Izhajajo 1. iii 15. vsace(;ia meseca. Cena jim je za Kilor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld,, za pol leta 50 kr. — Nai-oČiiino in dopise tisiiiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za sprejema J. Krajec v Novem Mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(íospoílarske stvari. \ašc Tiiiorejstvo in državni zbor,
Dolenjci predobro vemo, kakove nadloj^e tarejo nase viiist\'o ; kar spoiiiiiiti sje ne Knieni(», kako je bilo kefiaj — in kako je sedaj. Sfrii-peiui vosa, trtiiii iiá, t.(n'ii — vse sc jt* za|)risc-i>'Io zoper na«, tako da niti eetrti dei tej^'a ne pridelamo, kar >iUio dobili se pred nedavnimi leti. Obdelovanje nasprotno pa je sedaj miioyo di'ažje, k(ír dosti nasib krepkili rok dela na onej strani širokcfi'a morja — v Ameriki.
Nekoliko nam poniag:ajo v tej zadregi št; kaj vis(d;e eene naseji'a vina. Ali ybíjte, država iia^a pa. je; nklenila sedaj z laškim kraljest\'om poii'odbo, ]io katerej se bode smelo iz Italije vino k nam iipeljevati mnogo eeneje, kakor je bilo doslej. i.ahi so morali do leioa na meji plaeo Vati iiO ji'old. o<l 1(){) litrov svojeg'a ^iiia, aki» so ga lioteii v nase cesarstvo [)rotlati ; odslej bodo ]dačevali pa samo 3 gld. kr. Doslej
Nem^kiir.
(.Sliiicit ia ňole Kríijtiie; fijtisal —è.'
(ioiUjit je ponehala, a "i' vže precej zadi)iilji.'.no Sobo, katera jc, bila ])recej poleg veije, v ka-tercj se jii plesalo, sto])il je lianjaiiuv Tonček. l*ot lil vuii je curkoma ))o čelu — na|(lesal se je čvrsto,
,,llnjd krèiuar, liter na mizo!" —- zakrival je — ,,|)a le hitro, oni ndadiči že še počakajo!" — pristavil je zamiHljen, ko je })o-gledal k mizi, pri katerej jc. sedelo nekoliko fantov. katei'im je h()iel kn-mar baš prinesti vina. —
„Kaj si rekel?" — ]ioprašaii so oni.
„Nil, ěe ste sedeli na nšesib, povem jia še jwienkrať' — zasmejal se je oni — „vi, mladički, Inidete že še leliko malo počakali, ce vam ni prav, pa pojdite domov, da ne bodete tejjeiii I"
'1V> je bilo preveč.
so mogli k nam pošiljati aanio jako drag'a vina, odslej ga bodo lahko postavili v Novo Mesto tako eeno aH pa še ceneje, kakor je naše d<f-mače, ker Laška pridela gi'ozno vina.
Naš vrli poslanec g. 1'i'ajfer imenoval je to nesrečno pogodbo v državnem zboni ,,drugo ti'tno nš". Ali Kal, on kakor tudi dnigi gospodje so se zaatonj potegovali za naše vinogradnike. Ker smo prei)ričani, da bode za večino naših bralcev zanimiv, podamo tn po večini, dotični govor gospoda i't'aji'erja.
Visoka zbornica! Večina t(i visoke zbornice jc vsprcjela pogodbo z Italijo z nesrečno določbo o viiiiski carini vred, če tudi so odločno ugovarjali zastopniki vinorodni h krajev. Naloga poklicanih krogov bode po moči pmnanjšati v smislu (ianašnje resolucije slabe nasleclke, ki bi utegnili izvirati za naše vinogradarje od uvažanja cenili italijanskih vin.
i)a !>ode gospod p(djedelski minister, ki kaže vetlno naklonjenost in zanimanje za kmetijske
,,H<Hleš molčal ti pote])cnee jiotejienski ti, l»o(ieš molčali" — \'zkliknili so fantje in ga si'jjo pogledali.
,,.Iaz, da molčim y Pa vam potiatiiii kme-tavzarski, jaz, kateri sem nosil zveziie pnd vratom? In za koga se pise tisti, kateri mi jc rekei ])ot.ep(mec.? Meni píítepenec? Kosti um zdrobim, pa precej, jaz, da jaz!"
,,Potept;nee si, da nič drnzega. i'ridauiè!"
—	dejal mu je nîirno lUjukov .Miha, jeden izmed najmočnejših v okoiii^i. — „Jezik za zobe, pa poberi se lepo venkaj in hitro se poberi !"
,,Ti boš podil mene, ti zgaga peklenska?
—	zakričal je Tonček in skočil k Miliatu, da ga pograbi, vendar je začutil skoraj krepke Mi-liatove nd;e, katere so ga pograbile in ga lepo venkaj na [»nisto pahnile, njega iianjanovega Ttjneta. Zaklel jc robato in odšel v drugo gostilno, lantje so pa še jn'i pciprejšnjem krčmarju popivali in prepevali.
Kj bila je vesela dnižbica in potekel je čas hitro. Kaj vem kako, zapoznel je iianes malo tudi Hajukov Miha, da-si ni bil od tistih, kateri
koristi, iiripravljeu stiskaiiem» prebivalstvu pn-teČi lia poinuč, ni iIvoiii)rí, Moral bode pa svo-jejça zapotci^ii tovariša, goapoihi rinanèmïf^a ministri! prijiraviti, (la Ikjííií <lal izdatne juxlpore, kajti pn niojein tnnciijit, vÍH(ika zbornica, ])oitieuja carina .'i 'iO kr, ica uvoz italijanHkih vin v AvMtro-Oj^'rsko za naàc viiistvo trtiio uš št. U.
Ker rwlko piizneje kaj lioljsc}.,^a pridc iii je ii;i\'U(lno tu slabše, kar pozneje jiride, Je tudi trtna uš št. II. liujša, kakor je trtna uš št. T. (Veseloist. — ,/ak() dobro! ua dcBnici.)
1'roti naravni trtni iisi, uaiurec št. I,, ininnio ]íonioě v aiiicriškiii trtali. Ua raliíiii prct,nj\^i)r, rekel tii : Hudiča bom» uj^iiali, ali sedaj pošljejo í^owpodjc nam Helccbiibu, kateremu nas izroěe brez usmiljenja in milosti za cclili dvanajst let, (ker je za dvanajst let sklenjena poj^'odba z Laid).
