nirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek	ŠT. 3 -	IAO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejćić
Slovenija bo še krepko plačevala
Dr. Jože Zupančič, svetnik in zdravnik, o odnosih v državnem svetu, državnem zboru in stavki zdravnikov. Intervju na strani 7.
Tumšek juriša na Boč
Stran 9.
Bomo najprej skočili
in potem rekli hop?
Zaradi luknje v cesti, sosedovega psa ali žive meje k županu, za vse
drugo pa v Ljubljano. Tema tedna o lokalni samoupravi na stranie.
IZ VSEBINE:
Reportaže
Ornat in orden za viteško čast Jožefa Ciraja.
Svetloba v kraljestvu teme.
Čar umetnih rož.
Strani 20,21.
Intervju
Direktor Uniorja Ivan Špes: "Samo sodala je
katastrofa za državo."
Strani
Prvak? Zato
igram hokej!
SergejPovečerovski v intervjuju: "JDržavno prvenstvo bom
osvojil že tretjičzapored!" Stran 16.
Davčna napoved-
i novosti za i
! upokojence !
Stran 3.
7
Kandidati za
vodenje Mozirja
Franc Miklavc predsednik SO Mozirje, Zdravka
Hriberšek Ladinek, podpredsednica SO Mozirje in
Jakob Presečnik, predsednik IS SO Mozirje. Te tri
kandidate bodo na današnji, četrtkovi seji mozirske
skupščine podprle parlamentarne stranke, so se dogo-
vorili na koordinaciji v ponedeljek.
Protikandidate naj bi predlagali na samem zaseda-
nju, jasno je le, da je sedaj predsedujoči skupščine
Dominik Miklavc umaknil kandidaturo. Celotno
današnje zasedanje bo namreč posvečeno le volitvam
novih predsednikov, saj je bila doslej mozirska občina,
kar se vodilnih funkcionarjev tiče, praktično obglav-
ljena. Franc Miklavc v skupščini zastopa Združeno
listo, Zdravka Hriberšek Ladinek Liberalno demo-
kratsko stranko, Jakob Presečnik pa je direktor
Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj.
Predpogoj za volitve na današnji skupščini je seveda
prisotnost vsaj 42 poslancev, saj je za volitve potrebna
dvotretjinska večina.
US
komentiramo
Resne volitve
za določen čas
Danes, torej v četrtek, naj bi
se končno začel razpletati
klobčič v mozirski politiki. Po
nekaj manj kot letu dni naj bi
»resno« volili župana, po pri-
bližno pol leta namestnika žu-
pana, in po slabem mesecu dni
izvršnika.
Prej so te funkcije opravljali
Andrej Presečnik, ki je odsto-
pil, Rade Rakun, ki je podal
ostavko zaradi bolezni, in Al-
fred Božič, ki so ga zrušili. To-
rej je bila mozirska skupščina
resnično praktično brez pra-
vih predstavnikov, in je zadnji
čas, da se naredi red, oziroma
poiščejo ljudje, ki bodo resni
sogovorniki in predstavniki
občine.
Krivce, kaj je pripeljalo ob-
čino. do tega položaja, bo po
vsej verjetnosti določilo sodiš-
če, saj na obravnavo čaka kup
obtožnic. Samo eno je res: mo-
zirska občina se bo na črnih
kronikah na žalost in njeno
škodo znašla še velikokrat.
O samo enem kandidatu go-
vorimo zato, ker bodo proti-
kandidate predlagali na sa-
mem zasedanju, že sedaj pa je
jasno, da bodo ti protikandi-
dati najbrž le nekakšni okra-
ski. Družbenopolitični zbor,
torej stranke, so predlagane
kandidate že podprle. V mo-
zirski skupščini pa so se tako
ali tako doslej večinoma ogla-
šali predstavniki tega zbora in
tudi prodrli z večino pred-
logov.
Pri volitvah in odmotavanju
klobčiča pa se postavlja še eno
dejstvo. Namreč, novi odgo-
vorni bodo svoje funkcije
opravljali manj kot pol leta,
točneje do konca junija, ko naj
bi bili že znani novi občinski
sveti v novih občinah. Malce
zakomplicirano, toda v mozir-
ski občini so se odločili za hitri
postopek reorganizacije obči-
ne. Pri tem pa se postavlja
malce absurden položaj, saj
mora sklice za zbore občanov
po posameznih krajevnih
skupnostih podpisati župan
mozirske občine. Torej naj bi
bil že v petek to prvi doku-
ment, ki ga bo podpisal novi
župan. Poleg tega čaka občino
priprava proračuna za letošnje
leto, kar je delo izvršnika.
Skratka, mozirskemu nove-
mu vodstvu lahko rečemo vod-
stvo za določen čas s polnim
delovnim časom. Zato ga, in
kakršnokoli bo, lahko na pot
pospremimo le z dobrimi že-
ljami.
URŠKA SELIŠNIK
Pred iztekom mandata
O imuniteti članov IS Laško zapisano v ooemskem Statutu
Podjetja v laški občini so
predlani in lani le s težavo
dosegala pozitivne rezultate.
Industrijska proizvodnja, ki
v tej občini ustvarja večino
dohodka in neto akumulaci-
je, se je, zaradi znanih sploš-
nih razmer oziroma pogojev
gospodarjenja, v letu 1992
zmanjšala za 20 odstotkov,
v drugi polovici lanskega le-
ta pa se je ustalila in se tudi
že malenkost povečala. Po
oceni bo za okoli 2 odstotka
večja kot v letu 1992.
V zunanjetrgovinski me-
njavi so podjetja izvažala
izključno na konvertibilni
trg. Izvoz se je v obeh zad-
njih letih povečeval, uvoz pa
zmanjševal, pokritost uvoza
z izvozom pa je bila lani več
kot 80 odstotna, predlani pa
59 odstotna.
To je le nekaj globalnih
podatkov in ocen o gospo-
darski dejavnosti v občini
Laško v letih 1992 in 1993.
Širše poročilo je Izvršni svet
pripravil za sejo, ki je bila
minuli ponedeljek, predložil
pa ga bo tudi v presojo ob-
činski skupščini. Podobno
analizo so pripravili tudi za
komunalno in stanovanjsko
dejavnost, za družbene de-
javnosti ter še analizo o fi-
nančnih možnostih občine
Laško ob izteku mandata.
Pri slednji so ocenili, da bo
z uvedbo nove lokalne samo-
uprave prišlo do še večjih te-
žav pri financiranju javne
porabe, kot jih občutijo zdaj.
Predlog natečaja za sub-
vencioniranje obrestne mere,
z namenom pospeševanja
podjetništva v občini, je na
zadnji seji že obravnavala
občinska skupščina, v pone-
deljek pa je bil na seji Izvrš-
nega sveta ta predlog
sprejet.
Občina Laško se bo odzva-
la na javni natečaj za prido-
bitev sofinancerjev za sana-
cijo območij, ki so ogrožena
od poplav, Izvršni svet pa je
predlagal predvsem udelež-
bo na natečaju za dela v zve-
zi z regulacijo Savinje v Ja-
gočah.
Temeljno javno tožilstvo
Celje je koncem minulega le-
ta mandatno-imunitetni ko-
misiji pri Skupščini občine
Laško poslalo dopis, s kate-
rim komisijo naproša, da
sporoči, ali Roman Matek
kot predsednik laškega Iz-
vršnega sveta, uživa imuni-
teto. Zoper njega je namreč
v teku kazenski postopek,
saj so ga v UNZ Celje ovadili
za kaznivo dejanje zlorabe
uradnega položaja, izvirajo-
če iz naslova prodaje obvez-
nic občine Laško z namenom
pospeševanja podjetništva
v občini. Ker Statut občine
Laško v svojem 245. členu
določa, da člani izvršnega
sveta uživajo enako imunite-
to kot delegati v občinski
skupščini, ostaja zato le-od-
ločitev posameznika,
MARJELA AGREŽ
Bodo knapi preživeli?
»Za preživetje energetske-
ga sektorja letos pripravlja-
mo korekture cen enegentov
in določeno pomoč iz držav-
nega proračuna, je na torko-
vem pogovoru v velenjskem
rudniku napovedal dr. Maks
Tajnikar, minister za gospo-
darske dejavnosti.
Ministra sta spremljala se-
kretar za energetiko Boris
Sovič in poslanec Franc Av-
beršek, vsi skupaj so obiskali
še šoštanjsko termoelektrar-
no. Predstavniki rudnika so
ministru obrazložili, da od
države pričakujejo dolgoroč-
no opredelitev racionalne
rabe in preskrbe z enegijo ter
pogoje za elektrogospodar-
ska podjetja in premogovni-
ke. Nadalje v RLV pričaku-
jejo ureditev neplačanih ob-
veznosti iz preteklih let ter
plačilo in upoštevanje spre-
jete elektroenergetske bilan-
ce. V rudniku želijo, da se
čimprej določi lastništvo ter
pričakujejo sodelovanje vla-
de pri tekočem reševanju
likvidnostnih problemov.
Najbolj jih muči cena pre-
moga, v rudniku pa zatrjuje-
jo, da bi s 5,5 mark za giga-
joule, kakor določa pogodba,
poslovali brez izgub, življe-
nje pa bi bilo manj zakom-
plicirano.
Sovič in Tajnikar sta ceno
po pogodbi obljubila. Poleg
tega pa je minister Tajnikar
povedal, da se problemov, ki
so se leta kopičili, ne da reši-
ti čez noč. »Celotni energet-
ski sistem je dokaj podhra-
njen, kar je ena največjih na-
pak iz preteklosti,« je pove-
dal Tajnikar. Slovenska vla-
da želi približati ceno ener-
gentov evropskim cenam,
s tem bi reševali tudi druge
probleme. Letos vseh težav
ne bodo dokončno rešili, saj
skladno z usmeritvami vlade
ne bodo možne drastične po-
dražitve. Zato bo država iz
proračuna za področje ener-
getike namenila 4 milijarde
700 tisoč tolarjev, predvsem
za rešitve, ki jih je »mogoče
upravičiti s hladno ekonom-
sko logiko«. Tajnikar je opo-
zoril, da celotni energetski
sistem zahteva celovito re-
formo, predvsem na področ-
ju racionalizacije, finančne
reorganizacije energetske
verige in privatizacije pre-
mogovnikov, slednje je
v medsebojni povezavi s sa-
nacijo cenovnih razmer.
Sekretar Sovič je govoril
predvsem o TEŠ, kjer še niso
zaključena pogajanja s Sve-
tovno banko za pomoč pri
'ekološki sanaciji 5. bloka,
niti nimajo garancij, da bodo
pogajanja uspešno zaključe-
na. Hkrati je povedal, da na
elektriko iz TEŠ, torej tudi
na premog iz rudnika, v Slo-
veniji resno računajo, in da
obstoj naveze TEŠ-RLV ni
vprašljiva vsaj do leta 2010,
pod pogojem, da bo TES
ekološko sanirana. Poslanec
Avberšek je opozoril, da
v proračunu ni sredstev di-
rektno za velenjski rudnik,
vendar bi s plačanimi 5,5
marke za gigajoule rešili vse
težave.
URŠKA SELIŠNIK
Prvič skupna
promocija Pohorja
Na letošnjem sejmu Alpe
Adria se bo prvič skupno
predstavilo turistično območje
Pohorje. Doslej so se Maribor-
čani, Zrečani in Korošci na tr-
gu predstavljali ločeno in ne-
povezano, z neusklajeno ce-
novno politiko, tudi neorgani-
zirano. Zato je bilo Pohorje na
domačem in tujem turističnem
trgu neprepoznavno in manj
konkurenčno.
Letošnji skupni nastop na
mednarodnem sejmu v Ljub-
ljani bo lahko posebej opažen
že zato, ker se bodo skupni se-
jemski predstavitvi pridružili
tudi obpohorski kraji oziroma
doline: poleg Mariborskega,
Zreškega, Slovenjgraškega in
Slovenjebistriškega Pohorja
bo zbrano kompletno turistič-
no zaledje s Podravjem,
z Zgornjo Savinjsko dolino,
Mežiško dolino, s Šaleško do-
lino in celjsko regijo.
Medregijska koordinacijska
skupina za razvoj in promocijo
Pohorja ima sedež pri GZS
- Območna zbornica Celje. Do-
slej ji je uspelo zagotoviti so-
delovanje mariborske, celjske,
koroške in velenjske regije pri
pripravi nekaterih promocij-
skih publikacij za turistično
območje Pohorja. Ministrstvo
za gospodarske dejavnosti — tu-
rizem bo sofinanciralo promo-
cijo Pohorja z zaledjem, priča-
kujejo pa tudi sredstva občin,
turističnih organizacij in
sponzorjev. Kot prvo promo-
cijsko publikacijo pripravljajo
krovni katalog Pohorje, ki bo
poleg Pohorja zajel celotno
obpohorsko območje z več kot
80 turističnimi kraji, produkti
in atrakcijami, od Ptuja in Ce-
lja do Logarske doline.
J. V.
0 deževju in suši
Na Šentjurskem lani velika škoda
Možno deževje v drugi polo-
vici novembra, je v šentjurski
občini povzročilo za 101 mili-
jon tolarjev škode. Večina je
nastala zaradi cestnih plazov
ter na kmetijskih zemljiščih,
približno petino zneska pa
predstavlja škoda na stano-
vanjskih zgradbah. O tem so
poročali na torkovi seji šent-
jurske vlade, ko so govorili tu-
di o republiški pomoči za omi-
litev posledice lanske suše.
Po novembrskem deževju
ugotavljajo, da številka o ško-
di, ki so jo posredovali skladu
za odpravo škode pri ministr-
stvu za okolje in prostor, ni
dokončna. Prejemajo nove pri-
javp n plaHoviK, z.aiu budu ŠKO-
do, po vsej verjetnosti, izraču-
nali znova. V občini so za sa-
nacijo brez potrebnega denar-
ja, zato računajo predvsem na
republiško pomoč.
Prav tako so govorili o od-
pravljanju posledic po lanski
katastrofalni suši ter o repu-
bliški pomoči. Izračunali so
370 milijonov tolarjev škode,
pri tem pa so v prvo skupino
(od 30 do 50 odstotkov škode)
uvrstili nad sedemsto kmetij,
v drugo (z več kot 50 odstotkov
škode) pa nad štiristo kmetij.
Država je ječmen že uvozila,
v domači zadrugi pa priprav-
ljajo razdelilnik, so povedali.
V torek se je občinska vlada
odločila, da vsem oškodovan-
cem dodelijo skupno količino
krmnih žit. rlolož DKr Meja
pri regresih ali krmnem žitu
pa znaša 10 odstotkov.
BRANE JERANKO
Korak nazaj
Šentjurska vlada je pred
dnevi prejela obvestilo doma-
čega Zdravstvenega doma, ki
namerava prenehati z delom
v področnih zdravniških am-
bulantah na Ponikvi ter v Loki
pri Žusmu. Ali se bo to 1. mar-
ca zares zgodilo?
Gre za pismo direktorja
šentjurskega Zdravstvenega
doma, dr. Ivana Moserja, ki
opozarja na prenizko število
bolnikov, zato stroškov ne mo-
rejo pokriti. Zaradi lanske
prekoračitve plana in limitira-
nih sredstev, za približno 32
odstotkov, so prisiljeni ukiniti
ambulanti na Ponikvi ter
v Loki, s tem pa bi na leto
prihranili približno 330 tisoč
tolarjev. Omenjene podatke
zdravstvenega doma so pred-
stavili na zadnji, torkovi seji
šentjurske vlade. V Zdravstve-
nem domu pa področnih am-
bulant ne bodo ukinili, če bi
omenjeni znesek prejeli iz pro-
računa, piše dr. Moser.
Po podatkih člana občinske
vlade, dr. Fidlerja, se udeleži
pregleda v ponkovski ambu-
lanti od 20 do 25 kroničnih
bolnikov, v Loki pa od 15 do
20 (tam prejmejo tudi zdravi-
la). Zaradi ekonomičnosti bi
morali obravnavati od 30 do
40 bolnikov, je povedal. Na se-
stanku šentjurske vlade so
opozorili na prizadetost kraja-
nov, zato bodo pridobili mne-
nji obeh krajevnih skupnosti.
O reševanju problematike
bodo znova razpravljali na
prihodnji seji občinske vlade.
BRANE JERANKO
PO
DRŽAVI
Višje januarske
pokojnine
LJUBLJANA, 18. janu-
arja (Delo) - Januarske po-
kojnine in druga denarna
nadomestila, ki jih izplaču-
je pokojninski zavod, bodo
višji za 5,6 odstotka. Upo-
kojenci pa tokrat ne bodo
prejeli dvomesečnega po-
računa, saj vlada meni, da
novembrske in decembrske
pokojnine še sodijo pod in-
terventno zakonodajo, ki je
te poračune ukinila.
Epidemije gripe
L J UBI^JANA, 18. janu-
arja (Delo) - Epidemija
gripe, ki je zajela Sloveni-
jo, je v posteljo položila ne-
kaj deset tisoč ljudi. Na šir-
šem celjskem območju naj
bi obolelo že okrog 60 tisoč
ljudi.
Za avtonomno
novinarstvo
LJUBLJANA, 13. janu-
arja (Delo) - Urad vlade za
informiranje je pripravil
predloga zakonov o javnih
glasilih in o RTV Slovenija,
ki sta pripravljena za dru-
gc*^bravnavo v državnem
zboru. Zakon o javnih gla-
silih naj bi predvsem ome-
jil vlogo države pri medijih
in zaščitil novinarsko avto-
nomijo.
Novi direktor
Metalne
MARIBOR, 14. januarja
(Delo) - Upravni odbor Me-
talne je za v.d. direktorja
delniške družbe Metalna
imenoval Maksa Horvata.
Ta ima proste roke pri se-
stavi poslovodstva, poleg
tega pa naj bi se začeli po-
govori o tem, koliko podje-
tij bo sploh ostalo v okviru
Metalne.
Republiške
štipendije
LJUBLJANA, 16. janu-
arja (Republika) - Republi-
ški zavod za zaposlovanje
je objavil ponovni razpis
republiških štipendij, ki
tokrat vsebuje višji cenzus.
Za tiste, ki se šolajo v do-
mačem mestu, dohodek na
družinskega člana ne sme
presegati 25 tisoč tolarjev
bruto, za ostale pa 32 tisoč
tolariev bruto
Velik požar
v Tamu
MARIBOR, 13. januarja
(Večer) - Dobrih šest ur je
gorelo v prostorih tovarne
TAM v Mariboru, vendar
proizvodnja ni bila ogrože-
na. Škoda je velika, vendar
je še niso ocenili, prav tako
še ni znan vzrok požara.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 3 - 20. januar 1994
3
Letos še po starem
Davčna napoved 93 — Nekaj novosti le za upokojence
Čeprav je prvega januarja
začel veljati nov zakon o do-
hodnini, bomo letos pisali
davčno napoved za odmero
dohodnine še po starem za-
konu. Novost velja le za upo-
kojence, ki v letu, za katere-
ga se odmerja dohodnina,
zaradi nizkih pokojnin niso
plačali nobene akontacije in
jim je pokojnina tudi edini
vir dohodka. Tem upokojen-
cem namreč ne bo več treba
pisati davčne napovedi. Za
ostale zavezance pa velja, da
bo treba davčne napovedi
tako kot običajno oddati do
konca marca.
Ker upokojenci ne bodo
pisali davčnih napovedi, se
bo na izpostavah zbralo pri-
bližno 200 tisoč napovedi
manj kot prejšnja leta. Iz-
kušnje so namreč pokazale,
da je za upokojence pisanje
davčnih napovedi odvečno
delo, veliko nepotrebnega
dela so imeli tudi na davčnih
upravah. Za ostale zavezan-
ce so posebni obrazci že na
voljo v knjigarnah. Predvi-
doma februarja bodo znani
uradni podatki o naših pla-
čah v preteklem letu in tudi
povprečna plača v Sloveniji,
kar je osnova za uveljavlja-
nje olajšav.
Po starem dohodninskem
zakonu, ki bo torej še veljal
za odmerjeno dohodnino
v letu 1993, bomo lahko os-
novo za davek na dohodke
zmanjšali na podlagi raču-
nov in ustreznih potrdil za
največ 10 odstotkov. Olajša-
ve bo mogoče uveljavljati za
nakup vrednostnih papirjev
ter za nakup in vzdrževanje
hiše ali stanovanja. V poštev
pridejo tudi izdatki za zdra-
vila in zdravljenje v zdravi-
liščih, če vas je tja napotil
zdravnik, potem izobraževa-
nje v raznih tečajih, nakup
knjig in učnih pripomočkov,
športne opreme, prispevki za
dobrodelne in humanitarne
namene, članarine politič-
nim strankam, prispevki za
dodatno zdravstveno zava-
rovanje ter izdatki za vzdr-
ževanje kulturnih in zgodo-
vinskih spomenikov.
Po starem zakonu se lahko
davčnemu zavezancu osnova
zniža še za veljavne olajšave
za vzdrževane družinske čla-
ne. Za prvega otroka in vsa-
kega drugega vzdrževanega
družinskega člana se osnova
zmanjša za 8 odstotkov pov-
prečne letne bruto plače za-
poslenih v Sloveniji. Za vsa-
kega naslednjega vzdrževa-
nega otroka se davčna olaj-
šava poveča še za dva od-
stotka. Dodatna, 4-odstotna
olajšava, velja za otroka, ki
se šola izven kraja stalnega
bivališča, 20 ali 50-odstotne
olajšave pa veljajo za otroke,
motene v telesnem in dušev-
nem razvoju, prav tako za
invalide s pravico do tuje po-
moči. Za 8 odstotkov pov-
prečne slovenske bruto plače
pa se zmanjša osnova za od-
mero dohodnine vsem tistim,
ki so starejši od 65 let.
IRENA BAŠA
Precej drugače bomo davčne
napovedi za odmero dohod-
nine pisali prihodnje leto.
Prvega januarja letos je na-
mreč stopil v veljavo nov za-
kon o dohodnini, katerega
temeljni značilnosti sta zvi-
ševanje davčnih stopenj do-
hodnine in nekaterih njenih
podvrst ter prerazporejanje
davčnega bremena na davč-
ne zavezance z višjimi do-
hodki.
Novo Celje naj bi
prevzela občina
Hmezad Agrina, ki ima pravico uporabe dvorca Novo
Celje, je žalski občini predlagala sklenitev pogodbe
o neodplačanem prenosu dvorca in funkcionalnega zem-
ljišča na občino Žalec. Odločitev o tem naj bi sprejeli na
zadnji seji občinske vlade, vendar so predlog zaenkrat
umaknili z dnevnega reda.
Dvorec Novo Celje naj bi Agrina prenesla na občino
predvsem zaradi lastninskega preoblikovanja. Po oceni
Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo namreč kul-
turni spomenik ne more biti predmet lastninjenja, zato je
premoženje treba prenesti bodisi na občino, republiko,
muzej ali pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediš-
čine. Če bi dvorec prevzela občina, naj bi dosedanji vložek
Agrine v obnovo dvorca, ta znaša dobrih 700 tisoč mark,
evidentirali kot vložek v revitalizacijo in vzdrževanje kul-
turnozgodovinskega spomenika. V primeru, da bi dvorec
iz občinskih prešel v kakšne druge roke, pa naj se ta delež
poplača oziroma bi ga Agrina prenesla kot svoj vložek
v novo podjetje.
Obenem pa so v žalski občini dobili še pobudo Ivana
Brišnika, ki je že v preteklosti vodil aktivnosti v zvezi
z obnovo dvorca. Ta predlaga, da naj bi v občini imenovali
posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s prenosom premože-
nja, sanacijo dvorca in drugimi potrebnimi aktivnosti.
O vsem tem bo žalska vlada odločala na eni svojih prihod-
njih sej.
IB
Ohliž za brezposelne
Javna dela so kljub nekaterim problemom dobrodošla
rešitev, menijo Zalčani
V javnih delih je lani v žal-
ski občini sodelovalo pri-
bližno 80 ljudi, toliko jih bo
v javna dela vključenih tudi
letos, občina pa naj bi iz pro-
računa zagotovila dobrih 12
milijonov tolarjev.
Podrobneje so o javnih de-
lih govorili na zadnjem zase-
danju občinske vlade. V žal-
ski občini izvajajo javna dela
v sodelovanju z zavodom za
zaposlovanje preko občin-
skega sekretariata za ureja-
nje prostora ter Centra za
socialno delo. Približno 60
brezposelnih je lani sodelo-
valo pri vzdrževanju cest,
urejanju javnih površin, od-
stranjevanju črnih odlaga-
lišč, urejanju brežin, zeleni
straži in čiščenju naselij. Če-
prav je bilo v občini včasih
slišati kritike na račun nji-
hovega dela, člani izvršnega
sveta menijo, da je bilo nji-
hovo delo potrebno, 16 de-
lavcev pa si je med letom
uspelo najti redno zaposli-
tev. Ni pa bil — po mnenju
občinskih mož — dosežen
glavni cilj, da bi ljudje, ki
sodelujejo v javnih delih,
razvili svojo obrt in po tej
poti nadaljevali redno delo.
Dobri dve leti se z javnimi
deli ukvarjajo tudi v žalskem
Centru za socialno delo,
v projekt je vključenih pri-
bližno 20 ljudi. Ti so nudili
učno pomoč otrokom, skrbe-
li za organizirano preživlja-
nje prostega časa, preko jav-
nih del je organizirano redno
spremstvo 18 prizadetih
oseb v enoto Varstveno-de-
lovnega centra Golovec, na-
dalje so nudili pomoč starej-
šim in invalidom na domu,
delali pa so tudi z begunci in
obsojenci med prestajanjem
zaporne kazni, da bi se kas-
neje čim lažje vključili
v vsakdanje življenje.
Podoben program bodo
v Centru za socialno delo
uresničevali tudi v tem letu.
V občini pa nameravajo
z javni deli še naprej sodelo-
vati pri vzdrževanju cestne
infrastrukture, tri mesece
naj bi 13 brezposelnih čistilo
potok Bolska, kjer je kopica
črnih odlagališč, 4 brezpo-
selne ljudi pa nameravajo
vključiti v projekt zelene
straže.
IB
Sprejem za duhovnike
v Žalski občini nadaljujejo tradicijo vsako-
letnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Le-
tošnje je bilo prejšnji teden v žalskem hotelu.
Zbrane je najprej pozdravil žalski župan
Prof. Milan Dobnik. Vsem se je zahvalil za po-
ganstvo ter jim tudi v prihodnje zaželel uspeš-
n" delo. Še posebno se ja zahvalil tistim, ki so
obnovili cerkve, župnišča in opravili razna
ruga dela ter preprečili, da bi nekateri sa-
kralni spomeniki propadali.
V imenu duhovnikov, na srečanju se jih je
zbralo kakih trideset, se je za sprejem zahvalil
starosta duhovnikov žalske občine, častni ka-
nonik Adolf Piki, ki bo kmalu praznoval
80. rojstni dan. Adolf Piki, ki kljub starosti
duhovni poklic opravlja kar 57 let, je še čil in
zdrav in opravlja vse duhovniške obveznosti
v župniji na Gomilskem. Na sliki: Med govo-
rom žalskega župana prof. Milana Dobnika.
T. TAVČAR
Malo denarja za zemljo
V Savinjski dolini so se
v zadnjem času med ljudmi
pojavile govorice o izredno
nizkih cenah, ki naj bi velja-
le za odkup zemljišč, name-
njenih za izgradnjo avto-
ceste.
Slišati je, da velja v bližini
Ljubljane kvadratni meter
dobrih 800 tolarjev, v žalski
občini pa naj bi ljudje dobili
samo po 300 tolarjev. Koliko
so te govorice resnične, smo
povprašali sekretarja sekre-
tariata za urejanje prostora
v občini Žalec Vinka Debe-
laka.
»Ti podatki zagotovo ne
držijo. Cena zemljišča iste
kvalitete je enaka po vsej
Sloveniji. Je pa cena seveda
odvisna od kulture, ki raste
na določenem zemljišču,
prav tako od zaokroženosti
zemljišča oziroma kmetije.
Jasno pa je, da je tržna vred-
nost zemljišč v okolici Ljub-
ljane povsem drugačna kot
pri nas v Savinjski dolini,
kjer je zemlja zanimiva
predvsem za kmetijstvo.
Zemljišča bomo pričeli od-
kupovati takoj, ko bo ustrez-
no dopolnjen plan občine.
Cestno podjetje Celje je že
angažiralo številne cenilce,
da bodo ocenili vrednost po-
sameznih zemljišč, ki jih bo
potrebno odkupiti za izgrad-
njo avtoceste.«
IB
Konfliktom v BiH
ni videti konca
ŽENEVA, 18. januarja
(Delo) - Zadnja pogajanja
sprtih strani v BiH dokazu-
jejo, da konflikotv še ne
bodo kmalu rešili. Posebni
odposlanec generalnega se-
kretarja ZN Butrosa Galija
bo v naslednjih dneh pri-
pravil podrobnosti vojaške
letalske akcije, omejene na
Srebrenico in Tuzlo.
Uničujoči potres
LOS ANGELES, 18. ja-
nuarja (Delo) - Po zadnjih
podatkih je v rušilnem po-
tresu izgubilo življenje naj-
manj 33 ljudi, na stotine pa
je ranjenih, brez strehe nad
glavo pa je ostalo 15 tisoč
družin.
Namesto Bosne
Somalija
SARAJEVO, 13. januarja
(Delo) — Predstavnik Zdru-
ženih narodov je v zvezi
z morebitnim napadom le-
tal Nata na ozemlje BiH iz-
javil, da bi s trenutkom pr-
vega letalskega napada ob-
močje nekdanje Jugoslavije
spremenili v Somalijo. Si-
cer v Združenih narodih
razmišljajo o izvedbi napa-
da na srbske položaje
v Bosni, Sarajevo pa je še
vedno tarča napadov srb-
skih sil.
Razorožena
Ukrajina
MOSKVA, 14. januarja
(Dnevnik) - Ameriški pred-
sednik BiH Clinton, ruski
predsednik Boris Jelcin in
ukrajinski predsednik Le-
onid Kravčuk so podpisali
sporazum o odstranitvi je-
drskega orožja iz Ukrajine.
V skladu s sporazumom naj
bi Ukrajina v sedmih letih
umaknila s svojega ozemlja
176 medcelinskih raket, ki
lahko po svetu raztrosijo
tisoč 800 nabojev, in pod-
pisala sporazum o neširje-
nju jedrskega orožja. V za-
meno ji bodo ZDA in Rusi-
ja zagotovile varnost in ji
pomagale pri odstranitvi
raket, poleg tega pa bo do-
bila še odškodnino za obo-
gateni uran iz jedrskih na-
bojev.
Marca volitve pri
sosedih
RIM, 16. januarja (Delo)
— Predsednik republike Os-
car Luigi Scalfaro je pod-
pisal odlok o razpustitvi
parlamenta ter zavrnil od-
stop vlade premiera Carla
Azeglia Ciampija. Do na-
stopa nove vlade bo torej
Ciampijev kabinet oprav-
ljal svoje delo, parlamen-
tarne volitve pa bodo
27. marca.
Odstop Gajdara in
turneja Peterleta
MOSKVA, 17. januarja
(Delo) - Ruski predsednik
Boris Jelcin je sprejel od-
stop prvega podpredsedni-
ka vlade in arhitekta tržnih
reform Jegorja Gajdara.
Jelcin je napovedal, da bo-
do nadaljevali z reforma-
mi. Po državah bivše sov-
jetske srednje Azije pa je
začel turnejo slovenski zu-
nanji minister Lojze Peter-
le, ki je iz azerbejdžanske-
ga Bakuja dopotoval v Al-
ma-Ato, glavno mesto Ka-
zahstana, obiskal pa bo še
Kirgizijo in Turkmenijo.
Št. 3 - 20. januar 1994
Samo sociala je
Katastrofa za državo
Ljudje morajo delati in dobiti primerno plačilo, pravi direktor zreškega Uniorja Ivan Špes
Prvi mož zreškega Uniorja
Ivan Špes ne tarna nad ne-
mogočimi gospodarskimi
razmerami. Da niso rožnate,
vedo že vrabci na strehi.
V podjetju, ki reže kruh 2 ti-
soč zaposlenim, so si rekli
drugače: ne jokati za bivšo
Jugoslavijo, najti je treba
nova tržišča, izkoristiti zna-
nje, ljudem dati delo name-
sto ceste, obstoječo proiz-
vodnjo pa nenehno dopol-
njevati z novimi proizvodi.
Čeprav zaključni račun ne
bo pokazal silnih dobičkov,
stoji Unior trdno na svojih
nogah.
Prelomno lelo
Unior sodi med tista po-
djetja, ki so v preteklosti
prodala velik del svoje pro-
izvodnje na jugoslovanskih
tržiščih. Kako ste se uspeli
izkopati iz krize, ki jo je pov-
zročil razpad nekdanje
skupne države, in kaj menite
o razmerah v lanskem letu?
reteklem letu smo realno
obdržali nivo iz leta 1992,
bili smo še za nekaj odstot-
kov boljši kot leto poprej.
Menim, da je bilo lansko leto
za nas prelomno, ustavili
smo vplive, ki so se v prete-
klosti pojavili zaradi politič-
nih sprememb. Unior je veli-
ko podjetje, v preteklosti
smo na jugoslovanskem tr-
žišču prodali preko 60 od-
stotkov izdelkov. Danes pro-
dajamo na to tržišče skupaj
s Slovenijo le še 20 odstot-
kov. Nič drugega nam ni
preostalo kot to, da se vklju-
čujemo v svet. Slovenija je
z dvema milijonoma ljudi za
nas preprosto premajhna.
Tako majhna država, kot je
naša, mora po moji oceni iz-
važati na tuje vsaj 60 do 70
odstotkov proizvodnje, pri-
bližno tolikšen mora biti tu-
di obseg uvoza. V Sloveniji
mora obstajati nekaj velikih,
nosilnih podjetij, ki bodo
z več tisoč zaposlenimi daja-
la utrip in ki bodo odigrala
svojo vlogo v menjavi Slove-
nije s svetom. Z »grajzlarija-
mi« in majhnimi stvarmi si-
cer lahko veliko pomenimo,
glavno pa je, da znanje, ki
v Sloveniji nedvomno obsta-
ja, izkoristimo in se čim bolj
enakopravno vključimo
v Evropo.
Se vam zdi, da slovenska
politika s svojim delom pod-
pira takšne usmeritve?
Vlada lahko največ stori
pri osnovnih, globalnih po-
gojih. Mi čutimo predvsem
preveliko obremenitev go-
spodarstva. Drugo, kar vla-
da lahko stori, pa je zagoto-
vitev normalnih kreditnih
pogojev in obresti. Obreme-
nitve zaposlenih z davki in
prispevki so previsoke, prav
tako obresti za kredite in
stroški za sredstva za finan-
ciranje dejavnosti. Tu bi mo-
rali več storiti, obenem pa se
enakopravno	vključiti
v Evropo. To je stvar politi-
ke, diplomacije.
Kako je vam uspel preboj
na razvita svetovna tržišča?
Naša dejavnost je tako ob-
sežna, da preprosto moramo
biti vključeni v evropske to-
kove. V preteklosti je naš iz-
voz znašal 40 odstotkov, da-
nes je delež izvoza že preko
70 odstotkov. Naši cilji so še
višji, na tuje želimo prodati
90 odstotkov celotne proiz-
vodnje. Izvažamo pretežno
v evropske države, polovica
izvoza se nanaša na avtomo-
bilsko industrijo, polovica so
ostali programi. S samostoj-
nim imenom nastopamo pri
izvozu ročnega orodja, raču-
namo, da bomo tudi z novimi
izdelki dobili večji delež pri
prodaji na tuje.
Kako ste zadovoljni s ce-
nami, ki jih dosegate na tujih
tržiščih?
Osnovni problem je v tem,
da je treba iti v korak z zah-
tevami, ki jih ta tržišča po-
stavljajo. Prvi pogoj je kvali-
teta, cena pa mora biti temu
primerna. Mi smo v zadnjih
letih za več kot polovico pro-
izvodnje morali zniževati ce-
ne in še danes jih znižujemo,
predvsem na področju avto-
mobilske industrije. To je
področje, ki je pod izrednim
pritiskom in vplivom svetov-
nih razmer. Razmeram po-
skušamo parirati, obdržali
bomo kvaliteto in s tem do-
segali cene, kakršne veljajo
v Evropi. Dodatno pa iščemo
in razvijamo oziroma se
usmerjamo v nove dejavno-
sti. Dejstvo je, da smo danes
kot kooperanti s svojimi pro-
grami močno, vključeni
v evropska tržišča, v bodoče
pa želimo s pomočjo lastnega
znanja nastopati še bolj sa-
mostojno.
Vaš pomemben partner
v preteklosti je bila kragu-
jevška Zastava. Kako ste na-
domestili izpad na tem po-
dročju?
Zastava je bila naš po-
memben kupec na področju
zglobov za avtomobilsko in-
dustrijo. Do razpada Jugo-
slavije je naš obrat za proiz-
vodnjo zglobov veliko delal
za to podjetje, 90 odstotkov
kapacitet smo imeli zasede-
nih za Zastavo. Dve leti po
osamosvojitvi smo imeli ve-
like težave, ker ni bilo zlah-
ka preiti na nove tipe zglo-
bov. Še tik pred razpadom
Jugoslavije smo se dogovar-
jali za sodelovanje s Volks-
wagnom v Vogošči, pa je pri-
šlo do vojne in vsi posli so
padli v vodo. Potem smo se
preusmerili, danes smo
ključni dobavitelj Revoza iz
Novega mesta. Ta kupec je
v bistvu nadomestil izpad
Zastave, dodatno imamo na
tem področju tudi povečan
izvoz, tako da smo problem
uspešno rešili.
Rolke bodo osvajale
svet
Lani ste v Uniorju kupili
Konusovo dvorano. Kaj vse
počnete oziroma boste še po-
čeli v Slovenskih Konjicah?
Unior se že dve leti pri-
pravlja na to, da bi poleg ob-
stoječe proizvodnje osvojil
določene novosti. Držim se
usmeritve, da morajo biti
ljudje zaposleni, ne pa, da
preprosto rečemo, kriza je,
bomo pa ljudi odpustili in jih
dali na čakanje. Ljudje mo-
rajo delati, ustvarjati in za
svoje delo dobivati primerne
dohodke. Edino tako je mo-
goč stalen ciklus med porabo
in proizvodnjo, če je vse na
sociali, je to katastrofa za
državo. V Uniorju smo in-
tenzivno pripravljali novo-
sti, v novem obratu v Slo-
venskih Konjicah, ki smo ga
kupili pred tremi meseci,
smo vpeljali obdelavo od-
kovkov. To pomeni, da od-
kovke, ki smo jih že prej pro-
izvajali v podjetju, zdaj ob-
delamo v končne montažne
polproizvode. Torej ne gre le
za kovanje, temveč proizvo-
de tudi obdelamo v končne
polproizvode oziroma mon-
tažne sklope. V Slovenskih
Konjicah smo v zadnjih dveh
mesecih prezaposlili 30 lju-
di, v kratkem jih bomo še
nekaj. Naš cilj je, da bi jih
v šestih mesecih prezaposlili
najmanj 150. V zadnjem času
smo 20 ljudi prezaposlili še
v obratu Šmarje. Tam smo
ustanovili podjetje skupaj
z nemškim partnerjem, uvo-
zili smo opremo in proizva-
jamo spojke za visoke priti-
ske tekočin; uporabljajo se
predvsem v strojni indu-
striji.
V nekdanji Konusovi pro-
izvodni dvorani imate zdaj
še dodaten program, to so
rolke Roll Run. Od kod sploh
ideja za takšen proizvod?
Osnovni program v Slo-
venskih Konjicah je obdela-
va odkovkov, v nekaj mese-
cih bo tu zaposlenih preko
50 ljudi. Dodaten program
v tej dvorani, ki meri 4500
kvadratnih metrov, je mon-
taža rolk, proizvodnja ele-
mentov zanje pa teče v osta-
lih delih podjetja. Pogodbo
smo sklenili z inovatorjem iz
Ljubljane, prav tako je skle-
njena pogodba s podjetjem,
ki bo skrbelo za prodajo tega
proizvoda. Mi pa smo proiz-
vajalci in smo tip razvili od
osnovne ideje ter patenta do
redne proizvodnje. Ta proces
je trajal dve leti, precej de-
narja smo vložili, izdelali več
prototipov, zdaj že začenja-
mo redno proizvodnjo: 3 ti-
soč kosov rolk. 95 odstotkov
rolk bo šlo v izvoz. So izred-
no zanimiv artikel, dosežejo
pa hitrost od 13 do 15 kilo-
metrov na uro.
