi dajali Um povelja in se borili za domovino, ker so sedsj Uko vneti za Jugoslavijo?*- Ampak v Londonu so brez skrbi Narod se nsj sam bori in trpi. Ko bo enkrat konec te vojne, potem bodo šli pa zopet nazaj in narodu zopet ukazovali. Vsaj Uko računajo, ampak se lahko tudi motijo. Mir bodo sklenile Amerikk, Anglijs in Rusijs, nsjbrže Uko, ds bo zsnje prav. Mogoče bodo zopet Uko naredili kol so po zadnji vojni, ko so odklopili primorske Slovence ln jih dali Italijanom, Srbom pa dali polno moč, da so bili oni gospodar v Jugo-sUvijl. Potem pa je vlada pošiljala srbske vojake v Slovenijo, slovenske pa v Srbijo, kjer so umirali od maUrlje. Ko je prišel Srb v Ljubljano, je bil kakor majhen teliček. Če si ga vprašal, kaj je delal v ek vilu, je odgovoril, da je ovce in koze pasel, dokler nI šel k vojakom. Tam sploh nI moglo biti drugače, ker je bila Srbija skoraj Izključno agrarna, brez industrije. Pa nsduti so bili tudi. Ako nisi govoril srbsko, ti je rekel: "Svsba, djvani po srbski, da U razume celi svet..." Ampak s tisto srbščino nisi prišel daleč, Uko rekoč le od Zagreba do Belgrada.„ Nekateri tudi pravijo, ako bo Rusijs premsgsls Hitlerjeve armade, potent bo pa še Ameriko napadla. Ampak mislim, da ae nam tega ni treba beti« ker Rusi bodo imeli vsega dosti doma, si-gurno pa dela in jim ne bo treba semkaj hoditi. Tako govorjenje le služi nimenu, ds se huj- Ths Meto* Svtst Wtj m Cm Mp th Tlls tir.; tL> BONDS-STAMPS /W TOREK, 16. FEBRUARJA ska ameriški narod proti Ru- Glavno je, da po tej vojni ne bodo zopet Uko naredili kot so po zadnji in dali še ostalo Slovenijo IUlijanom. To pravim, ker je videti, da v vladnih krogih zelo drže z zahrbtnimi Italijani. Kadar se bo sklepal mir, bi bilo najlepše, da bi na Balkanu napravili republiko, v katero naj bi spravili vse tiste male državice in posUvili predsednika. NI treba nobenega kralji-Potem bi bil tam enkrat mir in Iulijan in Nemec bi več ne silila v Slovenijo. Če tega ne bodo napravili, £a tam ne bo nikdar miru. Ako bodo napravili Uko kot je bilo prej, bo pa zopet vojna. Sedanje razmere v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji nas spominjajo na čase, ko so vpadali Turki na slovensko zemljo in j? pustošili skozi tri stoletja, od leta 1396 do leU 1736. Za seboj so pustili uničena polja in požga-ne vasi in prelivali slovensko kri v potokih. $ene in dekleU so posilili, otroke, predvsem dečke so ps s seboj vlačili ter jih vzgojili za janičarje. Znano je, da so bili janičarjif sinovi slovenskih sUršev, naši najhujši sovražniki. In kar ni uničil ali s seboj vzel Turk ,je slovenskim kmetom pobralo pa nemško plemstvo. i£na čilne za tiste čase so Aškercove pesmi, v katerih opisuje depuU-cijo slovenskih kmetov pri cesarju. Najprej se mu pritožujejo čez Turke, potem pa pravijo, da se jim pod plemiči godi še slabše. Turk nas mori in odide s plenom, gosposka pa nas klju-je kot jastrebi in ne odleti. Tako se pritožujejo. Pri vseh teh turških vpadih smo bili Slovenci nsvezsni samo na naše plemstvo, ki se je pred turškimi četami zapiralo v svoje močno utrjene gradove in pustilo slovensko ljudstyo, ds je krvavelo. Vse prošnje Slovencev za pomoč plemstvs in cessrske vojske, zs katero so morali posebej dajati, so bile bob ob steno. Slovenci so bili dobri samo za dajanje desetine in drugih davkov, pa za obrambo plemlčev in cesarja pred turškimi vpadi. Imeli so same dolžnosti; pa nobenih pravic in nobenih dobrot® Torej ni čudno, če je v Ukih razmerah končno prišlo do kmečkih puntov, ki so trajali s krajšimi ali daljšimi presledki od leU 1478 do leU 1713. In v teh puntih so kmetje spoznali, da