Kaj oziiaěiliio in čitdno je, da sc ravno za vinstvo državni or^-íini toliko ne lirii^'ajo, kakor za (lru^'0 kmetijstv(». Prav v iiovejšein ćasn «o se davčni oi^iioi j^'lave belili, so 11 jxisestuiki poškodovani po frtid u^i, katerim .sta	tej;-a
mraz in toča poškodovala tudi dru^^'e pridtdke, zares v taki gospodarski bedi, lia i)Í se Jim moral odiiisati zciidjiški davek /.aradi škode, ki jo je napravila trtna iiš, ( )ljnovlJeiijii \ iiiogra-ilov z aiiH'.nàkiiiii trtami so se leta in leta na vso moč iipindi \ })isaniali kmctijskcj^^'a itiiiii-sterstva. Nlciida sn j^'ospijdje kar zaljubljeni v trtno uš in J<» zaradi tej^-a hiko skrbno vanijcjo, da se jej kaj liude<i'a ne jiripeti. Pn^potovali so VVaiU'ijo, samo da iiabi.To dokazov, ila ui ui<>-j^'očc pidíončati trtne uši.
se vračiijejo pozim po noči domo\. S tovariši sel Je du znamenja, od ondot je pa krenil sam po stranski poti ]>rof-i Mvojeiuu domu. Bilo je ])rece) temno, ker je kasno vsliajal luesce. Xù", .Mihatu bila jt; |m)t, katera se Je vila skozi majliiMi ;;-(jzdi-ček, dobro znana in mirno ])rcinišljevaje o lepi tild noči korakal je po stczici, liaš ' je liotel stojiiti iz ;^'i)zdiča, kar je planil na nje<;ii mdido izza grmov];!, i;avilitel debeli kolce in luUuil ]>o MiliatuveJ glavi, rekoč: ,,NVl, to ti Je jdačib» ti pes kinetavzarski !" — >Iilia z\ rnÍ! se ' stezo, a Oiii je pa odbežal dalje.
na
8 tem se jc doseglo, da so ininola leta Ijrez vspeha in so v celili pokrajinali vinogradi uni-čiiiii in je vsled tega prebivalstvo prišlo v Mdiko revščino. Se-lc potem so spoznali, da sc le z ameriškimi trtami more vinstvo rešiti. Menda so hoteli s tem doliazati, da Je Avstrije zgodovinski jioklie ,,biti zadaj za jedno idejo in jedno stoletje'". (Tako je! na desnici.) Sedaj pa pride še drugi, še liiijŠi iidaree /jl ii;iše vinstvo. 'i'a udarce je dala naša lastna \ la.da siiili-jonom svojiii državljanov, ki so zadovoljni živeli od viustva, katero je sedaj v resni nevarnosti,
Na deželni blaginji, na vsakdanjem kruhu narodov vladnim gospodom ui nič h'žeče ; njih muhe morajo se uresničiti, naj se pri tem tudi izkrvave narodi. Se tega ne jiomisUjo, da ško-diijejo tudi sami sebi, ker maše bogat davčen vir, iz katerega zajemajo država in po jirikladah tudi dežela, okraj in ttbčina.
Gosjioda moja ! Kako di'ugače pa skrbi Fram-ija za vinstvo svoje. Tako ostane ii. ])r. pri svoji \arst\'eni earïni proti Sjianiji in Italiji, ker jej Je sainoobramba najvišja za[)0ved, vsakdanji kriili pa jirvi življenjski jiogoj. Tako dela ona Kraneija, ki Je ISTI. leta vzlie i)oiiti-čni o.'<amljenosti .") milijard vkiifie spra\ila, da Je Nemčiji plačala vojno odškodnino.
Na Francoskem določi državni zbor, kako visoka Jiaj l>ode carina. !'ri nas pa kar gospodje sami naredt;, mi poslanci jia naj prikimamo.
i.'e se že m; niorc dojiustiti, da bi državne pogodbe sklepal državni zbor, in če ni miiestnt), da bi se jiogodbene podrobnosti na drobno raz-
Kmaln po tem d(»g(nikn prish> je nekoliko kmetov našli s(j Aiiliata nezavednega krvi.
Vzdigniti so ga in (»dnesli ua bližnji dimi _
„ridli so ga!^' - «o dtjali; nû, ko so ga bolj natanko jireglcdali, opazili so v njeni Še iskrico življenja. Hudobnež bil je Hanjaiiov Tonček, razbil mu je črepinjo na glavi. — Milui okreval Je eez nekoliko mesecev. Toneta so jia \ tak-niU v ječo. Kil jc ondi l.lizo dve leti, povrnil se je bled, siili zopet na svoj dom!
rv.
.Mm^go se jc s|)reinenil() pri lianjaiiovih po smrti starega. Kakor ste culi žc jiopreje. Je Tonček po malem trošil, kar je prihranil varčni stari. Ker ni bilo jiravega gos[)odarja, gospodarilo se je zel<j slalio, njive so se oi(de!o\'alc le na pol, živina malo redila in hiša počasi raz-])adala. Posebno Je ilelovala na staro Hanjanko Tonetova osoda. lîidela jí> je sramota, trle so jo skrbi ill pešala je od dnč do dne. Nii, če je bilo že jioprtjc. sUiho, jiosialo je šc: slabeje, ko se je povrnil Toj\e iz ječe. liilo ga je sram, ]ia Je še nekaj delal s početka, ali ker id imel prave potrpežljivosti in skušinje, jiosrečilo se um je le niahdi.cdaj. Hm, |)a tudi ni znal delati! i'ri vojakih, na neinškeiii in v ječi odučil se je ](ovsem dela. Saj pa že v mladih svojiii dneh, kakor ste čuli, ni Idi prida delavec, a kak(n' se naučiš v mladosti, tako bodeŠ delal v starosti.
()hi![ial je uap<»slcd líanjanov Tonček. Jedino tolažbo našel je še v vínu. Pridružil se mu je tisti grdogledi Malešev Jože, kateri je
pnivljale, vcndai" hi su lahko vlada prcil jaiijt'Tii ill incj pdfi'ajanjcm [Kjwvťtovala z zatu odhi'iinhiii gospodi in pupraáala puklit-ant; dnižfie trj^ovaktí in obrtniške zlfonnce Íii knuítíjskij dnižiii; —■ znauioiíitiíjbc olirtnike in kmetovalce, kako mislijo. hi vladi [)oj;i.s]iÍlo stvar in dajalo jej zanliimljo. Tisti [la, za katere î^e }>'rc, Id imeli poinivijivi) prepričanje, da se je storilo za pridelovalce vina, kiir je Itilo inoji'oèe, in se jiÍho prezirali, kakor «e je sedaj zgodilo. — Stvar sc je [la sedaj še le razkrila, ko je že vse í)Ílo dovršeno in se ni več dalo premeniti, temveč se je moralo kar vsprojeti.