Tudi jutri dva tisoč
zaposlenih
Kakšen je v Uniorju polo-
žaj delavcev? Dejstvo je, da
iz tega podjetja nikoli ni bilo
slišati o stavkah ali odpuš-
čanju.
Zadnje leto so naše plače
nad povprečjem v kovinski
industriji, obenem pa pod
povprečjem gospodarstva,
ker je tudi kovinska indu-
strija v bistveno težjih raz-
merah kot druge vrste.
S svojimi programi in svojim
znanjem Unior ima perspek-
tivo in možnost, da ostane
podjetje z 2 tisoč zaposleni-
mi in da vsem nudi tudi pri-
merne osebne dohodke. Se-
veda pa je treba stalno zviše-
vati produktivnost in zniže-
vati stroške.
Kaj pa povezava Unior in
turizem, kaj načrtujete na
tem področju?
Turizem je še vedno kot
poseben program vključen
v Unior, v prihodnje name-
ravamo za turizem ustanovi-
ti posebno podjetje. Na tem
področju je zaposlenih preko
230 ljudi, ta dejavnost pa
predstavlja 8 odstotkov ce-
lotnega prometa Uniorja.
Dejavnost želimo učvrstiti,
ponudbo nameravamo še
razširiti, delno bomo to ures-
ničili že letos.
Kako bo sicer z nalož-
bami?
Predvidevamo jih v celot-
nem podjetju. Lani smo in-
vestirali preko 450 milijonov
tolarjev, letos bo obseg inve-
sticij bistveno večji. Uresni-
čili jih bomo z lastnimi sred-
stvi, samo deloma računamo
na kredite.
Kako pa se v takšnem veli-
kem podjetju, kot je Unior,
pripravljate na lastninjenje?
Glede na potencial, ki ga
ima Unior, računam tudi na
zaupanje ljudi. Izpeljali naj-
bi interni odkup, tako da bi
zaposleni v vseh delih v pov-
prečju postali preko 50-od-
stotni lastniki premoženja.
Nekaj težav imamo z vrača-
njem premoženja, a jih bomo
verjetno uspešno rešili. Sa-
mo deloma računamo na to,
da bi se pri posameznih pro-
gramih povezovali s strate-
škimi partnerji, s katerimi že
danes sodelujemo. Na po-
dročju homokinetičnih zglo-
bov, na primer, s partnerjem,
s katerim sodelujemo pri
proizvodnji zglobov za avto-
mobilsko industrijo, v Šmar-
ju imamo nemškega partner-
ja, ki je solastnik podjetja.
V glavnem pa računam, da
bo Unior ostal in da ima
možnost ostati slovensko po-
djetje v pretežni lasti zapo-
slenih. Nekatere programe
bomo ponudili tudi v odkup
ostalim državljanom oziro-
ma tistim partnerjem, kjer
bomo našli strateške in zani-
mive povezave. Lastninjenje
nameravamo izpeljati v dru-
gem kvartalu letošnjega leta.
Kje se pojavljajo zahtevki
za denacionalizacijo?
Podjetje je bilo v začetku
leta 1944 požgano, takrat je
bila to še majhna kovačnica
z 250 ljudmi. Imamo zahte-
vek dveh prvotnih lastnikov
tega podjetja, menim, da bo-
mo našli pametno skupno
pot. Večji zahtevek se pojav-
lja še za zemljišče na celot-
nem kompleksu Rogle, kjer
se prav tako dogovarjamo
z lastnikom.
Koliko je vredno premože-
nje Uniorja?
Težko je govoriti o števil-
kah. Slovenska oblast in in-
stitucije, ki dajejo soglasja
oziroma vplivajo na odloči-
tve v zvezi z lastninjenjem,
pa morajo biti razsodne.
Edino pošteno je, da v teh
težkih časih pod enakimi po-
goji, kot bi premoženje Slo-
venije prodajali tujcem, ob-
stoječe premoženje prodajo
tistim, ki so ga ustvarili.
Unior je s svojimi sedanjimi
in nekdanjimi delavci ustva-
ril to, kar danes je, zato je
prav, da imajo ti ljudje ena-
ke pogoje kot vsi drugi. Člo-
veško gledano je to edina
pravilna pot.
IRENA BAŠA
Foto: MATEJ NAREKS
Ivan Špes: »Že lani smo bili
dokaj uspešni, veliko smo in-
vestirali, modernizirali po-
djetje, kupili smo obrat v Slo-
venskih Konjicah. Osnove iz
lanskega leta so torej dobre,
tako da letos računamo, da bo-
mo v osnovni dejavnosti pove-
čali obseg poslovanja na vseh
področjih najmanj za 10 od-
stotkov. Razen tega imamo no-
ve programe, ki naj bi še utrdi-
li položaj Uniorja in si od njih
tudi veliko obetamo.«
Kar 95 odstotkov rolk bodo v Uniorju prodali na tuja tržišča. Na sliki proizvodna dvorana, kjer
bodo rolke sestavljali.
Zbornica protestira
Obrtna zbornica Slove-
nije je pred kratkim posla-
la protestno pismo sloven-
ski vladi in zahtevala jasen
odgovor, zakaj je za letoš-
nje leto ukinjeno znižanje
carinskih dajatev za uvoz
ekoloških gospodarskih
vozil. Slovenski zasebni
cestni prevozniki in tudi
zbornica ostro nasprotuje-
jo takšnim ukrepom. Spra-
šujejo se, s kakšnim name-
nom je vlada sprejela odlo-
čitev, po kateri so sodobna
gospodarska vozila, ki jih
naša avtomobilska indu-
strija ni sposobna proizva-
jati, izvzeta iz Uredbe
o merilih, ki se bodo upo-
rabljala pri znižanju carin-
ske stopnje oziroma določi-
tvi carinske stopnje prosto
pri uvozu blaga v letošnjem
letu. Po oceni zbornice in
njene sekcije za promet
vlada s takšnim ukrepom
samo ščiti domačo zastare-
lo avtomobilsko industrijo.
Predstavili novega
direktorja
Celjska Zlatarna je v to-
rek organizirala srečanje
z novinarji. Podrobneje so
spregovorili o načrtih, ki
naj bi jih v tem podjetju
uresničili letos, obenem pa
so predstavili novega di-
rektorja. Vodstvo Zlatarne
bo v kratkem prevzel dr-
. Branko Semolič.
Za lastno	\
predelavo
Kmetijska zadruga Šmarje
sodi med pomembnejše pro-
izvajalke mesa in mleka na
celjskem območju. Kmetij-
ska proizvodnja obsega 2 ti-
soč mladih pitanih govedi,
1500 pitanih telet, težkih do
200 kilogramov, 2400 telet za
pitanje do 100 kilogramov in
8,5 milijonov litrov mleka.
V prihodnje nameravajo v tej
zadrugi urediti sodobno
mesnico s predelavo lastnega
mesa v končne izdelke. Na ta
način želijo potrošnikom po-
nuditi kakovostno in zdravo
hrano, za kar imajo na Šmar-
skem dobre možnosti tudi
zaradi dokaj zdravega in ne-
oporečnega okolja.
Marketinški
seminar
Od 24. do 29. januarja bo
v predavalnici celjskega
Aera potekal drugi del brez-
plačnega marketinškega se-
minarja v organizaciji nizo-
zemskega menedžerskega
posvetovalnega programa.
Udeleženci se bodo seznanili
s finančnim menedžmentom,
marketingom, marketinškim
informacijskim sistemom,
ustanavljanjem družb ter or-
ganizacijo financiranja. Se-
minar bo^ angleškem jeziku,
vse podrobnejše informacije
so na voljo v območni gospo-
darski zbornici Celje.
Darilo Cicibana
V tovarni obutve Ciciban
so se odločili, da bodo s co-
pati Baby obdarili vse tiste
male Slovence, ki so na svet
prijokali med lanskim boži-
čem in novim letom. Po
uradnih podatkih bo njiho-
vega darila deležnih 329 slo-
venskih novorojencev, od te-
ga 140 deklic in 189 fantov.
Staršem, ki živijo v bližini
ene od Cicibanovih proda-
jaln, svetujejo, da se oglasijo
v njihovih prodajalnah, vsem
ostalim pa bodo copate po-
slali po pošti. Vsekakor pote-
za, za katero si v tem miren-
skem podjetju zaslužijo vso
pohvalo.
IB
Št. 3 - 20. januar 1994
5
Obrtna cona še
ni utonila
v pozabo
V žalski občini so že pred
časom napovedovali iz-
gradnjo obrtne cone v Ar-
novskem gozdu. Ideja še
vedno ni zaživela v praksi,
občinski možje pa zatrjuje-
jo, da na obrtno cono niso
pozabili.
Trenutno v občini iščejo
izvajalca, ki bo izdelal vso
potrebno dokumentacijo,
da bodo obrtno cono lahko
ponudili interesentom. Na-
jugodnejši izvajalec naj bi
bil izbran do konca januar-
ja, razpisno gradivo so
dvignili štirje interesenti.
V zadnjem času, pravijo na
občini, se za Arnovski gozd
zanimajo predvsem tuji in-
vestitorji, a v glavnem pri-
čakujejo, da bodo stvari
dobili na pol zastonj. Ime-
novan je tudi poseben od-
bor, ki se ukvarja z Arnov-
skim gozdóm, v njem so
predstavniki občine in
zbornice zasebnega gospo-
darstva. Žalčani se zaen-
krat še niso odločili, kako
se bodo lotili projekta.
Morda bodo ustanovili del-
ničarsko ali kakšno drugo
obliko družbe, morda se
bodo odločili za odprodajo
posameznim interesentom.
Na vsak način pa naj bi
žalska občina obdržala
svoj vpliv na kasnejšo izra-
bo obrtne cone.
IB
Alpos v centru Budimpešte
Šentjurčani v Besci utci ter z Benettonom
Predstavniki šentjurskega
Alposa so pretekli teden
podpisali pogodbo za posel
v vrednosti šest milijonov
DEM, gre pa za gradbeno-
instalacijska dela in oprem-
ljanje stavbe v najožjem sre-
dišču Budimpešte.
Posel za šestnadstropno
stavbo pri hotelu Corvinus
Kempinski je pridobila Al-
posova zunanjetrgovinska
mreža, za program Trgovin-
ske mreže pa predstavlja po-
memben mejnik. Podjetje se
namreč tako pojavlja v novi
vlogi: tudi z inženiringom.
Naročnik je podjetje BSC
(Becsi Sarok Center Kft), ve-
činski lastnik stavbe pa veli-
ka poštna banka. Delati bo-
do začeli prihodnji mesec,
objekt z borznim centrom,
restavracijo in kavarno pa
naj bi odprli konec leta. Dela
bodo izvajali v štirih nad-
stropjih, Šentjurčani pa bo-
do poskrbeli še za hišno pro-
čelje. Projektant je priznani
arhitekt Antal Puhl, sicer
prav tako soavtor hotela
Corvinus Kempinski. Poga-
janja med slovenskim in
madžarskim podjetjem so
trajala več kot leto dni, del-
no tudi zaradi Alposove želje
po zmanjšanju rizika.
Šentjurčani morajo v krat-
kem izbrati izvajalce, pri
tem pa računajo predvsem
na slovenske gradbenike, ki
že imajo izkušnje pri sever-
nih sosedih. V Alposu name-
ravajo prispevati le za pri-
bližno tristo tisoč DEM
opreme, v celoti pa bo trgo-
vinska oprema, ki jo name-
ravajo izvoziti, vredna 4 mi-
lijone DEM. To pomeni pri-
bližno 40 odstotkov njihove
letne realizacije.
V Alposu se ponašajo tudi
s prodorom na ruski ter av-
strijski trg. Povezujejo se
z Benettonom, ki se loteva
verige tridesetih trgovin
v novih državah bivše Sov-
jetske zveze. Za začetek
opremljajo prve tri, in to
v Alma Ati, Čeljabinsku ter
Akmoli.
BRANE JERANKO
Čigava be mlekarna?
Kmetje se bojijo, tla bi tujemu kupcu ne mogli prodajati mleka
Ali bo odločitev, komu bo
Sklad za razvoj prodal svoj
55 odstotni delež mlekarne
v Arji vasi, usodno ukrojila
prihodnost kmetijstva na
celjskem in koroškem ob-
močju? Kmetje na tem koncu
so prepričani, da jim edinole
večinsko lastništvo mlekar-
ne zagotavlja, da bodo tudi
v bodoče imeli kam prodaja-
ti mleko.
Zato se je na razpis o pro-
daji večinskega deleža mle-
karne združeno odzvalo tudi
22 zadrug celjske in koroške
regije, ki so sicer že lastniki
preostalega, torej 45 odstot-
nega deleža. Zadruge bi se
pravzaprav zadovoljile tudi
s tem, da bi odkupile le do-
datnih šest odstotkov deleža
in bi tako z 51 odstotki po-
stale večinski lastnik. Ven-
dar pa se je Sklad odločil, da
bo svoj delež prodal v celoti
enemu kupcu.
Vse pa kaže, da so zadruge
ponudile premajhno kupni-
no. O konkretnih številkah
direktor Kmetijske zadruge
Celje, Peter Vrisk, eden od
aktivnih pogajalcev s Skla-
dom sicer noče govoriti.
»O ponudbah drugih ku-
pcev lahko le ugibamo, prav
tako nam ni znano, na kakš-
no vrednost je mlekarno oce-
nil Sklad. Sumimo pa, da gre
pri drugih ponudbah za to,
da v mlekarno pride tuj ka-
pital. Če bi se to zgodilo, se
bojimo, da se bodo vrata do-
mačim pridelovalcem mleka
zaprla. Mleka je namreč
v državah Evropske skupno-
sti preveč in vsaka država bo
rade volje stimulirala izvoz
v Slovenijo. Z ekonomskega
stališča se bi to lastniku mle-
karne vsekakor splačalo.
Vendar pa bi to lahko pome-
nilo, da bi brez dela in za-
služka ostalo kakšnih tri do
pettisoč kmetij, od tega pre-
cej takšnih, ki se ukvarjajo
izključno s pridelavo
mleka.«
Ena od združenih ponud-
nic je tudi Savinjska kmetij-
ska zadruga. Njen šef Mar-
jan Ribič opozarja, da je za
mlečno proizvodnjo treba
desetletja vlaganj in dela,
zato je v primeru, da odkup
mleka zastane, ni enostavno
obnoviti. Vzgled za to, kaj se
lahko zgodi proizvajalcem
mleka, vidijo na vzhodu, kjer
so tujci z nakupom mlekarn
osvojili tudi tržišče za svoje
mleko.
Peter Vrisk sicer priznava,
da ponujena kupnina ni prav
visoka, vendar pa so poleg
kupnine ponudili še vlaganja
v proizvodnjo. Direktor Mle-
karne Zdravko Počivalšek
pravi, da so nujna vlaganja
v posodobitev polnilne linije
in postavitev novih linij, saj
so lahko tržno uspešni le s ši-
rokim asortimanom izdel-
kov. Nujen bi bil tudi nakup
elektronske naprave za zah-
tevne bakteriološke analize.
Za omenjene posodobitve bi
potrebovali več kot dva mili-
jona nemških mark.
Odločitev o novem večin-
skem lastniku Mlekarne Ar-
ja vas naj bi bila znana še ta
mesec. Kmetje upajo, da bo
navsezadnje golo ekonomsko
logiko prevagal socialni mo-
ment, saj se lahko več sto ali
celo tisoč obubožanih kmeč-
kih družin državi obrne kot
bumerang. V nasprotnem
primeru pa nameravajo zah-
tevati vračilo sredstev, ki so
jih zadruge oziroma kmetje
v mlekarno vložili v prete-
klih letih. V celjski Kmetij-
ski zadrugi so svoj vložek
v izgradnjo mlekarne ocenili
na 262 tisoč nemških mark.
Skupaj pa naj bi bilo tega
denarja več kot pet milijo-
nov ameriških dolarjev.
NADA KUMER
novo na borzi
Rast vrednostnih
papirjev
Prejšnji teden se je promet
na borznem sestanku gibal
okoli 5 mio DEM. Na trgu ob-
veznic smo zabeležili rekorden
promet z obveznicami Občine
Zagorje (ca. 400.000,00 DEM)
ob ponovno nekoliko poviša-
nem tečaju (+0,5%). Tečaj
RSL1 je po dolgem času padel
pod 100% (99,5%) ob prav ta-
ko nižjem prometu kot običaj-
no. Tudi obveznica Republika
Slovenija 2 je prejšnji četrtek
poslovanje zaključila na niž-
jem nivoju kot dan prej
(-0,3%), tečaj te obveznice pa
je še vedno bil okoli 107%.
Od vključno ponedeljka 17.
1 1994 dalje se z obveznico
RSL1 (navadno in davčno) tr-
guje preko Borzno informacij-
skega sistema (BIS)
Redne in prednostne delnice
Hipotekarne banke d.d. Breži-
ce, ki kotirajo na Borzi od lan-
skega poletja, so v zadnjem ča-
su dosegle razmeroma zelo
majhen dnevni promet. Lik-
vidnost delnic je bila precej
slabša, kot je bila še pred dve-
ma mesecema. Številni borzni
tečaji delnic Hipotekarne ban-
ke d.d. Brežice so bili v zad-
njem času aplikacije, torej so
bili sklenjeni »znotraj« borz-
nih hiš. Cene so se prejšnji te-
den gibale med 3.300,00 in
3 450,00 SIT/delnico.
Dne 17. 1. 1994 nas je Borza
obvestila, da je bil 11. 1. 1994
na 58. seji Sveta banke Slove-
nje sprejet sklep o ugotovitvi,
Hipotekama banka d.d. ne
Spolnjuje predpisanih pogo-
jev za poslovanje in da je na tej
podlagi guverner Banke Slo-
venije izdal odločbo o uvedbi
predsanacijskega postopka.
Navedeni sklep je bil v Banki
Slovenije sprejet kot posledica
opravljene kontrole, pri kateri
je bila ugotovljena kršitev več
zakonskih določil. Na podlagi
zgoraj navedenega obvestila in
internih aktov Borze, je Borza
še isti dan (17. 1. 1994) sprejela
sklep, da se trgovanje s pred-
nostno in z redno delnico Hi-
potekarne banke Brežice za-
časno zaustavi. Začasna zau-
stavitev trgovanja z tema dve-
ma vrednostnima papirjema
velja do preklica. Ker je Nika
d.d. večinski lastnik Hipote-
karne banke Brežice, se je ta
objava poznala tudi pri ceni
delnic Nike, ki je padla iz
91.000,00 na 87.000,00 SIT/
delnico.
Borza je iz kotacije dne 18.
1. 1994 umaknila obveznice
Mesta Ljubljana z izkoriščeno
davčno olajšavo in jih izenači-
la z obveznicami Mesta Ljub-
ljane. Po novem se namreč
lahko osnova za dohodnino
zmanjša le za sredstva, vlože-
na v vrednostne papirje, kate-
rih izdajatelj je Republika
Slovenija in katerih plačilni
rok je daljši od 12 mesecev. To
pomeni, da ni več razloga za
kotacijo dveh razredov občin-
skih obveznic Mesta Ljublja-
ne, saj vse obveznice imenova-
nega izdajatelja, ne glede na
to, ali so ožigosane ali ne,
imetniku prinašajo enaka
upravičenja.
V mesecu januarju lahko za-
sledimo rast skoraj večine
vrednostnih papirjev, prav ta-
ko pa tudi promet z njimi.
Piše: Darja Orožim
Seminar
v Gorenju
V Izobraževalnem centru
Gorenja so se odločili za
organizacijo strokovnega
seminarja, s pomočjo kate-
rega naj bi posredovali no-
vosti na področju hladilno
zamrzovalne in klimatske
tehnike.
Program za seminar so
pripravili Gorenjevi stro-
kovnjaki, glavni koordina-
tor pa bo Rudi Kronovšek
iz Inove. Seminar sestavlja
pet programskih sklopov,
predavali pa bodo strokov-
njaki Gorenja in nekaterih
drugih slovenskih podjetij,
univerzitetni profesorji ter
predstavniki institucij in
podjetij iz tujine.
Seminar se bo začel ju-
tri, 21. januarja, in bo tra-
jal do 19. februarja, skupaj
pa bo zajemal 60 ur. Prija-
ve za seminar sprejemajo
v Izobraževalnem centru
Gorenja v Velenju.
ML
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
-	Ameriško podjetjeCascade
Biological Supply nudi razne
živalske artikle (živali za na-
gačenje, razna krzna, kože
-	surove ali strojene ipd.). Ce-
nik za nekatere artikle je na
voljo v Informacijski pisarni
CIS GZS. Informacije:
tel. 001/509-923-2326 in fax
001/509-923-2232 (George
Brady).
-	Nemško podjetje Maschi-
nenfabrik Wilhelm Hormes
—	proizvajalec strojev in apara-
tov — nudi svoje proizvode. In-
formacije: tel. 0049/5434-22-
77 in fax 0049/5434-39-48
(Wilhelm Hormes).
-	ItalijanskopodjetjeScavo-
lini SPA nudi kuhinjsko pohi-
štvo. Informacije: tel. 0039/
721-44-31 (Ing. Fattorini).
Povpraševanje:
-	Italijansko podjetje Tecni-
ca San Giorgio di Alessandro
Dose išče v Sloveniji agente za
prodajo proizvodov s področja
orodjarstva in strojništva. Po-
trebno je znanje italijanskega
jezika. Informacije: tel. 0039/
431-621-270.
- Finsko podjetje Export
Consulting Eslico — proizvaja-
lec stojal in opreme za bolniš-
nice, pekarne, mlekarne in
druga področja - išče v Slove-
niji zastopnika distributerja
za prodajo. Informacije:
tel. 00358/11-246-20-28 in fax
00358/11-246-20-29 (Esa
Lindholm).
Intormacije:
-CIS GZS obvešča, da so
prejeli preko 300 ponudb po-
djetij iz Galicije - Španija za
poslovno sodelovanje s sloven-
skimi podjetji za naslednje
sektorje: poljedelstvo, živino-
reja, ribolov, keramika in por-
celan, konstrukcije in gradbe-
ni material, električne inštala-
cije in elektronika, les in pohi-
štvo, tekstil, oblačila, krzno,
obutev, kovine, mehanika,
plastika, kemija, guma, turi-
zem, vozila in transport ipd.
Podrobnejše informacije so na
voljo v IP CIS. Informacije:
tel. 061/1250-122 in fax 061/
219-536.
-CIS GZS obvešča, da so
prejeli preko 400 ponudb švi-
carskih podjetij, zainteresira-
nih za poslovno sodelovanje
s slovenskimi podjetji. Kata-
log je na razpolago v informa-
cijski pisarni CIS GZS. Infor-
macije: tel. 061/1250-122 in
fax 061/219-536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
po
Državi
Kraja elektrike
LJUBLJANA, 17. janu-
arja (Delo) - Hrvaško elek-
trogospodarstvo kljub pre-
povedi še vedno jemlje
električno energijo iz slo-
venskega elektroenerget-
skega sistema. Doslej naj bi
neupravičeno vzeli več kot
13 milijonov kilovatnih ur
elektrike.
Zdravniška stavka
končana
LJUBLJANA, 13. janu-
arja (Delo) - Vlada je poo-
blastila ministra dr. Boži-
darja Voljča, da podpiše
kolektivno pogodbo za
zdravnike. V sindikatu Fi-
des so zadovoljni z razple-
tom, saj bodo po novem de-
žurstva plačana izdatneje
in zato je stavka po njiho-
vem zaključena.
Janšino kaznivo
dejanje?
LJUBLJANA, 12. janu-
arja (Delo) - Mariborski to-
žilec Dušan Požar je sporo-
čil STA, da je obrambni
minister Janez Janša
osumljen storitve kaznive-
ga dejanja zlorabe uradnih
pooblastil, ker naj bi v ča-
su, ko je Slovenija že bila
članica OZN, kršil njene
resolucije. To pomeni, da
naj bi Janša trgoval s pred-
stavnikom BiH Hasanom
Čengičem. Janša je to zani-
kal in poudaril povezavo
Čengiča in Milana Kučana.
Tožilstvo nima
podatkov
LJUBLJANA, 13. janu-
arja (Delo) - Dušan Požar,
mariborski višji tožilec, ni
hotel komentirati reakcij
in pripomb k izjavi, v kate-
ri je v zvezi z orožarsko
afero osumil obrambnega
ministra Janeza Janšo sto-
ritve kaznivega dejanja.
Državni tožilec Anton
Drobnič in ljubljanski toži-
lec Tomaž Miklavčič urad-
no od Dušana Požarja še
nista dobila obremenilnega
spisa proti Janši.
Hrvaška jemlje
elektriko
LJUBLJANA, 13. janu-
arja (Delo) - Hrvaška priz-
nava svoj dolg do Jedrske
elektrarne Krško, plačala
pa ga bo šele po podpisu
meddržavnega sporazuma,
ki naj bi jamčil za hrvaški
lastninski delež v elektrar-
ni. Medtem pa Hrvaška iz
slovenskega elektroener-
getskega sistema neupravi-
čeno jemlje polovico elek-
trike iz Krškega.
Še vedno o lokalni
samoupravi
LJUBLJANA, 13. janu-
arja (Delo) - Na kolegiju
predsednika državnega
zbora so ponovno usklaje-
vali vprašanja lokalne sa-
mouprave. Predstavniki
poslanskih skupin so se
strinjali z noveliranjem za-
kona o lokalnih volitvah, ki
bi podaljšal rok za obvezni
razpis volitev. Novosti naj
bi državni zbor sprejel po
hitrem postopku. Manj
podpore pa imata še dva
zakonska predloga v zvezi
z lokalno samoupravo, ki
jih bo državni zbor obrav-
naval na januarski seji.
Št. 3 - 20. januar 1994
6
[komentiramo ""
Osebnost leta?
Morda se bo komu zdelo to
vprašanje odvečno ali celo
nesmiselno. Toda v svojem
notranjem bistvu skriva
globlje sporočilo, ki pa ga
zaradi narave svoje pozuna-
njenosti in medijske vpliv-
nosti, na prvi pogled ne ra-
zodeva.
Torej k bistvu.
Osebnost leta jejnstituci-
ja, ki je novejšega datuma in
so si jo izmislili ravno mno-
žični mediji: tisk, radio in
s pojavom televizije tudi to
naše okno v svet. Sprva kot
inercijski proizvod prislo-
vične radovednosti kaj meni
javnost in drugič kot sred-
stvo za merilo lastne učinko-
vitosti medija. Kajti z javni-
mi anketami, glasovanji in
podobnimi javnomnenjskimi
manipulacijami, se tudi me--
dij, ki vse to izvaja, preverja
pri svojih bralcih, poslušal-
cih in gledalcih. Medij se ta-
ko tudi nehote do neke mere
poistoveti z izbranimi juna-
ki. Je pač narava pojava ta-
ka, mi to hoteli ali ne.
Zakaj torej nekoga izbira-
ti, navadno ob koncu leta in
ga kot dragoceno darilo po-
dariti (vrniti) javnemu mne-
nju? Vzrokov je več. Prvi je
ta, da se s tem početjem dvi-
ga tudi popularnost samega
medija, ki to počne. Drugi je
v osebnostih samih, kajti na-
vadno so to ljudje, ki so del
javnega življenja, saj morajo
imeti vsaj delček skupnega
imenovalca, da so za javnost
sploh zanimivi. Tretji, ki je
po mojem mnenju najbolj bi-
stven pa je ta, da je to korist-
no početje.
Predvsem zaradi tega
skupnega	imenovalca.
V zmedenem času, ko se*ne-
katere vrednote šele spozna-
vajo, druge na novo uvajajo
in tretje utrjujejo in četrte
odmirajo, ko se torej sredi že
začete bitke za predvsem
materialne dobrine pehamo
v nedogled, nas izbrane
osebnosti vendarle spomnijo
na to, da ima življenje več
razsežnosti. Čeprav smo se
Slovenci, žal, na državni
ravni razdelili le na dva ta-
bora Kučan:Janša, je lestvi-
ca prvega tovrstnega početja
celjskega radia in tednika
pokazala več bogastva v raz-
mišljanju ljudi.
Nič nenavadnega torej ni,
da so vodilnemu Juretu Kra-
šovcu delali ugledno družbo
duhovnik, univerzitetni pro-
fesor, župan, športni repre-
zentant, radijski novinar, ra-
dijska napovedovalka, celo
športni klub. Politiki so pre-
jeli manj glasov od ostalih
dejavnosti. Glede na to,
kakšna je naša politična kul-
tura, je to povsem logično,
da ljudi bolj zanimajo njiho-
ve korenine in kaj pomenijo
za kakovost življenja danes,
ne pa katera stranka je spet
kaj obljubila.
Vsi, ki so prišli v izbor za
osebnost leta, za njimi je se-
veda še dolga vrsta nič manj
pomembnih ljudi oziroma
njihovih dejanj, vsak na svoj
način in na svojem področju
delajo življenje lepše in smi-
selno. Nihče med njimi ni
povzpetnik ali uspešnež po
naključju, kar za politiko in
gospodarstvo ne moremo tr-
diti. Zato je prav, da jih vsaj
enkrat na leto spoznamo in
če jih ne bi bilo, bi si jih
morali izmisliti.
DRAGO MEDVED
Za doseženo
raven pokojnin
Okrogla miza o položaju slovenskih
upokojencev
O položaju upokojencev
v slovenski družbi so pred
dnevi govorili na okrogli mi-
zi, ki jo je v Celju organiziral
občinski odbor Demokratov
- demokratske stranke v so-
delovanju z občinskima od-
boroma Socialistične stran-
ke in Demokratične stranke
upokojencev. Gosta okrogle
mize sta bila poslanka de-
mokratov v državnem zboru
Danica Simšič in Hardvik
Pirnovar, strokovnjak za
upokojensko vprašanje.
Danica Simšič je številno
občinstvo v Narodnem domu
seznanila, kako se v parla-
mentu nenehno srečujejo
z vladnimi poskusi, da bi čim
bolj omejili sredstva za po-
kojninski sklad. Lani je vla-
da z interventnim zakonom
dosegla zamrznitev plač in
pokojnin, poslancem demo-
kratov pa je uspelo vsaj to,
da so bile pokojnine omejene
le glede na rast plač, ne pa
tudi življenjskih stroškov,
kot je predvideval prvotni
predlog. Simšičeva je opozo-
rila še na zajeten dolg prora-
čuna do republiškega pokoj-
ninskega zavoda, ki naj bi ga
država tudi na zahtevo de-
mokratov začela odplačevati
v začetku prihodnjega leta.
Tudi memorandum za letoš-
nje leto je prvotno predvide-
val nadaljevanje intervent-
nega zakona, ki omejuje po-
kojnine, vendar so poslanci
dosegli, da je bilo to določilo
umaknjeno in da so upoko-
jenci upravičeni tudi do po-
računov.
Simšičeva najbolj zameri
predsedniku vlade dr. Jane-
zu Drnovšku, da pred spre-
jetjem memoranduma ni od-
krito povedal, kaj čaka 460
tisoč upokojencev in njiho-
vih družinskih članov ter
800 tisoč zaposlenih. Name-
sto tega skuša vlada zadeve
nenehno reševati z inter-
ventno zakonodajo.
Udeleženci okrogle mize
so med prvimi izvedeli za ja-
nuarsko povišanja pokojnin.
Hardvik Pirnovar pa jih je
poleg tega opozoril še na
spremembe, ki se letos pri-
pravljajo. Te so po njegovem
nujne tudi zaradi razmerja
med zaposlenimi in upoko-
jenci, saj mora že 1,63 delav-
ca skrbeti za enega upoko-
jenca, kar je huda obremeni-
tev. Ob tem pa ja zavrnil po-
skuse, da bi znižali republi-
ško povprečno plačo, ki je
osnova izračunavanja pokoj-
nin in da bi zniževali pri-
spevno stopnjo na osnovi
primerjav z Evropo. Te so
mogoče le, če se iz našega
pokojninskega sistema izlo-
čijo različni socialni korekti-
vi, ki vanj ne sodijo.
T. CVIRN
Konjiški SDSS o svojem delu
Predsedstvo konjiške
SDSS je na svoji zadnji seji
v minulem tednu ocenilo
svoje delo v preteklem letu.
Pri tem kot svoj največji
uspeh ocenjujejo dela na
urejanju ceste Vitanje-Dolič
in urejanje križišča pri Uli-
piju, ki je bilo že dalj časa
črna točka in je zahtevalo že
tudi več žrtev.
Zadovoljni so predvsem
s tem, da so k reševanju teh
problemov uspeli pritegniti
vse zainteresirane. Le s so-
delovanjem vseh ne glede na
strankarsko pripadnost je
bil uspeh zagotovljen. V za-
četku del je bilo vloženega
veliko dela, porabljeno
ogromno energije.
Dela na cesti Vitanje-Do-
lič še niso končana in bo po-
trebno z njimi nadaljevati
tudi v tem letu. Urejanje kri-
žišča pri Ulipiju se je sicer
začelo z zamudo, saj je bilo
treba revidirati prvoten na-
črt, ker se je izkazalo, da bi
most z dvema voznima paso-
voma že takoj ob odprtju po-
menil ozko grlo in tako se je
sedaj pričela gradnja mostu
s tremi pasovi, med katerimi
bo srednji razvrstitveni pas.
Člani SDSS so tudi po-
udarili, da svojega dela ne
usmerjajo samo na razvoj
centrov ampak jih zanima
tudi kakovost življenja ljudi
na periferiji. To so s svojim
delovanjem do sedaj tudi do-
kazali.
Izrazili so tudi prepriča-
nje, da jim bo tudi v prihod-
nje uspelo k realizaciji za-
stavljenih akcij pritegniti
vse, ki jih bo rešitev določe-
ne problematike zanimala.
Zavedajo se namreč, da sa-
ma pobuda za rešitev nekega
problema še ni dovolj, am-
pak da je potrebno trdo in
načrtno delo. Zato verjame-
jo, da je v slogi moč in da se
morajo skupni interesi ljudi
združevati ne glede na stran-
karsko pripadnost.
Od občanov pa že pričaku-
jejo nove pobude za nove ak-
cije v naslednjih dveh letih,
saj ljudje na terenu najbolje
poznajo tamkajšnjo proble-
matiko.
J. H.
po
državi
Ovadbe zaradi
Catch the cash
LJUBLJANA, 15. janu-
arja (Dnevnik) — V zvezi
z Exocomovo igro Catch
the cash je bilo zaradi utaje
davkov doslej ovadenih 22
osumljencev. Namestnica
temeljnega javnega tožilca
meni, da ima dovolj podat-
kov, da proti njim vloži ob-
tožbe. Proti informatorjem
v igri pa bo vložena še ena
obtožba, vendar še ni jas-
no, ali zaradi kaznivega
dejanja goljufije ali kazni-'
vega dejanja igranja na
srečo.
Kredit za
avtoceste
LJUBLJANA, 18. janu-
arja (Večer) - Na novinarski
konferenci Družbe za
gradnjo avtocest so pove-
dali, da so se s predstavniki
Evropske banke za obnovo
in razvoj dogovarjali o na-
jemu 32 milijonov dolarjev
kredita za začetek gradnje
štajerske avtoceste. Banka
pa je postavila nekatere
zahteve, med drugim splo-
šen vpogled v slovensko
cestno poslovanje v nasled-
njih 15 letih, v kar pa slo-
venski pogajalci niso pri-
volili. Treba pa bo zagoto-
viti državne garancije za
omenjeni kredit.
Združevanje
sredine
LJUBLJANA, 17. janu-
arja (Delo) — Združevanje
slovenske politične sredine
prehaja v zaključno fazo.
Sredi marca naj bi bil na-
mreč kongres nove stranke,
ki bo nastala z združitvijo
socialistov, LDS, demokra-
tov in zelenih-ESS. Po
predvidevanjih bo pred-
sednik nove stranke dr. Ja-
nez Drnovšek.
Na zdravih temeljih
Poslovni partnerji, kupci in zaposleni nam zaupajo, pravi direktor Borovo Trade mag. Zlatko
Kolar
Danes, v četrtek, pripravljajo v podjetju
Borovo Trade dan podjetja. S tem bodo obe-
ležili spomin na 20. januar 1992, ko je bila
v Celju ustanovljena družba Borovo Trade.
O njenem delovanju smo se pogovarjali z di-
rektorjem, mag. Zdravkom Kolarjem.
Borovo je na slovenskem tržišču prisotno
že več desetletij. Kako je potem prišlo do
ustanovitve Borovo Trade?
Podjetje Borovo Trade je organizirano iz
vseh prodajaln, ki jih je imel nekdanji si-
stem Borovo na področju Slovenije. Trenut-
no imamo 53 prodajaln. Prisotni smo pov-
sod po Sloveniji, imamo najbolj razširjeno
in tudi najštevilnejšo trgovsko mrežo v naši
dejavnosti. V minulih dveh letih smo po-
djetje postavili na zdrave temelje. Ko smo
prišli v Slovenijo, so bile prodajalne, ki so
bile takrat direktno povezane s sistemom
v Vukovarju, v pravem razsulu, kar je bila
seveda posledica vojne. Zato je bilo najprej
treba prodajalne napolniti z blagom in na ta
način obdržati kupce. Borovo je namreč
v Sloveniji preko svojih prodajaln prisotno
preko 65 let. Nadaljevali smo tradicijo pro-
daje obutve. Največji problem na začetku je
bil povrnitev zaupanja poslovnih partner-
jev, dobaviteljev in seveda kupcev. Danes
lahko rečem, da smo uspeli. Hitro smo si
pridobili zaupanje in danes nas ocenjujejo
kot eno najbolj solidnih tovrstnih podjetij
v Sloveniji.
Kako ste zadovoljni s poslovnimi rezul-
tati?
Borovo Trade danes nikomur ne dolguje
niti tolarja, kar je velik uspeh. Poravnane
imamo vse obveznosti do dobaviteljev, dr-
žave in tudi naših delavcev. Konec lanskega
leta so nekateri naši zaposleni prvič zasluži-
li preko 100 tisoč tolarjev, govorim o neto
osebnem dohodku, takšnih izplačil je bilo
12, približno toliko je zaslužilo še 50 naših
delavcev. Sicer je v Borovo Trade zaposle-
nih 215 ljudi.
Kako to, da ste za sedež podjetja izbrali
ravno Celje?
To vprašanje nam pogosto zastavljajo. Že
na začetku smo se odločili, da ne gremo
v kakšno veliko ali morda največje mesto
v Sloveniji. Imamo svoje prodajalne povsod
po Sloveniji, tako da bi bilo pravzaprav
vseeno, kje bi bil sedež družbe in kje bi bila
uprava. Vendar sem Celje dobro poznal že
v preteklosti, obenem je to mesto nekakšno
geografsko središče Slovenije, zato smo se
odločili za Celje. Lani smo kupili hišo
v Trubarjevi ulici 11, uredili smo notra-
njost, zdaj bomo uredili še zunanjo podobo,
potem parkirišče in dvorišče, tako da bomo
imeli res lepo poslovno zgradbo v Celju.
V upravi je zaposlenih 18 ljudi, od tega smo
iz Celja in okolice zaposlili 11 delavcev.
Ima Borovo Trade še kakšno povezavo
z nekdanjim sistemom Borovo?
Kot veste, je Borovo v Vukovarju okupi-
rano. Borovčani so v glavnem razseljeni po
vsej Hrvaški in tudi po vsem svetu. V takš-
nih razmerah poslovno ne sodelujemo, če-
prav se sliši, da še vedno nekaj proizvajajo.
Vendar je to bolj propaganda, mi vemo, kaj
vse je potrebno za proizvodnjo obutve in
kako zahtevno je to delo. V bistvu je Borovo
Trade vezano na kupovanje obutve iz Slove-
nije, predvsem pa iz tujine. Ponujamo obu-
tev iz vsega sveta, naša usmeritev pa je, da
obutev, domačo ali tujo, kupujemo od slo-
venskih dobaviteljev. Specializirali smo se
za maloprodajo, to je delo, ki ga znamo
dobro opravljati, vse posle pri uvozu obutve
pa smo prepustili drugim.
Danes boste v Borovu Trade organizirali
dan podjetja. Kaj vse pripravljate ob tem
dnevu?
Sam sem. začel svojo pot kot prodajalec
v eni izmed Borovih prodajaln, vse življenje
sem delal na področju maloprodaje. Kasne-
je sem magistriral na ekonomski fakulteti,
raziskoval sem organizacijo dislociranih
enot na primeru Borova kot sistema, ki je na
območju celotne Jugoslavije imel nekoč 615
prodajaln. Ko sem prišel v Celje, sem se
najprej obrnil k delavcem. Poslali smo jim
dopis, da v Borovo Trade ni nobenih omeji-
tev pri osebnih dohodkih. Nobenih limitov,
nobenih meja, to je bil prvi korak. Že takrat
smo se odločili, da bomo vsako leto organi-
zirali dan podjetja. Poleg tega sem želel še
drugače stimulirati ljudi k dobremu delu.