plemstvo ni nič manj krvoločno od Turkov. Turški narod je bil res divji ker takrat še niso poznali izobrazbe. Ampak dandanes so še večji divjaki kot so bili pred par sto leti. Se slabše delajo z ljud mi kot so delali prej. Prej so Turki divjsli po Sloveniji, potem so prišli Francozi, zdaj pa divjajo Nemci in Italijani. Ta uboga Slovenija je res vedno v nevarnosti in jo uničuje in pul stoši zdsj U, zdaj drugi napa daleč. V Trujanjah imajo Še da nes zapisano, kako so pobili vse Francoze v Črnem grabnu. SUrl ljudje so prerokovali, da bo Francoz še enkrat prišel skozi U graben in bo pobil vse lju di dve uri na široko in dve uri na dolgo. Sedaj pa sU prišla Hitler in Mussolini in sta pokončala vse. Ti barbari niso nič boljši kot so bili Turki, gotovo! pa slabši od Francozov. Francozi vsaj n|so stregli po življenju slovenskega naroda kakor to de-lajo .nemški in iUlijanaki naci-fašisti, ki ga skušajo popolnoma uničiti ln pognati s sveta. ; Jakob Zupančič. 386. S pola Po slovenskem narodnem kongresu, ki se je vršil v Clevelan-du 5. In 6. decembra, sem bil že parkraf na potovanju po Mlnne-soti. Slišal sem marsikaj, tudi očitke glede nabiranja prispevkov za naše mučene rojake v rodni nam Sloveniji Očitki gredo do zadnje vojne. Kjer morem kaj ddipovedsti, razložim, da je bilo na Slovenskem narodnem kongresu brez oporekanja sklenjeno, nsj se preosUli sklad JRZ prispevs v sklad SANSa. Predno sem tel ns SNK. sem bil podufcn. da je c vagoni DIŠČA neobhodno potrebni za druge (Posneto iz ljubljanskega ki ^^bolj važ- fiifi* W v izvir- j j^ki^ vkkom, boto^mogte £ Kros« d ■F' ud^ek v LJubljani, je iz-1 ti]Q ^ ministra ^ ^J^ M deve. V...- Londonski T i m a s razkrinka skrivno sodelovanja Pavell-čevcev in Habsburšanov način razlagajo krizo, ki je pred Times z zel^ zanimivim član-par meseci zavladala v hrvaških kom iz Lohdona, *ki ga je spisal vladnih krogih in povzročila pre- poročevalec Sulzbergtr. Caso-lom med hrvaškima kvizlingo- j pisje je za tem prineslo več član-ma Pavelicem in Kvaternikom. ,kov, v katerih gofoii o nevarno-Bivši šef hrvaškega generalne- sti, da bodo nekateri zasužnieni eklo naslednjo sodbo v zadevi (ti: [1. Vidic Mariji, hčeri pok. Uojzija in Vidic Josipine, roj. | X. 1922 v Garniji Necoru trizia), bivajoča v Salki vasi, zaporu; 1 Pred kratkim je londonski Ti- 2. Ladih i Josipu, sinu Alojzija mes prinesel Izpod peresa svo-■Krop Barbare, roj. 21. XI. jega carigrajskega dopisnika 914 v Wesslafenu (Nemčija), bi- dolg članek o ustaški zaroti za jjočemu v Šalki vasi, na begu zopetno ustoličenje Habsburža- Zaupni dokumenti, ki so 3. Jelencu Ivanu, sinu Ivana' | Oganze Marije, roj. 30. V. 1917 y Šalki ^asi in tamkaj hi-njočemu, na begu; obtoženim: a) zločina po I. čl. ucejevega razglasa od 3. V. K, ker so sodelovali pri združ-ki je imela namen, nasilno zmeniti politično in gosposko ureditev v držkvi, pri Vi-Mariji z obtežilno okolnost-, da je bila organizatorka; ga štaba Kvatemik, ki je v so-rodstvu z rodbinami Ehrenthal-Novakovič, in nekateri drugi vodje hrvaških ustašev, bivši častniki ali uradniki preminule av-stro-ogrske monarhije, so bili začeli polagati temelje za zopet no ustoličenje Habsburžanov. Zamislih so federativno državo, ki naj bi bila obsegala Hrvaško, Slovaško, Slovenijo in morda celo Madžarsko; nekatera poročila trde, da je rimsko-katoliško duhovništvo podpiralo te načrta Nemci in Italijani, ki bi bili morali plačati račune v slučaju uresničenja teh ciljev, so izvohali zaroto in zahtevali takojšnjo odstrsnitev Kvaternika in njegovih najvažnejših pristašev. Vsi so bili aretirani, pozneje pa zopet izpuščeni in zdaj baje žive