To skrivanje iite;^iťd(j l>i državi pt)wtati nič manj osodepidiio, kakor je l)i! ISiJfl. leta tajtd načrt našili vojskovodij. Tedanje skrivnoř<ti po-slediea je Idi puraz našega orožja in [losledica sedanjih skrivno.sti [ki ni'ef;'iie hiti poj^^ln našepi V! nstva.
Zaveznike i^alie krepim«, seiie pa slahinio. ('e vino^jradarjev ne hode več, tudi ne Ijode več njilioviii siiKiv.
Lakota v linsiji je prirodni díjgodek ; iiêdo, ki preti našim vinogradarjeni, je pa zakrivi hi vlada. linsi hêdc, sami ni.so zakrivili, ])ri nas jo hodemo jia sami.
.\ii \'ai'ttien)o kinetij-stvii koristne pticc z zakoni, r.alt pa poželjivo iovi j^-ozdjie ptiee, katere mi varn jemo, in iniičnje vautvalee našili dreves.
Se ni di.isti, da mi v škodo domačim delavcem kralju italijanskemu vsako leto živim»; 1 on.(II m ujeg'o\ ill Ijndi kot zidarje, izdelovalce ()])eke iid. in njili I'odhine vzdržiijcino z zaslnž-
že icdaviiej zapra\'ii -svojo kmetijo, ])a še kakov vinski liriitec in pi>|iivali in premetavali so tiste poy-nhne podohiee jm ceie noči. .Mati je umirala od žalosti. 1'riisila je sina, naj opusti s\'oje bratce i« Se zopet dela pitprimc, vendar njene hesede fto Ijile hoh v steno, '['one je \'edno f;']uhokcji: padal, a ko tii bilo denarja za njeg'ovo pijančevanjih, po])roiial je ;^-o\'cdo za ^■ovedom, ^(»/il v Jelovji, njivo za njivo. ,)c-li čudno, da je stara hirala od dne do diu;, a nekaj od shirosti, nekaj od žaidHii, leyla je v hladni «^'roh. Grenki l)ili so jej zadnji dnevi.
Tudi materna smi't sina ni spaniíítovala. 1'il je tako dolg'0, doklei' je še hišo za[)il. iiaz-tr^i'an, zamazan in prepadel hodil je okoli, a ee je dobil kje kakov novèiè, hitro /J^a je nesel za žg'anje, ker za \ ino ni več imel. iîilo je vsem lindo, kateri so poznali nekdaj hrlikejifa lianja-iiovej^'a Toneta in te^'a raztrj^anei^'a, niršavega pijanca, iíože moj, kam Je privedla ošahnost, lahkondšljenost in lenoba!
Ni moji^lo biti dolf,^o tako. Kaj vem kje
kom, poleji tej^a pa še velik del italijanskih delavcev na svoje troške po.šljemi» z odgi/nom domov in da ima pri tem italijanski tiskns že dobiček, kajti dobi od vsakej>'a potneya lista liro za kolek ; ni še dosti, da umo italijanskim ribičem v naših morjih dovtdili pred|iravice v škodo našem in dalmatinskim ribičem, da sedaj love po našim moi-jn, temveč žrtvujemo Italiji še naše vinstvo, da bode ita!ij;msko prospevalo. -— I 'ovsod je domačin pr\'i, le pri nas v Avstriji je tnjec..
j 'onižanje carine za nvoz italijan.skih vin od i^'ld. na .'Ï {i-id. kr. je za Italijo nc-preračnnljiv dobiček. Le pomislimo, da je Uaiija 1XS7. leta v Francijo izvo/.ihi poltretji milijon licktolitrov vina, in ta izvoz se je ISIH), leta ponižal na 'JO,*)()() licktolitrov, ker je Francija povišala carino na líó frankov. ({'iijtc,!j
Italija prididiijii osiiin- do diísíítkrat toliko ^'ina, kakor mi. < )bde]avanje v inogradov stane v Italiji komaj gîd. za oralo, pri nas [>a po 7(1—ir)() g'ld., ter velja hektoliter vina v Italiji zaradi nedraj^'cj^'a in obilnega pi'idelovanja îî—(í gld, ; toraj bude veljal, če pi'ištejemo carino in prevaževalne troške v Ljubljano, (íorico, (Celovec, Zagreb itd., 10-—gld. Za to ceno pa mi naših vin ne moremo dati,
1 iolenjska. \ina so se (iosedaj pnidajala na Koroško, (Gorenjsko in mnogo sc jih je ]ia «pečalo doma, ('em> italijansko vino bode [ta iz-podritdlo naša vina iz dosedanjih trgovišč, katerih najiii'ž ne boílemo mogli zopet pridoi)iti.
Se jiri nas doma, kjer vino pridebijciiio, hudo italijanska \ ina izpodrinila naša. ker ž njimi ne bodo mogla meriti cejie in dobrote. To
dnJiil je nekoliko grošcv in pil je pi'Í Hivlikii
pozno v noč. Ko je krčmar opomnil, da je čas,
da krčmo za))rc, vzdignil se je 'IVinček in se,
odpotii oil K(d]ii tja v Zemelj k starcnni Lov-
retu, kjer je na senici največkrat pn-nočev;)!.
Hila je temna noč in on se je opotekajo ))o i>zki
stezi hi'ipavu drl, prepevaje ono peseneo :
„"o i'csti í;rtt jeu ídStai' iiilini ViH'ttSal l>i ga jrroîîiii) rul; l.jtibt, Ijiihi, ljuV lOD.j Jiii)ž Kaj UMe.í li T svoj'tiiii t^DS?,,
Xa jcdeidírat se je s]>otakiiÍl ob korenino, zašitmeío je lístje in nekaj strbímknilo v Kolpo. Cez tri dni našli so ga daleř; doli izpod metliškega mosta, líibe oglodale so niu mršavo lice...