Na dan podjetja razglasimo naše najuspeš-
nejše prodajalne. Čez leto razpišemo nate-
čaj, spremljamo delo prodajaln, upošteva-
mo dosežene ekonomske rezultate in tudi
medčloveške odnose v teh prodajalnah ozi-
roma gre za celoten vtis o neki prodajalni.
Lani smo za najbolj vzorno prodajalno raz-
glasili našo prodajalno v Postojni. Letos so
tretje mesto dosegli v Celju in Ormožu, dru-
go mesto v Črnomlju, prvo pa v prodajalni
v Ljubljani, ki je tudi naša največja proda-
jalna. Poleg tega izdajamo časopis Proda-
jalka, ob dnevu podjetja bo izšla 15. števil-
ka. Letos smo hoteli slovenski javnosti po-
kazati, da znamo prodajati obutev, poleg
tega pa početi še kaj drugega. Borovo Trade
je razpisal slovenski natečaj aforizmov na
temo obutve in noge, ki naj bi postal tradi-
cionalen. Najboljše aforizme bomo nagradi-
li, odziv je bil velik, nagrade pa bomo pode-
lili na današnjem dnevu podjetja. Poleg tega
smo decembra organizirali še razstavo slik
v naših prodajalnah. Z vsem tem si je Boro-
vo Trade v tem kratkem času izboril svoje
mesto na slovenskem tržišču in prepričan
sem, da bomo z dobrim delom nadaljevali
tudi v prihodnje.
IRENA BAŠA
Mag. Zlatko Kolar, direktor podjetja Borovo
Trade.
Št. 3 - 20. januar 1994
71
Slovenija bo še
krepko plačevala
Dr. Jože Zupančič, svetnik in zdravnik, o odnosih v državnem svetu,
državnem zboru in stavki zdravnikov
»Koristno je, če je človek blizu informacij. Dej-
stvo je, da se da vplivati na določene stvari ter
hkrati tudi lažje delaš na svojem delovnem me-
stu. To koristi, za profesionalno politiko pa se ne
bi odločil,« pripoveduje svetnik dr. Jože Zupan-
čič iz Velenja o politični karieri.
Dr. Jože Zupančič je direktor velenjskega
Zdravstvenega doma ter hkrati predstavnik lo-
kalnih interesov občin Mozirje in Velenje v dr-
žavnem svetu. Nova lokalna samouprava, vpra-
šanja o smiselnosti obstoja državnega sveta ter
stavka zdravnikov in zobozdravnikov je nekaj
področji, katerih smo se dotaknili v pogovoru
z dr. Zupančičem.
Kako gledate na zahteve po ukinjanju državne-
ga sveta in kakšen je odnos sveta do državnega
zbora?
Prepričan sem, da državni svet iz dneva v dan
opravičuje svoj obstoj, to pa mnogim ni všeč.
Tudi razmerja do državnega zbora niso takšna,
kot bi si mi želeli. Delo v DS preveva želja po
tvornem sodelovanju, s svojimi mnenji bi radi
sodelovali v vseh fazah zakonodaje, od začetka
do konca. Seveda bi se radi čim manjkrat poslu-
ževali odložilnega veta ali celo referenduma. Re-
cimo, zboru smo predlagali, naj v poslovniku
spremeni določilo, po katerem po vetu v zboru
samo glasujejo. Radi bi, da bi še enkrat razprav-
ljali o problemu.
Dr. Ribičič je v Velenju omenil, da glede na
odločitev v državnem svetu v zboru zagotovo
odločijo drugače...
Zgodilo se je, da so v državnem zboru še isti
dan, ko smo ga mi sprejeli, veto »povozili«. Ta
odnos nima smisla, mi bi radi sodelovali z zbo-
rom kot bavarski parlament. V zadnjem času je
sicer sodelovanje boljše, uspel nam je en odložilni
veto.
Vprašanja brez odgovorov
Ena izmed temeljnih aktivnosti državnega sve-
ta je sodelovanje pri oblikovanju nove lokalne
samouprave. V svetu pri nekaterih rešitvah ob-
stajajo povsem drugačni predlogi?
Pri preoblikovanju aktivno sodelujemo že od
začetka, dajemo predloge in postavljamo vpraša-
nja. V svetu menimo, da bi bilo potrebno vse
spremljajoče zakone sprejeti naenkrat. Nenehno
smo ponavljali, da je treba povedati, koliko bo to
preoblikovanje stalo in v kolikšni meri bo nova
organiziranost boljša in cenejša. Dejstvo je, da ne
moremo določiti prave vsebine, dokler ne bo zna-
no razmerje med državno upravo in lokalno sa-
moupravo. Tudi glede volitev in datumov nismo
enotnega mnenja. V DS smo prepričani, da preo-
blikovanje zahteva trezen premislek, saj je to
dolgoročen projekt. Ne moremo iti v spremembe
na vrat na nos, vendar so se v zboru odločili
drugače. Bojim se, da bo to povzročilo polovične
rešitve, iz tega pa probleme v prihodnosti.
Strokovnjaki z različnih področij se z lokalno
samoupravo ukvarjajo že več let, kljub temu pa
se zdi, da ni nekih pravih rešitev?
Kot na vseh drugih področjih smo tudi tu pre-
malo upoštevali trende v zahodni Evropi. Bolj se
zgledujemo po sedanji organiziranosti, vendar
v teh državah niso zadovoljni in zahtevajo spre-
membe, ki bi jih mi lahko že vgradili. To velja za
vsa področja, tudi za zdravstvo. Je pa res, da je
vpletenih toliko interesov, da je težko izluščiti
optimalno formo. Politični, lokalni, interesi po-
sameznikov ... Prvi bi moral biti elementarni in-
teres državljana, država bi morala biti v njegovi
službi.
Državni svet pogosto odlikuje visoka stopnja
soglasja pri sprejemanju odločitev. Kakšen pa je
odnos svetnikov do raznih dodatnih tolarjev in
skladov?
Nekaj časa smo se uspevali izogibati političnim
in strankarskim delitvam ter se posvečati vsebi-
ni, kljub heterogeni sestavi DS. Ta odnos se je
v zadnjem času začel krhati, čutijo se spremembe
v načinu dela. Zadnji primer je razprava o Kova-
čiču in izjava dr. Pluta. Vsak od svetnikov je imel
priložnost povedati, da prof. Bavcon ne sodi na
govorniški oder, torej se mi takšne metode ne
zdijo korektne. Upam le, da bomo v DS uspeli to
prerasti in se opredeljevati zgolj za vsebino. Kar
tiče teh tolarjev, so pogledi v svetu različni. Go-
spodarstvenik gotovo drugače razmišlja kot reci-
mo v družbenih dejavnostih. Prevladuje pa sta-
lišče, da ne smemo ustanavljati preveč teh skla-
dov, saj pomenijo dezintegracijo proračuna.
Pomembni so kompromisi
V državnem svetu predstavljate Velenje in Mo-
zirje. V kolikšni meri lahko uveljavljate tiste pra-
ve lokalne interese?
Če so interesi vsebinsko in strokovno podprti
z argumenti, se da marsikaj doseči. Tako, na
primer, je svet podprl amandma za sanacijo šo-
štanjske termoelektrarne. Žal mi je za mozirsko
občino, ker se ne zna postaviti na noge. S tem
največjo škodo povzročajo sebi. Kljub temu, da
bo po novem predlogu vsaka občina upravni
okraj, menim da bi se dalo poiskati mnogo skup-
nih točk med Mozirjem in Velenjem in da bi se
dalo dobro sodelovati na dostih področjih.
Za konec se dotaknimo še aktualne teme prejš-
njega tedna, stavke delavcev v belih haljah. Kako
vi, kot zdravnik in predstojnik, komentirate pod-
pisano pogodbo?
Delo zdravstvenih delavcev, še posebej zdrav-
nikov, je bilo res podcenjeno. Sedaj, ko se bolniki
prostovoljno odločajo za zdravnike, se je težko
odločiti za stavko, zato seveda iščeš načine, da
bolniki ne bi bili prizadeti. V neprofitnih centrih
je težko postaviti prave kriterije za vrednotenje
dela. Dejstvo je, da je bila cena dela v primerjavi
z drugimi dejavnostmi izredno nizka, zdravstveni
delavci pa se zavedamo ekonomske (ne)moči Slo-
venije in to tudi upoštevamo. Fides je popustil,
menim pa, da je dovolj, da so se pogajanja začela
in se je poiskal nek kompromis. Pomemben je
racionalen pristop, že tako je preveč konfliktov.
Kompromise bi morali sklepati na vseh področ-
jih, saj se- bojim, da bo Slovenija plačala večji
davek, kot bi bilo treba. Splošni interesi so ne-
redko podrejeni interesom posameznih političnih
skupin, ki so pogosto lobirane, ali celo posamez-
nikom. Že v preteklosti je Slovenijo to drago
stalo !
URŠKA SELIŠNIK
Osebnost januarja na Celjskem
S kuponom, ki je objavljen
v tej številki Novega tedni-
ka, in s kuponom, ki bo ob-
javljen prihodnji teden, še
lahko glasujete za Osebnost
januarja na Celjskem. Na
Radiu Celje pa jo boste lahko
izbirali v sredo, 26. januarja.
»Radijskim« glasovom bo-
mo dodali glasove iz vaših
kuponov, ki morajo biti
v uredništvu Novega tednika
do 31. januarja, do 9. ure.
Osebnost meseca bo Radio
Celje razglasil v sredo, 2. fe-
bruarja v dopoldanski odda-
ji, ko bo osebnost meseca tu-
di gost v studiu Radia Celje.
Novi tednik pa bo lestvico
osebnosti, ki so dobile največ
vaših glasov objavil v četr-
tek, 3. februarja. Z žrebom
bomo med poslušalce, ki bo-
ste glasovali in med bralce,
ki bodo poslali kupone iz
Novega tednika razdelili ne-
kaj lepih nagrad.
Glasujete lahko za osebe
s kateregakoli področja, po-
litike, gospodarstva, kulture,
šolstva, športa, zdravstva,
znanosti, glasbe itn, ki so po
vašem mnenju storile kaj po-
membnega v določenem me-
secu in s tem pridobile vašo
naklonjenost. Osebnosti me-
seca bodo ob zaključku leta
sodelovale v izboru Osebno-
sti leta 1994 na Celjskem.
Za osebnost meseca janu-
arja smo do torka prejeli 24
kuponov. Med predlaganimi
so na primer bolniški kurat
Tonček Ra tej iz Celja, za ka-
terega ste glasovali zaradi
njegove nesebične pomoči in
ljubezni do starejših in bol-
nih, konjiški župan Jože Ba-
raga, rokometaš Rolando
Pušnik in trener Josip Šojat,
kegl javka Marinka Kardi-
nar, atlet Miro Kocuvan, ar-
hitekt Janko Hartman, di-
rektor Vitre Maks Šikovec,
umetniški fotograf Vinko
Skale, napovedovalka Ida
Baš in novinarji: Brane Je-
ranko, Tone VrabI, Bojan
Krajne in urednik Mitja
Umnik.
KUPON
Osebnost januarja na Celjskem
Ime in priimek:_—-
Področje, položaj:___
Zanj glasujem, ker: --
Moje ime:___
Naslov:_____
Clinton končal
evropsko turnejo
ŽENEVA, 16. januarja
(Večer) - Ameriški predsed-
nik je zaključil šestdnevno
evropsko turnejo, med ka-
tero je obiskal osem držav.
»Clinton je evropsko turne-
jo nujno potreboval, kot
pravi Američan je bil pred-
vsem biznismen: vi uničite
nevarno orožje, mi damo
dolarje. Clinton je vzbujal
upanja, a ni ničesar do-
končno obljubil, napravil
je super šov na ruski televi-
ziji, ter pil pivo in jedel,
kar se pač spodobi v kakšni
državi jesti. Clinton je igral
na saksofon in prižgal sve-
čo ...,« je zapisal Lorenci
v Večeru. Sicer je Clinton
na svoji evropski dosegel
soglasje Nata za Partner-
stvo za mir, z višegrajsko
četver ko se je pogovarjal
v Pragi, Rusiji je obljubil
pomoč, podpisal sporazum
o jedrski razorožitvi Ukra-
jine, z Belorusi podpisal bi-
lateralni sporazum o inve-
sticijah ter se zahvalil go-
stiteljem, ker so se odpove-
dali jedrskemu orožju.
V Ženevi se je Clinton se-
stal s sirskim predsedni-
kom Hafezom el Asadom,
skupaj sta napovedala
oživljanje sirsko-izraelskih
pogajanj. Doma pa Clinto-
na že čaka nova afera, fi-
nančni škandal White-
water.
Nato z letali v BiH
BRUSELJ, 11. januarja
(Delo) - Partnerstvo za mir,
ki naj bi bilo v ospredju
pogovorov predsednikov
držav in vlad članic na vr-
hu Nata, je zasenčila kriza
v Bosni in Hercegovini. Po
soglasju vseh članic Nata je
le-ta pripravljen, da v bo-
sanski konflikt poseže tudi
z vojaško silo, predvsem
z napadi iz zraka. Sicer ni-
so govorili o natančnejšem
scenariju, ameriški pred-
sednik Clinton pa je opozo-
ril, da bodo konkretne ak-
cije odvisne od ravnanja
bosanskih Srbov. V sprejeti
deklaraciji pa je vrh naj-
bolj izpostavil pomen skle-
njenega dogovora Partner-
stvo za mir in povabil dru-
ge države, naj se mu pri-
družijo.
Kopanje po sili
RIM, 12. januarja (Dnev-
nik) — Nekdanji italijanski
zunanji minister Ganni dc
Michelis, tako priljubljen
v Sloveniji v času prizna-
nja naše države, je dokazal,
da ni kar tako. Imel naj bi
namreč cel harem ljubic,
vzdrževal pa naj bi jih z de-
narjem od podkupnin.
S podkupninami naj bi de
Michelis zbral za več mili-
jonov mark. Ena izmed
nekdanjih sodelavk je že
ovadila svojega delodajal-
ca, de Michelis pa ne za-
pušča svoje hiše, ker so ga
someščani že večkrat pori-
nili v Veliki kanal.
Potres v Kaliforniji
LOS ANGELES, 17.ja-
nuarja (Delo) - Južno kali-
fornijsko obalo je prizadel
potres z močjo 6,6 stopnje
po Richterjevi lestvici.
Glavni sunek je trajal sko-
raj minuto, sledila pa mu je
še vrsta kasnejših treslja-
jev. Za zdaj poročajo o treh
smrtnih žrtvah in mnogo
ranjenih, podatkov o mate-
rialni škodi pa še ni.
8
Bomo najprej skočili
in nato rekli hop?
Številne bojazni in odprta vprašanja v zvezi z novo lokalno samoupravo na Celjskem
Na silvestrovo je bilo v Uradnem listu ob-
javljeno besedilo zakona o lokalni samoupravi
in zakona o lokalnih volitvah. Prvi zakon dolo-
ča načela za ureditev lokalnih samoupravnih
skupnosti, drugi pa ureja volitve v občinske
svete, svete krajevnih, vaških in četrtnih skup-
nosti ter volitve županov.
Konec januarja mora državni zbor sprejeti
še zakon o referendumu za ustanovitev občin,
takrat pa se bo opredeljeval tudi do določil
95. člena zakona o lokalni samoupravi, ki go-
vorijo o časovnih možnostih uveljavitve zako-
na. Tri parlamentarne stranke (SLS, SDSS in
SPS) namreč še vedno vztrajajo, da je treba
sporni člen spremeniti in spomladi opraviti
referendume o novih občinah po vsej Sloveniji,
volitve pa najkasneje do jeseni. Kljub temu so
v vseh občinah pred dnevi prejeli rokovnik za
izvedbo volitev v nove in stare občine, ki ga
zaradi časovne stiske ne bo mogoče spremi-
njati.
Prehodna določba zakona o lokalni samou-
pravi določa, da se lahko v občinah odločijo za
dve možnosti. Tam, kjer se bodo odločili za
pospešeno preoblikovanje v nove občine, bodo
referendume o njenih mejah opravili do konca
marca, volitve v nove občinske organe pa bi
imeli do konca junija. Kjer ne želijo hiteti, pa
bodo aprila volitve v starih občinah, ki bi jih
preoblikovali do konca prihodnjega leta. V ob-
činah na Celjskem zaenkrat razmišljajo pred-
vsem o tem, koliko novih občin bo nastalo
namesto sedanjih, vsi skupaj pa se bojijo, da so
roki za temeljito pripravo na reorganizacijo
prekratki in da je veliko vprašanj še odprtih.
Med najbolj nejasnimi so gotovo vprašanja,
koliko bo stala nova ureditev občin, s kakšni-
mi sredstvi bodo te občine gospodarile in ko-
likšno bo njihovo premoženje. Dokler so vse te
dileme v zraku, so marsikje previdni pri napo-
vedih o oblikovanju novih občin.
Za postopnost sprememb
V	Celju se zavzemajo za to, da bi volitve
opravili v obstoječe občine, te pa bi preobliko-
vali do konca prihodnjega leta. Na ta način bi
imeli dovolj časa za temeljitejše priprave na
reorganizacijo lokalne samouprave po evrop-
skih merilih, kot je v enem od sklepov zapisala
občinska komisija za lokalno samoupravo.
Njen predsednik Jože Zimšek je povedal, da so
na zadnjo sejo dobili samo sklep teharskega
sveta krajevne skupnosti, da se Teharje preo-
blikuje v samostojno občino. Enako naj bi se
odločili tudi na Dobrni, vendar njihovega
uradnega dopisa še niso prejeli. Zato tudi ni
povsem jasno, koliko novih občin bi nastalo
poleg mestne občine Celje. Po nekaterih pred-
videvanjih naj bi svoje občine dobili poleg
Dobrne in Teharja še v Novi cerkvi in v Voj-
niku.
Če bodo v krajevnih skupnostih želeli naj-
prej opraviti referendume za oblikovanje no-
vih občin, bodo v občini po besedah Zimška
upoštevali te želje. Predvsem pa naj bi v začet-
ku prihodnjega tedna na sestanku vseh krajev-
nih skupnosti predstavniki le-teh povedali,
kakšni so interesi krajanov.
Rogaška med pionirji
Na ozemlju sedanje občine Šmarje pri Jelšah
so med pionirji zahtev po novi lokalni samou-
pravi. Gre za dosedanja prizadevanja v mestni
krajevni skupnosti Rogaška Slatina, ki že dol-
go želi postati samostojna občina. Tako so
v kraju pred dvema letoma opravili referen-
dum, kjer so se občani odločili za samostojno
občino (»za« je glasovalo nad 90 odstotkov
upravičencev, udeležba pa je bila 70 odstotna).
V	bodočo občino Rogaška Slatina bi vključi-
li tudi KS Kostrivnica in Sv. Florjan. Sv. Flor-
jan, ki ga vežejo poštne ter šolske vezi s sosed-
njim Rogatcem, bi nekateri sicer rajši videli
v občini Rogatec. Vsekakor pa bi k Rogatcu
spadali KS Dobovec in Donačka gora.
V	Šmarju pri Jelšah bi se povezali s KS
Šentvid. Sladka gora, Mestinje, Kristan vrh,
Zibika, Tinsko in Vinski vrh, v Pristavi pri
Mestinju pa nihajo med bodočima občinama
Šmarje in Podčetrtek. Občina Podčetrtek bi
obsegala tudi Virštanj, Pristavo ter Polje ob
Sotli. KS Polje bi radi prav tako v občini
Bistrica ob Sotli. In kako si zamišljajo novo
občino Kozje? Tam bi združili KS Buče, Pod-
sredo, Lesično, Zagorje pri Lesičnem ter
Osredek.
Šmarski župan Jože Čakš se boji izredne
časovne stiske, kar bo prispevalo k nezadostni
seznanjenosti občanov, pozneje pa k očitkom.
Roke bo težko spoštovati, je povedal tudi pod-
predsednik sveta slatinske mestne KS, Vlado
Kučan.
Manjše in osiromašene
Čeprav v sedanji konjiški občini že nekaj
časa govorijo, da bodo v bodoče na njenem
ozemlju najmanj štiri občine, pa bodo svoja
mnenja in predloge za oblikovanje novih občin
krajani povedali ta teden na zborih krajanov,
ki bodo do nedelje, 23. januarja. Tako so se
prejšnji teden odločili na razširjeni seji pred-
sedstva občinske skupščine, na katero so pova-
bili predstavnike vseh krajevnih skupnosti in
upravnih organov. Mnenja krajanov na zborih
bo predsedstvo skupščine obravnavalo 27. ja-
nuarja.
Po predlogu dr. Igorja Vrišerja bi naj občino
Slovenske Konjice razdelili na štiri nove obči-
ne: Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in Loče,
razmišljajo pa še o peti občini - Tepanje. Zaen-
krat so najdlje s pripravami na novo občino
v Zrečah, kjer o tem razmišljajo že nekaj let.
Ob odločanju krajanov za nove občine pa
v Konjicah opozarjajo, da je še vedno nerešeno
bistveno vprašanje - financiranje. Odločanje za
nove občine bo zaradi tega bistveno težje. Prav
tako vedo premalo o lastnini občin. Medtem ko
v tujini občine razpolagajo in torej tudi gospo-
darijo z nepremičninami, predvsem zemljišči,
stavbami in poslovnimi prostori, pa je pri nas
vsa imovina občin prešla v državno last. Posle-
dice občine občutijo že sedaj, saj bi s svojim
premoženjem veliko lažje rešile marsikateri
problem denacionalizacije. Občine pa bodo
v bodoče osiromašene tudi zaradi prenosa šte-
vilnih upravnih služb na republiško raven.
Skriti načrti občin, da bodo od njih pridobile
denar za najemnine prostorov, ki jih bodo
v občini te službe še naprej zasedale, so padli
v vodo z novim zakonom, saj bo vsa oprema in
stavbe, kjer bodo te službe, postale državna
last.
Očitno je torej, da bodo nove občine (skoraj)
brez premoženja in bo njihovo delovanje ome-
jeno na zagotavljanje lokalne infrastrukture.
To pa zna biti za občane veliko razočaranje,
saj od nove lokalne samouprave pričakujejo
bistveno več. Vse pa kaže, da jih to ne bo
odvrnilo od oblikovanja novih, manjših občin.
Kako bodo nove občine
gospodarile?
Zaenkrat v žalski občini še niti približno ni
jasno, koliko občin naj bi nastalo z novo lokal-
no samoupravo. Po tistem, kar je slišati, pa so
lastni občini naklonjeni na Polzeli, kamor se
želijo priključiti tudi v Andražu. Svojo občino
menda želi Prebold, o lastni občini razmišljajo
v Vinski gori, če pa ta rešitev ne bo možna, bi
se povezali z Žalcem. Ponikva in Galicija si
menda prav tako želita povezave z Žalcem,
v Taboru bi imeli svojo občino, se pa nikakor
ne bi povezovali s krajevno skupnostjo Vran-
sko. Predstavniki krajevnih skupnosti na to-
kratnem posvetu v glavnem niti niso želi dajati
izjav, ker so stvari očitno še v povojih, nekateri
pa so vendarle povedali svoje mnenje. Janez
Kroflič, predsednik sveta mestne skupnosti
Žalec: »Nove občine ne bomo ustanavljali
s kakšno veliko hitrostjo, najprej ie treba pre-
tehtati, kaj bi pomenila za mesto Žalec iz eko-
nomskih razlogov. Mesto Žalec ima letos
v programu vrsto nalog, med njimi obnovo
trga, čaka nas plinifikacija, kabelska televizija
in telefonija. Oblikovanje nove občine bi lahko
ta program zavrlo, zato ne bomo hiteli. Poleg
tega je treba vedeti, da imamo v žalski občini
vrsto skupnih stvari, od vodovoda, kanalizaci-
je, te projekte je treba najprej končati in se
potem osamosvajati. Ničesar nam ne bo pome-
nila nova občina, če ta ne bo imela zagotovlje-
nih ustreznih virov financiranja. Čeprav se
govori, da naj bi se Žalec povezal z Gotovljami
in Vrbjem, so to še vse preuranjene govorice,
konec koncev se bodo ljudje odločali na refe-
rendumu. Žalec ima še to posebnost, da so
v mestu številni objekti, ki so širšega pomena,
to velja za kulturni dom, športni center, gasil-
ski dom. Treba je proučiti, kaj to pomeni za
bodoče upravljanje in ali bo nova občina spo-
sobna vzdrževati te objekte. Stvari je treba
najprej temeljito razčistiti, šele potem obliko-
vati novo občino.«
Ivan Toplak, predsednik sveta krajevne
skupnosti Liboje: »V Libojah že nekaj časa
razmišljamo o novi lokalni samoupravi. Smo
zelo razvejana krajevna skupnost, del ljudi je
v Kasazah, kjer se nekateri želijo povezati
s Petrovčami. Večinski del je bolj naklonjen
občini Griže, sicer pa se bodo ljudje odločali
na referendumu. O tem, da bi bili samostojna
občina, nismo razmišljali, ker smo premajhni,
le 1600 ljudi živi v krajevni skupnosti.«
Ivan Slamnik, predsednik sveta krajevne
skupnosti Petrovce: »Preuranjeno je, da bi
karkoli konkretnega povedal. Zagotovo pa
imamo premalo informacij, tudi občina bi mo-
rala pri obveščanju več storiti. V Petrovčah se
o tem še nismo pogovarjali. Četudi bi šli med
ljudi, bi nas najprej vprašali, kaj bomo s tem
pridobili. Na to vprašanje pa v tem trenutku
nihče ne zna odgovoriti. Niso znani prihodki
novih občin in dokler to ne bo jasno, potem
tudi število novih občin ni pomembno.
Že odkar teče beseda o spremembi lokalne
samouprave, pa na Polzeli razmišljajo o svoji
•občini. Po besedah predsednika sveta KS Pol-
zela, Slavka Resnika, bodo v prihodnjih dneh
pripravili zbore krajanov v obeh KS, na kate-
rih bodo sprejeli odločitve o referendumu za
ustanovitev občine. Skupščini občine Žalec
bodo predlagali, da se takoj ustanovi profesi-
onalna ekipa, ki bo po sedanjih krajevnih
skupnostih pripravila delitveno bilanco sred-
stev, premoženja in kadrov.
Sedraž hoče biti v Laškem
Po zasnovi iz leta 1992 naj bi bile v sedanji
občini Laško po novem tri občine: Laško, Rim-
ske Toplice in Radeče. V novi občini Laško naj
bi bile krajevne skupnosti Laško, Marija Gra-
dec, Vrh, Breze in Radeče, v občini Rimske
Toplice bi bile sedanje krajevne skupnosti
Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter, v občini
Radeče pa krajevne skupnosti Radeče, Zidaj^
most, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo.
V	krajevni skupnosti Sedraž se ne strinjajo
z zasnovo, po kateri naj bi spadali pod občinc
Rimske Toplice. Zavzeli so se za rešitev, ^
kateri n#j bi se sedanja občina Laško po no.
vem preoblikovala le v dve občini, v občino
Laško in občino Radeče. Po predlogu iz Sedra,
ža naj bi bile v občino Laško vključene krajev,
ne skupnosti Laško, Marija Gradec, Vrh, Bre.
ze, Rečica, Sedraž, Rimske Toplice in Jurklo.
šter, v občino Radeče pa Radeče, Zidani most
Jagnjenica, Svibno in Vrhovo. Če pa bi se zgo.
dilo, da bi se krajevna skupnost Sedraž
znašla v novi občini Rimske Toplice, bodo
v Sedražu izvedli referendum za priključitev
k občini Laško. Da je bolj smiselno povezati st
z občino Laško, govorijo med drugim tudi že
začete komunalne naložbe, ki se navezujejo na
Laško, ter gradnja osnovne šole Sedraž, ki na
bi imela perspektivo edinole v sklopu občin?
Laško.
Ljudem se dela krivica
V	velenjski občini so glede reorganizacij«
občin silno skeptični. V sedanji občini niti ni
velikih zahtev po razdružitvi, zaenkrat govori-
jo o novih občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno
ob Paki.
Za Velenje in Šoštanj je že odločeno, krajani
v Šmartnem ob Paki pa se še niso dokončno
odločili. Trenutno se v občinskih službah pri-
pravljajo na informativne zbore krajanov po
bodočih občinah, zavedajo pa se izjemne krat-
kosti postavljenih rokov. Vsekakor bodo spo-
štovali voljo ljudi, kot zanimivost pa naj pove-
mo, da so izračunali (skladno s sedaj veljavnim
zakonom) dohodke bodočih občin. Tako naj bi
Velenje razpolagalo s 560 milijoni tolarjev, Šo-
štanj s 130 milijoni tolarjev, v Šmartnem ob
Paki pa naj bi se v proračunu znašlo 42 milijo-
nov tolarjev. Tako v samem Velenju naj ne bi
prihajalo do prevelikih problemov, težave pa
bodo v manjših občinah.
Nasploh v sedanji velenjski občini pravijo,
da se ljudem dela krivica, ker ne vedo, zakaj se
odločajo, sai se vse dela na pamet, ne glede na
posledice. Že sedaj pa napovedujejo, da bo
v okviru okrajne izpostave tudi v prihodnje
potrebno združevanje sredstev za vzdrževanje
infrastrukture in komunalnega sistema.
V Mozirju določeni datumi
Komisija za lokalno samoupravo v Mozirju
je po ponedeljkovi seji pripravila vse potrebno
za izvedbo referenduma v marcu. Tako so ns
podlagi oblikovanih stališč svetov KS priprt
vili predlog za 6 ali 7 novih občin: KS Nova
Štifta, Bočna in Gornji Grad bo občina Gornji
Grad, KS Šmartno se priključi občini Nazarje,
v KS Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji,
Ljubno in Luče postanejo občine. Težave so le
v KS Solčava, za katero še ni jasno, če bi kot
občina imela status gorske občine. V nasprot-
nem primeru se zavzemajo za občino Mozirje
v sedanji obliki ali pa so se pripravljeni prik-
ljučiti tudi Lučam. Zaenkrat se tako le KS
Šmartno ob Dreti priključuje Nazarju, sedaj
namreč nekako sodi v Gornji Grad. Poseben
problem pa bo še po vsej verjetnosti v krajih
Prihova (želijo k Nazarjam) in Brdo (zavzema-
jo se za Rečico).
Po sklepu komisije za lokalno samoupravo
bodo v Mozirju k preoblikovanju občin pristo-
pili takoj, torej bodo do konca marca izvedli
referendum in do konca junija volitve v novo-
nastale občinske svete. Poleg tega je komisija
poslala zahtevo poslancu dr. Francu Zagožnu,
naj vloži amandma na 102. člen Zakona
o upravi, ki govori o lastnini. Občinsko vlado
in skupščino pa pozivajo, naj ne dajeta pobud
za prodajo lastnine sedanje občine. V komisiji
so že določili datume zborov krajanov, kjer se
bodo odločali o referendumskih območjih, ter
tudi dnevni red za zbore. Na osnovi odločitev
o oblikovanju referendumskih območij bodo
po zakonu razpisali referendum.
Ultimat Dobia
Po načrtih strokovne skupine državnega
zbora bi iz sedanje šentjurske občine lahko
nastale štiri nove.
Nova občina Šentjur bi nastala iz KS Center
in Okolica ter Blagovne in Kalobja, pri tem pa
je znan rezultat jesenske ankete. Meščani ter
najbližji okoličani niso pretirano navdušeni
nad morebitno pridružitvijo Blagovne ter Ka-
lobja.
Ena od novih občin bi nastala na območju
KS Ponikva, posebnega zanimanja pa tam ni
Zato pa so za samostojnost bolj navdušeni na
demografsko ogroženi Planini. Tam bi nastala
občina Planina skupaj s KS Dobje pri Planini,
kjer pa o tem ne slišijo radi. Dobjani tako
postavljajo nekakšen ultimat: samostojna ob-
čina Dobje ali Dobje v mejah sedanje in nove
šentjurske občine.
Novo občino Gorica pri Slivnici bi po načr-
tih ustvarili s pomočjo sosednjih KS Loka pri
Žusmu ter Prevorje. Zapletlo bi se lahko s ti-
stimi hotenji Ločanov, ki se bolj navdušujejo
za povezavo z novo občino Podčetrtek (na
ozemlju sedanje šmarske občine). Čez sedanj1
in morebitni novi občinski plot, proti Lesič-
nem, pa menda gledajo tudi v KS Prevorje
Dejansko razpoloženje občanov se bo izkazal"
na referendumih, če bo dovolj časa, da bodo
vedeli, za kaj se pravzaprav odločajo.
Št. 3 - 20. januar 1994
9
Turisele juriša na Boć
Celjska vlada podprla prizadevanja za linkovsko povezavo in frekvenco za oddajanje televizijskega programa Celje na Boču
Zaradi številnih zapletov glede kabelsko
razdelilnega sistema (KRS) v Celju, ki se
vlečejo od leta 1987, je Celje, v primerjavi
z ostalimi slovenskimi mesti, v tem pogledu
krepko zaostalo. Zato tudi ni mogel zaživeti
kabelsko informacijski sistem (KIS), kaj še-
le da bi se pojavil kdo, ki bi razmišljal
o celjski televiziji. Ko se je pojavil podjetni
Janko Turnšek, direktor podjetja Elektro
Turnšek, in začel dograjevati KRS v Dečko-
vem naselju in Novi vasi in ko so mu pričeli
zaradi dobrih rezultatov zaupati ljudje ter
konec koncev tudi nova občinska oblast, se
je vse pričelo odvijati s skorajda bliskovito
naglico.
Potem se je pojavila pred nedavnim še
VTV, velenjska televizija, ki je pričela odda-
jati program na 52. kanalu, ki ga lahko
spremljamo tudi Celjani, in resno »zagrozi-
la«, da bo v celjsko kotlino »lansirala gospo-
darski in kulturni vpliv Velenja.« Tako so se
namreč izrazili v celjskem občinskem sekre-
tariatu za urejanje prostora in varstvo
okolja.
Velenjčani so sicer kavalirsko podali roko
celjski občini, ta pa jo je previdno odtegnila
s pojasnilom, da razmišlja o tem, da bi Celje
dobilo svojo televizijo. Sodelovanje je seve-
da mogoče, da bi vse niti prepustili Velen j-
čanom, pa jim ni bilo najbolj po volji.
In kar je v televizijskem smislu podjetni
Rajko Džordževič za Velenje, postaja za Ce-
lje Janko Turnšek, ki si na vse kriplje priza-
deva urediti v Celju KRS, pridobiti linkov-
sko povezavo za potrebe KIS in frekvenco
na Boču, za oddajanje celjskega televizij-
skega programa, ki naj bi bil regionalen. Ob
stran mu je stopila tudi celjska vlada.
Izgradnja KRS se nadaljuje
Že sredi decembra je celjska vlada skleni-
la, naj bo Janko Turnšek tisti, ki z občin-
skim pooblastilom izgrajuje sistem KIS.
Kot smo slišali na zadnjem zasedanju celj-
ske vlade, minulo sredo, je Janko Turnšek
uspešno dokončal izgradnjo KRS v krajev-
nih skupnostih Dečkovo naselje in Nova
vas, tudi na Lavi so razmere sedaj urejene,
letos pa namerava preko Golovca urediti še
KRS za Zgornjo Hudinjo ter preko Lave
širiti izgradnjo v krajevno skupnost Otok in
kasneje v center mesta. Tudi ostale krajevne
skupnosti bodo vključene v projekt, ki ga bo
izvajal postopoma.
Trenutno lahko tisti, ki so priključeni na
KRS, že spremljajo 23 programov, med dru-
gimi tudi VTV in celjski informacijski ka-
nal, ki trenutno oddaja informacije v obliki
video strani. Od satelitskih programov pa je
na ogled tudi veliko takšnih, ki so sicer
kodirani. V kratkem namerava vključiti še
nekaj programov iz angleškega govornega
področja, pa program italijanske nacional-
ne televizije in še nekatere.
Ker je v letih, ko je bilo v Celju očitno, da
KRS še dolgo ne bo ugledal luč sveta, mar-
sikdo kupil že svojo satelitsko anteno, se
verjetno tisti sprašujejo, kaj jim je storiti
sedaj, ko bi se v KRS lahko vključili. Janko
Turnšek odgovarja, da lahko dajo satelitsko
anteno v račun njegovemu podjetju Elektro
Turnšek, saj ima sam veliko interesentov, ki
bi bili te antene pripravljeni kupiti. Gre
predvsem za tiste, ki stanujejo izven Celja
in za katere je jasno, da bodo čakali še kar
nekaj časa preden bodo lahko vključeni
v KRS.
Cena za priključek na KRS ostaja v Celju
nespremenjena in znaša za stanovalce v blo-
ku dobrih tristo mark v tolarski protivred-
nosti, za prebivalce individualnih stano-
vanjskih hiš pa okoli 600 mark. Seveda je
mogoče obročno odplačevanje. Za priključi-
tev na KRS bo potrebno izvajalcu del, Elek-
tru Turnšek, plačevati tudi najemnino, ki pa
za polovico leta znaša okoli 1600 tolarjev.
Zaenkrat je še ne pobirajo.
V Elektru Turnšek so zadolženi tudi za to,
da morebitne napake v sistemu nemudoma
°pravijo, kar po zagotovilih tistih, ki so
v KRS že vključeni, serviserji podjetja stori-
jo v zares kratkem času.
Avstrija ena in dve bo
Med uporabniki KRS je bilo na podjetje
Elektro Turnšek naslovljenih že veliko
vprašanj, ki se nanašajo na to, zakaj sistem
ne omogoča spremljanje obeh programov
avstrijske nacionalne televizije, nekateri pa
bi radi gledali tudi program ljubljanskega
Kanala A.
Janko Turnšek pojasnjuje, da je lega Celja
žal takšna, da tega samo z antenami ni mo-
goče urediti. Zato je občino Celje oziroma
Izvršni svet, zaprosil za soglasje pri prido-
bivanju dovoljenja za ureditev linkovske
povezave med PTT centrom Golovec in Bo-
cem. Ta povezava naj bi namreč omogočila
uporabnikom KIS sprejem obeh programov
avstrijske nacionalne televizije in Kanala A.
Kasneje, ko bi zaživel tudi celjski televizij-
ski studio, pa bi preko linkovske povezave
lahko omogočali neposredno povezavo med
televizijskimi studiji regionalnih in naci-
onalne televizije. Vrednost investicije bo po
oceni Janka Turnška okoli 250 tisoč nem-
ških mark, ki pa ne bo šla na račun občin-
skega proračuna.
Celjska vlada je Janku Turnšku minuli
teden dala soglasje naj prične z aktivnostmi
za linkovsko povezavo in svojo odločitev
utemeljila s tem, da je zanjo tudi sama krep-
ko zainteresirana. Med drugim so zapisali,
da bi bilo nedopustno, če Izvršni svet ne bi
podprl vseh prizadevanj za vzpostavitev
urejenega stanja pri izgradnji KIS.
Dajte mu frekvenco!
Celjska vlada je na zadnjem zasedanju
podprla še eno prizadevanje Janka Turnška.
Gre namreč za pridobitev frekvence na Bo-
ču za oddajanje celjskega televizijskega
programa. Ker je procedura precej dolgo-
trajna, utegnila bi se zavleči tudi za okoli tri
leta, namerava celjska občina podpreti vse
aktivnosti s tem v zvezi, ki jih bo izvajal
Janko Turnšek.
Vrednost te investicije bi bila okoli 500
tisoč nemških mark, ki prav tako ne bi šle
na breme občinskega proračuna. V celjski
vladi že razmišljajo, pričeli so tudi že kon-
kretne dogovore z nekaterimi direktorji do-
bro stoječih celjskih podjetij, o ustanovitvi
delniške družbe, ki bi skrbela po finančni
plati za oddajanje celjskega regionalnega
televizijskega programa. Družba naj bi za-
živela čez pol leta.
Že takoj naslednji dan, ko je Janko Turn-
šek dobil vsa potrebna pooblastila celjske
občine, se je odpravil v Ljubljano, na Repu-
bliško upravo za telekomunikacije. In kaj je
tam opravil?
»Dobil sem vse podatke o tem, kakšna
soglasja moram pridobiti. Časa je zelo malo,
zato moramo pohiteti.«
Je veliko kandidatov za frekvenco na
Boču?
»Kandidatov je precej. Na razpolago je
namreč samo ena, ki pride v poštev. To je
kanal 61, ker frekvenca za kanal 22 tehnič-
no ni rešljiva, čeprav bi bila boljša za
Celje.«
Ali pomeni, da bo kanal 61 pokrival
manjše območje?
»Ne, isto bo, tudi sprejem bo enako kvali-
teten, vendar morajo biti kvalitetno nareje-
ne inštalacije v stavbah. Tako da smo tudi
s to frekvenco, če jo dobimo, lahko zelo
zadovoljni.«
Kakšne pa so možnosti, da jo dobite, gle-
de na to, da je veliko takšnih, ki si prizade-
vajo dobiti jo?