v Sloveniji pod najstrožjim nadzorstvom Gestape. Posledica tega je bila presenetljiva. — Častniki iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki so prej u-živali prednost v, vseh pogledih in dobivali v roke vsa visoka mesta v hrvaški armadi, so se morali Aiaj v mnogih slučajih u makniti častnikom bivše jugoslovanske armade. Med odpuščenimi ustaši se na haja tudi Evgen Kvaternik, sin maršal in bivši načelnik za grebške policije, v ki, je odkrJ svojo sadističnp naravo, ko j« pred kratkim o priliki svoje že-nitve dejal, da bi želel za poročno darilo, da se mu poklonijo glave 5000 Srbov .^■■mflfl nekateri zasužnjeni narodi srednje vrope popolnoma uničeni, prav to, na kar je deputacija opozarjala glede slovenskega naroda državnega pod-tajnika. Po *eh ton ih člankih Je bilo do sedaj priob. enih po raznih časopisih ie vrč zelo zani-| mivih člankov o Slovencih, eden je bil celo samo o slovenskem vprašanju, ki je ]bil zelo dober. Tako se je sedaj ta molk o Slovencih naenkrat jnvtrgal in zopet je slovensko inu> ns vidnih mestih v našem, dpevnem časo-pisju. Ann Sullivan (levo) In Dl*e*. članici unije tranaport- nih delavcev v New Yorku. raapečavata unijske tiskovine. iRacioniranji Slovenski narod v ameriškem časopisju Rev. K. ZAKRAJŠEK tajnik SANSa Pogosto čitamo v raznih b) zločina po čl. 16 Ducejeve- j člankih o trpljenju slovenskega razglasa od 3. X. 1941, ker so naroda tudi takele bridke prikovali v oboroženi četi, usta- tožbe: "It is unfortunate that Meni, da vrši zločine, ki jih the facts of Slovenia's life-an-' videva navedeni razglas; death struggle receive little atol Vidic Marija pa še posebej tention in the American press." na po čl. 110-56, 629 kazen- Tako gotovo čuti vsak ameri «a zakonika, ker je v sodelo- jk* državljan slovenskega rodu. iju z ostalima dvema izvršila Vse nas to zelo boli in se nam aja, ki so imela namen, da zdi zelo krivično, pa tudi zelo nedvoumen način prisilijo pogreje. Iterja Leona, da izplača zne- T , . . , .. ' 2.000 lir za dispenzar "CvO-L V®^0 , Ct° sP°™ladl' d°ne" l>"* tem, da mu je poslala ^ti l T silno pismo ^^ glede tega boljše. Ameriško ča- b teh razlogov izreka sodišče f°P^e J,e zač°J° veliko pisati ■členih zakona Vidic Marijo, ud\° ,Slovencih; Kadarkoli se liho Josipa in Jelenca Ivana M* Plsal(\ 0 trpljenju zasužnjene pripisanih jim zločinov "\h narodov irednJ® E*roPe' Je m kot take obsoja v dosmrt- bil° 8 P1*®***®1 omenjeno tu-iječo, Vidic Marijo pa še naldi slovensko. Povdarjali so za« P lir globe, stroške in vse po-ed,ct*' ukMučno trajno prepoji »avnih služb, zakonitega in objave sodbe v listih flccolo" v Triesteju in "Jutro" f Ljubljani. Ljubljana,. 17. sept. 1942. V . . . _ |*kti bombardirali dvojico mest v Jugoslaviji |J"n.29. jan. (UP). - Nemška ^ ^ strmoglavci, ki so pri-fjena četam v boju proti jugo-Fanskim gerilcem, so uničila H11!1 Jugoslovanskih mest juž-1 ' i-bti, Drvar in Cetina. V . h londonske radiopostaje n M. jan. (Radioprejem-V teku oddaj za londonski radio 1 zbeganost vlsd-Humunlji in Ma-(J je.skrajno rsz-ncskončnih in ne-Svedsko časo-' 'madžarska vla-mufl sluge, ki jih'ima zlasti slovenski narod v svojih gerilskib bojih proti državam osiŠča, ker skupaj z ostalimi jugoslovsnskimi brati zaposluje cele divizije nemške armade, da jih Hitler ne more poslati proti Rusiji. In to je bilo tudi resnica. Lahko trdimo brez vsake aamohvale, da ravno slovenski narod doprinaša največji delež te gerilske vojne in se tako bori za skupno zmago z zavezniki. Slovenski narod se celo v svojem boju bolj bori za skupno zmago, kakor za svojo rešitev, ker se s svojim bojem izpostavljs