Xi prida oŠabnost ne! I'a čemn hoditi gori na Nemško, ko je pri nas dosti dela. Kdo zna, Če bi tako žalostno dinršil lîanjanov Tonček, da je doma pridno delal in ne liodil na Nemško, Od ondot prinesel je malo vere domov, a kjer ni vere, ni božjega blagoslova. A kogar Bog zapusti, kako da sreeno dovrší? —
bode uH)t;ii() ponižalo w.m našim vinom, ponimij-salo vrtîdnost nasini vinojiTadoni in nhnovljoiijí; našili ])0 trtiii uši miičt-nili víiim^tíkIov oilrlnilo za jiiko jako dol^'o, kajti tudi prcmožoii posii-stnik WI.Î i>ndc premišljal, prodno budu SdO yld. žrtvoval za vnako (H'alo za (djiiovljcnjc vinoji'rada, ki bíídt: jako dvomljivo vrednosti.
ostalem, — da ae izoj^nieiii ])onavljiinju — se pa pridnižiijeni težkim skrlu-m, katere so izrazili zastopniki našega vinstva v tej debati, presrěiio žcteč, da lii naša vinoreja težavno iz-kiišnjo sreěm> prestala in se iie razbila ob iie-Viinii ]jenni ncsrceue vinske eai-ine.
Kňj je iiovefia po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor se peěa veèimnna le z j^'o-spudarskinii reèmi. Ki ěitdo; ker ni prave ve-èine, moraju jireneliati narodne zalireve. — Sklenil je po^i'odbo s sosednimi državami, l'a nam bode |)Of>odba z Laškim škutlijiva, íímo (iejali vže zadnjic: tiiili danes yovorinm o tem na tli'n>i-eiii krajit. Dostavimo ])a le še to, da je italijanski minister sam tožil v líržaviiem zborn, da jiridelajo prevee vina, da naj bi ne lotili Lalii raje ëesa dnizei^'a, ko vina ne iii()rej<i spraviti v denar. .lasno je torej, (îa Ijodo naià prepUdi h svojim vinom. Tndi je sklenil državni zbitr, da se itpelje borzni davek, to je, da Ijodo morali nekaj plačevati boj^^'ati ii'ospodje, ki trj;'njejo z denarjem, denarnimi papirji. Ta davek bode sieer majlieii, ali Ijolje vsaj nekaj kakor nié — ako Jie more ěevjjar napraviti ne. enei^'a para (■e\ Ijev, da ne bi moral vže davka ])laèati — zakaj bi bo;i-atÍ judje ne plaěevali od kn])éij, ki jim vèa.sili v nri pi'inesù tisoee?
Stajaiski poslanec Wurmbrand je nasve-toval, naj se lipelje deželno zavai'ovanju zui)er ojienj in sieer posilno. \'sak moiii zavarovati «V(»je i)OAestvo pri zavai'ovalniei, kakuršno naj osnnje vsaka dežela za-sé. bi bilo ji'o-tovo koristiKj, denar lii ostal deželi, v nesreèi pa bi dobil vsakdo ponioe.
Na velikanskej reki Donavl vozi s pai'o-brodi neko posebno di'nštvo. (.iospodai'ilo je pa jako slalxí tei' prišlo vsled tef;'a v nemarnost, da vse zapravi. Ker je vendar to društvo tndi za ilržavi» velike<;'a pomena, se je sklenilo v državnem zboi'n po nniog'cm besedovanju zn in zojter drnstvo, da se mn pomore s n(i(l(( j^ld.
Vodju nemških liljeraleev Plenerju je vlada ptmnjala visoko službo, vsled katere ne bi moy'el veě ostati v državnem zboru. Nemški libenriei so se tei;'a grozno prestrašili, ker bi bili jiostali ovee brez pastirja. Tregovorili so IMenerja, da
ni vsprejel sinžbe, ali dali mu bodo za odškodovanje '^fiO.OOO gld,
Gradcu nameravajo napraviti tako zvani deželni knltui'ni svèf ; ker In pa ta utegnil koristiti tudi Slovem-eni, ki po južnem Štajarskeni skupno prebivajo, so jeli za^-rizeni Xenn-i poèi^ti vse nujii'oèe, da bi ga zabranili.
Kaj Ijode s s[)ra\o med Cehi in NeiïîCÎ, se paě še ne \e. Cebi si)loli ne zaitjiajo Nenieeni. Starorelii so nkleidli enojrlasno, da bocejo govoriti !e o vsej pogodbi, nikakor pa ne o po-sanii;zni!i toěkab, ker )>i sieer utegnili .\'emei izvesti le tiste, ki so njim v korist, ne pa tndi onih, ki km-istijo Celioin.
Madjari so konèali svoje volitve. \'lada je dobila Z((pet svojo liberaliKj veèino ; ali zgubila je vendar preeej glasev, tako, da jej bo([e odslej stališee še težje. Urez prelivanja krvi še niso Idle noljene ogrske vidiive — tndi zadnje niso smele biti 1
Kaj je novega po Širokem isvetu Î
Rusiji je jako slabo jn'eskrbljeno za hitro občevanje na železtdeab; zato je ear odstavil tlotiènrga ministra. Pravijo, da l»ode inie-iHA al sedaj za to imenitno službo kaeega generala.
Na Nemškem besne liberalei zojier predlagano šolsko (jostavo, 1)0 katerej ima biti ljudska šola verska. Delajo na vse krijilje, da Ui dosegli to, da se zavrže, Liberalei so povsod enaki.
Na Spanjskem se vzdigajo tako zvani anarhisti, Ijndje. ki Intëejo prodreti vsako vlado, vsako vero. 1'osebno veliko pristašev imajo med delavci, \dada je ukazala štii'i anai histe usmrtiti : radi tega je nastalo po Spiiinji razburjenje,
Španiji sosedni Portugal pa je v denarnih stiskah — boje se obènega pidoma. Tradnikoni so vže zmanjšali plačo.
ťišc se nam:
Iz Trebnjega. — 11, februar}» Úlovebu jo določeno eukrat umreti, ali veudar nao presuue nekako britko pti aren, ko vidimo, kako ueisprosua tiurt podira može, ki so ue le iast evojouiu stsou ampak tadi v glavo iu korist domovini.
Tak mož jo konóal tek avoj pri naw dtté 1 t. m. Gosp dekana Freiiba ai već!
Pa kdo j« bil ta mož? Maogo, mnogo bi rad povedal, ali „Novice" imajo sploh premalo prostora, zato )o ob kratkem.