»Možnosti so kar velike. Stvari se bodo
hitro odvijale.«
V kakšnem času predvidevate, da boste to
uredili?
»To se mora urediti do maja letos.«
Kaj pa če te frekvence ne bi dobili, boste
štartali na kakšno drugo, na drugi lokaciji?
»Ne vem, vendar računamo na podporo
širše družbene skupnosti, zato upam, da jo
bomo dobili. Pri tem pomagajo tudi soglas-
ja, ki smo jih dobili od celjskega izvršnega
sveta, brez njih se namreč sploh ne bi mogli
o tem pogovarjati.«
Razmišljate že tudi, da bi usposobili dolo-
čeno število tehničnih kadrov, ki bi lahko
pridobljeno znanje uporabili, ko bi zaživel
celjski televizijski studio.
»Dogovoril sem se že z mariborskim stu-
dijem, ki pripravlja oddajo Poglej in zadeni.
Nekaj oddaj je že bilo v Celju, vseh skupaj
jih bo tukaj petnajst, zato se bodo lahko
tisti, ki bi želeli delati kot kamermani, ton-
ski tehniki, mešalci slike in tako dalje,
usposabljali na njihovih aparaturah pri ge-
neralkah za oddajo Poglej in zadeni. Nazad-
nje pa tudi že pri snemanju oddaje v živo.
Zaenkrat kandidatov še nismo iskali, bomo
pa tudi preko medijev objavili razpis. Pri-
bližno v mesecu dni naj bi pričeli z usposab-
ljanjem.«
Čeprav se zdi, da so sedaj vaša prizadeva-
nja usmerjena predvsem v pridobitev frek-
vence in linkovske povezave med PTT cen-
trom Golovec in Bočem, pa to ne pomeni, da
bi dela na izgradnji KRS zastala?
»Dela na KRS se nadaljujejo z istim tem-
pom kot doslej oziroma še s pospešenim.
S PTT Celje smo se dogovorili, da bomo, ko
bodo obnavljali telefonijo v zahodnem delu
Celja, vzporedno z njihovimi kabli polagali
kable tudi za KRS.«
Na izvršnem svetu smo lahko slišali, da
glede pridobivanja denarja za linkovsko po-
vezavo in za frekvenco ne boste bremenili
občinskega proračuna. Pa se verjetno komu
zastavlja vprašanja kje boste dobili vi sami
sredstva za vse to?
»Če bomo dobili soglasje za postavitev
linkovske povezave je firma Hirschman,
s katero sodelujemo, v celoti pripravljena to
financirati.«
NATAŠA GERKEŠ
Janko Turnšek, prodoren podjetnik, tudi bo-
doči celjski Berlusconi?
[PREJELI SMO	I
Državnemu zboru
Republike Slovenije
Na pobudo Mohorjeve druž-
be in Slovenske matice se pod-
pisani obračamo na Državni
zbor RS z naslednjim odprtim
pismom.
Osamosvojitev Slovenije je
podprla večina njenih prebi-
valcev in jo, kakor kažejo jav-
nomnenjske raziskave, podpi-
ra tudi danes. Za samostojno
državo smo si prizadevali zato,
da bi svobodno usmerjali raz-
voj politike, gospodarstva,
kulture, znanosti, umetnosti
ter v javnosti neomejeno upo-
rabljati slovenščino. Vendar
v samostojni državi tega nismo
v celoti uresničili: kakor da
s svojo samostojnostjo ne bi
vedeli kaj početi.
Stoletja je na slovenskem je-
zik pritiskala zlasti nemščina,
od leta 1918 pa še srbohrvašči-
na, italijanščina in madžaršči-
na. Z osamosvojitvijo leta
1991 se je Slovenija gospodar-
sko in politično močno odprla
zahodnemu svetu. Zal je to pri
veliko Slovencih, še posebej
v poslovnem svetu, vzbudilo
občutek, da se moramo Zaho-
du prilagoditi prav v vsem.
Nekaterim to pomeni, da mo-
ramo tujim jezikom, predvsem
angleščini, dati večjo veljavo.
Angleščina si je v sodobnem
svetu sicer res pridobila polo-
žaj jezika za mednarodno in
meddržavno sporočanje in
sporazumevanje, še zlasti na
poslovnem in znanstvenem
področju. Naši podjetniki, tr-
govci, vodstveniki, sestavljalci
reklamnih sporočil pa v an-
gleščini celo nam v Sloveniji
pogosto ponujajo svoje blago,
izdelke in storitve, prepričani,
da je to bolj poslovno in go-
spodarsko učinkovitejše. Slo-
venski podjetniki svoja po-
djetja, gospodarske združbe,
izdelke, prireditve poimenuje-
jo angleško. Na široko uvaža-
mo izdelke, osnovni podatki
o njihovih delih, delovanju in
uporabi pa so pogosto napisa-
ni v angleščini, ne v slovenšči-
ni, kakor bi moralo biti. An-
gleščina je vdrla tudi v tisk, na
ulice, v televizijske, radijske in
druge reklame: kakor da je vse
po tuje imenovano - pa naj še
tako povprečno in slabo — bolj-
še od najboljšega domačega.
Ker je javna raba slovenščine
zakonsko precej neurejena, je
prepuščena veliki samovolji
slovensko neozaveščenih. Še
tistih predpisov, ki jih imamo,
se malokdo drži.
Slovenščina je ponekod
odrinjena na rob javne rabe ali
celo izrinjena iz nje. Spreneve-
danje, da slovenščina s tem ni
oškodovana ah celo ogrožena,
je skrajno neodgovorno. Če-
prav je anglizacija svetovni
problem, to ni opravičilo za
opisano jezikovno stanje pri
nas.
Izboljšanje smo pričakovali
od zakona o gospodarskih
družbah, saj je obetal, da bodo
imena podjetij obvezno slo-
venska. Državni zbor pa je
v začetku junija 1993 sprejel
bistveno poslabšano različico
tega zakona: po tej vsa dotlej
uporabljena tuja imena lahko
ostanejo nespremenjena. Tako
je uzakonjeno na tisoče imen
podjetij v Sloveniji v tujem je-
ziku.
Tak položaj slovenščine kot
temelja slovenstva vzbuja
strah tudi zato, ker javnost ob
sicer redkih prizadevanjih po-
sameznikov in nekaterih usta-
nov večinoma ostaja nepriza-
deta in nedejavna. Še ustano-
ve, ki bi jim slovenščina v jav-
ni rabi morala biti ena glavnih
skrbi, so doslej naredile pre-
malo.
Slovenščini je treba njeno
veljavo utrjevati, ne zmanjše-
vati. Ker je škodljivi razvoj šel
že predaleč, samo prepričeva-
nje ne zadošča več.
Zato podpisani zahtevamo:
Javna raba slovenščine (imena
podjetij, izdelkov, revij, pa na-
pisi na embalaži in v izložbah,
reklame in sploh poslovanje
podjetij v Sloveniji) mora biti
zavarovana in predpisana
s posebnim zakonom. Zdaj ve-
ljavni Zakon o gospodarskih
družbah (Uradni list RS št. 30,
10. junija 1993) je treba spre-
meniti tako, da bo predpisal
rok za poslovenitev tujih imen.
Podobno bi bilo treba spreme-
niti zakone in predpise o pla-
katiranju, tisku, radiu in tele-
viziji, državljanstvu, kolikor
zadevajo rabo slovenščine.
Kar najhitreje naj se usta-
novi telo, ki bo z ustreznimi
pooblastili in strokovno avto-
riteto bedelo nad jezikovno
politiko in javno rabo slovenš-
čine.
Ministrstvo za šolstvo in
šport mora zagotoviti ustrezen
jezikovni pouk in domovinsko
ter domoljubno vzgojo na vseh
stopnjah šol. Slovenščina mo-
ra biti v študijskih programih
vseh fakultet, da bodo naši
strokovnjaki tudi jezikovno
izobraženi in usposobljeni.
Na podlagi Ustave (11. člen)
je treba zakonsko predpisati
in zagotoviti resnično znanje
ter obvezno rabo slovenščine
v javnih službah (učitelji, no-
vinarji, uslužbenci...)
Državni zbor RS naj za svo-
je poslance, vodje tiskovnih
služb in administracijo zago-
tovi izpopolnjevanje v jezikov-
ni kulturi ter poskrbi za lekto-
riranje zakonskih besedil in
njihovih osnutkov na vseh
stopnjah obravnavanja.
JANEZ DULAR
JANKO MODER
JANEZ GRADIŠNIK
PRIMOŽ SIMONITI
MARJETA HUMAR
JANEZ SRŠEN
JANEZ JEROMEN
JOŽE TOPORIŠIČ
ZMAGA KUMER
HIERONIM ŽVEGLIČ
MIK TRADE d.o.o.
PREBOLD
OBJAVLJA
MOŽNOST NAKUPA
3 sobnega
stanovanja v novem
stanovanjskem bloku
MIK PREBOLD,
v velikosti 88 m2.
Cena: 1250 DEM/m2 v tolar-
ski protivrednosti po sred-
njem tečaju Banke Slovenije
na dan plačila. Prometni da-
vek plača prodajalec.
Način plačila: možnost kredi-
ta z valutno klavzulo po 10%
letni obrestni meri - 20% de-
pozit.
Informacije po telefonu
(063) 723-411._
Št. 3 - 20. januar 1994
10
Prizidek bo rešil težave
Izdali štiri inventarje arhivskih fondov
Zgodovinski arhiv v Celju, ki se že
desetletja ubada s prostorskimi težava-
mi, naj bi po zadnjih predlogih ta pro-
blem rešil s prizidkom k sedanjim pro-
storom. Vsi predlogi o novogradnjah so
namreč padli v vodo in zato je kot naju-
streznejša obveljala gradnja prizidka
k Prothasijevemu dvorcu, kjer ima arhiv
svoje prostore že od leta 1965. Po bese-
dah ravnatelja Rudolfa Koželja bi moral
ta prizidek zadoščati za potrebe arhiva
v naslednjih tridesetih letih.
Arhiv v Celju mora s 17 zaposlenimi
pokrivati 14 občin regije, Posavja in Za-
savja. Te občine ga v manjši meri tudi
financirajo, večino denarja pa dobi iz
republiškega proračuna. Ta je arhivu la-
ni namenil tudi posebna sredstva za pri-
dobivanje dokumentacije za gradnjo pri-
zidka. Ta naj bi po predračunih veljal
skupaj z opremo nad 3 milijone mark, ki
pa jih ne bi bilo treba zbrati naenkrat,
saj naj bi šli v gradnjo po etapah. Polovi-
co denarja pa bi morala zagotoviti celj-
ska občina z dogovorom z ostalimi v re-
giji. Za potrebe posavskih občin pa ima
arhiv svoj depo v nekdanji šoli blizu
Brežic.
Prav zaradi prostorskih težav Zgodo-
vinski arhiv - razen v nujnih primerih - že
nekaj časa ne prevzema gradiva. V skla-
diščih ga ima približno 3 tisoč tekočih
metrov, skoraj toliko pa bi ga še moral
prevzeti. Posledic tega zaostanka verjet-
no ne bodo nikoli nadoknadili, saj pri
imetnikih gradivo propada ali pa celo
izginja. Še najbolj zanesljivi v hranjenju
dokumentacije sta uprava in pravosodje,
drugod pa kljub izdanim navodilom ugo-
tavljajo številne pomanjkljivosti. Zlasti
problematična so podjetja, kjer prihaja
do stečajev in privatizacij, ob tem pa
arhivsko gradivo izginja. To so ugotav-
ljali v primeru LIK Savinje, pa tudi
Zdravilišča Rogaška Slatina, kjer so iz-
ginile najpomembnejše arhivalije iz ob-
dobja do leta 1945. Ko arhiv ugotovi ško-
do, jo lahko prijavi občinskim sekretari-,
atom za družbene dejavnosti, to pa je
tudi vse. Primer je celjska Bolnišnica,
kjer je ob poplavi izginilo gradivo
19. stoletja, odgovornim pa se zaradi tega
ni bilo treba zagovarjati.
Zgodovinski arhiv Celje je lani v štirih
knjigah izdal inventarje za fonde, ki jih
hrani. Gre za gradivo o okrajnih uradih,
industrijskih podjetjih v Celju, mestni
občini v letih med 1919 do 1941 in o celj-
skih osnovnih šolah. Nove inventarje bo-
do javnosti predstavili v začetku febru-
arja.
Po besedah Rudolfa Koželja se pri
vseh večjih reorganizacijah izgubi precej
gradiva. To se je zgodilo ob ukinitvi nek-
danjih družbenopolitičnih organizacij in
interesnih skupnosti, podobnih pojavov
pa se bojijo tudi pri uvajanju nove lokal-
ne samouprave. Kljub temu so lahko
v zadnjem letu prevzeli le manjši del
gradiva in sicer nekdanje šentjurske
SZDL, ki ga ni imela kam shraniti ter
arhive okrajnih partijskih komitejev iz
arhiva nekdanjega CK ZKS.
T. CVIRN
Kulturniško pismo
mojemu županu
Spoštovani ! Pred nekako dvema letoma ob srečanju po
proslavi našega kulturnega praznika v Slovenskem ljud-
skem gledališču, ste mi ob neformalnem razgovoru kar na
lepem zastavili vprašanje: »Ali vi veste, kaj je to kultura?«
Priznam, da me je vprašanje (ob meni tudi nekaj drugih
sogovornikov) nelagodno presenetilo, če uporabim bolj
blag izraz za ta občutek.
Kot občan, ki se skoraj štiri desetletja dokazujem z de-
lom na prosvetnem in predvsem kulturnem področju (v
glavnem v Celju), bi bil ob tem lahko prizadet ali pa bi se
postavil v pozicijo učitelja, ki bi učencu smiselno odgovo-
ril na vprašanje. No, enega od mnogih odgovorov na
vprašanje ste potem razvijali kar sami, okrog naju stoječa
druščina pa se ni kaj prida odzvala na vašo razlago. Kljub
temu sem ob tem in še nekaterih drugih najinih bolj ali
manj slučajnih srečanjih dobil vtis, da bi želeli v naši
občini vendarle nekaj koristnega napraviti tudi na
področju kulture - pa naj bo to poklicne ali ljubiteljske.
Kot veste pa je ravno slednja bila tista, ki je že v davni
preteklosti najbolj oblikovala kulturni utrip našega
mesta. Imela pa je za svojo dejavnost kar primerne pro-
storske in druge razmere. Če izhajam iz časov, ko se je
v čitalniški dobi začela prebujati slovenska narodna
zavest (težave v Celju so bile zaradi nemškutarstva kar
precejšnje), ko so se ustanavljala sokolska, pevska, dra-
matična in druga društva, vemo za podatek, da velikih
prostorskih problemov za svoje delovanje niti niso imeli.
Tudi zaradi razumevanja takratnih oblasti - do leta 1918
avstroogrskih in pozneje starojugoslovanskih. Vse do leta
1941. Takrat so Narodni dom, ki je bil zgrajen tudi za
kulturo in Celjski (nemški) dom s prav tako lepo akustično
dvorano zasedli takratni okupatorji. In naj ponovno zapi-
šem, da sta ti dve poslopji kar se kulture tiče okupirani še
danes. Celje, mesto z bogato kulturno (in če pišem kot
glasbenik tudi z glasbeno) tradicijo nima svojega kultur-
nega doma, kjer bi se zbori in orkestri lahko pripravljali
na nastope, izvajali glasbene in druge kulturne produkcije
in nenazadnje, kjer bi lahko imeli svoje mesto za delova-
nje in druženje vsi, ki jih kultura zanima ali se z njo
ukvarjajo. Skratka, Celje potrebuje Dom kulture!!
Pred nedavnim je bil v časopisju objavljen razpis za
najem prostorov nekdanjega Doma OF, oziroma še prej
Nemške hiše. Predvidevam, da naj bi tudi tokrat obveljal
predvsem zakon močnejšega, bogatejšega ali če hočete,
finančno »iznajdljivejšega«. To prav gotovo ne bo kultura,
še manj pa ljubiteljska. In ko poslušam govorice o igralni-
štvu, zasebnih trgovskih lokalih, kavarnah ali karkoli bi
že naj bilo v bivšem celjskem vojaškem domu, me sprele-
tava nič kaj kulturna jeza ob misli, da ima že vsak večji
kraj v okolici regijskega središča svoj kulturni dom, celj-
ska kulturna društva in skupine pa morajo presneto mole-
dovati v občinskih pisarnah, da najdejo prost termin
v dvorani, ki je predvsem koncertna, pa je zasedena največ
zaradi skupščinskih in strankarskih sej ter drugih dogod-
kov. Zato bi se resnično vsi odgovorni za napredek našega
mesta morali vprašati: »Ali vemo, kaj je to kultura?«
Spoštovani gospod župan! Sedaj je skrajni čas, da se
zavzamete za to, da v Celju res dobimo kulturniki svoj
dom, da dokažete vaše poznavanje problematike kulture
in tako približno odgovorite tudi na vprašanje »Kaj je to
kultura?« Če boste dali kakršnokoli pobudo za reševanje
v mojem pismu nakazane problematike, vam lahko zago-
tavljam, da bo ob bližajočih se volitvah, če boste seveda
kandidirali, marsikakšen kulturniški glas »padel« tudi
v vašo volilno skrinjico. Vas lepo pozdravljam!
EDVARD GORŠIČ
ZAPISOVANJA
L—ГЛI IUV/ y Л\1 NJ/\
Ne daj se Rade!
Precej prahu je dvignil tele-
vizijski film o igralcu in pesni-
ku Radetu Šerbedžiji, ki ga je
prejšnji teden predvajala Tele-
vizija Slovenija. In to na
I. programu. In to v primetime
terminu ali po domače; najbolj
gledan televizijski termin je
namesto oddaj o aktualni poli-
tiki in sploh domačijskih zdra-
hah zasedel Rade Šerbedžija.
Tisti prah, ki se je dvigoval, je
v državici, kakršna je Sloveni-
ja pač nekaj vsakdanjega. Ra-
zumljivo. Še ne tako dolgo je
ena od slovenskih strank, ena
tistih, ki v svojih vrstah zdru-
žuje v glavnem politične kon-
vertite, zafrustrirane monev-
makerje, nenehno navite ner-
gače in borce za demokracijo,
človekove pravice, za naci-
onalno državo, seveda in sploh
kalibre, ki bi za Slovenijo brez
»čifurjev« dali celo svoje živ-
ljenje in, ki si za svojega pred-
sednika privošči švercer j a na-
miznih svetilk, zahtevala, da
se nemudoma iz države Slove-
nije izžene vse tiste, ki na ro-
vaš slovenskih umetnikov, ki
že itak nimajo kaj delati,
ustvarjajo v Sloveniji in so tu-
kaj celo bolj priznani in uspeš-
ni kot marsikateri domorodec.
Do mene osebno je prišla celo
neka peticija, ki bi jo kot »kul-
turnik« naj podpisal. Z žigom
stranke, podpisom strankine-
ga predsednika in logom
stranke, ki se je potrudila in
izbrskala moj naslov. Priz-
nam, da sem najprej pomislil
da če so se že toliko trudili ir¡
poizvedovali, kje živim, da po-
tem bi se pa že spodobilo pri-
tisniti en avtogramček in čao.
Je pač tako, da smo marsikaj
pripravljeni storiti, pa čeprav
vemo, da je to moralno nevz-
držno in da ne ravnamo po
svoji vesti, samo zato, da bi
imeli mir. Zlasti pred vsiljivci,
ki so pripravljeni nepovabljeni
stopiti v tujo hišo, stanovanje
in ga prevetriti z malce kseno-
fobične zadrtosti. Seveda tiste
abotne ideje nisem podprl, pač
pa sem pildek pripopal na ste-
no in se zaobljubil, da ga borr.
snel šele takrat, ko bom člove-
ka, ki je podpisan pod tisto
vsebino, če temu lahko tako
rečemo, videl ali slišal, da seje
udeležil katere od gledaliških
predstav, ki nastajajo na slo-
venskih odrih. Hočem skratka
poveda ti, da je ideja rasne ozi-
roma nacionalne distinktivno-
sti v umetnosti lahko zrasli
zgolj na zelniku tistega, ki gi
bolj kot usoda denimo slova-
škega teatra zanima njiva, m
katero je privezan oziroma po-
litični rating.
Naj se to sliši še tako zelo
grobo, tudi sama pomisel, da
bi tujce, ki so pripravljeni
v slovensko kulturo vstopiti,
ne da bi zato zahtevali bogve
kakšna plačila itd., je groba.
Imeti v teatru igralca tipa Ra-
deta Šerbedžije je lahko zgolj
čast, ne pa breme, ki bi ga zato
nosili slovenski igralci, ki so
prav gotovo ponosni, da je
v njihovi sredini tudi Šerbed-
žija. Da o Duriču, ki je v slo-
vensko gledališče prinese,
kanček balkanske svežine niti
ne govorimo. Oziroma druga-
če; problem torej ni v teatru
oziroma v umetnosti, pri
umetnikih, problem je v tistih
ki se nepovabljeni in nepokli-
cani vmešavajo v stvari, ki se
jih niti ne zadevajo niti jih ne
poznajo. Rade Šerbedžija pač
ni kriv, da ga je nekdo o njen
posnel televizijski film.
Piše: Tadej Čater
Petnajst let KUP Anton Tane
Štiri Maroltove zlate značke najzaslužnejšim
V dvorani novega Kulturne-
ga centra v Laškem so minulo
soboto zvečer obeležili pet-
najst let dela kulturnoumetni-
škega društva Anton Tane iz
Marija Gradca. Na prireditvi,
ko so plesali, peli in igrali se-
danji člani društva, skupaj
z nekdanjimi, s takoimenova-
no skupino veteranov, so naj-
zaslužnejšim članom oziroma
mentorjem podelili tudi štiri
zlata Maroltova priznanja.
Prejeli so jih: Marina Pokleka,
Irena Mulej, Franci Mulej in
Jure Krašovec.
Ko so na dan slovenskega
kulturnega praznika pred pet-
najstimi leti v Marija Gradcu
blizu Laškega ustanovili dru-
štvo in mu dali ime Anton
Tane, so zaživele številne inte-
resne dejavnosti, skupine ozi-
roma sekcije društva: folklor-
na skupina, mešani pevski
zbor, radioamaterska skupina,
živahno pa je bilo tudi klubsko
življenje.
Na začetku je bilo v delo
društva vključenih okoli sto
mladih članov, pretežno pev-
cev in folkloristov, ki so naj-
večkrat nastopali po gostil-
nah, saj lastnega doma oziro-
ma dvorane niso imeli. Kul-
turni dom so v Marija Gradcu
zgradili šele po sedmih letih
živahnega društvenega utripa.
Danes je KUD Anton Tane
poznano v skoraj vseh delih
Slovenije, saj so se gostovanja
folklorne sekcije in pevskega
zbora vrstila iz tedna v teden.
Tako je, na primer, odrska po-
stavitev njihove kozjanske oh-
ceti v treh letih doživela kar
štirideset ponovitev. S pesmi-
jo, igro in plesom so, v sodelo-
vanju s skupino godcev, nešte-
tokrat oživeli stare ljudske
običaje in delovna opravila.
Njihova osnovna dejavnost je,
od vsega začetka pa do danes,
študij in predstavljanje izvir-
ne, avtohtone folklore v širšem
pomenu. So bila leta, ko so se
gostovanja širom po Sloveniji
vrstila iz tedna v teden, po de-
vetdeset nastopov letno so za-
beležili. Takšen ritem pa je za
mnoge pevce in folkloriste po-
stajal preutrujajoč, pa tudi go-
stovanja predraga, zato se je
število članstva postopoma
zmanjševalo. Danes v društvu
deluje okoli trideset članov,
folklorna sekcija ter skupina
ljudskih pevcev in godcev.
Na sobotni, jubilejni prire-
ditvi v Laškem, se je občinstvu
predstavila sedanja skupina
folkloristov, skupaj z združe-
no skupino »veteranov« ter
skupino ljudskih pevcev. M.A.
Foto: EDI MASNEC
Razstava Alojza F. Zormana
. V prostorih galerije ve-
lenjskega Kulturnega centra
Ivan Napotnik bo še do za-
četka meseca februarja na
ogled postavljena razstava
Alojza Zormana-Fojža.
V pregled njegovih del pa so
zajete ilustracije ter lutke, ki
jih je naredil od začetka
prejšnjega desetletja, pa do
najnovejšega časa.
Avtor je najprej obiskoval
v Ljubljani šolo za oblikova-
nje, nakar je nadaljeval štu-
dij v Varšavi, na ugledni
Akademiji lepih umetnosti,
kjer je študij v letu 1981 zak-
ljučil z magisterijem na sme-
ri oblikovanje. V tistem času
je Zorman razvijal svoj ob-
čutek za ilustracijo in izde-
lovanje plastičnih predme-
tov, po končanem študiju pa
je kot samostojni kulturni
delavec svoj talent lahko
izrazil na množici realizira-
nih projektov, ki sodijo na
področja plakatov, knjig,
scenografijo, lutkarstva ter
otroških igrač.
Namen in sporočilo Zor-
manovih izdelkov ima ra-
zlične predznake, ki so od-
visni predvsem od tega, ko-
mu so neposredno namenje-
ni. Torej ali gre za čisto in-
formacijo v formi plakata,
denimo za kakšen glasbeni
koncert ali za oblikovanje
didaktičnih pripomočkov ali
pa želi opozoriti na človeški
značaj z lutkami. V tem širo-
kem in zahtevnem polju ra-
zličnih nalog, pa se Zorman
zelo dobro orientira in gle-
dalec niti ne opazi, da avtor
katero od teh področij ne bi
zadovoljivo obvladoval. Prej
dobimo občutek, da mu je
uspelo sestaviti precej
uspešno sintezo različnih
področij, ki se kljub svoji re-
alni raznolikosti v okviru
njegove ustvarjalnosti do-
polnjujejo. In razstava nam
celovito predstavi vse bi-
stvene točke Zormanove
estetike, ki se sestoje od poz-
navanja kreativnih likovnih
postopkov do temeljitega
poznavanja različnih upo-
rabnikov njegovih izdelkov.
BORIS GORUPIČ
Št. 3 - 20. januar 1994
11
Hauko poslikal slovensko
cerkev v Cleveland!!
Sredi januarja je akademski
slikar Štefan Hauko v kapu-
cinski cerkvi v Celju predsta-
vil svoje delo, poslikavo naj-
starejše slovenske cerkve
sv. Vida v Clevelandu s fre-
skami.
Poleg drugega umetniškega
ustvarjanja je dosedaj že slikal
v cerkvi v Genterovcih, v Peti-
šovcih, v kapeli v Kobilju in
Ivancih v Prekmurju, ter Šte-
panji vasi v Ljubljani.
Prva predstavitev je bila
v Celju zato, ker se je v tem
mestu porodila zamisel, da bi
to umetniško delo opravil Šte-
fan Hauko. Pred dobrim letom
so namreč ameriški Slovenci
prosili svoje sorodnike v Trstu,
da jim pomagajo v Sloveniji
poiskati slikarja za Cleveland -
sko cerkev sv. Vida. Ti so za-
prosili svojega sorodnika in
velikega ljubitelja kulture, Pe-
tra Simonitija v Celju, da jim
pomaga pri iskanju. Po nasve-
tu celjske umetnostne zgodo-
vinarke Milene Moškon, je bil
iz Slovenije predlagan aka-
demski slikar Štefan Hauko,
zanj so se odločili tudi ameri-
ški Slovenci.
Sedanja stavba sv. Vida je
bila zgrajena leta 1932 na me-
stu, kjer je stala prejšnja lese-
na cerkev iz leta 1893. Umet-
nik je v petih mesecih poslikal
s freskami 250 kvadratnih me-
trov. Delo je zajelo cerkveni
strop in niši z brezjansko in
lurško kapelo.
Celjski umetniški večer
z akademskim slikarjem Šte-
fanom Haukom, povezovalko
umetnostno zgodovinarko Mi-
leno Moškon in prijaznim go-
stiteljem patrom Pavlom Ko-
širjem, nam je na predstavitvi
stropa cerkve v Clevelandu
prikazal Pot v Emavs, Petrovo
izpoved Kristusu, Prihod
sv. Duha, Nejevernega Toma-
ža, Kristusov vnebohod na sla-
voloku in Kristusovo vstajenje
v prezbiteriju. V stranski ladji
cerkve je Kristusov krst,
v brezjanski kapeli pa poleg
drugih, upodobitev Brezja.
Lurška kapela prikazuje Ma-
rijino kronanje, Jezusa med
otroki in Lurd.
Pri blagoslovitvi prenovlje-
ne cerkve sv. Vida ob njeni sto-
letnici avgusta lani, so ameri-
ški Slovenci navdušeno ugo-
tavljali, da je to sedaj res pra-
va slovenska cerkev. Gledalci
v Celju smo se pri ogledu vide-
okasete in fotografij s tem stri-
njali, obenem pa obžalovali,
da nam tako velika umetnina
ni bliže.
KAROLINA GODINA
Bogat izbor prevedenega leposlovja
Založba Karantanija ima
v svojem programu izdajanja
tudi več avtorjev in njihovih
del, ki se že dolgo pojmovani
kot klasiki v literaturi našega
stoletja. Nekaj takšnih del je
založba izdala nedavno tega.
V zbirki Ocean so izšle tri
knjige novel, ki imajo svoje
mesto med temelji evropskega
modernizma. To so Splet noro-
sti in bolečine, ki jih je napisal
Franz Kafka, Ljudje iz Dubli-
na, katerih avtor je James Jo-
yce ter Smrt v Benetkah, Tho-
masa Manna. Vse pripovedi so
bile napisane ob koncu devet-
najstega oziroma v prvih letih
dvajsetega stoletja in pred-
stavljajo vzporedno ustvarjal-
nost poleg njihovih največjih
literarnih dosežkov a hkrati
nosijo vse bistvene prvine nji-
hovega mojstrstva.
Pod naslovom Cante jondo
je zbrana lirika španskega
pesnika Federica Garcia Lor-
ce. Pesnik je znan po tem, da je
uspešno združeval moderni-
stične tokove s tradicionalno
špansko in cigansko vsebino.
Izšlo pa je še eno pesniško delo
in to ameriškega avtorja Carla
Sandburga s preprostim na-
slovom Izbrane pesmi. Sand-
burg velja v literaturi kot na-
slednik slovitega Walta Whit-
mana, sicer pa opisuje značil-
nosti svoje dežele, neskončna
prostranstva, življenje v vele-
mestih ter vsakdanjike običaj-
nih, povprečnih Američanov.
Zgode in nezgode, ki jih opi-
suje Charles Bukowski so
s svojim pikrim humorjem in
sočnim jezikom zabavale že
nešteto bralcev, sedaj pa smo
dobili prevod romana Fakto-
tum v katerem opisuje svoja
prva klateška leta.
Pri Karantaniji pa niso po-
zabili tudi na mlajše bralce,
katerim je namenjena zbirka
pravljic z naslovom Srečni
kraljevič, katere je napisal si-
cer kontraverzni literat Oscar
Wilde, ki pa ima v svojem opu-
su tudi večje število pravljic.
Te so že v njegovem času po-
stale zelo priljubljene in popu-
larne med širšim bralstvom in
nekaj smo jih sedaj dobili tudi
v slovenščini.
BORIS eORUPIČ
I NA CELJSKIH PLATNIH |
-ЗИЧИИШППППППППГ...................................................................................................................................................................................................' v
Mesto radosti, ZDA, 1992
Režija: Roland Joffe; vloge: Patrick Swayze, Pauline Col-
lins, Om Puri, Art Malik, Shabana Azmi.
Mlad ameriški zdravnik
Max Lowe (P. Swayze), ki
se slučajno znajde v Indiji,
in Hasari Pai (Om Puri),
preprost kmet, ki sta ga la-
kota in suša pregnala iz do-
mače vasi, imata nekaj
skupnega - oba namreč iš-
četa: Hasari delo, da bi
lahko preživljal družino,
Max pa nekaj, zaradi česar
bi mu bilo vredno živeti.
V enem najrevnejših delov
Kalkute, Mestu radosti, se
njuni poti prekrižata v ču-
doviti zgodbi o preživetju
in zmagoslavju človeškega
duha.
Max, ki je opustil zdrav-
niški poklic, se poda v In-
dijo, na v naprej na propad
obsojeno iskanje smisla
življenja, na koncu pa osta-
ne bolj prazen in nezado-
voljen kot kdaj koli prej.
Zato sklene opustiti iska-
nje in se odloči vrniti
v Ameriko, ko ga pred ne-
kim barom v Kalkuti napa-
dejo in oropajo. Hudo pre-
tepenega Američana reši
Hasari, ki je pred kratkim
Prišel v mesto, da bi si na-
šel delo. Odpelje ga v bol-
nišnico za reveže, ki jo vodi
Joan Bethe (P.Collins), ki
se trudi revežem v Kalkuti
nuditi najosnovnejšo medi-
cinsko oskrbo.
.. Pretresen nad hudo revš-
čino pa je Max kljub temu
očaran nad neverjetno
počjo in kljubovalnostjo
ljudi okrog sebe. Čeprav so
že tako za naše pojme ne-
predstavljivo revni, jih lo-
kalna mafija neusmiljeno
izkorišča. Z vsakim novim
dnem se borijo za preživet-
je, a kljub temu ostajajo
dobrohotni, veseli in po-
gumni.
Joan zaprosi Maxa za
pomoč in Max, ki ne more
več neprizadeto opazovati
trpljenja okrog sebe, sprej-
me delo v bolnišnici za re-
veže. Medtem je tudi Hasa-
ri našel delo kot vlačilec
rikše, njegova žena Kamla
(Shabana Amzi) pa začne
Maxu pomagati v bolnišni-
ci. Hasari ve, da je njeno
delo pomembno, vendar je
kljub temu nekoliko ljubo-
sumen, ker toliko časa pre-
bije z zdravnikom. Prav ta-
ko mu ni všeč, da so tudi
njegovi otroci tako navdu-
šeni nad njim. Hasari pa
ima še polno drugih težav:
da bi lahko poski^el za
hčerkino doto, si mora naj-
ti dodatno delo. Vendar si
je nakopal sovraštvo prete-
paškega sina lokalnega
»botra«, ki pa sčasoma pre-
raste v spopad med pošte-
nimi prebivalci Mesta ra-
dosti z Maxom in Joan na
eni strani ter gangsterji, ki
prežijo nanje, na drugi.
V tem nevarnem konfliktu
pa se ljudje naučijo zane-
sljivosti in odgovornosti,
lastnosti, ki bosta spreme-
nili življenje tako Indijcem
kot zahodnjakom.
Narodna kultura
je ljubiteljska
Zveza kulturnih organizacij
je tudi v žalski občini po-
membna povezovalka in obli-
kovalka ljubiteljske kulture.
V strokovni službi je zaposle-
na samo ena delavka, Jožica
Ocvirk. Svoja novoletna raz-
mišljanja o kulturi in odnosu
posameznikov in družbe do
nje, je takole izrazila:
»V naših pravilih imamo za
prednostno nalogo skrb za
pret>u]anjp narodne zavesti.
To ne pomeni kupiti prireditev
in jo predvajati. Narodna za-
vest je doma v množicah, v ve-
sti, ki ohranja različne vred-
note, te pa morajo zrasti v lju-
deh. Zrastejo pa lahko samo,
če je človek pri izvajanju in
pridobivanju aktiven. Pasivno
spremljanje predstave, kon-
certa ..., je krasno za sprosti-
tev duše: greš mirno domov in
si vesel. Ce pa cel kraj živi za
svojo živo kulturnost, izvajalci
in sodelavci, se krepi prijatelj-
stvo, pripadnost, homogenost,
tovarištvo. Tu ne gre več za
vrhunske oblike izvajanja, te
nam nudijo naši profesionalci
in vsa čast jim. Nam gre za
resnično ljudsko kulturo.
Množičnosti ne spodbujamo
več v tolikšni meri, se pa sama
pojavlja. Vrača se tudi občin-
stvo, ki je čudovito. Vendar pa
je na voljo tako malo denarja
za kvalitetno delo, da je skoraj
vse na robu preživetja. Po na-
ravi sem optimist, nikdar ne
želim razpravljati o finančnih
problemih, ker je moja živ-
ljenjska filozofija v misli: >Vse
nam lahko vzamejo, tudi de-
nar, nikdar pa nam ne bodo
vzeli volje do petja, igranja,
plesa.. .< Sicer pa gre v vsem
bolj za odnose. Ce bi poslanci,
ko dvigajo roke za ta ali oni
tolar več, tudi bolje poznali
kulturo, način dela v različnih
dejavnostih, potem bi morali
vedeti, da pri pevskem zboru
niti en pevec ne dobi v žep
denarne nagrade, niti en igra-
lec ne dobi povračila za zlom-
ljeno nogo in porabljeni lastni
material za izdelavo scene in
kostumov ipd. Da se kulturo
hudo ločuje od tekmovalnega
in rekreacijskega športa, kjer
se že mlade in čisto mlade pri-
vablja s honorarčkom. Ko naš
igralec uspe, dobi Linhartovo
značko, ko uspe dober šport-
nik, pa četudi iz kolektivne
igre, se proda. Vzgojila ga je
družba. V športu vlada denar,
v kulturi pa ljubezen. Na vseh
občinskih prireditvah ali kje
drugje, izvajamo ljubiteljske
programe. Seveda smo deležni
tudi pohval, celo od ljudi, ki
nam režejo tolarčke. Ne mo-
rem govoriti več obzirno in naj
mi bo oproščeno, če bo prišlo
do tega, da bo treba na kakšni
slavnostni prireditvi program
kupiti in ga uvoziti iz Ljublja-
ne, za to bo gotovo denar, do-
mači talenti pač niso zaželeni
in nimajo možnosti za razvoj.
Še najbolj prav pa bo, da se na
takšni prireditvi odigra kakš-
. na košarkarska ali nogometna,
mogoče celo teniška tekma.
Zakaj pa ne!
Lanskoletni program smo
uresničili stoodstotno, sedaj
planiramo in pripravljamo de-
janski posnetek potreb. Isto-
časno pa so za nas republiški
kriteriji za financiranje in na-
grajevanje v ljubiteljski kultu-
ri dovolj zgovorni pokazatelji,
koliko bomo dobili. Ta sred-
stva bomo tudi zahtevali.«
T.TAVČAR
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri ob
19.30 za abonma Zveze kulturnih organizacij Celje uprizo-
rili komedijo Zojkino stanovanje v izvedbi Amaterskega
gledališkega ansambla KUD Zarja in Trnovelj. V ponede-
ljek ob 16.30 bodo za abonma srednje trgovske šole Celje
uprizorili Goldonijevega Slugo dveh gospodov, v torek bodo
isto predstavo ob 17. uri uprizorili za abonma 3. šolski in
izven in v sredo ob 11. uri za abonma srednje frizerske,
tekstilne in strojne šole Celje. V sredo ob 16. uri pa bodo za
izven uprizorili Lažnivega kljukca, v režiji Eke Vogelnik.
V	Domu kulture v Velenju bo v torek ob 18. uri za mladinski
abonma 3 in izven Jani Kovačič pripovedoval Tolovajske
balade. Pomagala mu bosta Alenka Goršič s flavto in Žarko
Ignjatovič s kitaro. Vilonove pesmi v tolovajskem jeziku je
prevedel Janez Menart.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava
olj in akvarelov Nika Ribiča iz Maribora.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do konca januarja
odprta razstava Celje na starih razglednicah.
V	Zdravstvenem domu in hotelu Merx v Celju razstavlja
slike Jože Barachin iz Radeč.
V	Likovnem salonu v Celju bo do 27. januarja odprta raz-
stava del kiparja Tadeja Pogačarja.
V	Etolu v Škofji vasi razstavlja v januarju Maksimiljan
Nezman.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse
do februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov
s podobami gradov na slovenskem Štajerskem.
V	laškem zdravilišču bo do konca januarja na ogled razstava
likovnih del Janeza Kovačiča.
V	galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mest-
nega gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in ki-
parstva.
Celje: Union 20.1. .ob 16. ,18.15 in 20.30 Vzhajajoče sonce
-	ameriški film, od 21.1. dalje ob 16.30, 18.30 in 20.30 pa
ameriški film Dave; Mali Union 20.1. ob 20. uri Sramota
-	angleški film, od 21.1. ob 20. uri Mesto radosti — ameriški
film; Metropol 20.1. ob 16.,18. in 20.uri Dave — ameriški
film, od 21. do 24.1. ob 16.,18. in 20. uri Zatreskana — ameri-
ški film in od 25.1. dalje ob 16. in 18. uri Prvaki — ameriški
film, ob 20. uri pa Zatreskana - ameriški film.