nevarnosti, da bo popolnoma izkrvavel in poginiL Bore se Poljaki, Cehi, Srbi, Hrvatje. Toda vsi ao toliko večji j narodi, da, če jih polovico pogine, bodo vseeno obstali. Ne pa tako slovenski narod. Premajhen je. Ce ga polovico pade, ali bo sploh ostal Še narod? To je ogromno dejstvo, kstero bl morali zavezniki zlasti upoštevsti vensko ime namenoma izpušča Ali so ga pisatelji člankov sami izpuščali ali ga je naša cenzura črtala? Nismo vedeli. V tehi Času se je pa začela peti velika hvala Italijanom, katere vrhunec je bila izjava naše vlade, da italijanski državljani tu v Ameriki niso "enemy aliens" več, temveč zavezniški hsrod. Slovence je to silno boleče zadelo. Torej narod, ki se bori s toliko hrabrostjo na strani zaveznikov, ki postivljal svojim junaškim bojem celo svojo lsstno bodočnost v nevsrnost, je bil izbrisan iz javnega časo-pisja. Italijanski narod pa, ki je toliko kriv sedanje vojne, ki tako strašno pobija in uničuje zvesti zavezniški narod, dobiva tolike poklone . . . Ker so potekali meseci v tem preziranju slovenskega naroda, aem pa začutil potrebo, da grem v State department vprašat, kaj je zadaj za tem preziranjem slovenskega imena. Kako si ga naj razlagamo? Kaj in kje je krivda? Bilo je to pred božičem. Ko sem to povedal uradniku. Ne moremo trditi, če je to zasluga deputacije ,pn državnem podtajniku, ker nimamo za to dokazov. Vendar pa je zanimivo to, da se preje več kot pol le-. v| ta ni popolnoma,nič pisalo o Slo-lil/) tnCDP vencih, da niti njih imena se ni nikjer omenjalo, sedaj se jim pa Kako se kupuje s "polni" posveča pozornost, kakor se- znamkami daj še nikdar v vsej vojni, in V prejšnjem članku smo na-sicer samo nekoliko dni po spre- znan iii, da sadje v konservah in jemu deputapije. Ce je to zaslu- steklenicah, soki ln juha v kon-ga deputacije, in jaz bi mislil, servah in steklenicah, zmrznje-da je v veliki meri, potem »mo no sadje in zelenjava aH OsuŠe-drzavljam alovenskega rodu ze-1 no sadje pride kmalu ns raeio-lo hvaležni W^lesu za to. nirsnje, kakor sta že kava in Naj bo pa le kakor hoče, toli- sladkor, in da se v to svrho kma-ko je gotovo, da se sedaj o slo- lu izds knjižica za racionlrsnje, venskem narodu in njegovem takozvani "War Ration Book vprašanju v domovini veliko pi- Two," vsem onim, ki že imsjo še in sicer popolnoma v sloven- PWar Ration Book One" (nemškem smislu, tafeo kakor je v reč za aladkor oziroma kavo).' resnici, z vsemi njihovimi za- Omenili amo tudi, da nova knji h te vam i za svojo bodočnost, žics bo nekoliko drugsČns kot Kar ti članki piHjo danes, je prva, Druga knjižica'bo imela vae deputacija jasno obrazložila 24 znamk (takozvane "point kakor mr. Poolu, tako tudi dr- stsmps") na vaaki strani Vsaka žavnemu podtajniku v State de- znamka 6o nosils črko in števil-partmentu. ko. Vse znsmke na eni strani Iz tega pa ameriški Slovenci bodo *rko A- na dru«i lahko jasno razvidimo samo eno: 8?ani črko B in uJf° di,J® P° Delsil Je treba) Bres nič ne bo Nečednem redu. Številke na niči Ce bomo držali roke kri-rnarnkah n« hiti strani bodo 8, žem, ne bomo ničesar dobili. ICtr 5| 2' 1 tako da' bixio znamke na narod doma ne more zase ne go- Prvi itrani označene A8, A5, A2 vprlti, še manj pa delati, je nuj< fn t1'™*?