Gosp, Matej Frelih se je rodil 1. 1828 v Lozicah ua Vipavskem. Bil je iavrsteu dijak, pobožea vnet duhoven, poiirtovalen domoljub. Služboval je kot kapelan v Spodnji Idriji, v Starej Loki, kot župnik na Premu in v LašiĚah, kot dehaa v Trebnei». Kot da-hovoik Bploh je zapustil povwod spomin najboljšega pastirja; kot kapelan v Loki je bil svetovaleii pri zidanja taniušaje veličastne cerkve; kot Župnik pa je
zidal UK Prema noro eerkev z zaupanjem na Boga (zaćel je z 48 gld.), v Lasičah je Dftpravil novej cerkvi krasna zroDika, pri naH (»a v malo letih todi v iarovža in uerkvi storil jako mnogo.
V mladih letih je bil veHei, DeđoU;n mož — pobožfin T Vâem. ťisal je marsikaj v „Danioo" in Bleiweisovo „Novice". Zložil je mnogo pobožnih pesni vïlatiti Mariji v Čast; spitial je nekaj pobožnih knjig n. pr. ^.Najlepši dan prvega sv. obhajila". V življenju se je skazal vselej vernega narodnjaka, pravega Slovenca poštene korenine, ^pričal je to pri vsacih volitvah, kjer bo ni ustrašil nobene zamere — delal je in nčtl narod, kakor je vedel, da je prav.
Gospod je balei^al vže dalje £asa, vendar je bila smrt nenadno hitra. V gaboto je šel kmalu epat ter dejal, da ni treba uanj paziti — ali zjutraj nb tri Četrt na 6. uro ga najde cerkovnik ua tleh poleg postelje. Kako je pal, nibće ne ^é; ali nazaj v posteljo ni mogel. Prehladil je. Pritisnila je hada plućnica, a ob 12. uri je bil blagi gospod vže mrliČ. Bil je poprej vendar previden in napravil je teatameut.
Pogreb dné 4. t. m. je bil veliíasten. NeStevilna množica ae ga je vdeležila; razun tega vsi tukajšnji nradniki in tndi veleblag. g. okr. glayar iz Novega Meata z gospo «oprogo. Mil. g. prušt P. Ur h je govoril svojemu staremu prijatelja in sošolcu ganljiv govor. Izvrstno jo kazal znani govornik, du je bil ranjki res vrl duhovnik, Slovenec, kakoráeu mora biti in zvest Avitrijanee po našem geslu; „Vse za vero, dom, cesarja".
Rečem le se: Bog daj pokojnemu veČno elavo — nam pa vrednega naslednika!
Iz Čittež-Zaplaza. — Za šolstvo se dandanes aploh vsi omikani národi zanimajo, tako tudi mi Slovenci, Zato so pa potrebuje mnogo učitelje? in učiteljic.
Naéa župnija Čatťž pri Trebnjem tudi ie dolgo pričakuje in želi novega učitelja, zajedno organista, in kaj ga ne bi, ker lu se že poldrugo leto naša mladina nc podu^uje, lazua kráčuuskega nauka po gospodu župniku.
Otroci bodo po teb dolgih počitnicah pozabiti ée to, kar so se pri prcjsnjenm marljivemu učitelju naučili, ki se je poš'euo trudil zboljsati stanje tukajšnje šote, a tudi vrlo gojil cerkvcui in uárudjiu petje. Tako dolgo brez učitelja bití, lahko zaostane naŠ mladi rud kako desetletje za drngimi Dolenjci; godi se mu torej krivica. No vemo, je-li res tako pomanjkanje ufiiieljev, ali se jim naša šola promalo vredna zdi? — Saj smo jo v minolem letu deloma potrebno prenovili. Naš flicer gorski kraj pa tudi ni tako pust, da bt se moral učitelj tn preveč dolg ičatiiti. kajti ravno semkaj prihaja vedno dosti tujcev, zlani romarjev ua bližnji ïïaplaï. In, kako radi bi spet orgije slišali ua koru pri službi božji. Tedaj želimo učitelja organista. Po-eamezno jih naša mala župnija ne more v/.dr2ati.
Upamo torej, da bodo nam dobro došli naš novi c- kr. okrajni glavar kmalo pre^krbel toliko zaželje-Dega učitelja, za kar lepo ]}rusimo	Čatežani.
Domaće Testi.
(Poroke.) G. Vilko liohrman, pristav sadjarske in poljf^delske šole na Grmu se je poročil iebr. z gospieo Matildo ÏÎ o r a č i n, roj. Novomeščanlso, 6. Fr. Podobnik, odvetniški koncipijent in posestnik z gospieo Langer pl. Podgoro, hčerjo grajščaka.
— O. Rajko Perušek, veČ let tukaj, sedaj prtfsaor na višjej gimnaziji v Ljubljani, se je poročil z gospieo Marico Kudež, hčerjo pokojnega blagega narodnjaka in deželnega poslanca Karola Rudeža, posestnika na Qracarievomn turna pri ât. Jerneju. — 15. t. m. pa ae zaroči gospica Josipina Z a vo d n i k v Žužemberku z znanim kleparskim mojstrom in posestnikom gosp. Aut. Belec-em, vrlim narodnjakom v Šent-Vidu nad Ljubljano.
(Novomeška čitalnica) priredi v soboto, dné 20. srečana 1892 v prostorih „NArodncga Doma" gledališki igri: „Popolna Žena" in „Ona mo ljubi". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži po 40 kr., biljeti za stoječe po 30 kr., dijaški biljeti po 20 kr. Biljeti so dobć 19. in svečana pri J. Krajca in zvečer î^O. svečana ob pol osmi uri pri blagajnici.
(Odbor za oskrbovanje Novomeške mestne hoste) v Rasnem se je 31. januarja na novo volil in obstoji sedaj iz n»slednjih gcepodov: Načelnik Anton VertaČiČ, načelnikov namestnik Anton Kos, tajnik Karol Dular fn odbornika Anton Go les in Josip M o g o 1 i Č. — Kdor bi kaj pojasnila želet o zadevi mestne hoste, naj se do imeaovanih gospodov obrne.
(Sklep I. áo Isk G g a tečaja) je bil 13. t. m. in so dobili dijaki naše višje gimnazije spričevala. Bilo jih je koncem prvega polletja skapa) iilO, Med temi jih je dobilo odliko 24, prvi red 123, drugi red 57 in tretji red 6. 3 tem vspebom zlaoti v prvem polletju smemo biti zadovoljni j kajti dovršilo je "iO odstotkov z dobrim vspfhom. Ako bodo naši dijaki v drugem polletju ko je daljši dan, pokazali še nekoliko več vstrajnosti, smemo upati, da jih bode izmed palib vsaj tretjina vstala. — Tudi zdravje kakor čujemo, je bilo med dijaki dovolj ngodno, da-si kljnb velikej radodarnosti naših vrlih mestnih prebivalcev mnogi trpč veliko pomanjkanje.