Kino Žalec 21., 22. in 23.1. ob 20. uri ameriški film Vzhaja-
joče sonce.
Kino Dobrna 22.1. ob 20. uri Gladiator — ameriški film, 23.1.
ob 17. uri Sam doma II — ameriški film.
V	knjižnici v Velenju bo v četrtek, 27. januarja ob 19. uri
prvi iz serije družinskih pogovorov, ki jih vodi in predstav-
lja Silvo Teršek. Pogovor bo tekel o družini slikarke Dore
Plestenjak, njenem možu glasbeniku Janu in sinu Domnu
Slani.
V	Kulturnem centru Laško bo jutri, v petek ob 18. uri
ponovitev lanskoletne revije sodobnih plesov, na kateri bo
sodelovala tudi priznana plesna skupina Urška iz Ljubljane.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi
ob 20. uri večer slovenske folklore v izvedbi Akademske
folklorne skupine Študent iz Maribora.
V	Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo danes, v četrtek
ob 9., 10. in 11. uri gostoval Plesni teater Igen Studia za ples
Celje s predstavo Smeško med črkami ali plesna abeceda,
jutri, v petek ob 8.45, 10. in 11.15 uri pa bo ta predstava na
ogled v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju.
Št. 3 - 20. januar 1994
112
Za prostor pod soncem
V soboto jubilejno srečanje članov Društva psoriatikov Slovenije
Tako kot pred petnajstimi
leti prvič, se bodo v soboto
v Zdravilišču Moravske To-
plice zbrali člani Društva
psoriatikov Slovenije. O ča-
su od ideje do ustanovitve
društva bo na srečanju spre-
govoril prvi predsednik dru-
štva Štefan Sreš, o delovanju
društva pa sedanji predsed-
nik prim. dr. Jože Arzenšek.
Seveda pa bodo tudi tokrat
govorili o iskanju svojega
prostora pod soncem in
o možnostih sodobnega
zdravljenja, še posebej zdra-
viliškega in klimatskega.
»Sprva smo si prizadevali
vključiti čim več bolnikov
z luskavico v društvo. Pri
tem smo uspeli, saj je sedaj
vključenih 3 tisoč članov, to
pa je približno 10 odstotkov
vseh bolnikov s to bolezni-
jo,« povzema prim. Arzen-
šek. Članstvo je seveda pred-
pogoj za kakršnokoli delo.
Društvo psoriatikov pa ga je
opravilo kar precej. Doslej
so izdali 14 številk lastnega
časopisa Za prostor pod son-
cem, v katerem skušajo člane
seznanjati tako o delu dru-
štva kot o vseh novostih na
področju zdravljenja. Še ko-
rak naprej pri obveščanju pa
bodo storili letos z izdajo
brošure Vse o psoriazi.
Čeprav veliko dela opravi-
jo v petih podružnicah, pa
ima društvo tudi številne
skupne akcije — od društve-
nih izletov in prednovoletnih
srečanj pa do, na primer, po-
vezovanja zdravstvenih de-
lavcev in psoriatikov. Precej
prizadevanj pa je v preteklo-
sti bilo potrebnih, da so jih
opravičili plačila participa-
cije k cenam zdravstvenih
storitev in zdravil.
Med nalogami, kjer jih ča-
ka še precej dela, pa so tudi
socialni programi. Med dru-
gim pripravljajo obiske naj-
težje prizadetih bolnikov na
domu. Prostovoljke, upoko-
jene medicinske sestre, že
imajo. Še bolj organizirano
kot doslej bi radi pomagali
svojim članom tudi z enkrat-
nimi denarnimi pomočmi.
»Psoriatiki se še vedno pogo-
sto srečujejo s težavami pri
menjavi delovnega mesta
oziroma pri zaposlovanju
sploh. Tudi pri tem jim sku-
šamo pomagati. Saj na pa-
pirju je vse urejeno,
a v praksi ni vedno tako,«
ugotavlja dr. Arzenšek.
Tudi ureditev klimatskega
zdravljenja bo terjala še pre-
cej prizadevanj. Ali bo cen-
ter ostal v Velem Lošinju ali
ga bodo prestavili na sloven-
sko primorje, pa je odvisno
tudi od odnosov s sosednjo
Hrvaško. »Ob tem pa se do-
gyvarjamo z zdraviliščem
Atomske Toplice, da bi pso-
riatiki dobili na razpolago
svoj bazen. Podobno se bomo
skušali dogovoriti z Morav-
skimi Toplicami. Poleg vode
je bilo doslej tudi sonce eno
pomembnih virov zdravja.
Zaradi povečanega sevanja
škodljivih žarkov pa vse bolj
prehajamo na fototerapijo
z obsevalnimi telesi, ki zago-
tavljajo ustrezne valovne
dolžine. To pa stane,« razla-
ga dr. Arzenšek.
Seveda pa bolnike od vse-
ga najbolj zanimajo novosti
pri zdravljenju bolezni, ki
jih spremlja celo življenje.
»Novo je na primer pomožno
zdravilo Psoritar. Za lažje
oblike psoriaze smo naredili
kremo, šampon, oljne kope-
li... Ker pa je to pomožno
zdravilo, ga morajo bolniki
plačevati. Morda se bo le da-
lo kako dogovoriti z zdrav-
stveno zavarovalnico,« upa
dr. Arzenšek. »Za težke obli-
ke pa zadnje čase zelo uspeš-
no uporabljamo ciklosporin.
Zahteva sicer stalen nadzor
bolnika in je terapijo po
enem do dveh letih treba
prekinit,i
S sicer postopnimi koraki
se s pomočjo društva in na-
predka medicine vendarle
tudi življenje bolnikov z lu-
skavico izboljšuje.
MILENA B. POKLIČ
Šoferski ples
in skupščina
Združenje šoferjev in
avtomehanikov Celje že
nekaj let naredi januarja
obračun svojega dela in
celo stvar popestri s šo-
ferskim plesom.
Tako bo tudi letos, ko
bodo člani ZŠAM Celje
v soboto, 22. v modri dvo-
rani Celjskega sejma pre-
gledali svoje delo, podeli-
li priznanja in izvolili no-
ve člane organov društva.
Bolj veselo pa bo zvečer
na 16. tradicionalnem šo-
ferskem plesu. Za zabavo
bosta igrala Celjski in-
strumentalni kvintet in
Nočna izmena, program
bo povezoval Boris Kopi-
tar, pripravili pa bodo tu-
di modno revijo in srečo-
lov ter izbrali naj šoferko
leta 1993. Vstopnice za
ples prodajajo v pisarni
ZŠAM Celje, Slomškov
trg 1.
Poleg suhomesnatih izdelkov in domačega kruha znajo laške gospodinje pripraviti tudi okusen
domač sir.
Tečaj širjenja mleka
V zimskem času gospodi-
nje najdejo še največ časa za
izobraževanje s področja
kmetijstva in gospodinjstva
ter udeležbo na raznih pre-
davanjih, kjer izpopolnjujejo
svoje znanje ter izmenjujejo
izkušnje. Zato je Kmetijsko-
svetovalna služba iz Laškega
pred kratkim v vasi Mulenca
organizirala tečaj širjenja
mleka.
Tečaj je vodila Lucija Led-
nik, kmetovalka, ki se s šir-
jenjem mleka ukvarja že
skoraj deset let. Laške go-
spodinje so zato z veseljem
prisluhnile njenim izkuš-
njam, tudi prvi hlebec sira so
izdelale s skupnimi močmi.
Doma je potem vsaka gospo-
dinja poskusila izdelati pol-
trdi sir še sama. Na drugi del
tečaja je tako vsaka udele-
ženka prinesla svoj hlebec
sira, kar pomeni, da je bilo
učenje zelo uspešno. Kot je
povedala svetovalka za
kmečko družino in dopolnil-
ne dejavnosti Jožica Krašo-
vec, so vsak posamezen hle-
bec ocenili in ugotovili na-
pake, ki pa jih skorajda ni
bilo. V kmetijski svetuvalni
službi menijo, da bi na mar-
sikateri kmetiji zdaj poleg
domačih suhomesnatih iz-
delkov in domačega kruha
lahko ponudili tudi domači
sir. To pa ni le ideja za do-
mače malice, temveč tudi
priložnost za razvoj dopol-
nilne dejavnosti na domači-
jah, še zlasti na tistih ob-
močjih, kjer ni organizirane-
ga odkupa mleka.
IRENA BAŠA
Popravek
Na pustni torek, ki bo
15. februarja, želi Ana
Vovk-Pezdir izpeljati pust-
no prireditev Za brezovo
metlo, o čemer smo obšir-
neje pisali v prejšnji števil-
ki Novega tednika na stra-
ni 11. Prijave sprejemajo
do petka, 11. februarja (in
ne 25.februarja!) na na-
slov: Harlekin, Partizanska
47, Celje; prijavnico pa
lahko kandidati oddajo tu-
di v Harlekinov nabiralnik
pred vhodom v dvorano
Gimnazije Celje Center.
Tretji »da« v Olimju
Biserna poroka pri Mrazovih
Pred dnevi sta si že tretjič
rekla »da« Amalija in Anton
Mraz. Zvesta sta si več kot
šestdeset let, čeprav je vsak-
dan prinašal številne preiz-
kušnje. Življenje na skromni
kmetiji ni bilo zavidanja
vredno.
Oba sta ostala razmeroma
čila. Izvedeli smo, da se bi-
sernoporočenec še vedno ne
ustraši nobenega dela, biser-
noporočenka pa pomaga zla-
sti pri gospodinjskih opravi-
lih. Veliko sta delala, saj si je
Anton Mraz moral poiskati
dodatni zaslužek kot gozdni
delavec, pa tudi tesaril je ve-
liko. Njunih pet otrok jima je
za vse posebno hvaležnih.
Vajeti domače kmetije je
prevzel Tone, v bližini živi
Fanika, Rudi je v Celju, Al-
bin ter Vinko pa v Velenju.
Bisernoporočenca imata že
devet vnukov in pet prav-
nukov.
Slavje so pripravili na To-
netovi turistični kmetiji. Pri-
šlo je več kot štirideset sva-
tov, dobre volje pa je bilo na
pretek. Zanjo je skrbel tudi
olimski kvartet. V imenu
krajevne skupnosti in zveze
borcev je osebno čestital Jo-
že Brilej, veliko lepih želja
pa sta prejela tudi po pošti.
BRANE JERANKO
Bisernoporočenca Mraz sta polna življenjske moči
Zvišan krvni tlak
Hipertenzija je nadvse pomembna bolezen za posameznika in
družbo
Hipertenzija je najbolj po-
gosta kronična bolezen, ki
prizadeva 25,3 odstotkov
odraslega prebivalstva.
O njej je nedavno izšla knji-
ga doc. dr. Aleša Žemve z na-
slovom Farmakoterapija ar-
terijske hipertenzije.
Zvišan krvni tlak je bole-
zen sama zase, pospešuje ar-
teriosklerozo in okvar j a naj-
bolj življenjsko pomembne
organe. Povečanje diastolič-
nega krvnega tlaka samo za
5 mm živega srebra poveča
tveganje za možgansko kap
vsaj za 34 odstotkov in tve-
ganje za koronarno bolezen
vsaj za 21 odstotkov. Ustrez-
no zdravljenje povečanega
krvnega tlaka pa povsem
prepreči zaplete na ledvicah
in bistveno zmanjša nevar-
nost za možgansko kap in
miokarrlni infarkt. Celo
v najbolj razvitem svetu je
manj kot polovica hipertoni-
kov zdravljenih, med zdrav-
ljenimi pa je bolezen povsem
kontrolirana skupno pri
manj kot četrtini.
Hipertenzija povečuje tve-
ganje za koronarno žilno bo-
lezen 3-krat. To tveganje pa
se z drugimi dejavniki tvega-
nja (povečana koncentracija
holesterola v krvi, kajenje,
prekomerna telesna teža) ne
sešteva, ampak množi. Za
normaliziranje povečanega
krvnega tlaka so najpo-
membnejša sodobna antihi-
pertenzivna zdravila. Poleg
tega pa je za celotno popula-
cijo pomembno omejevanje
soli v prehrani, redna telesna
aktivnost, omejevanje alko-
hola, ter v prehrani zmanj-
šan vnos živalskih maščot
ter povečana vsebnost kalija
kalcija in magnezija. Pred-
vsem s temi ukrepi je bile
mogoče v razvitem svetu
zmanjšati kardiovaskularno
smrtnost za 30 do 40 odstot-
kov v zadnjih 20 letih.
Dovolj razlogov torej, d;
z zanimanjem prebereti
knjigo dr. Aleša Žemve.
Smuka ugodna - smučarjev malo
Ob koncu tedna je na naših smučiščih zapadlo nekaj novegi
snega. Predvsem na Golteh so se ga resnično razveselili, saj s(
zelene zime v zadnjih letih že skoraj pokopale ta zimsko-turi
stični center. Tako so na plačilni listi ostali le še trije redn'
zaposleni delavci, pa še ti nekaj mesecev niso prejeli osebni
dohodkov.
Snežna pravljica, prijazni delavci, ki so v večini v pogodbe
nem razmerju ter lepo vreme pa niso pripomogli da bi smučar)
v večjem številu napolnili ta smučarski center. Po strmini, kje
je okoli 50 cm snega se je tako spuščalo le kakšnih 200 smučar
jev, pa še ti so bili v večini gostje hotela, šolarji, ki imajo svoj'
šolo v naravi. Škoda, kajti smuka je zares ugodna.
EDI MASNE<
Št. 3 - 20. januar 1994
13|
Na dan sv. Antona Puščavnika
y slovenskih Konjicah oživili delo zgodovinskega društva
»Kar se na dan sv. Antona Puš-
čavnika naredi, dolgo drži,« je v po-
nedeljek v prostorih bodočega mu-
zeja v Slovenskih Konjicah pozdra-
vil ponovno oživitev zgodovinskega
društva prof. Jože Koropec. Prisot-
nost Konjičank in Konjičanov vseh
starosti in poklicev je potrdila ver-
jetnost pregovora.
pravzaprav je pripravljalni od-
bor, ki ga je vodil konjiški župan
Jože Baraga, za ta dan napovedal
ustanovitev zgodovinskega društva,
a šele tik pred njo ugotovil, da je
bilo društvo v občini ustanovljeno
že pred desetimi leti, vodil pa ga je
mag. Ludvik Vidmar. Tako so zabe-
ležili deseto obletnico, predvsem pa
s številnimi prijavami novih članov
in 22 članskim razširjenim odborom
društva, ki bo izbral vodstvo dru-
štva, njegovo delo na novo zastavili.
»Zato, da sami spoznamo svoj kraj
in njegovo preteklost in zato, da ga
predstavimo tudi vsem drugim,« je
dejal Jože Baraga.
Da je zanimanje za zgodovino na
Konjiškem živo, je poleg ponedelj-
kovega množičnega obiska bodoče-
ga konjiškega muzeja v prostorih
poslovnega trgovskega centra, potr-
dila tudi Konjiška kronika izpod
peresa domačega ljubitelja zgodo-
vine Vinka Zdovca. Naklada 200 iz-
vodov je pošla v nekaj dneh. Oživ-
ljeno zgodovinsko društvo si je tako
že kar na začetku med drugim za-
stavilo ponovno, morda še razširje-
no in obogateno izdajo Konjiške
kronike. Poleg tega pa nameravajo
v sodelovanju s Turističnim dru-
štvom, ki ga vodi Jože Fideršek, pri-
praviti tudi turistične prospekte.
Največ dela pa bo brez dvoma terja-
la ureditev muzeja.
Da bodo imeli v njem kaj predsta-
viti, je v ponedeljek potrdil tudi
zgodovinar prof. Jože Koropec, ki je
v duhovitem nagovoru orisal najpo-
membnejše zgodovinske mejnike
- od prve najdbe na Konjiškem iz
mlajše kamene dobe, do najstarej-
šega žiga iz leta 1206 in pisnega
dokaza iz leta 1251, da je takrat
v Konjicah že bila cerkev sv. Jurija
in da so bile Konjice takrat že trg.
Sicer pa hranijo v konjiškem žup-
nišču tudi drugo najstarejšo rojstno
krstno knjigo na slovenskem Šta-
jerskem - iz leta 1604. Sterejšo ima-
jo le še v Starem trgu pri Slovenj
Gradcu.
\
Del zgodovine so tokrat oživili
z razstavo o Žički kartuziji, ki sta jo
postavila Jože Kuzman in župnik iz
Zič, Stane Nežič. V sosednjem pro-
storu pa je predstavilo svoja dela
tudi 18 članov konjiške likovne sek-
cije. Obe razstavi bosta v prostorih
bodočega muzeja na ogled do konca
tedna.
MILENA B. POKLIC
Smuk za
Belega zajca
na Golteh
Uredništvo Novega
tednika in Radia Celje bo
tudi letos pripravilo, sku-
paj z RTC Golte in SK
Gozdnik Žalec, smuk za
Belega zajca po stan-
dardni progi, to je z vrha
Starih stan do takoime-
novane »Mulde«. Smuk
bo 30. januarja 94 ob
12. uri, prijave pa bomo
sprejemali do 11. ure
v hotelu na Golteh, mo-
goča pa bo tudi prijava
na samem startu. Tekmo-
valci se bodo potegovali
za zlate, srebrne in bro-
naste kolajne, za najbolj-
še pa smo pripravili tudi
praktične nagrade. Več
o tem tekmovanju v pri-
hodnji številki.
Kam z radio klubom?
Občina za pameten dogovor med uporabniki proračuna
Žalski radio klub ima že
nekaj časa težave s svojimi
prostori, problem pa je očit-
no pereč, saj so se ga pred
kratkim morali lotiti člani
žalske vlade.
Trenutno se člani radio
kluba sestajajo v žalskem
gasilskem domu. Novembra
lani pa je Občinska gasilska
zveza sporočila, da se ne
strinja več z oddajanjem
prostorov temu klubu. To pa
pravzaprav ni prvič, da se
v klubu srečujejo s prostor-
skimi problemi. Radio klub
Žalec je bil najprej lastnik
prostorov v bivši policijski
postaji. Pred desetimi leti so
te prostore prepustili občini,
in sicer v zameno za tri pro-
store v domu SLO. Ko so se
v dom SLO preselili polici-
sti, so jim začasno našli pro-
stor v gasilskem domu.
Občinski sekretariat za
obrambo je vladi zdaj pred-
lagal dve možnosti: radio
klub naj ponovno dobi pro-
store v stari policijski postaji
ali pa naj občina prostore
proda, z izkupičkom pa naj
bi v radiu klubu kupili dru-
ge, ustrezne prostore. Pred-
sednik izvršnega sveta Boris
Krajne, pa tudi ostali člani
vlade, niso bili navdušeni ni-
ti nad prvim niti nad drugim
predlogom. Menili so, da bo
pametneje, če vsi uporabniki
gasilskega doma, predvsem
gasilci in radio klub, sedejo
skupaj in se dogovorijo za
pametno rešitev. Konec kon-
cev so vsi financirani iz ob-
činskega proračuna.
Ш
Torta za stoti rojstni dan
Pred nekaj tedni smo vam v našem časopisu podrobneje predstavili stoletnika Janeza Burina
Družina Gracner, pri kateri živi Janez v bližini Planine pri Sevnici, mu je organizirala tudi slavje
ob njegovi stoletnici. Dobrega zdravja in še na mnoga leta so mu zaželeli obiskovalci, med niimi
dr. Smid, dekan Vengust ter predsednik Rdečega križa Silvo Leveč, ki mu je v imenu organizacije
izročil praktično darilo.	6	J
EK
Varuh človekovih pravic
O varuhu človekovih pravic
in njegovi funkciji ter vlogi, ki
jo ima ta organ v razvitih
družbah, smo v našem časopi-
su že pisali. Sredi januarja pa
je tudi v Republiki Sloveniji
stopil v veljavo zakon, ki dolo-
ča način imenovanja, pristoj-
nosti in pooblastila varuha
človekovih pravic v naši dr-
žavi.
Kaj počne?
Naloga varuha človekovih
pravic je varovanje človekovih
pravic in temeljnih svoboščin
v razmerju do državnih orga-
nov, organov lokalne samou-
prave in nosilcev javnih poo-
blastil. Pri svojem delu je ne-
odvisen in samostojen, ravna
pa se po določilih ustave in
mednarodnih pravnih aktih
o človekovih pravicah in te-
meljnih svoboščinah. Ali, po-
vedano drugače, varuh člove-
kovih pravic bo državljane
Slovenije varoval pred samo-
voljo državnih in lokalnih or-
ganov oblasti, kadar bodo ti
v svojih postopkih in odloči-
tvah kršili z ustavo in medna-
rodnimi predpisi uveljavljene
človekove pravice in svoboš-
čine.
Zadeva je za nas res nekaj
novega. Našli se bodo nejever-
ni Tomaži, ki bodo rekli: »Spet
nekaj za tiste, ki imajo denar
in privilegije.« Ampak varuh
človekovih pravic ni namenjen
samo tem. Vsak državljan, ki
meni, da so v postopkih pred
organi oblasti kršene njegove
Pravice in svoboščine, lahko
da varuhu človekovih pravic
Pobudo za začetek postopka.
Le-ta ima na razpolago več
možnih rešitev.
Postopek
0 pobudi državljana lahko
varuh odloči po skrajšanem
Postopku, če je že iz priložene
dokumentacije razvidno de-
jansko stanje in stališča priza-
detih strani, torej takrat, ka-
dar je zadeva vsestransko raz-
svetljena in je o njej možno
odločati.
O pobudi državljana lahko
prične preiskavo, sklep o prei-
skavi pa pošlje pobudniku in
organu ali organom, na katere
se pobuda nanaša. Po končani
preiskavi varuh človekovih
pravic izdela osnutek poročila
o ugotovljenih dejstvih, k te-
mu pa lahko prizadete stranke
podajo svoje pripombe.
V	končnem poročilu navede
svojo oceno dejstev in ugotovi,
ali je šlo za kršitev človekovih
pravic oziroma temeljnih svo-
boščin. Varuh lahko predlaga
način, s katerim naj bi se od-
pravile ugotovljene nepravil-
nosti ali povrnila povzročena
škoda, predlaga lahko tudi po-
novno izvedbo določenega po-
stopka ali uvedbo disciplin-
skega postopka zoper usluž-
bence organov, ki so zakrivili
ugotovljeno nepravilnost.
O ukrepih, izvedenih na
podlagi predloga varuha člo-
vekovih pravic, morajo priza-
deti organi varuha obvestiti.
Če tega ne storijo, lahko varuh
o tem obvesti nadrejeni organ,
pristojno ministrstvo ali dr-
žavni zbor ali pa zadevo javno
objavi.
Pooblastila varuha
človekovih pravic
Varuh ima pri svojem delu
posebna pooblastila. Vstopi
lahko v uradne prostore vsa-
kega državnega organa ali or-
gana lokalne skupnosti oziro-
ma nosilca javnih pooblastil, ti
pa mu morajo zagotoviti vse
podatke in informacije iz nje-
gove pristojnosti, ne glede na
stopnjo zaupnosti, in mu omo-
gočiti izvedbo preiskave.
V	zvezi s svojim delom lahko
opravi preglede zaporov in
drugih prostorov, v katerih so
osebe, ki jim je odvzeta pro-
stost, ter ostalih zavodov
z omejeno svobodo gibanja.
V teh prostorih lahko opravi
razgovor z nastanjenimi ose-
bami, brez navzočnosti drugih
oseb. Na podlagi svojih ugoto-
vitev lahko daje prej naštetim
organom, zavodom in organi-
zacijam predloge za izboljša-
nje njihovega poslovanja in
ravnanja s strankami.
Varuha človekovih pravic in
svoboščin imenuje državni
zbor za dobo šestih let. Ima
najmanj dva in največ štiri po-
močnike in svojo strokovno
službo. O svojem delu poroča
državnemu zboru, redno letno
poročilo varuha pa se javno
objavi.
Komu je namenjen?
Torej, kaj smo pravzaprav
dobili? Preprosto povedano,
gre za organ, ki bo ščitil tudi
pravice malega človeka in bo
pomoč nudil brezplačno. Se-
veda pa varuh človekovih pra-
vic ne bo nekakšen arbitražni
organ, ki bi se spuščal na pri-
mer v sodne procese in vsev-
prek delil svojo pravico. Kot je
bilo že napisano, njegovo po-
moč in zaščito bomo poiskali
le takrat, ko bodo prizadete
naše ustavne svoboščine in
pravice. To pa se nam lahko
zgodi vsepovsod. Tudi na so-
dišču, na občini, v zdravstvu,
sociali, ali pa na bolj skritih
mestih, kot so policija, zapor,
popravni zavod in podobno. In
ne pozabite: človekove pravice
in svoboščine imajo tudi, ali
pa predvsem, naši otroci. Pa
naj bo to doma ali v šoli.
Pa še nečesa ne smem poza-
biti: varuh bo začel opravljati
svoje delo takoj, ko bo imel
zagotovljene kadre, prostore
in materialne pogoje za svoje
delo. Seveda bo njegov sedež
v Ljubljani. Naj vas to ne moti.
Če iščemo svoje pravice, tudi
Ljubljana ni tako daleč.
JANKO KOŠTOMAJ
Št. 3 - 20. januar 1994
14
Vredno je
pogledati
Foto: EDI MASNEC
Št. 3 - 20. januar 1994
15|
Kavalir stare šole
Pri Janezu Kregarju y Rogaški Slatini
Ko smo zvestemu naročni-
ku Janezu Kregarju iz Roga-
ške Slatine izročili zlato ve-
rižico, jo je brž nadel svoji
zlati ženi, pa še poljubil jo je.
Novi tednik je skupaj s svo-
jim predhodnikom redni hiš-
ni gost Kregarjevih že od za-
četka petdesetih let. Bereta
ga oba, Janez in njegova že-
na Ema, z njim sta rasla nju-
na otroka, Janez mlajši in
Erika. Ker pa Janezr približ-
no pol leta preživi v Izoli,
vedno pravočasno sporoči,
da mu časopis pošljejo na
primorski naslov.
Janez Kregar je imel v živ-
ljenju tudi težke čase, tretje
življenjsko obdobje pa pre-
življa v sreči in zadovoljstvu.
S soprogo posebno cenita
dolge sprehode po Rogaški
Slatini, saj sta velika ljubite-
lja narave. Kmečkih korenin
sta, nekaj let sta preživela
tudi v Pristavi pri Mestinju
in takrat sta imela tudi več
domačih živali. V Rogaški
Slatini sta sprva stanovala
ob robu slovitega zdravili-
škega parka, zato sta se mo-
rala živalim seveda odreči.
Posvetila sta se gojenju
cvetja, pobočje pri njunem
domu pa je krasila živopisa-
na cvetna poljana. Še danes
rada pogledata fotografije iz
tistih časov, čudoviti breg pa
ostaja v spominu turistov, ki
že dolga leta obiskujejo zna-
meniti zdravilni vrelec. Po-
tem sta se odločila za blok
v Ratanski vasi; tu sta okoli-
co okrasila z drevjem. Dan-
današnji se pred blokom bo-
hotijo ponosne vrbe žaluj ke,
smreka, zlati dež, španski
bezeg in še marsikaj ! Za vse
to so v bloku pred leti prejeli
posebno priznanje.
Pri Kregarjevih so vedno
radi tudi brali, zato je go-
spod Janez pozimi reden
gost slatinske, poleti pa izol-
ske čitalnice. Njegova sopro-
ga slovi kot odlična gospodi-
nja, kar je seveda tudi po-
membno. Le novcev je pre-
malo, saj je pri hiši ena sama
pokojnina. Je pa zato poseb-
no pozoren sin Janez; živi na
Švedskem in dela na velikem
letališču.
Edino razkošje je Novi
tednik, ki so ga pred deset-
letji naročili zaradi radijske-
ga programa. Naš zvesti na-
ročnik je namreč družino
osrečil z radijskim sprejem-
nikom Kras, po vojni je bil to
prvi radio v pristavški okoli-
ci in za družino delavca, za-
poslenega pri cestnem po-
djetju, zares veliko razkošje.
Sprva jih je v celjskem časo-
pisu najbolj zanimal spored
takrat še edine ljubljanske
radijske postaje, nato so
vzljubili tudi tednikove pod-
listke. Teden za tednom so
jih izrezovali, ob selitvah pa
so se porazgubili. V čitalnici
prebira gospod Kregar še
druge časopise, doma pa
prebere ves Novi tednik.
Pravi, da ga ceni zaradi šte-
vilnih novic iz domačega
kraja, ki jih je v drugih časo-
pisih bistveno manj.
Le kdo bi verjel, da bo Ja-
nez Kregar dopolnil že
osemdeset let? Njegove od-
ločne korake mu lahko zavi-
da veliko polovico mlajših,
njegov bistri duh prav tako.
In kdo med sprehajalci na
lepih slatinskih poteh, med
tistimi, ki ju ne poznajo, bi
verjel, da sta Kregar jeva lani
spomladi praznovala že zla-
to poroko! Pravita, da ju dr-
ži pokonci predvsem dobra
volja.
BRANE JERANKO
95 let Deželakove mame
V sobi 317 celjskega Doma
upokojencev je bilo 4. janu-
arja živahno kot že dolgo ne.
Vrstili so se obiskovalci, za
vse je bilo kar premalo pro-
stora. Prišli so namreč voščit
Antoniji Deželak, ki je ta
dan slavila svoj 95. rojstni
dan.
Hčerka Dragica, ki je pri-
potovala iz Švice, je pripra-
vila vse potrebno za prazno-
vanje. Rože in šampanjec ter
za mamo posebej narejeno
voščilo iz čokoladnih srčkov
in vezenih rož, vse to je kra-
silo domovanje Deželakove
mame na praznični dan.
Z rožami so se je spomnili
tudi prijatelji Hriberškovi
z Brega.
Antonija Deželak, ki je za
svoja leta čila in pri močeh,
je bila vesela pozornosti.
Skupaj z nami je nazdravila
in povedala, da je vedno ra-
da popila kozarček dobrega
vina, ker izboljša kri in po-
maga, da človek dočaka
takšno starost. Zadnja leta
sicer slabo sliši in vidi. dru-
gače pa se zaradi zdravja ni
pritoževala. Le noga jo je ne-
koliko bolela ob našem obi-
sku, sicer pa se je lahko poh-
valila, da je v življenju le
malokdaj obiskala zdravni-
ka. Tudi svojih šest otrok je
rodila kar doma, v Lahom-
nem pri Laškem. Trdo je bilo
njeno življenje, saj je morala
sama skrbeti za štiri sinove
in dve hčerki. Z delom na
zemlji je preživljala svoje
otroke. Danes živijo v La-
škem, en sin je že pokojen,
hči Dragica pa si je svoj dom
ustvarila v Svici. Čeprav je
daleč stran, velikokrat obiš-
če mamo, večkrat pa ji tudi
telefonira iz daljnjega Züric-
ha, da si povesta, kaj je no-
vega. Pred leti je bila Deže-
lakova mama tudi sama ne-
kajkrat v Švici, še posebej se
je veselila vožnje z letalom in
obiska v romarskem mestu
Lurd.
Sedaj Deželakova mama
že enajsto leto živi v celj-
skem Domu upokojencev,
kjer je zadovoljna. Dneve
preživlja v svoji sobi ob po-
slušanju radia, kjer posebej
rada ulovi kakšne domače
viže. Večkrat jo obiščejo
otroci ali pa kateri izmed
dvanajstih vnukov in prav
toliko pravnukov, česar je še
posebej vesela.
T. CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Novi kiošter naj bi oživel
V	graščini Novi kiošter v Založah danes živi nekaj
stanovalcev, občina in stanovanjsko podjetje Sipro pa
nimata dovolj denarja za obnovo, zato objekt v glavnem
propada. Če bodo uresničeni načrti, naj bi v Založah
zrasel poslovno-turistični objekt, kjer naj bi razvijali tudi
športno in rekreativno dejavnost.
V	žalski občini so se namreč odločili, da bodo objavili
razpis in graščino ponudili interesentom bodisi v dolgo-
ročni najem, morda bodo graščino ponudili tudi v odkup.
Za oživitev tega kulturno-zgodovinskega spomenika se
menda resno zanimajo v slovensko-švicarskem društvu
Slovica. Graščino naj bi s pomočjo zainteresiranih inve-
stitorjev obnovili, ji vrnili prvotno podobo ter uredili
poslovno restavracijsko-hotelski in turistični objekt. Idejo
o oživitvi graščine podpirajo tudi v Zavodu za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje.
IB
Ljudje radi berejo
Ob koncu leta so nekakšno
bilanco napravili tudi v Ob-
činski matični knjižnici v Žal-
cu, ki ima svoje prostore v Do-
mu II. slovenskega tabora.
Po besedah vodje knjižnice,
Alje Bratuša, so bili z obiskom
v preteklem letu zadovoljni.
Bralci, ki jih je bilo 34.900 so
si knjige izposodili 76.500
krat. V lanskem letu se je
prejšnjim izposojevalcem pri-
družilo 700 novih, kar je 90
odstotkov več kot v letu 92.
Lani so pridobili tudi 3.340
novih knjig, v krajevnih knjiž-
icah, ki jih je šest, 870, v ma-
tični knjižnici na oddelku za
odrasle 1.470, in na oddelku za
mladino 1.000 knjig. Po ve-
ljavnih standardih, ko naj bi
Ua tisoč prebivalcev pridobili
2°0 knjig, izpolnjujejo le 43
odstotkov tega. Povedala je
tudi, da so jim 800 knjig poda-
i; Seveda pa v matični knjiž-
mci pripravljajo tudi nekatere
druge prir^itve. Imeli so 35
ur pravljic, ki jih je obiskovalo
po petnajst otrok, 10 razstav
in 12 srečanj z literarnimi
ustvarjalci. Teh se je udeležilo
od 30 do 50 obiskovalcev.
V matični knjižnici pravijo,
da so z obiskom sorazmerno
zadovoljni, da njihovi izposo-
jevalci posegajo največ po ro-
manih, po strokovnih in bolj
zahtevnih delih pa posegajo
predvsem študentje in dijaki.
Želijo pa si, da bi bili obiski na
prireditvah bolj številni, saj so
kvalitetne in se zato obisko-
valci pogosto tudi vračajo. Na
sliki: Utrinek iz knjižnice.
T. TAVČAR
Novi tednik nagrajuje zvestobo
Nagrada 10 tisočemu In vsakemu 10. novemu naročniku
Spoštovani bralcil
Akcija 'IŠČEMO 10 tisočega naročnika' se hitro bliža koncu. 10 tisoči f
naročnik bo dobil barvni TV z videorekorderjem. 9999. in 1000Ì. naroČni
pa bosta Novi tednik prejemala do smrti brezplačno.
Do zaključka akcije bomo vsakemu desetemu novemu naročniku Novega
tednika podarili majico in kapo NT&RC.k
Novi tednik ima trenutno 9.852 naročnikov.	J:
Noben tednik vam ne nudi toliko ugodnosti kot NOVI
TEDNIK:	\ * S«**"
-	mesečno plačevanje naročnine s položnicami, ki jih pošljemo na dom
-	letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47
-	naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica, tùrej še 12
časopisov, namenjenih domU; družini, prostemu času, hobijem in razvedr,
-	naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika,
namenjene posebnim akcijam kot so šport, kultura, sejmi, itd., kar je v
povprečju še 6 dodatnih časopisov letno
-	naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno in
50% popust za čestitko po željah na Radiu Celje. ..
Smo Vas prepričali? Če je tako, izpolnite prilozèno naročilnico in jo pošlji
na naslov:
NT&RC, Prešernova 19, naročniški oddelek, 63000 Celje
NE POZABITE NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZVESTOBO.
NAROČILNICA
Podpisani______
Kraj___________________
Ulica________
Pošta____________________
Naročam časopis NOVI TEDNIK (za najmanj 6 mes. - do preklica)
od____________do____________
Obvezujem se, da bom redno plačeval(a) naročnino
(podpis)___
Št. 3 - 20. januar 1994
16
Prvak? Zalo igram hokej
Nocoj se začenja polfinale hokejske končnice — Sergej Povečerovski: »Državno prvenstvo bom osvojil
še tretjič zapored!«
Z gladko zmago na Jeseni-
cah z 9:4 proti neposredne-
mu tekmecu za 2. mesto so si
hokejisti Inntala Celja prii-
grali ugodnejši položaj pred
nocojšnjim začetkom polfi-
nala končnice, ko se bodo na
štiri zmage pomerili prav
z Jesenicami. Junak po-
membne zmage je bil Sergej
Povečerovski, pred dvema
letoma hokejist Jesenic...
»Da, to je bila moja naj-
boljša igra v Sloveniji. Niko-
li poprej na eni tekmi nisem
dosegel štirih golov, v veliko
pomoč pa so mi bili soigralci.
Posameznik ne more odločiti
hokejskega derbija, vedno le
kolektiv in tako bo tudi
v končnici državnega prven-
stva,« je spregovoril 33-letni
Povečerovski, ki ga je šport-
na redakcija Dela izbrala za
zvezdnika minulega vi-
kenda.
V polfinalu končnice boste
morebitno zadnjo, sedmo
tekmo igrali v Celju. Ali bo
to sploh kakšna prednost?
Najboljše slovenske ekipe
so izenačene, toda domači
led bo vendarle prednost.
Z Jeseničani smo doma dva-
krat izgubili in enkrat zma-
gali, zelo pomembno pa bo
že nocojšnje srečanje. Dobro
poznam Jeseničane in vem,
da se bodo poskušali oddol-
žiti za sobotni poraz. Starta-
ti moramo z zmago, za na-
stop v finalu pa bo mogoče
potrebnih celo vseh sedem
tekem, kar je morda celo na-
ša prednost.
Zadnje tedne ste na doma-
čem ledu doživeli dva pora-
za. Mar je bila na pomolu
kriza?
Ne, z igro je bilo vse v re-
du, le rezultati niso bili
ustrezni. Proti Olimpi j i in
Jesenicam nismo bili v po-
drejenem položaju. Naša hi-
ba je bila neučinkovita igra
v napadu, kar je slabost vseh
slovenskih ekip. Zaradi po-
razov ni nihče obupaval. Bili
smo prepričani, da se nam bo
v derbijih proti ekipam iz
zgornjega dela lestvice obr-
nilo na bolje.
Kaj se je v slovenskem ho-
keju spremenilo v letu, ko ste
igrali v tujini?
Igra je zelo napredovala.
Imate precej mladih, dobrih
igralcev, Celje in Bled pa sta
močno zaostrila konkurenco
za naslov prvaka. Posebej je
napredovala ekipa Inntala,
oceni hokejistov iz tujine pa
se bom raje izognil, saj sem
eden izmed njih. Naj preso-
dijo navijači.
Ni skrivnost, da so vas
z Jesenic kljub odličnim
igram odslovili. Imate na
tekmah proti svojemu nek-
danjemu klubu poseben
motiv?
Ne, ne razmišljam o prete-
klosti. V mojih mislih je sa-
mo Inntal Celje. Če bo Olim-
pija državni prvak, smo si
z 2. mestom zagotovil nastop
v novoustanovljenem pokalu
pokalnih zmagovalcev. V so«
boto tako lahke zmage nisem
pričakoval, a je najbolje, da
jo vsi skupaj pozabimo. Bila
je ena številnih prvenstvenih
tekem. Od danes gre vse zno-
va. Štejejo samo zmage
v polfinalu končnice in tisti,
ki bo prvi štirikrat zmagal,
se bo imel česa veseliti.
Sergej Povečerovski pri
Jesenicah v sezoni 1991/92
in pri Inntal Celju 1993/94?
Predvsem sem zdaj bolje
psihološko pripravljen. Pred
prihodom v Celje sem dovolj
vedel o slovenskem hokeju,
o moči ekip in načinu igra-
nja. Torej igram nekoliko
bolje kot na Jesenicah, soi-
gralci pa so po znanju pri-
bližno enaki.
Predlani ste bili prvak
z Jesenicami, lani ste osvojili
poljsko prvenstvo, boste le-
tos spet prvak?
Pokažite mi igralca, ki
uživa v porazih. Zanimajo
me samo zmage, Državni pr-
vak še tretjič zapored? Seve-
da, zato igram hokej !
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
panorama
Košarka
Slovenska liga
Moški —4. kolo: Rogaška-Co-
met 81:78 (39:43); po 75:67 do-
mači tri minute niso zadeli ko-
ša in Konjičani so povedli
s 76:75. Nato so zgrešili prvi
met eden za enega, domači pa
so bili uspešni: Novakovič 27.
Jurkovič 21, Tišma 12, Tabak
11, Sušin, Sedminek 4, Peto-
var 2 za domače, Benič 23, 2e-
leznikar 20, Gole 18, Šporar
11, Kozar 4, Mijovič 2 za goste.