*} «^»8, B6. B2 no padla velika zgodovinska na- h" B1 in ^ko da|Je- v novi loga na nas, ameriške njih rojs- bodo štiri plsve ln štiri rde- ke, da mi zanje govorimo ln d* če Btrftni' Z" enkrat nl trebi 0,i* lamo. Naša država nam je , r»ti se na rdeče atrani. Le plave sprejemom deputacije SANSa ,tram ™ «ori omenjena pokazala jasno, da to rsds vidi, ^11«' ki ni ra" da od nas tudi pričakuje. Goto.hionirf"je1 ?rvo dobigrimerns zdrsvnlšks oskrba pa bo še vedno na razoplago ss civilno prebivalstvo po deželi. Trije vojaški •talci to ubili Rochester, Ind., 18. febr -Tri-y letslski poročniki so se ubili, ko je bombnik, ns ksterem ao se nahajali, treščil na tis in se razbil. Neareča ae Je pripetila dvs milji aeverocapadno od tega mesta. Nadaljnjo kanadsko Četo dospelo v Anglijo London. 10. febr. -» Nadaljnje kanadske čete so dospele v neko sngleško luko, med temi topničarji in vojaški inženirji. Vojaške tranaporte ao na poti preko Atlantika spremljale brit- -ske bojne ladje. DELO DOBI , grinder" In | 'brsas loundry". Del« v tovarni sa vojne potrebščine. Prlfla-a. K'« K sli. se na 4011 W. K tnale Ava.. ipinače in parsdajza, smejo pa aH kličite Vaa Buren Mil J pakovsti le tri četrtine toliko ne- «*(A4v.) sLa PROSVITA TUJEC Rado Murnik MMIIIIIOIM IIIIIMI) (Se nadaljuj«.) "Rekel je, da ae vrne vsaj v ponedeljek," je premišljeval*, "danes je pa že torek in ie ved-'Ji no ge ni. Morebiti ga sploh več ne bo!" . Potem se je spomnila, kako ao govorili doktor, nadučitelj in velikoiolec zoper Nemce. "A - kaj!" se je tolažila. "Malo prenapeti ao vsi trije. Govorili so zoper njege ob njegovi odsotnosti, ko se torej ni mogel zagovarjati in ni mogel ovreči njih trditev, Hubinger je preblag, da bi mogel komu kaj že lege storiti" Tu je zagledala Ogorelčevo Drago, prihajajočo preko dvorišča proti vrtu. "Dober dan, gospodična Valenčekova!" je hitela vesela mlada učiteljica in sukels pisan solnčnik. "O, kako zaspano gledal! Saj si ila snoči vendar že ob devetih spet. Mene poglej, dušice, mene! Krokeli smo snotf eli pravza-' prev davi do polidveh ..." Zaprla je solnčnik, sedla k Milki ne klop in sc požurila: "Zunaj je lilo, ker se je dalo. Zato smo ostali tako dolgo: doktor, naduči tel jeva gospa, nadučitelj, filozof Mravljek, poštar Ku-nej, štacunar Zabukovšek in moje malenkost. Se plesali smo: nadučitelj nam je citral. Imenitno, kej? Doktor je plačel ne vem koliko litrov vina, ker so Slovenci zopet zmegali pri voiitvi nekje "ob periferiji". Melo sem spela, in vendar sem čila in zdrave kakor sokolics v viševl.* Milka jo je mirno poslušala Is vljudnosti, ne de bi se zanimala. Drage je risala e solnčni-kom po pesku, odgnala oso, položile levo nogo preko desne in jo pozibsvsls ter nedeljevela urno: "Doktor Jug je nesmiljeno zafrkaval trgovca Zabukovška. Očita! mu je, de kriči tukaj: "Živio!" - v Brežicah in v Mariboru pa "Heil!" Impnoval ga je "nerodno dvoživko." Drežestna gospodična, sli je dovoljeno pušiti?" "Prosim, prosim, ljubs Draga!" Učiteljica si je zapalile cigareto, puhnila debel oblak predse in povzela; "PoUtisirsli smo tudi, kajpeds. Kako lepe solnčnioe imate! Grozno so udrihsli po Nemcih. No sej imajo prav. Modroslovec Mravljek je obljubil, de bo v nedeljo po Veliki Gospojnid temeljito predaval o krivicah, s katerimi tlečijo in satirajb Nemci Slovence. Ah, U včerajšnji dež! Namenila sem se Iti danes po šoli kopet v Sotlo, zdaj je pa prekalna. Vinko Mravljak mi je zažu-gel, de zloži zabavljico name, ako bom koketirala s Nemcem eli nemškutarjem. Grozno, kaj? Nervozen je. Preveč čepi pri knjigah. Koliko jabolk ln hrušek leži pri vas v travi! Lešniki bodo tudi kmalu zreli, če že niao. Se nekaj! Čakaj, da tl povem! Izjevile aem, de bi seveda najrajša vzela vrlega Slovenca ali Slovana. (Pogledala je koprneče proti stropu in pritisnile solnčnik na srce.) Ako pa nobenege Slovana ne bo, kaj hočem reve? Ali nej ostanem večna lilija? Ali naj večno učiteljujem ln stradam? O — zdaj ml je ugasnila cigareta! (^ljubile sem slovesno, da bodo otroci