(Vojaâki nabor) vrŠil ae bode letos naslednje dni: 1 marca v Ljubljani; 3., 4, 5., v Uadoljici; 7., 8., 9 v Kranji za krajino TržiČ; 10., 11, 12. T Škofji Loki.; 14, 15, 16. v Kamniku; 17. m 18. v Prevojah za okraj Brd » ; 21., 2.'. in 23 v Litiji; 24. in 26 v Vižnji Gori; od ií8. do 31 marca in 1. aprila v Novtm Mestu; 2, v Metliki; 4 in 5. v črnottilji; 7 8. in 9. v Kočevju; 11. in 12. v Ribaici ; 13. v Vel Lsšfah; od 19. do 23 v Krškem; od 25, do 28. v Linbljani za Ljnblj. okolico; i^i 30. na Vrhniki; 31. marca in 1 apr v Vipavi; 4., 5., 6. aprila v Postojni; j9 in lO. v Ilir Bistrici; 22. v Ložu; i!5. in 26. v Logatcu: 28. in 29. apr. v Idriji.
(Influenca uli hripa) razsaja po mnozib krajih v Evropi prav močuo — zlasti hada je po velicih mestib tu po Koroškem. Tndi v Novem Mestu je uapata nekatere ljudi, sli ravno hndcga še ni doslej. Bolj pa muči po Sent Peterski. zlasti še po Sko-cijanskej fari, kjer jih je obolelo za njo jako mnogo. Isto je baje ob velikej cesti proti Trebnjem. — Va rujte se preblajenja! Nevarna je let.<s hripa posebno zato, ker se jej rada pridruži plačnica, ki se le prepogosto koLČa i. smrtjo Kar se tiče plačnice, povemo to-le: „Ntki prijatelj nam je pravi), da jo vže od ne-kedaj zdravijo ljudje prt Mirno-pcškej ian in drugod s sokom navadno pese Peso ožmo, ter suk pijó. Trdijo, da giitavo koiisli. Poskusite, saj ékodljivo gotovo ni".
(Starine najdene.) Gosp. Jernej PeČnik jo znan preiskovalec starih grobov po Kranjskem. Storil je pridni gospod o tej reči vže toliko, da se moramo le čuditi. Posebno veliko starih grobov iz pred-krščanske dobe jo za^jledil med Malacami in Čatežem
WÎÏO Brežic. ZadDje dni pretepenega leta je kopal Peônik ta z dvema deUveeiua. Izkopalo se j a tri metre globofco sežgano éloveáko truplo, se meter globobeje ielezDo 43 centimetrov dolgo sulico, uanjat pas, olepšan I bronasto ploečeviao, već bronastih obroćkov in ie dobro ohranjenih jermenov. Nasel se je todi kapi podoben klobuk, olepšan jako goiito 2 brocastimi žeblji. — Gospod PećHik pač aaalaži podporo pri svojem trudu. Pridobil si je veliko spretnost v svojem preiskovanju, lako z nekako gotovostjo začire komati ravuo taiii, kjer ■e gotovo ka) uajde. Prepričani smo, da bode obogatil našo deželo še z marsikaku dragoceno starino.
{Tukajšnji pro ť. gos p. Suha d) učitelj telovadbe si je po uesreĚi ntita) pohabil nogo; — čea pol meseca vže ne more v šolo.
(Vrsta porotnih obravnav) pri tukajšnjem o. kr. okrožnem sodišči. Poudeljek: Ahlin Tereitija in Makse Uršula, radi detomora; torek: Radič Jožeť, radi uboja; sreda: Bosin Pet,, radi posilne nečistosti in oakrunibe; četrtek: Frit» Pavlina, rad^ tatvine; petek: Dejak Anton, radi zažiga; sabota: PiletiĆ Terezija, radi poskuĚenega zapeltevanja k ponarejenji papirnatega denarja ; Staleer Krnest in Pečaver Ludovik, radi ponarejenia koyanega denarja
(V Novem Moatn) bilo jo v protečenem ]89I. leta rojenih 45 otrok, namreč 21 dečkov in 24 deklic. — Umrlo je pa 35 ljudi, to je 14 moikih in 21 ženskih. Najstarejši innžki imel je 82, ženska pa 79 let. — Poročenih lilo je 9 parov.
(Novomeški dijaki) priredb 9. marca v tn-jkajšnji čitalnici muzikalićno deklamatorično akademijo » korist podporneinn dijaškomn društvu, katere pro-^^m priobčimo prihodujić.
(Iz radnna okr, posojiluicevKrškem) vidimo, da jako dobro prospova. V pretečenem lelu je imela denarnega prometa IóT.OlS gld. in 82 kr. Kako potrebna bi bila taka posojilnica tudi pri nas! Ali ga ni moža, d» bi začel na to delovati? Ako morejo bliinji Žnžembcrčtini, kjer so trudi m to zlasti g. dr. Volčič^ zakaj bi ae mogli pri Las?
ZAHVALA,
Za milo sočutje nied boleznijo, za krasne poklonjene vence, za mnogobrojno spremstvopri pogrebu moje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere
Ane Kraus,
izrekam najtoplejšo zahvalo, ter priporcčtm drago ranjeo vsem sorodcikoiu, prijateljem in znancem v niolitev in blagi spomin.
[47]
Jcsip Kratfs.
Rftzue vesti.
*(Kako je treba živeti, da človek ne boleha?) 1. Ne čitati nikdar na ulici, ali v kakorsnem b-ili voKU, ki «e guga ali treic; 2. n« čistiti si z »t) z ïclezfnii ali kakim drugim tr()im predmetom; 3. ne aamnjati nobene prilož-iosti, sposobno spremeniti nam saâo hrano; 4. ne jesti ali piti hladne pijače takoj xa vr^ičim jedilom; 5. ne iïibirati za južino prevtč jedi, ter nikdar ne jesti nad mero, naj bi to bita se katerakoli hrana; 6. ne čituti, ne pisati, sploh ue opravljati nobenega dela brez zadf sfiie luii alt svitbbf; 7, ne oddati se duSevnc&u kakorSucmu si bodi tmdu, ki zahteva močnega napenjanja iivecv, nad 8 ur na dan; 8. ne braniti svetlobi vhnjati v stanovanje, mar-TCČ nasprotno gledati z« to, da v stanovanje svobodno prodirajo solnčni žarki ; 9. ne spati nikdar mfioj nego 3 ur v jedui noči in 10. nc dopustiti praznovati svo' jim mislim.