Polzela-Satex 71:70 (35:33);
gostje so vodili že z 68:64,
a z metom za tri točke zapravi-
li zadnji napad: Petranovič 20,
Stavrov, Urbanija 11, Govc 10,
Stegič, Cizej 6, Rovšnik 4, Ku-
har 3.
5. kolo: Comet-Kraški zidar
71:66 (38:31); domačim je pre-
obrat s serijo devetih zapored-
nih točk uspel po zaostanku
62:63, obe enem odstotku me-
tov pa so imeli kar 12 skokov
več: Benič 24, Mijovič 19, Že-
leznikar 12, Šporar 8, Gole,
Kozar 4. Slovan-Polzela 67:73
(33:35); domači so vodili
s 56:50, nato pa je bil izid
60:68; Petranovič 33, Stavrov
16, Cizej 14, Govc, Kuhar 3,
Škrabe, Urbanija 2. Satex-Ro-
gaška 103:89 (43:40); domači
ostrostrelec Tovornik je dose-
gel kar 48 točk in gostje se
seveda niso mogli izogniti po-
razu: Jurkovič 25, Novakovič
21, Sušin 14, Tišma 11, Tabak
9, Petovar 5, Voh 4. Vrstni red:
Polzela 9, Triglav, Comet, He-
lios 8, Satex, Kraški zidar, Ro-
gaška 7, Slovan 6.
II. slovenska liga
Moški - VTstni red pred na-
daljevanjem: Pivovarna Laško
15, Nova Gorica, Odeja 14,
Slivnica 13, Elektra, Radovlji-
ca 12, Radgona, Novo mesto
11,	Tolmin, Starše 9; rdeča
skupina: Borovnica 14, Snež-
nik, Bistrica 13, Zagorje, MIK
Prebold, Celje, Slovenj Gradec
12,	Ruše, Brežice 11, Črnuče
10.
III. slovenska liga
Moški: vzhod — 1. kolo: Ro-
gla-Tam Bus B 80:61, Kemo-
plast-Ptuj 101:74, Hrastnik-
Maribor 78:83, Rudar-Lenart
76:51, Feniks-Kungota 89:69,
BP-Pragersko 95:68. Vrstni
red: Maribor 22, Kemoplast
19, Feniks, BP 18, Rogla, Le-
nart 17, Rudar 16, Tam Bus B,
Kungota, Pragersko 15, Ptuj,
Hrastnik 13.
Hokej
Drugi del - 18. kolo: Bled
- Inntal 1:3 (0:3, 1:0, 0:0); Po-
večerovski 2, Kulev 1; 19. ko-
lo: Jesenice - Inntal 4:9 (2:3,
0:4, 2:2); Povečerovski 4, Roj-
šek 2, Zolek, Kulev, Vnuk 1;
20. kolo: Inntal - Olimpija 2:2,
(0:0, 0:1, 2:1); v domači vrsti je
po skoraj dvomesečni odsot-
nosti spet zaigral Šubinov, ki
je bil podajalec pri prvem go-
lu. Strelca sta bila Hrušov in
Vnuk, vodstvo domačih z 2:0
pa je v delitev točk z dvema
goloma spremenil Jube, ki je
za Inntal že usoden. Končni
VTstni red: Olimpija 33, Inntal
28, Jesenice 25, Bled 15.
Kegljanje
Državno prvenstvo
Krško: mladinke - dvojice: 1.
Razlag-Špoljarl589(806+783),
2. Grivič-Krneta (vse Emo)
1586 (786+800), 3. Ljubljana
1573, 4. Ledinek-Filipčič 1569
(799+770), 5. Košir-Koštomaj
1534 (779+755), 8. Stajič-To-
mažin (vse Emo) 1519
(777 + 742). Nastopilo je 16
dvojic.
Smučanje
Pokal Slovenije
Rogla — veleslalom: pokal
Gorenjka - st. pionirji: 1. Ko-
zlar (Branik), 4. Vajdič, 28.
Magdič, 37. Roškar (vsi Uni-
or); st. pionirke: 1. Makuc (Do-
lomiti), 10. Volasko, 11. Ren-
čelj, 15. Hočevar, 16. N. Vola-
sko (vse Unior). Sorica: pokal
Radenska - ml. pionirji: 2. Hri-
bar; ml. pionirke: 25. Bornšek,
30. Macuh (vsi Unior).
akrobatsko
smučanje
Evropski pokal
Piancavallo - skoki I: 1.
Scotta (Italija), 9. Zalokar, 14.
Kramer (oba Mont); skoki II:
1. Scotta (Italija), 7. Zalokar,
13. Kramer (oba Mont). Skup-
no po dveh tekmah: 1. Scotto
50, 2. Gale (Slovenija) in Spe-
idel (Švica) 45 .. .7. Zalokar 36,
13. Kramer 26 itd. Naslednji
tekmi bosta l.in 2. februarja
v Altenmarktu.
Rokomet
Slovenska liga
Moški — 12. kolo: Šešir-Pivo-
varna Laško 13:20 (4:10); pr-
vaki so brez Pušnika, Anžiča,
Jeršiča in Šerbca igrali le na
zmago: Pungartnik, Leve, Na-
činovič 4, Cater 3, Šafarič 2,
Begovič, Ivandija, Ocvirk 1.
Gorenje-Velika Nedelja 24:15
(11:7); pri domačih sta manj-
kala poškodovana Lapajne in
Meolic, prvič pa je zaigral no-
vinec Kimčenko iz Ukrajine;
Plaskan 7, Rozman 5, Kimčen-
ko 4, Milačak, Cvetko 2, Kre-
jan, Ocvirk, German, Tome 1.
Vrstni red: Pivovarna Laško
22, Slovan 19, Gorenje 13, Ja-
dran, Litija, Rudar, Drava 12,
Ribnica, Ajdovščina 11, Pre-
vent 10, Šešir, V. Nedelja 4.
Urankar
pokalni prvak
Na pokalnem prvenstvu
v dviganju uteži je v Vele-
nju zmagal Marko Uran-
kar, ki je v olimpijskem bi-
atlonu zmogel 295 kg.
V celjski vrsti sta nastopila
še mladinca Sandi Poder-
gajs (155 kg) in Tomaž
Beve (125 kg) ter v svojem
prvem nastopu tekmovanje
končala kot tretji oziroma
četrti. V Celju bodo v krat-
kem spet ustanovili klub,
ki se marca namerava ude-
ležiti ekipnega DP, nove
člane pa vpisujejo vsak dan
med 17. in 19. uro v dvorani
Gimnazije Center v Koso-
velovi ulici.
Kegljaška
priznanja
Tradicionalna razglasitev
najboljših kegljačev in keg-
ljavk je bila v Hrastniku,
v ženski konkurenci pa so vsa
priznanja znova končala
v celjskem taboru. Marika
Kardinar je najboljša članica,
Katja Ledinek mladinka,
v obeh konkurencah ima naj-
boljšo ekipo Emo, ki je bil iz-
bran tudi za klub leta. Poseb-
no priznanje Zlati kegelj je do-
bila šesterica reprezentantk
(Grobelnik, Gobec, Kardinar,
Petak, Šeško, Tkalčič, Kardi-
nar), trener Gober ter za dol-
goletno novinarsko delo Jože
Kuzma.
i športni
[koledar [
Četrtek, 201.
Hokej
Celje: Inntal-Jesenice (prva
tekma polfinala končnice, 18).
Petek, 21.1.
Košarka
Novo mesto: Novo mesto-
Pivovarna Laško (1. kolo II.
moške SKL, 19), Kungota:
Kungota-Kemoplast (2. kolo
III. moške SKL, 18.30).
Sobota, 22.1.
Hokej
Jcsenice: Jesenice-Inntal
(druga tekma polfinala konč-
nice 18).
Košarka
Polzela: Polzela-Rogaška
(19), Kranj: Triglav-Comet (6.
kolo moške SKL, 20), Rogaška
Slatina: Rogaška-Odeja (19),
Celje: Celje-Ivec Wetrok
B (17), Slovenske Konjice: Co-
met-Slovan (1. kolo ženske
SKL, 18), Nova Gorica: Nova
Gorica-Elektra, Celje: Celje-
Borovnica, Prebold: MIK Pre-
bold-Snežnik (1. kolo II. mo-
ške SKL, vse 19), Lenart: Le-
nart-Rogla (2. kolo III. moške
SKL, 18).
Odbojka
Bratislava: Bratislava-Celje
(8. kolo srednjeevropske lige,
17). *
Rokomet
Velika Nedelja: V. Nedelja-
Pivovarna Laško, Ajdovščina:
Fructal-Gorenje (13. kolo mo-
ške SRL, obe 19).
Nedelja, 23.1.
Odbojka
Bratislava: Slavija-Celje (9.
kolo srednjeevropske lige, 11).
Ponedeljek, 24.1.
Smučanje
Rogla: evropski pokal za
ženske — slalom (štart ob 10. in
13. uri na Jasi).
Torek, 25.1.
Hokej
Celje: Inntal-Jesenice (tretja
tekma polfinala končnice, 18).
Smučanje
Rogla: evropski pokal za
ženske - slalom II (štart ob
10. in 13. uri na Jasi).
Sreda, 26.1.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Slovan, Rogaška Slatina: Ro-
gaška-Kraški zidar, Domžale:
Helios-Polzela (7. kolo moške
SKL, vse 19).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-
Fructal (14. kolo moške SRL,
19).
Nagrajenci prihodnjič
Zaradi sinoćnje rokometne tekme med Pivo-
varno Laško in Teko bomo morebitne nagra-
jence 21. kola športne stavnice objavili v pri-
hodnji številki.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri vseh
petih parih tip 0 pomeni podaljšek) bomo upo-
števali kupone s poštnim žigom sobote, 22. ja-
nuarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure odda-
ni v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Na-
slov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje,
s pripisom Golding loto.
Št. 3 - 20. januar 1994
171
NA KRATKO
Rokometna reprezentan-
ca Slovenije je z dvema vi-
sokima zmagama proti
Gruziji (34:14 in 29:12)
v kvalifikacijah za EP za
Madžarsko ter pred Norve-
ško, Litvo in Gruzijo za-
sedla 2. mesto. V dodatnih
kvalifikacijah za nastop na
Portugalskem (od 2. do
12. junija) bodo naši 2. in
9. marca igrali s Češko, pr-
va tekma pa bo v Sloveniji.
Na finalnem turnirju dr-
žavnega prvenstva v košar-
ki za pionirje je Polzela
v domači dvorana prema-
gala Satex z 58:48 in Olim-
pijo z 52:47 ter v odločilni
tekmi za naslov prvaka iz-
gubila s Slovanom s 37:58.
Najboljši strelec finalnega
turnirja je bil domači ko-
šarkar Medvešek.
Na slalomski tekmi
vzhodne regije je na Rogli
med mlajšimi dečki zmagal
Zupan, drugi so bili Vajdič
(st. dečki), Hribarjeva
(ml. deklice) in Renčeljeva,
tretja Seličeva, &dma Tina
Volasko (vse st. deklice),
deveti Macuh in deseta Šo-
par (oba ml. dečki) ter Nina
Volasko (st. deklice). Vsi so
člani SD Unior.
V nadaljevanju vaterpol-
skega turnirja za pokal
Kranja je Neptun izgubil
s Kranjem z 8:13 (2:3, 2:1,
1:4, 3:5). Strelci: Zupane,
Glavan in Škerl po 2, Ada-
mič in Ošljak po 1. Neptun
je po 4. kolu z dvema zma-
gama tretji, v nedeljo pa bo
igral z Vodovodnim
stolpom.
Na ekipnem prvenstvu
Laškega v kegljanju je
v obeh konkurencah po
pričakovanju zmagal KK
Tim. Med moškimi je bila
druga ekipa podjetja Tim,
tretje pa Sopote, med žen-
skami so bile druge keg-
ljavke DU Radeče in tretje
OŠ Primož Trubar iz La-
škega.
Tradicionalni zimski
turnir v malem nogometu
v dvorani Golovec v Celju
bo 5. in 6. februarja. Na-
gradni sklad je 250.000 to-
larjev, prijave (6000 SIT)
pa do konca meseca zbira
Marinet, tel. 441-441.
Sinoči štart v ligi prvakov
V razprodani dvorani Golovec je bila sinoči uvodna tekma skupine B evropske lige prvakov,
prvi nasprotnik moštva Celja Pivovarna Laško pa je bila slovita Teka iz Santandra.
Španci (na sliki) so v Celje dopotovali že v ponedeljek, v Golovcu dvakrat trenirali ter dobro
razpoloženi računali na ugoden izid. Naši prvaki bodo naslednjo tekmo odigrali 30. januarja
v Frankfurtu proti lanskemu finalistu pokala prvakov Wallau, ki je pred dnevi zaradi slabih
rezultatov zamenjal trenerja. Celjani bodo s čarterjem v Nemčijo odpotovali dan pred tekmo,
v letalu pa je za navijače in vse druge, ki si želijo ogledati srečanje 2. kola, prostih 60 mest. V ceno
25.000 tolarjev so vključeni vsi transferji (odhod je iz Celja), nočitev in penzion v Frankfurtu ter
vstopnica. Prijave sprejema v klubski pisarni v dvorani Golovec Vlado Privšek (tel. 34-992), na
enak način pa bo omogočen tudi ogled povratnega srečanja s Teko, ki bo 25. marca v Santandru.
Foto: EDI MASNEC
Z Lisice na Roglo
V ponedeljek in torek na Rogli dva ženska slaloma za
evropski pokal
Slalomska elita alpskih
smučark se bo konec tedna
v Mariboru udeležila treh te-
kem za svetovni pokal, nato
pa se bo večina tekmovalk
prestavila na Roglo, kjer bo-
sta v ponedeljek in torek dva
slaloma za evropski pokal.
Prireditelji (SD Unior Ce-
lje) za razliko od Mariborča-
nov nimajo težav s pripravo
prog, saj je na Jasi okoli pol
metra dobro utrjenega sne-
ga. Na Rogli pričakujejo bli-
zu sto smučark, med njimi
tudi številne dobitnice točk
za svetovni pokal. Manjkale
bodo samo nekatere najbolj-
še (Schneider, Wiberg,
Wächter, Götscl), najbolj
množično pa bo seveda slo-
vensko zastopstvo. Prijavlje-
nih je 16 smučark, med njimi
tudi obe zmagovalki letoš-
njih tekem za svetovni pokal
Katja Koren in Alenka Dov-
žan ter seveda tudi preostali
dobitnici točk Urška Hrovat
in Špela Pretnar.
Na štartu bo tudi 16-letna
celjska smučarka Barbara
Koštomaj, njena poglavitna
cilja pa sta uvrstitev na dru-
go progo med šestdeseterico
najboljših. »Minuli teden je
na odprtem prvenstvu Nizo-
zemske v Flachau kot naj-
boljša Slovenska zasedla
44. mesto, nastopila pa je po-
polna reprezentanca B. Za
zmagovalko Götchlovo, ki je
v tej zimi že dobila tekmo
svetovnega pokala, je zao-
stala za približno devet se-
kund in izboljšala točke FIS.
Na Rogli se lahko mogoče
nadejamo celo uvrstitvi
v zgornjo polovico finalistk.
Po vrnitvi iz Flachaua je si-
cer nekoliko bolehala, ven-
dar zadnje dni že pospešeno
trenira dvakrat na dan,«
možnosti najboljše celjske
smučarke, ki je članica re-
prezentance B, napoveduje
njen trener Vinko Jovan.
Barbara Koštomaj je lan-
sko zimo na lestvici FIS
v slalomu končala na
425. mestu in še nima pravi-
ce nastopa na vseh tekmah
evropskega pokala, ki je do-
voljen smučarkam z uvrsti-
tvijo pod 350. mestom. Na
Rogli bo tako nastopila v ok-
viru dodatne nacionalne
kvote, zavoljo močno izbolj-
šanih točk FIS pa bo štartala
med najboljšo osmerico Slo-
venk.	Ž. Z.
Polovica olimpijcev
Slovenija na olimpijskih igrah v Lillehamerju lahko
nastopi s tridesetimi športniki, z izpolnjenimi normami
OKS pa je kvota doslej polovično izpolnjena. Na tekmah
svetovnega pokala so se med petnajsterico že uvrstili in si
s tem zagotovili nastop na ZOI: Košir, Kune, Grilc, Hro-
vatova, Pretnarjeva, Korenova, Dovžanova (alpsko smu-
čanje), Petek, Kladnik, Meglic (skoki), Ožbolt (biatlon) in
biatlonska štafeta (štirje tekmovalci). Zadnji rok za izpol-
nitev norm je 25. januar, morebitna prosta mesta pa bodo
na predlog posameznih strokovnih zvez zapolnili šport-
niki brez izpolnjenih norm.
Pivovarna
in papirnica
Laška občina je tudi na
športnem področju razde-
ljena na dva dela: na Laško
in Radeče, oba pa se pod-
vajata edinole z nogome-
tom, ki so ga v občinskem
središču po dolgem premo-
ru obudili šele lansko
jesen.
Edini prvoligaši so strel-
ci Dušana Poženela iz Re-
čice, njihova najboljša po-
sameznica Ksenija Maček
pa je zadnja leta redno med
udeleženkami vseh velikih
mednarodnih tekmovanj.
»Ko je prst na sprožilcu, iz
orožja zleti trideset tolar-
jev,« je finančno plat strel-
skega športa hudomušno
razložil Vinko Lavrinc.
Z MK orožjem so lani iz-
strelili okoli 15.000 nabo-
jev, z zračnim približno še
dvakrat toliko, težave pa
jim povzroča embargo na
uvoz orožja, ki omejuje tu-
di športnike. Cena kvali-
tetne puške ali pištole se
s carino vred giblje okoli
2000 mark, najboljši posa-
mezniki pa praviloma vsa-
ko leto zamenjajo rekvizit.
Sorazmerno zelo razvejano
dejavnost krpajo s prora-
čunskimi sredstvi (vzdrže-
vanje strelskega doma) in
sponzorskimi prispevki
(nakup orožja in streliva),
ki pa so v primerjavi z dru-
gimi športi nizki.
Kljub vsemu je najbolj
kvalitetna panoga v občini
vendarle košarka, čeprav
v tesni osnovnošolski dvo-
rani v Laškem igre vodilne
drugoligaške ekipe sprem-
lja le dvesto gledalcev.
»Zanimanje je veliko, naše
povprečje bi bilo zanesljivo
trikrat večje in zato je toli-
ko bolj nujna gradnja
športne dvorane,« trdijo
v upravi Košarkarskega
kluba Pivovarna Laško.
Papirnata procedura
okoli nove športne dvorane
v Debru se je nekoliko za-
vlekla, za začetek gradnje
pa je zdaj določen 1. marec.
Predračunska vrednost po-
membne naložbe so trije
milijoni mark, v dvorani pa
bodo na dveh straneh tri-
bune s skupaj 1200 sedeži,
pod njimi pa športna am-
bulanta, savna, fitness in
dve igrišči za squash.
Igralna površina bo naj-
večja v regiji, saj bo možno
tudi igranje pravega dvo-
ranskega nogometa z ogra-
do in goli velikosti 5x2 me-
tra, rok za dokončanje del
pa je jesen 1994, ko se bo
začelo novo košarkarsko
prvenstvo. Za tekmovanje
v A-2 ligi je sedanja telo-
vadnica krepko premala in
Laščani bodo v vsakem
primeru primorani na seli-
tev. V košarkarskih vrstah
imajo letos prvič dva pro-
fesionalca (Prelič, Vujovič),
letni proračun kluba pa je
na ravni ekip zelene lige in
se torej giblje okoli četrt
milijona mark. Igralci so
pri izplačilu nadomestil za
prisotnost na treningih
razdeljeni v več skupin, sti-
mulirani pa so samo za
1. mesto, čeprav se bo v A-2
ligo uvrstilo kar pet ekip.
Če se v Laškem vse vrti
okoli Pivovarne, je v Rade-
čah približno enako, a v bi-
stveno manjšem obsegu,
s tamkajšnjo papirnico.
Pod njihovim patronatom
so nogometaši in rokome-
taši, ki tvorijo jedro kvali-
tetnega športa. Vložki za-
dostujejo za brezskrbno
nastopanje v sedanjih ok-
virih, pri čemer ne gre
spregledati teženj nogome-
tašev Papirničarja pri na-
predovanju v drugo ligo.
ŽELJKO ZULE
Prihodnjič: Šentjur
Rogaška v pokal pokalnih zmagovalk?
Košarkarice Rogaške so sobotno finalno tekmo pokalnega prvenstva proti Ježici v domači
dvorani po pričakovanju visoke izgubile s 63:101 (36:50), a so si za sezono 1994/95 praktično že
zagotovile nastop v pokalu pokalnih zmagovalk. Ljubljančanke so namreč v domači konkurenci
premočne in bodo skoraj zanesljivo osvojile tudi prvenstvo.
V finalu so Slatinčanke igrale pod svojimi zmožnostmi, košarkarice Ježice pa so bile izjemno
razpoložene in zato tudi visoka razlike. Jolanda Kokolj (z žogo) se je tako morala boriti s kar
tremi reprezentantkami: Sergejo Zupan, Polono Dornik in Katico Krivic (z leve v svetlih dresih),
na razplet pa v ozadju čaka najbolj učinkovita igralka finalnega turnirja Zagorka Čupahin. Za
domače so koše dosegle Čupahin 18, Tabak in Jezovšek 14, Kokolj 13 ter Vidakovič in Potočnik 2.
V polfinalu je Rogaška premagala Odejo z 92:77 (42:45), strelke pa so bile Čupahin 26, Tabak 25,
Vidakovič 19, Jezovšek 11, Kokolj 8 in Potočnik 3.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 3 - 20. januar 1994
18
•	V torek, 11. januarja po-
poldne, je na policijsko po-
stajo poklical zaskrbljeni
Adem, ki ga je skrbel pre-
pir v eni od hiš na Ljubeč-
ni. Policisti so se potem
srečali s skupino tamkajš-
njih podnajemnikov, ki so
se pričkali med sabo zaradi
(ne)zaklepanja vhodnih
hišnih vrat. Ker s tem nista
bila kršena javni red in
mir, tudi ukrepa ni bilo.
•	V sredo dopoldne je kli-
cala delavka z Zavoda za
zaposlovanje. Tam naj bi
bila oseba, ki naj bi ovirala
ritem dela. Jezni Jurij I. iz
Celja bo moral k sodniku
za prekrške.
•	V sredo popoldne je bila
potrebna intervencija v bi-
feju marketa na Dolgem
polju. Tam je Zvonko P. iz
Celja tepel Branka P., tudi
Celjana.
•	Policisti so v sredo zve-
čer prejeli obvestilo obča-
na, da mu na Teharski 53
neznane osebe grozijo
s pretepom. V resnici to ni-
so bile neznane osebe, šlo je
za prepir med gospodom
prijaviteljem in njegovim
sosedom, predmet spora pa
naj bi bil prostorček na
parkirišču.
•	V četrtek zvečer so na
policijski postaji izvedeli,
da se je na bencinski črpal-
ki na Polulah pravkar na-
hajal voznik, ki si je tam
natankal za 1.500 tolarjev
in nič plačal. Črpalkar si
številke na tablici ni za-
pomnil, v spominu mu je
ostala le ljubljanska ozna-
ka. Bržčas premalo, da bi
lopova izsledili.
•	V Scotch baru sta se
v četrtek zvečer stepla
Darko M. in Miro Č. Pri
tem sta bila tako živahna,
da sta poškodovala točilni
pult. Zaradi javnega reda
in miru se bosta zagovarja-
la pri sodniku za prekrške.
•	V soboto zvečer je nek
občan iz Linhartove prija-
vil, da je v Slatini pri
Šmartnem gospod soprog
pretepel svojo ženo. Bogo
B., ki je res tepel svojo so-
progo, je odšel od doma še
pred prihodom policijske
patrulje, to pa še ne pome-
ni, da mu bo pot k sodniku
za prekrške odpisana.
•	Nekdo je v nedeljo po-
poldne sporočil, da je
v Brodarjevi ulici nekaj
hudo narobe: sin, ki je pri-
šel pijan domov, naj bi te-
pel svojo mamo. Policisti so
ugotovili, da je bila prijava
lažna.
M. A.
Pred sodnim dnem
bombaške četverice
Storilci, Ir i so razstrelili pizzerijo Umbo, bono v priporu vse do sojenja
Po slabih dveh mesecih od prijetja
četverice, ki je minulo jesen z eksplo-
zivnimi sredstvi namerno uničila piz-
zerijo Limbo na Ljubečni in za tem na
podoben način poškodovala drog elek-
trične napeljave v Začretu ter na ra-
zlične načine ustrahovala občane, med
njimi tudi nekega gostilničarja s Teha-
rij, je zadeva zrela za pričetek sojenja
storilcem. Namestnik temeljnega jav-
nega tožilca je namreč v ponedeljek
vložil obtožnico za vse štiri storilce.
Obtožnica bremeni Srečka G., Ro-
berta K. in starejšega mladoletnika
M.L., da so v sostorilstvu zagrešili hu-
do kaznivo dejanje zoper splošno var-
nost (eksplozija v Limbu), za kar je po
veljavnem kazenskem zakonu zagro-
žena kazen do 10 let zapora. Isti trije
so v zvezi s poškodovanjem električne-
ga droga obtoženi kaznivega dejanja
poškodovanja tuje stvari, prav tako
v sostorilstvu, za to pa je zagrožena
kazen do 5 let zapora. Vsi ti trije pa so,
v sodelovanju s četrtim, Romanom R.,
obtoženi še kaznivega dejanja izsilje-
vanja, za kar jih sodni senat lahko
obsodi na (največ) po 5 let zapora. Ob
vsem tem je Srečko G. obtožen še kaz-
nivega dejanja hudodelskega združe-
vanja (zagrožena kazen do 5 let zapo-
ra) ter nedovoljene proizvodnje in pro-
meta z orožjem ali eksplozivnimi
snovmi, za to kaznivo dejanje pa so-
dišče lahko izreče kazen tudi do 10 let
zapora. V času preiskave je sodišče
namreč prejelo mnenje sodnega izve-
denca, ki je ocenil, da je večja količina
orožja in razstreliva, ki so ga našli pri
obtoženemu Srečku G., tiste vrste, ki
ga občani pod nobenim pogojem ne
smejo kupovati in posedovati. Za osta-
lo najdeno in zaseženo orožje pa bo
stekel postopek pri sodniku za pre-
krške.
Ker je eden od storilcev še mladole-
ten, se je senat Temeljnega sodišča Ce-
lje za mladoletnike odločil, da se sodni
postopek zoper M.L. združi s postop-
kom zoper ostale tri obtožene. Vsi štir-
je so od dneva prijetja (24. november
lani) v priporu, je pa priporni razlog
preizkusilo Višje sodišče in ga potrdi-
lo. Namestnik javnega tožilca, ki je
vložil obtožnico na TS Celje, pa je obe-
nem še predlagal, da se čas pripora
podaljša vse do pričetka glavne obrav-
nave.
MARJELA AGREŽ
Naleteli na
človeške kosti
Pri izkopih zemlje ob po-
toku Sopota v Radečah so
minuli četrtek tamkajšnji
delavci naleteli na človeške
kosti: stegnenici, golenico
in spodnjo čeljustnico.
Tam, kjer so našli kosti, so
odkrili še vojaško čelado,
kakršno so nosili nemški
vojaki. Najdene kosti naj bi
v zemlji ležale približno
pol stoletja.
Preveč opitih
Minuli petek, v času od
21. do ene ure naslednjega dne,
so šentjurski policisti ugotav-
ljali, koliko voznikov je za vo-
lanom takšnih, ki so preglobo-
ko pogledali v kozarec ali so
kako drugače nesposobni za
varno vožnjo.
Od 160 voznikov, ki so jih
ustavili, so štiridesetim odre-
dili preizkus alkoholizirano-
sti. Od teh jih je 18 napihalo
nad dovoljeno stopnjo 0,5, dva
pa sta preizkus odklonila. Ža-
losten rezultat!
I mini KRIMIĆI	j
Še več goljufij
V prejšnji številki smo pisali
o vrsti poslovnih goljufij, ki
naj bi jih storil 40-letni Le-
opold S. iz Rogatca, direktor
in lastnik podjetja Promoles
zoper katerega je preiskovalni
sodnik TS Celje odredil
pripor.
Policisti iz Rogaške Slatine,
ki so poslovnežu prišli na sled,
pa so v minulih dneh podali
nove kazenske ovadbe, za več
kaznivih dejanj poslovne go-
ljufije in eno goljufijo. Tako
naj bi Leopold Š. 16. septem-
bra lani v trgovini Trimont
v Celju prevzel blago v vred-
nosti 555.453 tolarjev in kot
jamstvo za plačilo izstavil ak-
ceptni nalog, četudi je vedel,
da je račun njegovega podjetja
blokiran že več kot leto dni.
Poleg tega naj bi si Leopold
Š. 10. decembra lani od Anto-
na Š. iz Brestovca sposodil di-
atonično harmoniko, ki naj bi
jo potreboval pri snemanju re-
klamnega spota. Takoj po
končanem snemanju naj bi jo,
kot je obljubil, lastniku vrnil,
a tega še do danes ni storil.
Harmonika je vredna okoli
250 tisoč tolarjev.
Osumljeni naj bi storil po-
slovno goljufijo tudi 19. no-
vembra lani v prodajalni De-
tex v Lenartu, kjer je prevzel
blago v vrednosti 415.912 to-
larjev in 12. oktobra v proda-
jalni Konfekcije Mont Kozje,
kjer je »kupil« blago v vredno-
sti 640.600 tolarjev.
Po vseh dosedanjih kazen-
skih ovadbah naj bi poslovnež
iz Rogatca ogoljufal oziroma
oškodoval različna podjetja in
podjetnike širom po Sloveniji
za preko 5 milijonov tolarjev.
Obrcal policijski
avlo
Ko sta celjska policista mi-
nulo soboto okoli 3. ure zjutraj
na Kajuhovi ulici v Celju usta-
vila voznika osebnega avto-
mobila, 22-letnega Aleksan-
dra P. iz Rogaške Slatine, se je
le-ta hudo razjezil, ko sta mu
naročila, naj piha.
Preizkus alkoholiziranosti
je jezni mladenič odklonil, za-
to pa sta mu policista odvzela
vozniško dovoljenje in mu ta-
ko prepovedala nadaljnjo vož-
njo. Takrat pa se je Aleksan-
der še bolj razjezil, obema po-
licistoma pa je začel groziti in
ju žaliti. Končno se je odločil,
da bo, kljub prepovedi, nada-
ljeval vožnjo, pa sta ga polici-
sta povabila v službeno vozilo.
Zaradi fizičnega upiranja je
bila potrebna policijska okre-
pitev, obvladali pa so ga lahko
le s strokovnim prijemom. Pri
tem je Aleksander brcal okoli
sebe in poškodoval luč ter
smerokaz službenega vozila,
zato ni kazalo drugega, kot da
so vročekrvneža uklenili. Pa
tudi v intervencijskem vozilu
mladenič še ni dal miru. Ko je
brcal v zadnjo steno, je naredil
dodatno gmotno škodo, tako
da skupna škoda znaša okoli
100 tisoč tolarjev. Aleksandra
P. so do iztreznitve pridržali,
sestavili pa so tudi kazensko
ovadbo in podali predlog sod-
niku za pTekrške.
Vlom v Jurkloštru
Neznani storilec je v noči na
12. januar vlomil v samopo-
strežno prodajalno Kmetijske
zadruge Laško v Jurkloštru.
Tam je ukradel večjo količino
različnih znamk cigaret in al-
koholnih pijač v skupni vred-
nosti okoli 280 tisoč tolarjev.
Poškodovani
telefonski kabel
Voznik tovornjaka s prikoli-
co, 39-letni hrvaški državljan
Jožo Božnjakovič je, v sredo,
12. januarja, vozil po magi-
stralni cesti skozi Šentjur. Pri
zavijanju na šentjursko tržni-
co pa je s tovorom, naloženim
na vozilu, zadel v kabel tele-
fonske napeljave in ga pretr-
gal, podrl pa se je tudi drog.
Pri tem je nastala gmotna ško-
da v višini približno 400 tisoč
tolarjev. Na kraju dogodka je
bilo potem ugotovljeno, da je
bil ta kabel nameščen preniz-
ko, saj so ob izgradnji nove
ceste le-to za en meter dvigni-
li, kabel pa je ostal na isti viši-
ni. Poleg tega pa na spornem
mestu ni bilo nobenega pro-
metnega znaka, ki bi opozarjal
na potek kabla ali prepovedo-
val promet tovornim vozilom.
Policisti so o tem poslali poro-
čilo Temeljnemu javnemu to-
žilstvu v Celju.
Le staro torbico
Nekdo se je v noči na sredo,
12. januarja, splazil skozi ko-
palniško okno v notranjost
stanovanjske hiše v Breclje-
vem na Šmarskem. V notra-
njosti se je osredotočil pred-
vsem na omare, ki jih je teme-
ljito premetal, odnesel pa I«
staro žensko torbico v kateri je
bilo nekaj fotografij.
Zlomljen nos
v pretepu
Minuli petek so policisti
obravnavali okoliščine kazni-
vega dejanja hude telesne po-
škodbe v pretepu, ki se je odvi-
jal 8. januarja okoli 21. ure
pred gostilno Kraševec na Po-
nikvi. Takrat so neznani pre-
tepači oziroma storilci zlomili
nosno kost Janku H. iz Ponik-
ve pri Šentjurju. Policisti o na-
silnežu (nasilnežih) še zbirajo
informacije.
Zlatnina iz hiše
Neznani storilec je minuli
petek zvečer vlomil skozi okno
kurilnice in vstopil v notra-
njost stanovanjske hiše v Ste-
genškovi ulici v Celju. Potem,
ko je dodobra pregledal vsebi-
no omar in predalov, je odne-
sel različne drobne zlate pred-
mete, vredne okoli 80 tisoč to-
larjev, ki so last Boža L.
Ukradel goro cigaret
V noči na 13. januar je nez-
nani storilec vlomil v Delov
kiosk na Mestnem trgu v Šent-
jurju. Tam je ukradel in odpe-
ljal kar 150 »štek« različnih
vrst cigaret ter lastnika oško-
doval za 196 tisoč tolarjev.
Pretepel ženo, po
tleh polil bencin...
Dogajalo se je v prvih pone-
deljkovih urah, ko je v neki
družini na Ponikvi na Šentjur-
skem prišlo do krutega izživ-
ljanja družinskega poglavarja
nad svojo Ženo in hčerko, ki bi
se lahko tudi tragično končalo.
Vse skupaj se je začelo s pre-
pirom med zakoncema, ki se je
stopnjeval tako, da je mož,
v navalu jeze, ženo pretepel,
nato pa jo, skupaj z njuno
hčerko, zaklenil v spalnico. To
pa mu, očitno, še ni bilo do-
volj. Njegov bes, podkrepljen
z alkoholom, se je stopnjeval
tako, da je prijel za kanto
z bencinom ter polil tla v kuhi-
nji in spalnici, da je zagorelo.
Žena in hčerka sta ogenj
v spalnici uspeli pogasiti, reši-
li pa sta se tako, da sta skočili
ven skozi spalnično okno.
Ogenj, ki se je razširil po kuhi-
nji, je mož sam pogasil, kljub
temu pa je nastalo za okoli pol
milijona tolarjev materialne
škode.
Policisti, ki so prihiteli na
kraj dogodka, so vinjenega
moškega pridržali do strezni-
tve, zoper njega pa bodo napi-
sali tudi kazensko ovadbo in
predlog sodniku za prekrške.
M. A.
Št. 3 - 20. januar 1994
19
Osumljeni
v priporu
Preiskovalni sodnik
Temeljnega sodišča Celje
je 12. januarja odredil
pripor za 22-letnega Si-
nišo R. iz Celja, ki je
osumljen vrste kaznivih
dejanj: vlomov in kraj
v prodajalnah, kioskih,
župnišču in drugod, go-
ljufij, odstranitve urad-
nega pečata, izpolnjeva-
nja in vnovčevanja ukra-
denih čekov itd.
Tako je, na primer,
6. januarja letos, vlomil
v župnijski urad na Bregu
v Celju, kjer je iz priročne
blagajne ukradel 20 tisoč
tolarjev. Kapucinsko cer-
kev na Bregu pa je obi-
skal še pred tem, 22. de-
cembra lani, skupaj z Bo-
rutom Š. Takrat sta oba,
z lažnim prikazovanjem
in prikrivanjem dejan-
skih okoliščin, spravila
v zmoto tamkajšnjega
duhovnika, ki jima je
izročil za 780 tisoč tolar-
jev gotovine. Siniša in
Borut sta se namreč pred-
stavila kot policista, ki
sta z lažmi in premišljeno
ukano duhovnika prepri-
čala, da jima je izročil 10
tisoč mark.
M. A.
Vlom v Zlatarno
Tri vlomilce ujeli, eden skočil v Savinjo in pobegnil
V ponedeljek, nekaj po
drugi uri, so policisti PP Ce-
lje prejeli signal, da se v pro-
dajalni Zlatarn Celje v Pre-
šernovi ulici v Celju nekaj
sumljivega dogaja. Takoj so
posumili, da gre za vlom.
Ko so prispeli do omenjene
prodajalne v središču mesta,
so ugotovili, da je bilo vanjo
res vlomljeno in da je bila
odnešena večja količina sre-
brnega nakita. Po približno
dveh urah lova na vlomilce
oziroma tatove, so prijeli
trojico, četrti pa jim je po-
begnil, ko je bežal proti na-
brežju Savinje in tam skočil
vanjo.
Istega dne so k preiskoval-
nemu sodniku TS Celje pri-
vedli Seada (25), Suada (26)
in Ramzija (20). Vsi trije so
državljani BiH., doma iz Ve-
like Kladuše, ki začasno pre-
bivajo v Ljubljani. V Celje so
se pripeljali s sposojenim
starim volkswagnom ljub-
ljanske registracije. Za četr-
tega, ime mu je Dževad, se še
ne ve, ali je reko uspešno
preplaval ali pa je v njej ne-
mara utonil. Ve pa se, da je
bila srebrnina, ki so jo storil-
ci ukradli iz prodajalne, '
vredna okoli 200 tisoč tolar-
jev, za nadaljnji pohod do
zlatnine in draguljev pa jim
je, zaradi hitre policijske
zaznave in intervencije,
zmanjkalo časa.
M. A.
Pozabljal naročilnice
Po nekaj mesecih iskanja
so velenjski policisti te dni le
prišli na sled storilcu, ki naj
bi v času sedmih mesecev
ogoljufal najmanj devet ra-
zličnih prodajaln.
Enaintridesetletni Velenj-
čan Milan naj bi maja lani
prvikrat obiskal neko proda-
jalno v Velenju, kjer je dvig-
nil karton buteljk vina s pre-
tvezo, da je delavec velenj-
ske TO in da je naročilnico
pozabil na sedežu TO. Prine-
sel naj bi jo naknadno, pro-
dajalka pa mu je verjela. Po-
dobno se je »znašel« še v me-
secih juniju, juliju in avgu-
stu ter v novembru lanskega
leta, dvakrat pa letos. V vseh
primerih se je predstavljal za
delavca TO Velenje ali Celje,
četudi ni bil v teritorialni
obrambi nikoli zaposlen.
Enkrat si je celo dovolil, da
je prišel v prodajalno (mes-
nico) oblečen v ustrezno uni-
formo. In sploh je najraje na-
bavljal v mesnicah, vsakič
pa se je izgovoril, da je naro-
čilnico pozabil vzeti s seboj,
v nekaj primerih pa se je, da
bi bil bolj prepričljiv, v pro-
dajalnah predhodno telefon-
sko najavil. Na tak način si
je »nabavil« za okoli 70 tisoč
tolarjev, različnega blaga,
večinoma pijač in mesa. Ver-
jetno bi s tovrstnimi podvigi
nadaljeval, če ne bi ena od
prodajalk posumila, da s tem
nabavljačem le ni nekaj v re-
du in od njega zahtevala
osebno izkaznico. Ta doku-
ment ji je Milan pokazal in
ga celo pustil pri njej. Potem
pa se je zanj začelo vse obra-
čati na slabo...
M.A.
PROMETNE NflGODE
Nezgoda v Arclinu
V križišču magistralne in lo-
kalne ceste, izven naselja Arc-
lin, se je, v četrtek, 13. januar-
ja popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
ena je utrpela lažje poškodbe,
na vozilih pa je škode za okoli
400 tisoč tolarjev.
Peter Oset (27) iz Svetelke
pri Šentjurju, je vozil osebni
avtomobil po magistralni cesti
iz smeri Vojnika proti Škofji
vasi. V Arclinu je zavijal v le-
vo, na lokalno cesto v smeri
Ljubečne, takrat pa je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
motornega kolesa, 21-letni
Matjaž Krhlanko iz Vojnika.