navdušeni Slovenci, akotudi vzamem Nemca ali pa Kinezarje! Milka, zakaj al tako žaloetna?" Milka jo je nenadoma objela in poljubila, sama ni vedela, zakaj. Čutila je potrebo, da izpove drugI duši vsaj deloma, kaj jI teži srce;« vendar se je obotavljala. "Igla tl sili is iaa," je rekla Draga ln ji potisnila lasnlco nazaj. "Nekdo te Ima v mlallh." Milka se je primaknila in šepetala Dragi na uho: 'Se nikomur niaem isdala, toda tebi naj vendar povem. Ljubim ga —H "Saj sem si takoj mlallla . . . Kajne, Hubin, ger mu Je Ime?" "Edgar Hubinger. Moram ga ljubiti. Ah, Draga!" "Ljubezni se ne more nihče ustavljati," je dejala Drage modro. "Ali ti je že odkril svoje srce?" Milka je odkimale. "Bo že, bo že. Le potrpi! Ah, na svetu ni lepšege kakor je ljubevna izjava. Kajpada mora priti pravi mož. Mene zasleduje v tem trdovratne nesreče. Ko sem hodila še v učiteljišče, mi je napovedal ljubezen frkolin, za glavo manjši od mene. Smejala sem se mu in mu svetovale: "Pojdite prej k birmi, potem pe še malo počakajte in izberite si mlajšo!" Kako pisano me je pogledal! Haha! Kadar ti bo Hubinger odkrival srce, dobro pazi, ljubice moje! Teke reči so presneto zanimive! Natanko si zapomni vse, potlej pa meni povej, kako je bilo. Boš?" "2e včerej bi se moral vrniti iz Gradce, pe ga še danes ni." "Že še pride. Haha, pokrokal je, pe je zaspal v ponedeljek ln zamudil vlak. Haha!" "Mislil?" je vprašala Milka počasi in se mehko naamehnila. "Tako bo, pa nič drugače. Prej nisi še nikdar ljubila?" "Nisem je vzdihnila, Draga pa je izpovedovale veselo in glasno: "Jez sem bile pa že t^e vem kolikrat zaljubljena! Ljubezen je vender nekaj imenitnege, veš. Človek je ves drugačen kakor sicer. Kar po zraku bi letel! Ves svet se mu zdi lepši. Ali ni teko? Žellbog nisem bila nikdar srečna v ljubezni. Vselej sem si izbrsls takega, ki se nl'zmenil zame; tistege, ki bi me imel rad, pe jez nisem marala. Ali ni to smola? Kapitalne smola! Danes imam šolo šele. ob dveh. Kresen dan je, pft ni vroče. Veš kej? Rada bi ae šla malo izprehejet. Ali greš z meno? Pojdiva!" Milka je odnesla šivenje v svojo sobo,' vzels slamnik in krenili sta po vasi. Dan je bil izredno lep. Dež je odprevil prah; tla so bila ponekod še mehke, vender bres luž. Opreno in okrepčano drevje se je svetilo sveže, kakor pomlajeno; nad lepo krejino je trepetalo bujno, praznično smehljanje vedrega neba. Od Sotle je pihljala prijetno hladna sapice. Pred njima je akakljel mlad vrabček, ki še ni mogel dobro leteti; vsak čas je počival in naposled prhnil v zeleno seč. Od šole sta slišali jasne mlade glasove. Ondl so čeluli otroci, ki so stanovali predaleč, da bi hodili opoldne domov. Neketeri so jedli kruh in ovočje, drugi so se igrsli "roparje in žandarje" ali "alepe miši" ali se lovili okoli poslopja. V kletki na levem oknu pri vretih je sameval po nedolžnem interniren kanarček. Ko sta šli MUks in Draga mimo, je glasns zabava vesele mladine potihnile in pozdravljali so: "Hvaljen bodi Jeziš Kristus!" "Ah, še oaemnejst dni, pa bom dva meseca prosta!" ae je redovala Draga. "Se dobra dva tedna in potem bodo počitnice do Vseh svetih." "Osteneš tukaj?" "Skoraj gotovo. Caksj, cigaret si moram kupiti. Ali grel s mano v prodajslnico?" Komaj je šle Milka nekoliko korakov, že je zagledale grajsko kočijo in Hubingerje. Srečala sts se revno pred delavnico mizarja Zorka. Milka tega nl opasila, videla je samo Hubingef-je, ki je dal takoj ustaviti. Težko je zatajevala veliko, viharno veselje. Srce jI je močno utripalo, oči so ee ji -svetile od radoatl. (Dalje prihodnjič.) TORgK^MLnffiHUARr, Kitajske otroka, Id ste se rešile is poplavljenih