* (Najbogatejši če itelar) je neki Harhinson r Kaliforniji v severnej Ameriki, kateri ima 6000 pa-ajev čebel. Te drobne žlvalice mu nabero vsako leto ^>>kolo 200 tisoč fantov strdi.
Loterijske srečke.
^ritdeo 30. j&nnarja 41 79 14 70 20 Trat 6. iebroarja 24 32 69 2 41
Zahvala.
Gospod župnik v Dobernićah je popravil župnijsko in gospodarsko posloj^je, K» kar je bilo strofkov 6(>5 gold. Pri loinem rarunn pa je gospod župnik farmsnom poklonil 165 gold, od te sîote. Slava mu!
F imenu faranov Jul, Treo, R a Z g ] a 8,
čni zbor L dolenske posoilnice,
J	J	'
registrirane zadruge 'i neomejenim poroštvom V Metliki
okliče se » tem
na 21. februarja IÍ92 dopludne ob 9. uri v pisarni mestne občine Metliške.
Dnevni red (bčnej;» zisora:
1, NagOTor ravnatelja
2	Poročilo blagajnika.
ii.	Poročilo nadzorsUeLCga odbi-ra.
4-	}'<4r)enje raiuna za loto 1891.
5	Predlog b ia:ce leto lyyi.
t). Volitev ravnateljstvo iu nHdzorni&lva. 7 Predlog) drusivemlidv.
Janez Kapelle.
Olírajiia Umu llaiajiia ? Mm Mesíb
illlil
svoj redni občni zbor
v tiadcijo, líné 6. mareija toÈno Dt lO. uri dopaludnè v mestni avorant.
DHEVHž R£D:
1.	Nagovor prcdscdtika,
2.	Pororilo blagajničnega »tanja za leto 1891. 3- Poročilo pregledovalcev računov.
4, Volitev noveg» odbora : a) načelništva, b) nad-ïornistva in c) razsodišče.
6	Posamezni nasveti.
Ndvo Mesto, drč 10. iebruarja 1892.
(4B-1)	Nacelniiitvo,
Vabilo.
Posojilnica v Črnomlji,
registrovana zadruga z ne3me;ena zavezi),
imft
ané 28. fVihniarja t. 1.
svoj redni občni zbor
in aicer popoludué olj 3. uri v jiusioj i Laični sobi.
[441
42 novih, lepo in trpežno izdelanih VOZ
razliëuo velikosti, v ceni od 3á do 45 gld. zk voz, je na prodaj pri
{2fi-2)	Franc Valland-u v Žužemberku.
Pravega Ôijlokrvnega	(50-1)
Švicarskega bika
spuščajo v hlevn dožclue kiiietiške soie na Grmu po 60 kr., patem pravega, čistokrraega augleSkega
pO 30 kr.
jorkšir-mrjasca
Till pro(l«j Je 50 liclvtolUrov zbrane
Zgodnje „Szekler semenske koruz
kater» tudi po rud^ići detelji šo tabky dozori. Oljritdek od bd 60 do aO M p^. 85 ali od orala 120 do 150 meraikov Za na«c poduebje najbolj primerna, ohrodna koruza, katera mod vsem vrstam najokueaejso nmko dajè — Cena 1 hi Í gld., 100 % 8 gld. kr. ÍD 1 mernik 2 gld 60 kr Obraaee (masier) Si dobi na zahtevanje proti poštnini.
Oskrbniàtvj M. Gresseuiove grajS&lne
v Treljnjem na Di>leiijskein.	1)

„Pavliha"
llustr. huffijrističnl tist (jedtni ilovensk! âiljlvj-Zàbavill list) iíliaja u. m 30 dai fjaîlOfîa me-aeca tar velja ( gld. čatrt leti. — Ureicki- : Htvo in uprařuiítvo v Ljiiijljaui, Krakovaki nasip , it. 18. 1. nadstropje.	(ói)
Mestni mlin
se daje t uajeiii. Teć se izjé v občinski pisarni Novomeški,
(39-2)
Na prodaj je:
dhevhí r£u:
1.	Poročilo ravuatïlja.
2.	Predlaganje raôtiua za leto 1891 in razdelitev řiatega dyblíka,
3.	D (loói se ravnateljstvu remuneracija za 1891,
4.	Volitev raînateljstvH in ra(''uutkih pregludo-valcev za prihodujo volilno dobo,
5 Nasveti
K obilni udaležUi vabi
liavnateljstvo.
kobila 6 let Btara, U^i pesti visoka, konj 7 let star 141/2 pesti visok, oba dva Šimelaa, brez vaake napake; tri ItOfilje, ena ćisto nova, na pol pokrita, drage dve kočiji nekoliko slabeje, toda še za vsako rabo, ena na pol pokrita, draga s štirimi sedeži, vsa pokrita; dtilje sedem konjnkib oprav, težak in lahek voz, vse 80 takoj po nizki ceni proda v hiši Itav. 87 v Novem Mesta.	(28-S)
V najem se odda, (^s-o
dcć 13 marcija ob 3. uri pcpolndné hiša v Št. Ru-pertu bhzo farne eerkve, kjer je že bila već Ut gostilna in mesarija in obstoji iz dveh sob; poten mesnica, dve kleti, hlov, šapa, pôd in svinjaki in sieor p id tem pogojem, da se uajem^čina nastopi dnć 24. aprila 1892. leta za 3 ali pa za 6 let, kakor se Že pogodi. VeĎ se izve pri Franc Kristan H.
Naprodaj je nov mlin,
h tremi toĚaji, prav dobro narejen, voda visoka te jo jc zmirom dosii, v dobrem kraju eno uro od železnie«^ pri ce-ti )e v obližji tudi premogokop. Pri ojemn so tndi njive in travniki. Plaćati je jeden det takoj, ostalo pa B3 tahko ptaćnje v letnih obrokih Več se izvć pri Janezu Lenardu, v Kajhcnbnrgu, Štajersko. ('»-D_
Prosta prodaja posestva.