V trčenju med voziloma se je
hudo telesno poškodoval Mat-
jaž Krhlanko, lažje pa je bila
poškodovana njegova sopotni-
ca, 19-letna Natalija Stante iz
Celja.
Zapeljal v jarek
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je, v petek,
14. januarja zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
■ oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozilu
pa znaša približno 450 tisoč
tolarjev.
Anton Pevec (44) iz Prožin-
ske vasi je vozil osebni avto-
mobil po magistralni cesti iz
Šentjurja proti Štoram. Ko je
Pripeljal v bližino stanovanj-
ske hiše Prožinska vas 18 in
v blagi levi ovinek, je zapeljal
v obcestni jarek ter trčil v pro-
pust, po tem pa se je vozilo dva
krat prevrnilo preko svoje osi
in obstalo na strehi. Voznik
Pevec je pri tem utrpel hude
telesne poškodbe.
Na spolzkem vozišču
Na lokalni cesti v kraju Pe-
noje se je, v petek, 14. januarja
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša okoli 400
tisoč tolarjev.
Stanko Jezovšek (28) iz Slo-
venskih Konjic je vozil osebni
avto po lokalni cesti iz smeri
Ponikve proti Mlačam. Ko je
Pripeljal v levi blagi ovinek, je,
zaradi mokrega in spolzkega
vozišča, vozilo zaneslo na levo
na neutrjeno bankino, tam pa
trčilo v betonski propust jar-
ka. Voznik Jezovšek je bil pri
tem hudo poškodovan.
Trčenje v Velenju
Na Cesti talcev v Velenju se
je, v nedeljo, 16. januarja zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude te-
lesne poškodbe, ena lažje,
gmotna škoda pa znaša okoli
150 tisoč tolarjev.
Anton Ažman (33) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil (brez
prižganih luči za osvetljevanje
cestišča) po Cesti talcev iz
smeri Prešernove proti Koro-
ški cesti. Pri stanovanjski hiši
Cesta talcev 27 je v levem
ovinku zapeljal na levi vozni
pas, v tem času pa je iz na-
sprotne smeri (pravilno) pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila, 35-letni Marjan Ver-
hovšek iz Velenja, ki je čelno
trčil v Ažmanov avtomobil. Pri
tem se je Verhovšek lažje po-
škodoval, njegova sopotnica,
35-letna Romana Gutman, pa
je utrpela hude telesne po-
škodbe.
Vozilo na boku
V	ponedeljek, 17. januarja
zvečer, se je, na regionalni ce-
sti izven naselja Višnja vas,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe.
Franc Bračič (23) iz Nove
cerkve je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Nove cerkve proti
Vojniku. Izven naselja Višnja
vas ga je v ostrem levem ovin-
ku zaneslo na desno bankino,
nato pa je vozilo po nekaj me-
trih drsenja po obcestnem na-
sipu trčilo v steno jarka. Pri
tem je vozilo obrnilo za 180
stopinj in je obstalo prevrnje-
no na desnem boku. V nezgodi
se je hudo poškodoval sopot-
nik, 23-letni Srečko Jakob iz
Slovenskih Konjic.
M. A.
Preluknjana katra
V	noči na 16. januar je nez-
nani storilec s strelnim orož-
jem nekajkrat ustrelil v osebni
avtomobil R 4, ki je bil parki-
ran na Škapinovi ulici v Celju.
Lastnik vozila je s tem deja-
njem oškodovan za okoli 50 ti-
soč tolarjev.
Pozabljivi kuharček
V stanovanju Jožeta Z. v Liptovski ulici v Slovenskih Konji-
cah je, v petek, 14. januarja popoldne, izbruhnil požar, ki je
povzročil za okoli 400 tisoč tolarjev škode.
Z zbiranjem informacij o tem, kako je do požara prišlo, so
konjiški policisti ugotovili, da se je v kuhinji nahajal 12-letni
Gregor, ki je očitno postal lačen, pa je prižgal grelno ploščo na
štedilniku in nanjo postavil posodo s hrano. Ker pa je za dva-
najstletnike značilno, da so radi pozabljivi, se je tudi tokrat
zgodilo, da je Gregor na posodo s hrano na štedilniku pozabil.
Vsebina se je začela pregrevati in je zagorelo. Ogenj se je
s štedilnika razširil na kuhinjske elemente in ostali kuhinjski
inventar v bližini. Požar so opazili sosedje, ki so poklicali
konjiške gasilce.
Gorel tudi avto
Minulo nedeljo zvečer je začelo goreti v osebnem avtomobilu
znamke VW golf, last Boruta K., iz Celja.
Lastnikova soproga se je tega dne pripeljala v Šentjur, zakle-
nila avto in odšla v hišo na Delavski ulici. Čez približno deset
minut je neka tam stanujoča občanka opazila, da se iz notranjo-
sti vozila močno kadi, zato je o tem obvestila lastnico. Požar so
hitro pogasili, kljub temu pa je nastalo za okoli 100 tisoč
tolarjev škode. Vzrok požara je bil kratek stik na električni
napeljavi vozila.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
IZVRŠNI SVET
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
Z ZBIRANJEM PONUDB ZA ODDAJO
KOMPLEKSA GRAŠČINE NOVI
KLOŠTER V ZALOŽAH PRI POLZELI
Kompleks graščine NOVI KLOŠTER, ki leži v K. O.
Založe, predstavlja kulturno zgodovinski spomenik, ki
ga občina z oddajo želi obnoviti in nameniti za potrebe
poslovne, kulturne, turistične ali druge podobne dejav-
nosti.
Kompleks predstavlja objekt graščine in pripadajoče
zemljišče.
Ponudniki imajo možnost pridobiti objekt v last oziroma
dolgoročni najem na osnovi predhodne pisne ponudbe.
V ponudbi je potrebno navesti način in pogoje prevze-
ma, dejavnost, ki bi se opravljala v objektu ter višino
predvidenih vlaganj v objekt. Prednost pri dodelitvi ima
ponudnik z najugodnejšimi pogoji.
Pobudniki naj svojo ponudbo posredujejo v zaprti kuverti
na naslov: Občina Žalec, Izvršni svet, Savinjske čete 5,
63310 Žalec, z oznako PONUDBA ZA NOVI KLOŠTER
- ne odpiraj.
Rok za oddajo ponudb je 10 dni od dneva objave.
Ponudnidki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od roka
za sprejem ponudb.
HMEZAD GOLDING
Strokovne službe
Šlandrov trg 34, Žalec
Uporabnike, (podjetja, obrtnike) obveščamo, da
smo usposobljeni in registrirani za opravljanje
knjigovodskih in računovodskih storitev.
Po konkurenčnih cenah vam nudimo celovite
storitve na področju računovodstva in
knjigovodstva.
Informacije in naročila sprejemamo vsak dan od 7. do
15. ure na telefon 714-245, osebno pa v prostorih
Hmezad Golding, šlandrov trg 34, Žalec.
KMETIJSKA ZADRUGA
LAŠKO z.o.o.
Kidričeva 2, Laško
OBJAVLJA LICITACIJO
NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV
1.	Dvosobno stanovanje na Badavinčevi 6 v La-
škem.
Stanovanje je v bloku, leto izgradnje 1981, v 4. nad-
stropju, velikost 56,43 m2.
Izklicna cena 3.228.000,00 SIT
Licitacija bo v soboto, dne 29. 1. 1994 ob 8. uri na
Badavinčevi 6.
2.	Osebni avto LADA-RIVA 1500, letnik 1988, v voz-
nem stanju.
Izklicna cena 160.000,00 SIT.
3.	Tovarnjak Mercedes 12-13 Kesoner, leto izdelave
1982, v voznem stanju.
Izklicna cena 730.000,00 SIT.
4.	Tovornjak Mercedes 12-13 Kesoner, leto izdela-
ve 1982, v voznem stanju.
Izklicna cena 730.000,00 SIT.
5.	Avtomobil znamke Wartburg Kamionet, leto izde-
lave 1984, brez motorja.
Izklicna cena 38.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto, dne 29. 1.1994 ob 9. uri v Kmetij-
ski zadrugi Laško Enota Transport. Vsa osnovna sred-
stva si interesenti lahko ogledajo od 7. ure dalje.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo
sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe,
ki so državljani Slovenije in pred začetkom vplačajo
varščino v višini 10% izklicne cene.
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se mu varščina vračuna
v kupnino. Ostanek kupnine se plača ob podpisu pogod-
be oz. ob prevzemu osnovneg sredstva. Prometni davek
in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva
plača kupec.
OBČINA ŽALEC
Sekretariat za
družbenoekonomski razvoj in
finance
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJA-
NJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI
Na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur.
I. RS št. 9/92) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine
občine Žalec dne 11. januarja 1994 razpisujemo
opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev kon-
cesij v okviru sedaj obstoječe mreže lekarniške de-
javnosti:
1.	za območje KS Žalec in okoliške krajevne skup-
nosti
2.	za območje KS Polzela in okoliške krajevne skup-
nosti
3.	za območje KS Vransko in okoliške krajevne
skupnosti
4.	za območje KS Prebold in okoliške krajevne
skupnosti
Kandidati morajo izpolnjevati:
-	pogoje iz 7. in 8. člena Zakona o lekarniški dejavnosti
ter pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavno-
sti, določene z zakonom o zdravstveni dejavnosti,
-	pogoje za prostor in opremo predpisano s Pravilni-
kom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Ur.l.
RS št. 37/92).
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati:
-	zagotoviti sredstva za ureditev in verifikacijo lekarn po
Pravilniku o lekarniški dejavnosti,
-	skleniti delovno razmerje z delavci, ki so zaposleni za
nedoločen čas v lekarnah oziroma enotah na območju
občine Žalec.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih predpisanih pogojih
sprejema Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in
finance občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec
z oznako »za lekarniške koncesije - ne odpiraj«.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Udeležence natečaja bomo o izbiri pisno obvestili v roku
60 dni po končanem zbiranju prijav.
Št. 3 - 20. januar 1994
Čar umetnih rož
^шшш^^ÊÊШÊШÊШÊÊÊ^ÊШlШÊ^l^шшшшшlШÊÊШÊlШÊÊÊИШ^шlÊÊШlÊШÊlÊШÊÊÊШÊ^ш^шшвшшÊÊÊШШшшÊÊÊШÊÊÊШÊÊÊÊ^ÊÊlÊ^^^ÊШШí
Papirne rože iz Loke in Ponikve zanimajo slovensko TV občinstvo ter tudi Bavarce
Ljudje se vse bolj zanimajo
za folklorno izročilo, kar do-
kazuje tudi prvo mesto Jureta
Krašovca za osebnost leta. Ve-
liko je teh spominov, del raz-
nolikega bogastva še živi. Med
drugim v okolici Loke pri Žu-
smu ter Ponikve pri Grobel-
ncm, kjer izdelujeta umetne
rože Adela Drobne in Marica
Mulej...
Lani poleti sta pred domači-
jama zagledali avtomobil slo-
venske televizije ter gručo te-
levizijcev. Božji svet, je razmi-
šljala Drobnetova, saj redno
plačujemo naročnino! Nič hu-
dega ni bilo, televizij ci so na-
mreč snemali nadaljevanko
o Koreninah slovenske lipe
- Domačih obrteh na Sloven-
skem. V zadnjem, trinajstem
delu, so predstavili tudi izde-
lovalke umetnih rož. Med peti-
mi spretnimi ženskami so pos-
neli kar dve iz šentjurske obči-
ne, Adelo Drobne ter Marico
Mulej. Oddajo o umetnih ro-
žah smo si lahko ogledali pred
dnevi, v sobotnem elitnem
času.
Po lanskem televizijskem
krstu sta obe prvič odšli
v daljne kraje, na Bavarsko,
kjer sta domače izročilo pred-
stavili v živo. S svojim cvetjem
iz papirja sta predstavljali na-
šo državo na oktobrski promo-
ciji republike Slovenije v Re-
gensburgu. Tisti živopisani
umetni cvetovi in venci iz krep
papirja so zadnja leta obveljali
za ničvredni kič, na njihovo
pravo vrednost pa so spomnili
v Spominskem parku v Pod-
srech.
Iz polpozabe
Izdelovanje papirnih rož je
bilo do druge svetovne vojne
precej razširjeno. Potrebovali
so jih za poročne šopke, neve-
stin lasni venček, za svate, ža-
lovanje, prvo obhajilo, birmo
ter za fante, ki so »ajnrikali«.
Prav tako so z njimi krasili
hišni bogov kot, razpela na
križpotjih, kapele, cerkveno
notranjščino ter slavnostno
pecivo in kruh.
O tem ve veliko Adela Drob-
ne iz odročnega Hrast j a pri
Loki, ki ima že dobrih šest kri-
žev. Iz otroških let se spominja
žensk iz domače ter najbližjih
vasi, ki so občasno izdelovale
papirne rože. Venec so potre-
bovali tudi za čudovito, menda
kar pol tisočletja staro hišno
kapelo. Zbrale so se za veliko-
nočne praznike, delale poroč-
ne šopke, lasni venček za ne-
veste, šopke za bodoče vojake,
venec za bogov kot... Takrat
je poizkusila tudi Adela, ki je
to delo vzljubila. Pravzaprav
jim je bilo prijetno, saj so po-
pevale, dobro malicale, se na-
smejale, oglasili pa so se tudi
fantje, ki so dekleta lahko po-
spremili. Vse te sosede so že
pokojne, izdelovanje povošče-
nih papirnih rož pa se je ohra-
nilo le pri Drobnetovih.
Lepo, hribovito Hrastje je
kar težko najti. Celo siv, pust
zimski dan, ko smo ga obiska-
li, je odkrival izjemno lepoto
kraja med Loko pri Žusmu,
Slivnico ter Prevorjem. Veliko
makadama je še v tem koncu,
zato se je tam ohranilo marsi-
kaj dobrega, kar v večjih sre-
diščih pogrešajo. V vasi je opo-
zorila nase imenitna stara
Drobnetova kmečka hiša, pred
njo pa lep primerek vaške ka-
pele z nekakšnim zvonikom.
Kip je bil ovenčan z bogatim
vencem iz povoščenega papir-
nega cvetja. Ta je izdelek Ade-
le Drobne, seveda.
Drobnetove, Adelo, sina An-
tona ter snaho Anico, ki živijo
med staro in novo hišo, smo
našli pri delu. Njihov delavnik
ni v znamenju rož, saj jih ča-
kajo številna hišna in kmečka
opravila. Sin Anton je eden od
nesrečnih delavcev štorske že-
lezarne, ki so izgubili delo.
Gospa Adela se večinoma uk-
varja z gospodinjstvom. Živ-
ljenje na kmetiji je bilo vselej
težko, dandanašnji pa si po-
magajo s stroji, pa tudi tele-
fonsko zvezo s svetom imajo.
Ko se spoznamo, pokaže še fo-
tografije hčerke Valerije, ki ži-
vi v Kanadi. Kaže, da se je
v tuji deželi zares lepo znašla.
Ima naslednico
Adela Drobne je papirne ro-
že izdelovala še po drugi sve-
tovni vojni ter z njimi krasila
domačo kapelo. Takratnemu
župniku z Vinskega Vrha takš-
ne rože niso bile več všeč, sve-
toval je, naj uporabljajo br-
šljan. Zato se je svoji ljubezni
do starega izročila odrekla ter
ga, približno tri desetletja,
odrivala v pozabo. Ko pa so
pred približno letom dni začeli
obnavljati hišno kapelo, jo je
nekdo iz spomeniškega var-
stva povprašal, ali kaj ve, da je
bil včasih v notranjščini venec
iz umetnih rož. Stari spomini
Adele Drobne so oživeli. Še
isti večer sta z vnukinjo Rosa-
no začeli plesti venec ter raz-
topili kar dve sveči.
Tako je znova v veljavi krep
papir, žica ter parafin za voš-
čenje. Papir razreže s starin-
V Hrastju se je izdelovanje papirnih rož ohranilo le pri Drobiit
Svetloba v kraljestvu teme
Srečko Plešnik je prvi zasebni fizioterapevt v Sloveniji
Ob cesti proti Velenju,
v kraju Pirešica, stoji velika,
še nedograjena stanovanjska
hiša. Nobena reklama posebej
ne opozarja, da je v tisti lepi,
z rdečkasto opeko preoblečeni
hiši, pravzaprav prva zasebna
fizioterapevtska ambulanta
v Sloveniji. A dober glas očit-
no res seže v deveto vas, saj
k Srečku Plešniku prihajajo
ljudje od blizu in daleč.
Prvi zasebni
fizioterapevt
Srečko Plešnik je neverjetno
simpatičen sogovornik. Malce
zato, ker ga je narava obdarila
z lepim, prav šarmantnim gla-
som, ki je očitno pravi balzam
tudi za njegove paciente. Nje-
gove besede so jasne, nič ne
ovinkari, temveč niza dejstva.
»Vse skupaj se je začelo pr-
vega marca 1992, ko je stopil
v veljavo zakon o zasebni
zdravstveni praksi,« je pričel
svojo pripoved. »Že prej sem
spremljal dogajanja in računal
na zasebno prakso, svojo stra-
tegijo sem gradil praktično že
od leta 1988. Devetega marca
1992 sem odpovedal delovno
razmerje v zdravilišču Dobrna
in začel peljati postopek za za-
sebno zdravstveno prakso.
Štirinajstega septembra 1992
pa sem bil vpisan kot prvi za-
sebni fizioterapevt v Sloveni-
ji,« je pojasnjeval sogovornik.
V prijetno opremljeni am-
bulanti teče najin pogovor.
Nobenega posebnega razkošja
ni opaziti, prostor je prijetno
svetel, domač, pa s kopico
opreme, ki jo Srečko potrebuje
pri svojem delu. »Moje delo,«
je nadaljeval pripoved, »teme-
lji na doktrinarni fizioterapiji
z poudarkom na področjih, ki
sem jih specializiral po zaklju-
čenem študiju, to so limfna
drenaža, proprioceptivna ne-
vromuscularna facilitacija in
manuelna mobilizacija.«
Ko ga povprašam o tem, ko-
liko pacientov prihaja v njego-
vo ambulanto, se samo na-
smehne. »Dela je preveč. S ti-
stim trenutkom, ko sem podpi-
sal pogodbo z zdravstveno za-
varovalnico republike Slove-
nije na osnovi podelitve kon-
cesije za opravljanje javne
zdravstvene službe, ki mi jo je
podelila skupščina občine Ža-
lec, je dela zelo veliko. Dnevno
delam tudi po 12 do 14 ur, ker
je težko združiti potrebe paci-
entov, pogodbene obveznosti
za čakalo dobo samo do 7 dni,
pa tudi uspeh rehabilitacije.
Ce ljudi pustim predolgo ča-
kati, stvari predolgo trajajo,
čas in cena rehabilitacije po-
staneta potem prevelika,« je
prepričan.
Srečko vse delo zaenkrat
opravi sam. »V kratkem dobim
na prakso študentko. Z zdrav-
stveno zavarovalnico se dogo-
varjam, da bi dodatno zaposlil
še vsaj enega fizioterapevta,
ker dnevno sam opravim delo
za dva fizioterapevta, zato tu-
di delam cele dneve,« pravi.
Čeprav ni videti nobene re-
klamne table, ki bi ljudi ob
cesti proti Velenju opozarjala
na to zasebno fizioterapijo, pa
v Pirešico prihajajo ljudje iz
vse Slovenije.
»Enkrat ali dvakrat letno
pridejo tudi ljudje iz tujine,«
pojasnjuje Srečko. Potem še
doda: »Moram povedati, da
sem v zadnjem času odpovedal
veliko samoplačnikov, ker ne
utegnem, obveznosti do zava-
rovalnice so precejšnje. Na sa-
moplačniškem področju imam
že ustvarjeno mrežo in ime,
medtem ko je znotraj zavaro-
valnice bilo potrebno ime šele
ustvariti. Po dosedanjih izkuš-
njah se da zelo dobro sodelo-
vati z osnovnim zdravstvom,
predvsem imamo dobre stike
z zdravstvenim domom v Vele-
nju, Žalcu, najboljše pa sode-
lujemo z ortopedsko bolnišni-
co v Celju.«
Zakaj ljudje radi prihajajo
v to ambulanto? Srečko meni
takole: »Najbrž zaradi načina
dela, ki sem ga izbral. Moje
delo je strogo individualni pri-
stop k vsakemu pacientu in te-
koče spremljanje rezultatov
dela. Stalno je treba študirati,
dopolnjevati svoje programe,
poleg tega pa imam specialne
programe za rehabilitacijo
vratne hrbtenice, ramenskega
sklepa, ledvene hrbtenice in
kolena. To so programi, ki se
razlikujejo od vsakodnevnih,
že utečenih programov.«
Domače in avstrijske
izkušnje
Srečko Plešnik je v Sloveniji
nedvomno oral ledino. Kakšne
so izkušnje tega zasebnega fi-
zioterapevta? »V zakonu
o zdravstveni dejavnosti piše,
da sta javna in zasebna zdrav-
stvena praksa enakopravni.
Danes ne morem trditi, da se
razlikujeta. Vendar pa mislim,
da" bo moralo priti bolj do ve-
ljave tisto, kar je zapisano
v zakonu o kriterijih, kjer je na
prvem mestu določena stro-
kovnost, na drugem opremlje-
nost, na tretjem cena. Danes,
ko se pogajamo mi ali pa ostali
javni zdravstveni zavodi, je
v bistvu cena edini kriterij. To
se bo najbrž sčasoma spreme-
nilo, nemogoče je stvari uredi-
ti v enem letu. Ko bo prišlo do
tega, da bosta tudi prvi dve
točki upoštevani, potem bo tu-
di kvaliteta slovenskega
zdravstva še boljša. Sicer pa
kvaliteta slovenskega zdrav-
stva ni slaba,« je prepričan ta
zasebni fizioterapevt.
O tem se je Srečko prepričal,
ko si je nabiral izkušnje v so-
sednji Avstriji. »Leta 1984 sem
bil tri mesece v avstrijskem
zdravilišču v bližini Gradca.
Tam sem prvič dobil prilož-
nost, da sem imel>pacienta od
začetka do konca rehabilitaci-
je. In takrat sem osvojil ta in-
dividualni pristop, ki ga še da-
nes uporabljam. Sicer pa naša
doktrina in naša fizioterapija,
pa tudi naše osnovno zdrav-
stvo ni nič slabše od tistega,
kakršnega imajo naši sosedje.«
Srečkova življenjska zgodba
je nekaj posebnega. Posebnega
zato, ker je fant deloma slep.
Tudi o tem se brez težav raz-
govori. »Kako veliki so ti pro-
blemi, morda najlažje ponazo-
rim s tem, da ne morem voziti
avta. Pri mojem delu pa me
slahši vid, ki je posledica nez-
gode z apnom v otroštvu, sploh
ne ovira.« Tudi sicer Srečku
sojenice v zibel niso položile
najsrečnejše usode. Ostal je
brez staršev, tako da je del
svojega življenja prebil v in-
ternatu. Kasneje je obiskoval
šolo za slepo in slabovidno
mladino. Končal je fiziotera-
pevtsko tehnično šolo, pri 24
letih je začel študirati in pri 26
tudi diplomiral na višji šoli.
Kako je študiral - to je povsem
svoja zgodba. »Študij sem
opravil normalno, res pa sem
imel specifičen način študija.
Letniku pred menoj sem dal
vse posneti in ko sem hodil na
predavanja, sem imel stvari
v bistvu že naštudirane. Nobe-
nih posebnih problemov ni bi-
lo, povprečno so se ocene giba-
le med devetico in desetico.«
Boš pa koga
zmasiral
Od kod ta trdna volja, ki iz-
žareva iz tega fanta? Spet
smeh in preprost odgovor: »Ne
vem. Najbrž splet okoliščin.
Nekaj časa sem rasel na kme-
tiji, kjer je bilo vedno jasno, da
lahko preživiš le s svojim last-
nim delom. Potem je bil moj
oskrbnik stric, ki je imel obrt,
in spet je bilo vedno jasno, da
se lahko preživijo le s svojim
trdim delom.« In še en dogo-
dek se je Srečku krepko vtisnil
v spomin. »V šestem razredu
osnovne šole so nas spraševali,
kakšen poklic si bo kdo izbral.
Imeli smo pedagoga, za kate-
rega lahko rečem, da je bil res
pravi pedagog, eden redkih, ki
sem ga srečal v procesu izo-
braževanja. Josip Karič mu je
bilo ime. Kot zadnjega v razre-
du je tudi mene vprašal, kaj si
želim. Sem rekel, to bo težko,
slabo vidim, delo telefonista
me pa tudi ni posebej zanima-
lo. Ce odkrito povem, sem re-
kel, bi pa počel nekaj takšne-
ga, da bi se dalo popoldne še
kaj zaslužit. Cel razred se je
smejal, pedagog pa mi je čez
dva dni predlagal fiziotera-
pevtsko tehnično šolo. Boš
lahko koga popoldne zmasirai
mi je svetoval. In res sem po-'
tem že v srednji šoli hodil od
hiše do hiše in masiral. Očitno
mi je dal pravi nasvet, še več-
krat sem se kasneje vračal
k njemu in še danes sem mu
hvaležen.«
Fizioterapija in
turistična kmetija
V vasi, kjer je zagledal luč
sveta, danes živi Srečko s svo-
jo družino. Ženo Tatjano, zgo-
vornim Maticem in hčerko
Katjo, ki jo je gripa ob našem
obisku položila v posteljo.
»Rojen sem bil v bližini, tu,
kjer smo sedaj, je mama pode-
dovala zemljo. Počasi si gradi-
mo hišo, prej smo nekaj časa
živeli v Ljubljani. Žena je tre-
nutno brez zaposlitve, ureja
mi administrativne posle. Dol-
goročno pa načrtujemo, da bo-
mo del objekta uredili v turi-
stične sobe, imeli naj bi kom-
binacijo fizioterapije in turi-
stične kmetije. Zdaj veliko lju-
di usmerjam v zdravilišče Do-
brna, kjer sem včasih bil zapo-
slen in še vedno dobro sodelu-
jemo. Ljudje stanujejo v zdra-
vilišču in se vozijo k meni na
terapijo, potem bi lahko sta-
novali na naši turistični kme-
tiji. Je pa to povezano
z ogromnimi stroški, oprema
je silno draga. Letošnje novo
leto smo prvič zaključili brez
dolga,« pove Srečko.
Poleg turističnih sob bi
Plešnikovi radi uredili še sav-
no in jahalno stezo. Okoliški
tereni so primerni za terensko
jahanje, v hlevu je tudi že
arabska kobila, čistokrvna le-
potica Mura, ki bo aprila žre-
bila, postopoma bi radi prišli
do treh, štirih konj.
Med opoldanskim odmorom
sta Srečko in Matic, tako kot
to počneta vsak dan, osedlala
Muro in se odpravila po okoli-
ških stezah. Tistih, kjer se bo-
do čez leta s konji ali brez njih
sprehajali ljudje, ki bodo ho-
dili na Plešnikovo turistično
domačijo. Niti najmanj ne
dvomim, da podjetni mladenič
kljub slabšemu vidu svojega
načrta ne bi izpeljal.
IRENA BAŠA
Srečko, Matic in čistokrvna lepotica Mura.
Št. 3 - 20. januar 1994
120,21
yonkovljanka je v otroških letih začela plesti različnih vencev.
krašenimi škarja-
;že s trsnimi škar-
e pa kodra s pi-
ki jo namenja za
i z zelenim papir-
irrtnic (cvetočih in
igeljnov in druge-
a so temnordeči,
>ni, beli... Poseb-
a z nabavljanjem
ga krep papirja,
) najti.
;i državni promo-
t na Bavarskem je
i izdelovanje pa-
Lzu dva tedna. Re-
:ev so jo opazova-
V ljudsko nošo,
ijem stotin različ-
•r šopkov, ki kra-
; domove. Povoš-
e rože ostanejo
et.
Dt med izdelova-
0	občudovali med
. starinskega ko-
ko je predla konec
ter v začetku pet-
ko je vladalo po-
Sama, brez druž-
pozno v noč. Po-
iale nogavice, pu-
lmo krasijo njene
1	tudi stanovanja
išah. Stara dediš-
oživela, pridobila
Irastju se bo goto-
Z izdelovanjem
, po babičnem re-
eliko veselje vnu-
ria, ki obiskuje
slivniški osnovni
i likovnem pouku
i po tem znanju.
ne voščijo
10	se še na drugem
tjurske občine,
i Ponikvi. Marica
ipravljala v vino-
Iko Goro.
elala v šmarskem
i izključno kmeč-
î Dva odrasla si-
«dija in Srečka,
e zlasti veseli ko-
i starega vnučka.
le so v sosednjem
Jkvici. V otroških
»a služiti, zdaj pa
11	novi hiši.
iravijo obiskoval-
ci cvetovi, ki jih,
Adele Drobne, ne
ainji, v bogovem
vit venec, ki mu je
e Pšenične klase.
je začela izdelo-
vnošolskih letih.
•čini so ob večerih
trancle«, različne
,2ič so star venec
Povim, za veliko
Potem ko krep
b več mogoče ku-
Mulej uporablja
J Papir«), si je po-
rušenim vrtnim
«anes ima težave,
¡asih prinesejo iz
lansko državno
1 ga iskali s po-
tlskega parka.
e navdušena nad
emčiji. Takrat je
1 lujem, Regens-
ostal v nepozab-
r Številne obi-
So občudovale
njeno ročno spretnost, so se
zanimale za podrobnosti, pa
kaj, ko tujega jezika ne razu-
me. Njihove domove zdaj krasi
nema govorica Maričinih rož.
Zanje je vse večje zanimanje
tudi v domačih krajih. Zadnje
leto je naredila že osem ven-
cev, največ za ljudi iz Kamni-
ka ter Savinjske doline. Nare-
dila je tudi venec za grob svo-
jih najbližjih. Svoje znanje po-
sreduje ženskam iz soseščine,
pa niso vse enako nadarjene.
Le iz raznobarvnega krep pa-
pirja, dveh vrst žice, z iglo in
nitjo nastanejo najčudovitejši
izdelki, ugotavljajo poznaval-
ci. Posnema vrtnice, nageljne,
marjetke, utrgala je tudi cvet
regine ter ga naredila iz papir-
ja, celo fuksije...
Nekateri nepoučeni čutijo
do papirnih rož odpor ter jih
zamenjujejo s kičem. Vsaka
stvar spada v svoj okvir - pa-
pirne rože prav tako. Ne
v kakšen aristokratski salon,
podajo pa se v kmečko obarva-
no okolje. Zanimanje za obu-
jeno domačo obrt narašča, na
kmetih so v vse večji stiski,
zato se poraja še vprašanje
(potreba) o možnostih dodat-
nega zaslužka. Pri Drobneto-
vih so omenili, da bi ga bili
veseli, vsi skupaj pa ugotavlja-
mo našo okostenelost. Pri tem
se spominjam osebne izkušnje,
ko sem pred desetletjem prine-
sel venec papirnih rož kar iz
Poljske, z osrednjega krakov-
skega trga. V Sloveniji smo si
trenutno prisiljeni pomagati
s svilenimi ponaredki. Iz dalj-
nje Azije...
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
V papirnicah ni dovolj krep papirja. Tudi Marija Mulej ima zato
precejšnje težave.
Adela Drobne je veliko predla v času povojnega pomanjkanja.
Ornat in orden
za viteško čast
Kot pozabljen odmev se sliši zgodba prvega slovenskega viteza Jožeta
Ciraja
Chevalier de Grace Magistrale
je rang oziroma orden prvega ži-
večega slovenskega rednega vite-
za malteškega reda Jožefa Cira-
ja. Vitez je nosilec črnega ornata
in ordena, ki ga je v imenu veli-
kega mojstra suverenega malte-
škega viteškega reda podelil Ci-
raju veliki prior na inavguraciji
julija lani v Pulstu na avstrij-
skem Koroškem.
Z uvodom se nekako vračamo
v čase vitezov, zaljubljenih tru-
badurjev, bojev in razkošnih gra-
dov. Danes je osnovna vloga vite-
zov Suverenega malteškega vite-
škega reda nekoliko spremenje-
na, vendar pa so še vedno dosled-
ni pri sprejemanju novih članov
v svojo bratovščino. Viteški za-
četki Jožefa Ciraja segajo v leto
1984, ko ga je priznani heraldik
v Gradcu opozoril na priimek.
Predpogoj za sprejem v bratovš-
čino je namreč plemištvo.
»Izviram iz Šentjanža v Zgor-
nji Savinjski dolini, raziskave pa
so pokazale, da naš priimek izvi-
ra iz družine Cirey, ki je iz Lota-
ringije v Franciji pobegnila po
stoletnih verskih vojnah,« je pri-
povedoval 40-letni malteški
vitez.
Pogojev za sprejem v viteški
red je več, kot prvega pa Ciraj
navaja tradicionalno pripadnost
družine katoliški cerkvi, kar je
treba tudi v praksi dokazovati.
Potem raziščejo preteklost kan-
didata, njegova družina mora bi-
ti namreč vsaj 200 let plemiška,
za sprejem v viteški red pa mora
novinca predlagati eden izmed
vitezov. Nato pa sledi 7-letna
preizkušnja, za katero nihče ne
ve. »Ženi sem povedal šele tisti
dan, ko so mi sporočili, da je
podpisana listina o imenovanju.
Maja je prišel na obisk ljubljan-
ski nadškof in takrat je mama
rekla: >To te nekaj preskušajo!<
O kandidatih je najstrožje prepo-
vedano govoriti, tega ne vedo niti
sami kandidati dokler procedura
ne pride do določene stopnje.«
Z viteškim nazivom je združe-
na tudi določena ekonomska sa-
mostojnost in neodvisnost. »Vsak
mora skrbeti za svojo družino,
njen ugled in izvajati viteška
pravila. Teh se mora držati tudi
družina. Imamo svojo posebno
molitev, ki jo je treba zmoliti
vsak dan. Obveznosti tako ne
sprejemaš le v svojem imenu,
ampak tudi v imenu družine in
naslednikov. Viteški naslov se po
pravilu deduje, vendar se mora
vsak posameznik posebej doka-
zati oziroma opraviti vso proce-
duro.«
Od Jeruzalema do Rima
Malteški viteški red izhaja iz
leta 1080, ko so se vitezi začeli
zbirati okrog brata Gerharda, ki
je 10 let kasneje postavil najso-
dobnejšo bolnišnico v Jeruzale-
mu. Bolnišnica je bila namenjena
zdravljenju romarjev, predvsem
vitezov. Sčasoma, ko so božji
grob ogrožali Saraceni in turška
plemena, je red postal vojaško
izredno uspešen. Papež Paškal je
v letu 1113 razglasil Suvereni
bolniški in vojaški viteški red Ja-
neza Jeruzalemskega in mu dal
neodvisnost.
Red je postajal vse bolj številen
in pomembnejši, vitezi so dobi-
vali darila predvsem v obliki po-
sesti, ki so jih prispevali bogati
križarji. Redu so bile tako zaupa-
ne posesti, nadarbine oziroma
»komende«. V Sloveniji so bile
štiri. Med njimi tudi Komenda
pri Kamniku in Vransko.
Iz Jeruzalema so krščanske vi-
teze pregnali arabski muslimani.
Vitezi so se najprej zatekli na Ci-
per, nato na Rodos. Sledilo je ob-
dobje turškega pritiska, in na
Silvestrovo 1523 jih je z Rodosa
pregnal Sul ej man Veličastni, ki
je vitezom dovolil odnesti vse ar-
hive, denar in orožje razen topov.
Vitezi so se nato s Krete umikali
v Messino, po posredovanju pa-
peža Klemna VII. pa so dobili no-
vo domovino na Malti. Otoka
Malto in Cozo ter mesto Tripoli
je vitezom poklonil cesar Karel
V. Španski, da bi še naprej brani-
li krščanski svet pred turškimi
vpadi.
Tako so se 1530 na Malti zbrali
vitezi, prej razkropljeni po vsej
Evropi. S pomočjo komend so
razširili svoj lok od Prage do Be-
netk, ter s tem branili srednjo
Evropo pred islamom. To so bili
nekakšni stebri krščanske
obrambe, v teh krajih pa so gojili
predvsem konjeništvo in učili vo-
jaške veščine. Otok so vitezi do-
bro utrdili, se organizirali in so-
delovali v bitkah. Malteški vitezi
so vodili vojaško strategijo v ve-
čini pomorskih bitk.
To obdobje je trajalo do 1798,
ko je Napoleon na poti v Egipt
viteze izgnal iz Malte. Otok je bil
sicer od zunaj neosvojljiv, vendar
pa so bili vitezi prežeti z revolu-
cionarno meščansko miselnostjo.
Tako je Napoleon lahko zavzel
utrdbo, ter jo tudi do dobra izro-
pal, kljub velikemu številu fran-
coskih vitezov.
Sedaj je sedež Samostojnega
malteškega viteškega reda v Ri-
mu, v bivšem veleposlaništvu pri
svetem sedežu. Red vodi po vrsti
že 78. veliki mojster, njegova vi-
sokost in emeninca fra Andrew
Bertie, potomec škotske kraljice
Marie Stuart in Churchilov ne-
čak. Malteški križ, ki je simbol
reda, je križ z osmimi kraki, ki
simbolizirajo osem jezikov oziro-
ma narodov.
Malteški viteški red je medna-
rodno priznan in ima pravico na-
vezovati normalne diplomatske
odnose z vsemi državami, Slove-
nija je na primer 52. država, ki
ima vzpostavljene diplomatske
odnose, v naši državi pa je tudi
njihov veleposlanik. »V redu se
delimo na viteze, duhovnike-re-
dovnike in bolničarje. O svojem
delu načelno ne obveščamo jav-
nosti, delujemo pa predvsem
v humanitarne namene, za bolni-
ce... V red je vključenih 8500
vitezov, razkropljenih po vsem
svetu, med člani pa je tudi špan-
ski kralj Juan Carlos,« je povedal
vitez Ciraj.
Vitez namesto gospod
Malteški vitez Jožef Ciraj bo
lahko dobro predstavljal svojo
državo, saj je zaposlen v zuna-
njem ministrstvu kot svetovalec
ministra za diplomatski proto-
kol. »Na moje viteško imenova-
nje se je slovenska javnost odz-
vala s simpatijo, v službi me vsi
kličejo kar vitez. Zame osebno to
pomeni čudovito obliko druže-
nja, nekaj izjemno enkratnega.
Med člani vlada prisrčnost, vsi se
tikamo, zame je to nekaj novega.
Recimo, tikam se z ljudmi, ki so
starejši od mojega pokojnega
očeta, ki sem ga vikal. Drugače
se med seboj družimo, ne le vitezi
ampak tudi družine, dostikrat pa
smo tudi v delovnih stikih. Zame
je mnogokrat lažje, saj je v svetu
veliko diplomatov, mojih bratov.
Pogovor je takoj lažji,« je pripo-
vedoval slovenski vitez, ki sedaj
živi v Komendi.
Dom slovenskega viteza je svo-
jevrsten grad, manj po zunanji
obliki kot po duhovnih vredno-
tah. V svoji hiši je namreč Ciraj
uredil galerijo, saj občuduje
umetnost in umetnike. Tudi nje-
gova družina, žena Marta, repu-
bliška inšpektorica za kmetij-
stvo, ter otroci 13-letni Izak Ma-
tej, 11-letna Anja Marija in 6-
letni Arnold Oton, se zaveda, kaj
pomeni biti družina malteškega
viteza.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 3 - 20. januar 1994
|22
[odmevi I
Peep show
v Celju
V Novem tedniku sem pre-
brala prav zanimiv intervju
s Posinekom, ki v Celju uvaja
novost Peep show. Omenjeni je
med drugim povedal, da je
obiskal mnoga evropska mesta
in da je t.i. ponudba lokalov
s »sex« ponudbo v Evropi pač
vsakdanja stvar in da ne vidi
razloga, da tega ne bi imeli
tudi v Celju. Tudi sama sem
imela priložnost obiskati Pa-
riz, Hamburg in Kopenhagen
in lahko potrdim, da je temu
tako. Obstaja pa razlika, o ka-
teri bi moralo razmišljati tudi
mesto, oz. mestni očetje, ne sa-
mo Posinek. V navedenih me-
stih obstojajo četrti, kjer je po-
nudba »sex« področja zelo pi-
sana — od najmehkejše do naj-
trše variante in mesta s tem
kar dobro shajajo. Znano je,
da se življenje v teh četrtih od-
vija ponoči in tako tam v glav-
nem živijo ljudje, ki jim to
nočno življenje ustreza. Te če-
trti so nastajale postopoma,
nekatere tudi stoletje in so se
izoblikovale v tisto, kar je se-
daj za Posineka normalno,
evropsko.