krajev v- provinci Honen, v zavetju. Razori I* • Juš Kosak t m i V KONEC | » ' Aha; Bo že!" Miha!" Andrej se je približal 7 v»«n obrazom. , "Kaj je?" "Miha. obišči me, če moreš Previdno. Na Ušajevi pristsvi bom." Miha mu je stisnil roko. "Andrej! Prsv tako! Tudi tu gredo"' "Hišo bom navides prodni." "Veš, Andrej, nič novegs mi nisi povedal. Miališ, de sem ti verjel tisto o prodaji. Andrej, če bot rabil koga. zanesi ae na me. Dolgo ave živele skupaj Ti »i me takrat ven neeet DrutfM ce bi že danes gnil. - Kaj tisto!" "Ne. Andrej, nafte krvi si ln naša krt bo maičevsln. Na eni nogi stojim, t«»da. Andrej, sate kar hoč<4 Ti še ne veft, kej počno tu zadaj. Andrej, žalosten aem. žalosten, da nihče ne reče "sdsj pa ne naprej." "Miha, vae pride!" Med tem ae Je vrnil krčmar. Ko so posedeli Še nekaj čase, so zapregli ln odšli. Dolgo čaaa je Miha stiskal roko Andreju ln oči so žerele obema Andrej je sklenil, da ne pove nikomur, kar mu Je pripovedoval Miha. "Zlata duša!" je feovoril sam na vozu. Krčmar mu je pripovedoval o svojih kupčijeh in ko sts zsvozils, je morsl ž njim v hišo ns pol lltrs. Komaj sta sedla, je prinesla dekla umazan llat, ki ga ji Je zju t raj dal občinski pisar. Krčmar je pregledal ter vrgel pred Cernoto. "Ne tu imaš. Ni se mu ljubilo gori" Cernota je prebledel: "Županstvo me kliče, takoj moram nazaj v klavnico." "Dobro je", je pripomnil krč-mar in zaupno sta se spogledala. "Nejbrie so spet pričeli, pe jim je žal, da so me izpustili." ' Kdaj greš?" je vprešal glasno krčmar; "Jutri, saj vidiš!" Ko sta stala v veži, mu je po-šepnil: "Zdaj hiti, to je nevarno!" "Pozdravljeni, oče," je še iz-pregovorll, pa že izginil ns dvorišču. Sredi hriba se je Černote u-stavil. Njegov obraz se je spe-čil, da je bruhal srd in sovraštvo. Obe pesti je dvignil ter jih vihtel kvišku. "Za očeta in sine; zs Janeza ln za nevesto. Za Miho in za zemljo! Prokleto!" Kakor, da se fcori z nekom pred se-boj je stal in še dolgo so štrlele pesti v noč ter je kletev ze kletvijo tiolžila krvnike. Precej pozno v noč se je povrnil dombv. Ušaj je te ležal ob peči, obrnjen v zid.' ves pokrit čez glavo. "Kako?" 7 • "Dobro!*' "Gori Je pripravljeno!" Andrej je kuhal večerjo. Starec se je vzravnal na svojem ležišču in se tresel od slebosti. "Predno si ti prišel, je bil tu. Netenko sem razločil, ko je stopil s križa, prišel v hišo, sedel leg mene. Moliti sem pričel in i on je mdlil. Legel sem in tanko sem razločil, da si posti-lje postelj poleg mene. Pa po tebi je vprašal." ■"Oče, vi ste bolni." "Kaj bolan. Se dolgo ne. Kar vidim, vidim", se je reztogotil starec. "Moj oče je tudi hodU nazej." Andrej ge je miril. Predno sta legla, je sterec uprl oči vanj in počasi ijrašal: "Si ksj slišal v mestu?" « "Ničesar, oče." Andreju se je zdelo, da ga nezaupno motri, toda kar je sklenil, je storil. Pozno v noč je prišel k njima spanec v vas. Nad hribi in gozdovi je zaža-relo. Andrej je vstal, pristavil mleko, stlačil svoje stvsri zs zimo v. koš. Med tem je vstal tudi Ušaj. Bled in ves tresoč pe je hodil po čumnati. "Jutri zvečer pridem gori", jc dejal po dolgem molku. "Dobro, oče! Pazite ne hišo." Pojedle ste in Andrej se je poslovil. Počasi se je razlivala solnčna svetlobe, žarki so zlatili vrhove dreves, segali preko njih; polja pe so drhtele v hladu jutra. Veenaokrog hiše se je ogledal Andrej in stopil ne stezo proti hosti. Počasi je hodil s kalem na rami, kakor da gre po ste-ljo. Ustavljal se je, objemsl hišo z vročimi pogledi, dokler se ni izgubil v hosti. . c Ko so se vsuli žarki čez njive, se potopili V zemlji, je stopil starec pred hišo. Z roko je zastiral pogled za