Pjoda se iz prosle roke hiša, st. 8 v Kandiji poleg Novega Mesta blizo mosta v kateri je bilm ie več let gostilna. Hi«a obstoji iz petih 30b, kuhinje, jedilne shrambe konlst-egi hteva za 10 glav d eh s .injskih hle /c v, šupe za vuzave, vinske klati m kleti la zelenjavi, vse v dobrem stanu; ziaveu je Indi pristava obutoječa iz ptd grnnta zemlje, a skednjem io kozolcem — Proda se vse sko-l)ai, ali pa hiša posebej ia pristava posebej. — Ker so bode v prihodnjem letn grad-la železnica, nadejati se je v tej hiši dobro trgovine Prodaja se to pose. stvo valcd starosti posestnika. Već se izve ravno tan[i_ (49^1)__
Posestvo naprodaj. («)
v Hmelniški Vasi tik Novega Miata na cesti v Toplice je naprodaj posestvo ob^toieče iz hlle I dvama sobama, d*etni Weil, hlevom, k ivatnica in svinjakom; pri biši St) njive, travniki, zasajeni vrt z sadnim drevjem; v biši je gastllna in prodaji tobaki. Ve6 pové g. Šufttersič, trgovce io posestnik v T-plieab.
Gabrov in bukov les
nft gotovo dolžino r(z.%u in po naroČila cepljen knpsje
G. Tonniesova tovarna
(42-1)	v LjubljauL
^ Uilsut) podjFisani prip^rota ae za jidelo-van]e uniform za c. kr, uradnilce z vsemi potreb^filnam), kakor tudi zimskih oblek, telovnikov z mkavl, dokoletiic (GaiiiaN«beu), spalnih iuken) itd., kar vse iïdelujeiu po jako nizkib cenah; posebno se priporoĚani preËast. duhovSiïini za izdelovanje vse potrebne du-iiovniike obieke, katere izdelujem uatanko po želji ill predpisn.
Za blagovoljna naročila uljudno priisi z veleštovanjeiu A, Weiss,	(37-3)
krojLSki molster na Velikem Irgu v hlM g. Viranta.
Krojaški pomočnik
sprejme ee Uiioj, imeti mora sprifevalo, <3a jo najmanj že dve leti »Inžil. PuDudbe naj so pošiljajo (19-3) Fran Lenartiču v Novo Vas pri Rakeku.
Prostorna zidana hiša
8 tremi nobami, »podtij dvo kleti, tik okrajne ceste, B» drugi strani ceste zidani hlen, nad hlevi pod jn Hfarauiba za živinsko klajo, pri podu je tudi letna bila, vse je v dobrem Btaun ; k hiši spada 8 oral njiv, boate, nekaj travnikov in lep sadni vrt, zraven živin-Bkega semišča pri cerkvi, proda iz proste roke (SO—a)	Jatiei Mergoie na Bufcki.
Vrtnar,
kateri sadjarstvo, zelcojadarHtvo in cvetličarstvo prav dobro rsznmi kateri je siovenšeine v govoru in pisali «možen, iříe so za deželno kmetisko solo na Grmu pri Novem Mostu. Tlafia 360 gld. na leto in 10% od zneska, stržcnegaza zelenjavo na trga v Novem Mestu Vrhu tega ima vrtnar pnmto stanuvanje, prosto poiutuo kuhinjsko zeloojavo iu i:0 gld. na leto za kurjavo svojega stanovanja. Nsfitn]) služba »a spomlad tekočega leta. Le istinito stroke znuržtii poáliťjo naj Hvoje s priloženimi spričevali lastnivntčiio pisine prošnje do konca februarja podpisanemu vodstvu, Nekdanji učenci bivše deželne šole na Slapu, aH pa sedanje u» Grnm, kateri 80 se vrtnarstva poprijeli, Imajo prednost.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske áole na firmu pri Novem Mestu
dné 25, januarja 1892.	<3'—2)
ITakup slame.
10 metr. stotov filame za nasteljo za honje kupi knez Auers jergovo iogsrslco oskrb niit¥0 v Soteski. Tonudbo s ceno uá lOO kii v Sotesko dostavljeno naznani naj so omenjenemu logarskenio oskrbn štvu.	(84—2)
}jj Za kovaëe in ključarje. A
Knez Auersperflov logarski urad v So- [j|] teski prodaja od sedaj nadalje nieterski stot fU dubrega oglja po I gid. 60 kr, (Hektoliter po 1Î8 kr.) na prostoru v Dvoru. Nakaznice za prejem ogija izgotavlja proti gotovi plači knežev logarski urad v Soteski in knežev logarski adjunkt v Žužemberku. (B5-2)
[Sa prodaj
nova hlia na Brodu četrt ure od Noveg» Mesta, z opeko krita obstoječa iz dveh 8ob, lileva, kleti, z vrtom ia njivi», za gostilno posebno prii>raïua, so takoj iz proste roke proda, Ttč pové lastnik
Anton Janr.,
(17-3)	Broil «tev. 2B, pusta Sovo Jlesto,
Stanovanje
(27-2)
S 3 do 4 sobami, kuhinjo, vrtom in drugimi potrebščinami )o oddati s 1. mareom t, I. v hiši štev. 204,
Na prodaj domačija
Obstoječa iz hišo in vsem gospodarskim poslopjem, vrt zlepim sadnim drevjem, travnikom, njivo, vinogradom in hosto je iz proste roke na prodaj za 950 gld. Vse jo v dobrem stauu. "Več pové lastnik
Jože Sajé,
(21-3)
Veliki Slatnik stev. 24, pořta Noto Mento.
Pri oskrbiiištvu grajićln tirnt, BorSt, Crabeu in Dobrava, pošta Novo Mesio je lia prodaj 200 iiietr. atotov krompirja (MasiiHiii' boiium) 1000 mernikov ovsa, 100Ô mernikov kornze, 80 mornikov ru-(Icepííň íižola in 3 ïiektoHtre dobro, stare
SliVOVke.	(33-2J
StovGoslíeiíijižicezapálilí aiiElEskenijezíii!,
o meri, vngi, denar,ju itil. v Ameriki, jako priiiravne, lahku ra/.m(iljÍTe in koristne, torej vsakeitin iiotovalcu te de-že!e ueoblioiliio potrebne, proiinja po 55 kr. proti iired-plftĚihr ali pořtiiem povzetju
Jos. Pautfn v Ljubi ani,
(241—j)	iiiflariia za potovanje po celem evetu
in Dlcdr. Bliite v Novem Jorku, Greenwlchstr, 116.

a
otvoril je delalniC') za m ^arstvo v lastni hiši veliki centi (Xiieg Grma in se priporoča slavnemu obiinstvu Ka (rcujetia naročila prt stavbah, kakor tudi ^a hiàna opravo.	{3:b-7)
»••MM«
OdKOTurai artđuik, izdajatelj in založnik J. Krajec,
Nov()tiie«to. NatieniJ ,T. Erajfic.