odhajajočim. Opiral ae je na palico in roke ao vse trepetale. Bledi obraz 'je pozlatilo aolnce. Upognjen, počasi je kre-vsal čez dvorišče v drvarnico, odkoder je izvlekel svetlo sekiro. Nekaj časa jo je otipaval, nato je počasi krenil na stezo. Sledil je do hoste, napenjal oči, da vidi Andreja, ki se je že prikazal na klancu, kjer se je ustavil. Molče sta se gledala. Starec je povesil sekiro, se oprl na palico in zrl nepremično vanj, ki je stal obrnjen proti hiši. Solnce je už-gelo že okna, ko se je oni premaknil in izginjal v gozdovih. Tisti hip se je zganil, pristopil h križu, položil palico v travo, snel svojo kučmo in moliL Ko se je pokrižal, je vzdignil sekiro in zamahnil. Trhli les se je rušil sam od sebe; križ je padel na tla. Oddahnil se je in počeši dvignil kvišku. Na odkrito glavo je lile žarka svetloba ter zla-tila bele lase. On pa je sklenil roke in šepetal: "De najdeš večni mir in pokoj! Odpusti svojemu očetu!" Pojoči škrjenci nad njim. so pršili žarke, da so se vsipali v razore, na travnike, med veje, lesketali se v travi krog drhtečega starca. I BOOKS BY LOUIS ADAMIČ • • « i , * . . ........ ne bojišč« pri Ooai, Nova C rad le of Lite. From Many Lande Grand »o m . My America _ * Two-Way Paeeage. . v____2.SO What>e Your Name?. .. 4 2.5» i Order from . _ . ,. , 1 Proletarec .ji-----. |ui|» % ' * ?*;'•" 2301 South Lawndale Avenue Chicago, III. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA iadaja svoje publikacije in še no llat Prosveta sa herlaSL i irebno agitacijo svojih članstva in ae Id®j* ^CUc&lcof drugih podpornih ka /iorouiudja ■torej agitatorlčni Vsa. in sadj in njih draštev naj ae na poM-llale listu PiMTtia. k. mtet tfctfofa Bonda a «uu«r 4 puhlic record? ■•»P o* War Saviaai S—as ene conitd,-,llui * ZSfcTr1 ^a S"- b* cib crvckttl JL At Unlted State« Z? end, mm thlrd claaaeL and at eekcted^ --' the foK I * _ Federtl Uf aariap I eredit inaadal I. m*ny rt, »t, ari -t .. ]m--.-- Yon mmy alao buy thm »Iss^na ar h ■■iik, mr farni Um Treaanrar of the Unii«j Statea, .Vaahlnctoa, Q. Vhat i. Aa Umit ef m» •hip ef War Saving« Bondi? A. There la aa ennual limit of $5400 maturitr valae, a $3,750 con prleo for oeeh calendar year, of honds ori«i. naBr laaeed diirinc Umi yeer to anj one penoa. w semr V. S. Trmmm DtlL AOITIRAJTE ZA PROSVH( TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela . Tlaka Vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI -i • ■"**.. .... Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrM . , . . Cene zmerne, unUsko dele prve vrsto Pišite po informacije ns naalov: SNPJ P Rt N T E RY 2857-59 s. L«wn(UU Atmim . . Cktago. IUlMb naroČite si dnevnik prosveto Pe sklep« II. prišteje eden, dva. tri, štiri ali nini. List Prosveta ■S Sat Prosveto Is koal tednik, as Jkn te prišteje k da Je Uat predrag gotovo Je v vsaki J. sedaj ni Ja " •l^esa red Is ki M rod šttal Mri Pojaanllot—Vaolel kakor hitro kateri lah Oanor preneha biti Oss SNPJ, aH če aa presoli proč od družino in bo sahteval sam svoj Ud tednik, bode moral tisti član Is dotlfoe družine, ki Je tako skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlltvu lista, in obenem doplačoU dotifno vsoto listu Prosveta. Ako tefs nt stori, todaj mora upravništvo znižati datum ia to vsoto naročniku. J« In Cklsage Jo . ..P* 1 tednik In____** -a ao«---| U Ml tfl - -............ Ze Evropo )e F Iapolnlto spodnji kup«*, prilellle potrobM vaoto denar)* al Moner Order v piamo ia si naroriio Proareto. Ust ki Je vete lo^ri^. PROSVETA. SNPJ. t**7 So. Lavradalo Avo. Chloogo, IU. Priloiono polU Jan m Ust .Cl llaalov Uatavito tednik la članov moJo druftiaot