Lokal s področjem ponudbe
o kateri pišem, je lociran v eni
najstarejših hiš v Celju, katere
zgodovina je znana in za obno-
vo katere je občina žrtvovala
kar precej denarja. Zavod za
spomeniško varstvo oz. za var-
stvo kulturne dediščine je imel
veliko besede pri tem, kako
naj hiša izgleda. Sedaj tega
istega zavoda prav nič ne moti,
da izredno lepi Pietà, ki krasi
fasado, dela družbo silhueta
gole ženske v neonski izvedbi,
da o izrednem zmazku v veži
z edinstvenim dvojnim obo-
kom sploh ne govorim. V Celju
imamo sedaj torej primer, ki
po mojem mnenju ni čisto
evropsko normalen: skozi isto
vežo namreč vstopajo obisko-
valci peep showa, dimnikarji,
obiskovalci ene boljših galerij
v Celju, ljudje, ki iščejo nasve-
te v zeliščni lekarni in ne na-
zadnje stanovalci, ki mnogi
delajo od šestih do dveh pa
seveda otroci, ki hodijo v šolo.
Žalostno je, da stanovalci niso
bili niti obveščeni, kaj šele da
bi jih kdo vprašal za mnenje
o tem, ali se s to dejavnostjo
sploh strinjajo. Dvomim, da je
lokacija za to dejavnost izbra-
na načrtno.
Ker gre za novo dejavnost
v Celju (za katero očitno ob-
stoja potreba) se sprašujem,
ali je bila prostorsko planira-
na. Nisem seznanjena, kakšen
je načrt razvoja mesta v tem
smislu. V kolikor je v dolgo-
ročnem načrtu predviden tudi
razvoj »sex« ponudbe (verjet-
no potrebe mesta ne bodo za-
dovoljene samo s peep sho-
wom), bi bilo dobro, da se do-
loči mestna četrt, kjer bodo te
dejavnosti dobrodošle. Če bo
celjski »Pigalle« lociran, se
tam prav gotovo ne bodo nase-
ljevali prebivalci, ki si svoj
kruh služijo z delom od šestih
do dveh in ponoči spijo.
In če mestna oblast ne more
žrtvovati mestne četrti, naj se
v Mestnem gradu na koncu
Gosposke izloči en trakt s svo-
jim vhodom za omenjene de-
javnosti. V pritličju naj se zač-
ne s »sex shopom« in se na
vrhu konča s pravo javno hišo.
Del mestnega gradu bo tako
dobil svojo funkcijo, stanoval-
cev v Gradu tako ni, pa bo
volk sit in koza cela.
Predlagam torej, da mestna
oblast razmisli tudi o lokaciji
»sex« ponudbe v Celju (kot je
določila obrtne cone, spalna
naselja ipd) in tja namesti tudi
peep show.
Za eno najlepših in tudi naj-
starejših hiš v strogem središ-
ču mesta pa naj za božjo voljo
že najde dejavnost, ki bo
ustrezala hiši in ne nazadnje
tudi prebivalcem, ki v njej in
z njo živijo. V kolikor pa je
ravno ta hiša predvidena za to,
bi morali stanovalce o tem ob-
vestiti že ob vselitvi.
SMILJA MARINC,
Celje
V stanovanjskih
hišah in
stolpnicah živijo
psi I.
Prav imate. V našem kraju
tudi živijo psi, mačke in druge
domače živali. Na žalost živiva
v istem mestu - Celju, kajti če
bi tisto, kar ste napisali v va-
šem pismu bralcem uresničili,
bi ubili veliko nedolžnih živa-
li. Škoda, da pišete samo
o psih, isto bi lahko trdili tudi
za vas. Kakšne koristi pa ima
svet ali pa zemlja od vas, razen
da sodelujete skupaj z menoj
v uničevanju narave. Zemlja
ne potrebuje oblečenih opic in
opičje hrane. Potrebuje žival-
ske vrste, ki znajo živeti z dru-
gimi vrstami, ne pa, da se ima-
jo za »nekaj posebnega« in so
druge živali pomembne samo
za hrano.
Zanima me, kako čisti in hi-
gienični pa ste vi. Verjetno ni-
koli ne greste na stranišče in se
tam »ponemarite«. Da, človek
je nek prostor imenoval stra-
nišče in tam to lahko naredi.
Za živali ponavadi tega ne na-
redijo, one morajo to opraviti
na »vaši« zelenici, parkih,...
Kakšno pravico pa imate, da si
lastite planet, ki je last vseh,
tudi »nekoristnih« psov?
O onesnaževanju... Ne vem,
koliko o tem veste, zagotovo
pa premalo. Kaj pa se uporab-
lja pri pridelovanju hrane?
Gnojilo, naravno ali umetno.
Naravna gnojila so lahko
kompost — odmrle rastline, ali
pa posledica »nemarnosti« — iz-
trebki. V redu, prepovedali bi
naravna gnojila in postali kri-
vec za onesnaževanje s snov-
mi, ki onesnažujejo na dosti
hujši način — zastrupljajo pod-
talnico z nitrati (upam, da se
bo oglasil kakšen strokovnjak
na tem področju in me dopol-
nil). Verjetno imate rajši kemi-
jo, kot nemarnost.
Poleg tega iztrebki ne ones-
nažujejo ničesar, so samo or-
ganski odpadki, s katerimi se
prehranjujejo »nemarni« orga-
nizmi ali razkrojevalci. Iztreb-
ki so del narave, kaj je tu naro-
be? ČLovek pač želi (vi pa prav
posebno) sterilno okolje, kjer
je prostor samo zanj. Pri tem
uničuje naravo, ki ni samo iz
rožic in gozdička, uničuje eko-
sisteme, ki so nastali v zelo
dolgem časovnem obdobju, za-
struplja okolje in zapušča kot
spomenik goro odpadkov. Za-
kaj niste raje napisali članka
o tem onesnaževanju? Če ste
tak pripadnik čistoče, ste gla-
sovali za katero od zelenih (o
»zelenih« ne bom govoril)
strank, ste bili na čistilnih ak-
cijah, ste poskušali uporablja-
ti predmete, ki ne onesnažuje-
jo okolja in se jih da ponovno
uporabiti?
Nekateri ljudje se »pone-
marjajo« v kotih med hišami
in stolpnicami. Tudi v podho-
dih se najdejo človeški iztreb-
ki. Zakaj imate za pse in ljudi
pri isti stvari različne krite-
rije?
Kaj vas sploh briga, kaj
psom dajejo lastniki, razen, da
jih ne (kar bi vam bilo očitno
všeč) zastrupljajo? za pasjo
hrano plačajo s svojim denar-
jem in če njih ne moti, da je
draga, tudi vas ne sme.
Za konec vam lahko povem,
da ste po moji oceni sovražnik
vsega živega, posebej psov.
Želim vam, da bi vas tudi psi
tako sovražili, kot vi njih.
MIHA PIRNAT,
Celje
V	stanovanjskih
hišah in
stolpnicah živijo
psi II.
Obsojam pismo Edvarda Hi-
devška v rubriki pisma bral-
cev 6.1.94, v katerem je poln
sovraštva do psov v stanova-
njih.
Pismo je napisano zelo ne-
strokovno, da ne rečem neum-
no in me čudi, da uredništvo
takšna pisma sploh objavlja.
V	to rubriko naj bi objavljali
dobra in kvalitetna pisma, ki
bi jih bralci brali z veseljem,
tudi poučna so zelo dobrodo-
šla, a ne takšna, da bi se v njih
izživljal vsak, ki nima kaj dru-
gega početi.
Omenjeni zelo sovraži pse,
saj je iz njegovega pisma to
očitno. Motijo ga pasji iztrebki
na zelenicah. Strinjam se
s tem, da to ni lepo, vendar
žival mora nekje tudi to potre-
bo opraviti.
Kaj pa ljudje, ki so največji
onesnaževalci našega okolja
— ga ne motijo? Ne vidi kupov
pločevink, papirja, embalaže
od mleka, jajčnih lupin, gnilih
jabolk, čebule, sedaj po novem
letu cele kupe ovenelih smrek
in raznega ovenelega cvetja.
To vse leži po zelenicah okoli
naših blokov saj nekateri lju-
dje vse to mečejo skozi okna.
Polno je plastičnih vrečk, ki
dolgo ležijo povsod, kajti pla-
stiko ne uniči ne sneg ne dež,
pasji iztrebek pa le ni tako od-
poren in ga velikokrat uniči
takšno vreme. Dokaj pestro iz-
biro nečednosti imamo okoli
blokov, a tega še omenili niste,
torej vas ne moti nesnaga, am-
pak samo psi.
Navajate predlog, naj bi Ve-
terinarska postaja izdala
ukrep, da se pokončajo vsi psi.
Kako laično je to napisano in
kako nelogično, saj veterinarji
zdravijo pse, si pridobivajo iz-
kušnje in navsezadnje je to
njihov poklic, za katerega so
se odločili, ker so imeli živali
radi. Veliko mladih veterinar-
jev je brez zaposlitve samo za-
to, ker je tovrstnih ambulant
premalo. Veterinarji niso mo-
rilci živali, zato bodite brez
skrbi, da tega vašega predla-
ganega ukrepa ne bodo nikoli
izdali.
Njihove čakalnice so vedno
polne raznih živali, katerim
pomagajo, če le morejo. Kako
pa bi po vaše ravnali s psi re-
ševalci človeških življenj? To
vam je malo mar, koliko ur
truda in napornega dela vloži-
jo kinologi, da usposobijo psa
za vodiča slepega človeka, za
psa, ki išče ponesrečene izpod
ruševin in pod snežnimi plazo-
vi. To področje vam je zelo tu-
je, zato raje ne pišite o temi, ki
je ne poznate. Spravili ste se
nad pse, ki se ne morejo brani-
ti, znajo pa dobro braniti svoje
gospodarje (tudi slabe) in nji-
hovo premoženje. Pes je su-
ženjsko vdan svojemu gospo-
darju in ne zna biti zahrbten,
kot to znajo biti ljudje. Tudi
stanovanja, v katerih živijo
psi, so dostikrat veliko bolj či-
sta kot tista brez njih.
Psi ponavadi ne urinirajo po
stopnicah v hišah in če ste to
kdaj videli, je za to kriv njegov
gospodar - človek, ki ga ni že
v mladosti naučil čistoče. Ne
sodite pse zaradi tistih, ki so
v absolutni manjšini.
Z vašim pismom ste se samo
osmešili, saj ste psom zamerili
celo to, da so tudi za božič
opravljali potrebo. Verjetno
ste tudi vi ta dan bili v WC-ju.
Bojite se, da Slovenija ne bo
prišla v Evropo zaradi psov.
Premalo poznate Evropo, če
tako mislite.
Nekoč sem se sprehajala ob
reki Seni po Parizu in opazila
nešteto pasjih iztrebkov, na
kupe mačk brez gospodarjev
so vsak dan tam hranili dobri
ljudje, pa se nad tem ni nihče
zgražal, le da tam ni bilo osta-
le krame, ki sem jo že prej
omenjala.
V Nemčiji sem videla veliko
število urejenih žensk, ki so
peljale na sprehod po tri pse
hkrati na povodcu. Pa sta
Francija in Nemčija že dolgo
Evropa. Malo več strpnosti in
srčne kulture nam manjka do
sočloveka in do živali. Napisa-
li ste pismo, iz katerega je raz-
brati samo hudobijo in nezna-
nje. Premislite raje malo
o tem, kaj vas resnično moti,
mogoče tudi, kot nekatere, celi
svet.
Z. L.,
Naslov v uredništvu
V	stanovanjskih
hišah in
stolpnicah živijo
psi III.
Dne 6. januarja 1994 je Ed-
vard Hidevšek napisal pismo,
ki ponazarja kulturo in ljubi-
teljstvo posameznika do živali.
Odgovoril bi mu na pisanje,
ki je kontraverzno s kulturo
ljudi. Priznavam mu, da živali
res ponesnažijo marsikaj in
prenekateri kotiček naše Slo-
venije. Seveda moramo to po-
nemarjanje vzeti z rezervo.
V	pismu je omenjeno marsikaj,
kot da so sedaj živali krive, da
je v Sloveniji vse narobe.
Živali niso krive, krivi so
ljudje. Hidevšek vidi samo ži-
vali, ne vidi pa ljudi, ki v sta-
novanjskih enotah, stolpnicah
razbijajo stikala, luči, pišejo
po stenah, okoli lokalov — go-
stiln se najdejo kupi pobruha-
ne pijače in jedače, razmetani
so koši za smeti po ulicah, raz-
bito steklo po cestah okoli
stolpnic po parkih. Po mojem
tega ne delajo živali, ampak
ljudje. Smatram, da je veliko
bolj nevarno za otroka, če pa-
de na razbito steklo, ali da ko
pride v stolpnico, hoče prižga-
ti luč, pa ga strese električni
tok, ali pa mu en pobruhan
kultiviran človek teži, ali pa
objestnež za volanom.
Sprašujem se in tudi vas, kaj
vas motijo živali, poznam lju-
di, ki zaradi psička mečejo lju-
di na cesto.
Tudi sam sem krut človek,
toda živali imam rad, imam
dva nemška ovčarja in če bi
prišli ponju šintarji, ne odgo-
varjam za posledice.
Smatram, da bi se tudi novi-
narji lahko spustil v debato
o tem ter napravil anketo, kaj
je za otroke bolj nevarno: ali
kupček od živali ali vse zgoraj
navedene nevarnosti, ki preži-
jo na otroke zaradi nas ljudi.
Na obsojajte tistega, ki je kul-
turnejši od nas in zvestejši pri-
jatelj ter tovariš in zaščitnik
doma in njegovih stanovalcev,
kot pa mi sami. Ne želim pole-
mizirati, zrevoltira me, in ne
samo mene, napad na nekoga,
ki nam je zvest. Tudi marsika-
teri otrok je shodil ob psu,
marsikateri pes je rešil življe-
nje človeku. Pes nudi pomoč
v gorah, pod plazovi, pri ele-
mentarnih nesrečah, policiji,
vsepovsod in vi bi dali vse to
šintarjem?
Star pregovor pravi: »Kdor
ne ljubi živali, tudi ljudi ne.«
Osebno imam raje živali kot
ljudi, ki mi hočejo škodovati.
JORGE JIMENEZ,
Celje
PREJELI 1
SEO I
Izjava ob
protestu
zdravnikov
Kot zdravnik in član politič-
ne stranke ugotavljam, da tre-
nutne oblastne strukture od
zdravstvenih ustanov, občin in
države ne ravnajo odgovorno
in v skladu z zakonodajo, ki se
nanaša na to družbeno dejav-
nost. Kljub zakonu manipuli-
rajo s pojmi, ki se nanašajo na
organizacijo zdravstva, tako
da dajejo prednost kolektivni
organiziranosti pred zasebno.
To utemeljujejo tako, da pra-
vijo, da je nosilec primarnega
zdravstvenega varstva zdrav-
stveni dom in ne, kot je pravil-
no, zdravnik; da so temeljni
razvojni cilji družbe socialno
zdravstveni in ne, kot je pra-
vilno, ekonomski, ki pa morajo
biti v zdravstvu ublaženi s so-
lidarnostjo — zavarovanjem, za
katerega nivo se mora družba
odločiti, zdravstvo pa dati
strokovne utemeljitve in pred-
loge.
Nadalje zdravstvo uteme-
ljujejo kot socialno dejavnost,
čeprav je to primarna družbe-
nogospodarska dejavnost, ki
mora delovati kot vsaka po
tržnih zakonitostih, ki pa so
z ozirom na nepredvidljivost
ublažene z zavarovanjem in
državnim proračunom (urgen-
ce in kataklizme). Ker tako
ravnajo, je zdravstvo in zdrav-
nikovo delo razvrednoteno,
dejavnost pa zaradi neodgo-
vornosti slabo organizirana
(neutemeljena čakanja in tudi
slaba kvaliteta uslug in stori-
tev). Ker v tržnih zakonitostih
dobro ali pravilno vrednotenje
dela pogojuje dobro organiza-
cijo in kvaliteto storitev in
obratno, je sedaj protestiranje
zdravnikov povsem upraviče-
no in ga je treba tudi družbeno
podpreti. Le s pravilnim vred-
notenjem te dejavnosti lahko
pričakujemo racionalno in od-
govorno obnašanje osebja in
zahtevamo tudi primerno kva-
liteto obravnave.
V tem smislu je prav, da
stranka NDS - krilo SKD kot
segment družbe in pretendent
za oblast podpre prizadevanje
zdravnikov za primerno vred-
notenje njihovega dela in po-
maga pri ustrezni organizira-
nosti zdravstva, da bodo zado-
voljni državljani in zdravniki
ter njihovi sodelavci. Zaradi
tega je zdravstvo potrebno
graditi na zadovoljnih zdrav-
nikih in v sklopu solidarnosti
— zavarovalništva, katero po-
gojuje nepredvidljivost dela in
potreb. Torej, nehajmo se soci-
alno sprenevedati, če želimo
kvaliteto jo moramo tudi pla-
čati in zahtevati. Zdravstvo ni
sociala, človečnost pa omogo-
ča solidarnost in nadzor, svo-
boda in odgovornost. Zdravni-
kom moramo to omogočiti in
zahtevati. Zato jih moramo
podpreti tam, kjer so najbolj
prizadeti, to je vrednotenje in
možnost zasebne prakse. Pre-
ventiva in stroškovna raci-
onalnost je stvar dobre organi-
zacije zdravstva in kvalitete
nadzora, ne pa v socialnih
principih, ki vodijo v revščino.
Socialna medicina, ki je impe-
rativ ni sociala, ampak druž-
beno orientirana medicina, ki
pa je taka lahko samo kot go-
spodarska dejavnost.
dr. stom. FRANC
ZABUKOŠEK,
Šentjur
Obvestilo
javnosti
Problemska konferenca
SKEI Slovenije, organizirana
zaradi obravnave predloga
Socialnega sporazuma in
Splošne kolektivne pogodbe
za gospodarstvo, ki se jo je po-
leg predstavnikov Splošnih
združenj pri Gospodarski
zbornici Slovenije in Sloven-
skih železarn udeležila tudi
ministrica za delo, družino in
socialne zadeve gospa Jožica
Puhar, je podprla izhodišča,
predhodno oblikovana na or-
ganih SKEI Slovenije.
Več kot 250 udeležencev
konference je enotno ugotovi-
lo, da bodo razgovori o social-
nem paktu lahko uspešni, ko
bodo izpolnjene temeljne
predpostavke: sprejem panož-
nih kolektivnih pogodb in nji-
hovo dosledno spoštovanje;
opredelitev politike zaposlo-
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 19. 1. 1994
Št. 3 - 20. januar 1994
23
vanja in plač v podjetjih pod
Skladom in v državnih podjet-
jih; določitev praga brezposel-
nosti po posameznih trome-
sečjih; sankcioniranje kršitev
socialnega sporazuma; spre-
memba Uredbe o izdajanju
potrdil zakona o dobičku
pravnih oseb za premalo iz-
plačane plače, ki bo temeljila
na kolektivnih pogodbah de-
javnosti.
V zvezi s tarifno prilogo za
leto 1994 k Splošni kolektivni
pogodbi za gospodarstvo pa so
si bili udeleženci enotni, da
smejo kolektivne pogodbe,
v skladu s svojo naravo dolo-
čati le minimume pravic in ne
smejo posegati v avtonomijo
pogodbenih strank pri sklepa-
nju kolektivnih pogodb dejav-
nosti. Vsako določanje maxi-
mumov in omejevanje pravic
je lahko le stvar socialnega
pakta ali zakonodaje, ne pa
kolektivnih pogodb.
Predsednik SKEI,
ALBERT VODOVNIK
Izjava za javnost
Sindikat zdravstva in soci-
alnega skrbstva Neodvisnost-
KNSS daje naslednjo izjavo za
javnost, glede trenutnega tež-
kega položaja zaposlenih
v zdravstvu.
Podpiramo zahteve sindika-
ta FIDES, istočasno pa zahte-
vamo, da se problematika
zdravstvenih delavcev rešuje
sistemsko, kajti delo v zdrav-
stvu je timsko in se ostali pro-
fili soočajo z enako problema-
tiko podvrednotenja dela.
Naloge, ki se nalagajo medi-
cinskim sestram s 36 cilji SZO
so tako zahtevne, da le-te pri-
hajajo v resnično krizo. Ob
tem pa so podvrednotene ob
težkih pogojih dela.
Trenutna kadrovska proble-
matika z odhodom medicin-
skih sester v tujino in z očit-
nim pomanjkanjem sester
v nekaterih ustanovah je oči-
ten dokaz za to (npr. Univerzi-
tetni klinični center Ljublja-
na, ki je razpisal 200 prostih
delovnih mest za medicinske
sestre).
Vlada Janeza Drnovška in
Ministrstvo za zdravstvo mo-
rata v okviru politike plač
v zdravstvu določiti ustrezna
razmerja, sicer bo prizadeta
vsa zdravstvena dejavnost.
Lahko se zgodi, da bodo
zdravniki in zobozdravniki
ostali brez ustreznih kadrov,
ker bodo le-ti odšli drugam in
tako ne bodo mogli uspešno
opravljati svojega dela.
Sindikat zdravstva in soci-
alnega skrbstva Neodvisnost-
KNSS predlaga vsem odgo-
vornim v vladi in Ministrstvu
za zdravstvo, naj se sistemsko
loti problematike plač zdrav-
stvenih delavcev. Za primerja-
vo naj navedem plače, ki so jih
dobili delavci npr. v UKC-ju
za mesec december: strežnica
-	približni neto 18.720, bruto
(31.200);	administrator
-	32.126, (53.560); SMS 34.320,
(57.200); VMS 41.340 (68.900),
visoka (dipl. ing., dipl. farm.,
56.160, 93.600; zdravnik-spe-
cialist 65.470.
To pa je za tako zahtevno
življenjsko pomembno delo
absurd brez primere.
Neodvisnost-KNSS,
Sekretarka predsedstva,
ALENKA OREL
Boj za primerno
lokacijo
avtoceste
Veliko besed je že bilo izre-
cnih in napisanih glede izbire
lokacije avtoceste Arja vas-
Ločica pri Vranskem.
Negativnim vplivom avtoce-
ste na zemljišču, vodnim vi-
rom in onesnaževanju zraka se
nikjer ni mogoče izogniti.
Lahko se izbere le tista vari-
anta, ki ima najmanj boleč
vpliv in ne tista, ki je finančno
najugodnejša (južna varianta).
Najlažje in najceneje je graditi
Po dolini.
Kljub temu, da se je ugoto-
vila večja ustreznost severnej-
še variante (22.7.1993 Mini-
strstvo za okolje in prostor,
Ministrstvo za promet in zve-
ze, Občina Žalec), se je pripra-
vil osnutek lokacij načrta le za
južno, večkrat modificirano
varianto.
Predstavniki oblasti so zah-
tevali dopolnitev presoje tako,
da je treba kot najboljšo pri-
kazati (nesprejemljivo) južno
varianto, ki jo sedaj predlaga-
jo v sprejetje.
Na površinah, kjer se načr-
tuje južna varianta, so zgraje-
ni dragi namakalni sistemi,
postavljene hmeljske žičnice,
lastniki imajo tu sušilnice za
hmelj. Nadomestnih zemljišč
za hmelj pa na tem področju
ni.
Južna varianta je nespre-
jemljiva zaradi:
Prerezane bodo osnovne
življenjske in delovne poveza-
ve med ljudmi in terenom ene
in druge strani avtoceste. Av-
tocesta ne more potekati blizu
oziroma celo presekati narav-
ne, krajinske, stanovanjske,
kmetijsko-obdelovalne celote.
Uničene bodo kmetijske po-
vršine, ki so poglavitni vir do-
hodka, izničen bo edini možni
razvoj in obstoj pridelovanja
zdrave hrane in obstoj samo-
stojnega ali kooperantskega
kmetijstva.
Ker je na terenu južne vari-
ante veliko strnjenih naselij,
bo to prebivalstvo za vedno
ogroženo s plini, hrupom,
onesnaženjem podtalnice, pri-
delkov na 5 km širokem pasu
ob avtocesti.
• Za vedno bo okrnjena kra-
jinsko-turistična podoba Sa-
vinjske doline.
Prepogosti avtocestni izven-
nivojski priključki — deteljice
bi dodatno uničili veliko, pri-
bližno 1,5 m globoke, obdelo-
valne zemlje.
Severnejša varianta skozi
Savinjsko dolino zavzema ve-
liko manj kvalitetnih zemljišč,
ne gre po sredini doline - kar bi
bil hud krajinski poseg (komu-
nikacije, onesnaževanje nase-
lij, pitne vode, podtalnice...)
Tu je zemljišče že petnajst let
rezervirano za gradnjo avtoce-
ste, zato tudi ni izvršenih hi-
dromelioracij in se ni gradilo.
Da se avtocesta ne bi gradila
tukaj se je navedel nepreprič-
ljiv vzrok - arheološko najdiš-
če, rimski vojaški tabor - za
katerega bi se gotovo našla
primerna rešitev.
Severnejša varianta ima tu-
di to prednost, da poteka po
urbanistično neurejenem delu
doline.
V primeru sprejetja južne
variante bo slovenska politika
povzročila še eno veliko ekolo-
ško škodo. Politično izsiljeni
poteki avtocest po sredini do-
lin in kmetijskih območij bodo
še ena od kupa napak v kate-
rem so že jedrska elektrarna
Krško, rudnik urana Žirovski
vrh in Kidričevo.
Zeleni Spodnje
Savinjske doline,
dipl. biolog
NATAŠA JAN
Obiskali smo
dom varovancev
»Nine Pokom«
Občina Celje je 1980 leta na
območju žalske občine zgradi-
la dom varovancev na Grmov-
ju ter ga poimenovala »Dom
Nine Pokorn«. Na začetku se
lahko sprejeli 160 oseb.
Pri izgradnji doma so poleg
celjske občine sodelovale še
druge občine, kot so: Žalec,
Velenje, Laško, Šentjur, Slov-
. Konjice, Mozirje...
Vse te občine imajo zagotov-
ljeno primarno število kapaci-
tet za svoje občane - ostarele in
lažje psihično motene.
Ker pa so bila povpraševa-
nja po nastanitvah vse večja,
je dom s pomočjo podpore
družbe svoje kapacitete pove-
čal v letu 1985 na 226 varo-
vancev. Naše društvo je želelo
vzpostaviti tesnejše sodelova-
nje z domom, zato smo se 1992
leta dogovorili za majhen kul-
turni program, ki je kar dobro
uspel. Nato smo spomladi
1993 začeli zbirati rabljena
oblačila med člani društva,
zbrali smo v približni vredno-
sti 300 tisoč SIT.
Pred božičem pa smo varo-
vance ponovno obiskali ter
prinesli 250 kg južnega sadja,
DU Ostrožno je prispevalo dve
tretjini denarja, eno tretjino
pa zveza društev upokojencev
Celje.
Tokrat pa so nas pričakali
z godbo in lepo obloženimi mi-
zami. Skupaj smo se veselili,
prepevali in zaplesali ter tako
vsaj par uric pozabili na tego-
be današnjega časa.
Vsa zahvala gre direktorici
Mariji Trobec, ki s toliko to-
pline in nesebičnosti skrbi za
ugled doma in dobro počutje
varovancev.
Za leto 1994 smo se dogovo-
rili o »kostanjadi«, ki bo pri-
pravljena jeseni in bi se je ude-
ležili naši poverjeniki in člani
UO - DU. Pred božičem pa bi
se zopet srečali v domu z ma-
lim kulturnim programom.
Naša srečanja naj vnesejo
vsaj malo vedrine varovan-
cem, naj se zavedajo, da s stra-
ni družbe niso pozabljeni. Čla-
ni našega društva bodo še na-
dalje krepili in razvijali odno-
se z varovanci ter s svojo nese-
bično pomočjo pomagali.
»Pomagaj sočloveku, ko je
v stiski in pomoči potreben,«
je moto, ki nas bo spremljal pri
našem nadaljnjem delu.
Predsednik DU,
STANE KRIVEC,
Ostrožno
Ob 5. obletnici
SDZ
Prejšnji teden je minilo pet
let od nastanka SDZ, stranke,
ki je postala nosilna stranka
kasnejšega DEMOS-a in tudi
stranka, ki je s svojim razpa-
dom povzročila razpad taiste-
ga DEMOS-a. Ti dogodki pa
so nedvomno odločilno vpliva-
li tudi na današnje politično in
ekonomsko dogajanje v Slove-
niji, ki ni nič kaj obetavno. Še
več, stare sile se ponovno kre-
pijo in si polagoma fevdalizi-
rajo predvsem ekonomsko sfe-
ro v državi. Očitno niso niti
dobro »sestopili z oblasti«, že
se agresivno obnašajo in po-
novno »pristopajo na oblast«.
To je nekaj dejstev in zato je
zanimivo poslušati širokouste-
nje sedanjih prvakov demo-
kratske stranke (dr. Rupla in
Bavčarja), češ da so oni edini
preživeli dedič nekdanje SDZ,
da so v parlamentu, da imajo
sedaj 6,7 odstotni rating na le-
stvicah itd, pri tem pa zavest-
no pozabljata ali pa le poti-
skata na raven nezavednega
dejstvo, da bo DS postala le
neznatna strančica v vseslo-
venskem neo-komunističnem
bloku, ki bo s svojimi liberal-
nimi metodami spremenil našo
državo v »predpražnik« Evro-
pe in Slovenija bo pač postala
sanitarni kordon med Evropo
in Balkanom. In samo zato bo
potem dr. Rupel eventuelni
(ponovni) zunanji minister, saj
je sedaj le poslanec in se mora
včasih pošteno boriti za govor-
niškim odrom slovenskega
parlamenta, plebejskega amfi-
teatra.
Samo spomnimo se lahko
zgrešenih potez DS pred Voli-
tvami 1992 (eksodus nekakš-
nih »bosanskih Slovenaca«),
plakatiranje vsepovprek z nji-
hovimi demokrati, beri: kon-
vertiti, zgrešeno kandidiranje
neustreznih kandidatov po vo-
lilnih enotah - celjski primer
»Zupančič« je dokaz za takšno
navajanje itd).
SDZ bi na kongres oktobra
91 morala ostati skupaj, ven-
dar je dr. Rupel s somišljeniki
v svojem znanem egocentrič-
nem slogu pač povzročil to kar
je. Če bi takrat prevladal ra-
zum, bi lahko takratna SDZ
z desnocentralnim (sredin-
skim) programom in z J. Janšo,
ki je bil takrat predviden kan-
didat za predsednika, danes
predstavljala ugledno stranko
s vsaj kakšnimi 12-14 poslan-
ci, prav tako pa bi preprečila,
vzpon in tudi padec »Levičar-
skega oprode« Z.Jelinčiča.
Nekaj je potrebno vedeti in
sicer to, da so komunisti (seda-
nji, bivši, preoblečenci) pri-
pravljeni ustanoviti tudi Neo-
nacistično stranko slovenske-
ga tipa, samo da bodo imeli
priročnega grešnega kozla, po
drugi strani pa bodo lahko de-
lali zmedo na polu slovenske
politične desnice in si pri tem
nemoteno prisvajali ekonom-
ske pozicije.
Tako gre to, v tej naši deže-
lici ...
GREGOR URANIČ,
Vojnik
zahvale,
pohvale
Zahvala!
Lepo se zahvaljujemo ma-
g. dr. Demšarju, glavni sestri
bolnišnice in vsem, ki ste nam,
upokojencem, pripravili tako
lep in prijeten večer.
Mag. dr. Demšarju se zahva-
ljujemo za obrazložitev, kako
je sedaj v bolnišnici ter za
medsebojne pogovore, enako
glavni sestri.
Hvala lepa za vse!
HELENA POGLAJEN,
Laško
Niso nas
pozabili
Kakor vsako leto, tako smo
tudi v drugi polovici decembra
1993 prejeli vsi upokojenci
Atomskih Toplic vabila na no-
voletno srečanje.
Tudi mi, ki ne sodelujemo
aktivno v podjetju, se zaveda-
mo, da se v velikem delu vsa
podjetja srečujejo s težkimi
problemi.
Kljub vsem težavam se vsa-
ko leto spomnijo svojih upoko-
jencev. Pripravijo bogato kosi-
lo in kuverte. Vsak tak doda-
tek k pokojnini je res dobrodo-
šel. Moje mnenje in mislim, da
tudi mnenje ostalih pa je, da je
veliko več vredno to, da se te
nekdo še po tolikem času
spomni.
Ob vsakem novoletnem sre-
čanju si direktor vzame toliko
časa, da posedi z nami. Zelo
veliko nam pomeni njegova
obrazložitev poslovanja in na-
črti za prihodnje leto. Priznati
jim je treba, da so veliko nare-
dili in žanjejo lepe uspehe.
V imenu vseh upokojencev
si dovoljujem javno zahvalo
celotnemu kolektivu na čelu
z direktorjem Borisom Završ-
nikom.
MIHAELA VREČKO,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Primatniki
Najprej moram namesto
uvoda opomniti, kaj je in kaj
ni namen mojega pisanja:
v prvi vrsti je moj namen opo-
zoriti na določene nepravilno-
sti, nikakor pa nimam namena
kogarkoli osveščati, saj se ne
čutim niti dolžna niti sposob-
na za kaj takega.
Torej - že sam naslov bi bil
bolj jasen, če bi napisala: Pri-
vatniki, vendar tega nameno-
ma nisem storila. Vzrok je
v tem, da sem s tem naslovom
simbolično poimenovala tisti
sloj oz. bolj skupino ljudi, zo-
per katerih obnašanje bi rada
vložila »reklamacijo«. Zato se
moram takoj opravičiti vsem
takšnim privatnikom, ki so
nastali že zdavnaj pred današ-
njim sistemom in, ki so uvedli
elemente profesionalizma
v svoje poslovanje.
Za njih velja, da so s svojim
procesom privatiziranja in no-
vega načina poslovanja rasli in
bili torej kultivirani v tem
smislu.
Torej - rada bi govorila
o primatnikih (zato jih tudi
drugače imenujem), to je ti-
stih, ki so sicer prvi v vrsti, ki
označujejo prvenstvo, vendar
po drugi strani tudi o tistih, ki
očitno kažejo premoč, prven-
stvo denarja in moči. Denar, ki
je sveta (in očitno tudi ljudi)
vladar, bi morali nekako smi-
selno umestiti tudi v svojo po-
litiko osebnega razvoja, saj tu
se najbolj kažejo tiste po-
manjkljivosti, ki so posledica
nekultiviranosti.
V čem je povzročena škoda,
ki si jo povzročajo takšni »po-
slovneži«, ki jih je mogoče raz-
poznati »prima vista«? Odgo-
vor: v celostni podobi podjetja
(t.j. image-u, saj se znižuje nji-
hov badwill).
Vzemimo primer naše obči-
ne in mojo osebno izkušnjo, saj
bom tako najbolj nazorna.
V Gosposki ulici v Celju sem
pred kratkim prestopila prag
novoodprtega, profesionalno
promoviranega salona Thaler.
Doživela sem, da si je ta
- v celjski regiji priznana bla-
govna znamka - privoščila po-
slovati brez pičice kakršnega
koli poslovnega odnosa s svojo
potencialno in dejansko stran-
ko. Še več: glavno osebje, t.j.
Thalerjeva se niti ni trudila
k nekemu kulturnemu odnosu.
Thalerjeva je že v srednjih
letih, vendar ji to spoštljivo
starost degradira njen žargon
petnajstletnice. Ker sem vedno
bila in bom spoštljiva do sta-
rejših (do poslovnih partnerjev
pa sploh), si ne morem privoš-
čiti te osebne sramote in se
z Thaler j evo ustno in na oseb-
ni ravni pogovarjati o npr.:
bontonu in poslovnem obnaša-
nju, čeprav ne bi bilo odveč, če
bi se o tem podučila. Dotična
se je namreč obnašala skrajno
neprofesionalno: ne dovoli si,
da bi ji dejanska stranka (kar
sem jaz tudi bila) na prvem
pomerjanju elegantne obleke
(citiram) »komplicira sto na
uro« (čeprav sem že vnaprej
ugotovila, da se bom zaman
trudila, saj je bila obleka že
popolnoma gotova). Razložila
mi je, da se dajo npr.: preširo-
ka in preohlapna ramena pod-
ložiti in predolgi rokavi zavi-
hati nad komolce, zapestja pa
navesiti z masivno bižuterijo.
Tako se zdaj sploh nič ne poz-
na ! Sicer pa (citiram) »kdo mi
je kriv, če nimam lepih ra-
men«. In glede všitkov (ki bi
naj bili pod prsmi a so šivani
vsaj pet centimetrov stran
proti stranskemu šivu) — za te
je mišljeno, da pridejo na pra-
vo mesto šele ob pravem ne-
drčku.
Kot zaključek pa lahko str-
nem ves čar in »poslovno ob-
našanje« Thalerjeve v odgovor
(na vprašanje: Zakaj niste na-
pravili in zašili dogovorjenega
kroja?), ki se je glasil: »Veste,
jaz rada obrnem po svoje in
nimam rada, če mi kdo potem
takole ugovarja, sploh pa ne
nekdo, ki nima blage veze o ši-
vanju.« Ah, da ne pozabim:
obleka vredna skoraj 19.000
SIT, ni bila niti podložena.
Torej - jaz sem bila v tem
salonu vsekakor enkratna
stranka, saj me tja ne bo več.
Zaključila bi: kultura izvira iz
človeka in se reflektira na nje-
govo okolico.
dipl.oec.
D ARIJA STANIČ,
Celje
Št. 3 - 20. januar 1994
24
Št. 3 - 20. januar 1994
25!
30 sekund za poznavalce
Kvizi kot novost v športnem programu Radia Celje
Prvič ni šlo najbolje. Zma-
govalec je dobil prvi kviz
s samo tremi točkami, če-
prav bi bilo mogoče osvojiti
32 točk. Ženska predstavni-
ca pa žal ni uspela zbrati no-
bene točke. Točke res nekaj
povedo, vendar pa bi na os-
novi prvega kviza težko oce-
nili ali ge za slabo športno
poznavanje ali pretežka
vprašanja.
Sistem športnega kviza,
katerega pokrovitelj je Stu-
dio Olympus iz Celja, zaradi
časovnega okvira in tehnolo-
ških omejitev ne dopušča, da
bi se lahko hkrati pomerila
več kot dva tekmovalca. Se-
veda bi bilo najbolj elegant-
no, če bi lahko uvedli kvali-
fikacijsko vprašanje (kot na
primer kvalifikacijski po-
skus pri smučarskih skokih)
za kakšnih 10 poslušalcev in
med njimi izbirali tiste, ki bi
bili zreli za nadaljnje tekmo-
vanje in zahtevnejša vpraša-
nja. Tako recimo v ponede-
ljek nihče od tekmovalcev ni
v celoti naštel priimkov vseh
treh odličnih ruskih Serge-
jev, ki uspešno nastopajo za
celjski hokejski klub Inntal
Celje (Povečerovski, Hrušev,
Kulev) ali pa nasprotnikov
rokometašev Celja Pivovar-
ne Laško v evropski ligi pr-
vakov (Teka, Wallau, West
Wien).
V naslednjem športnem
kvizu prihodnji ponedeljek
na Radiu Celje bomo opravi-
li dva kroga in dali prilož-
nost štirim tekmovalcem, da
se pokažejo v poznavanju
športa. Posebnost tega kviza
v primerjavi z drugimi na-
gradnimi igrami na Radiu
Celje je, da se dva poslušalca
merita hkrati na določen čas,
v katerem morata odgovoriti
na zastavljeno vprašanje. To
daje kvizu mnogo večjo di-
namiko, kot pa če bi potekal
po sistemu »vsak enkrat«.
Pravila igre so povsem
preprosta, tisti, ki prvi odgo-
vori na vprašanje, dobi šte-
vilo točk, ki je namenjeno za
posamezno vprašanje, zma-
ga pa tekmovalec, ki iz štirih
vprašanj ali dodatnega zbere
največ točk. V prihodnje pri-
čakujemo bolj natančne od-
govore in večje poznavanje
predvsem celjskega športa,
saj so vprašanja v glavnem
s tega področja.
Splača se potruditi, saj
najboljše poznavalce čaka
privlačen fotoaparat Kodak,
tolažilne nagrade pa vse so-
delujoče v kvizu.
R.G.
AVDICIJA - Na Radiu Celje
bomo v prihodnjih dneh pri-
pravili avdicijo za nove napo-
vedovalce in voditelje. Komu
bomo zaupali izbor svežih gla-
sov, se zaenkrat še nismo odlo-
čili, vsekakor pa bo to ena iz-
med eminentnih napovedoval-
skih osebnosti na Slovenskem.
Podrobnosti o avdiciji in po-
gojih za prijavo, pa boste lah-
ko prebrali na radijski strani
v naslednji številki Novega
tednika.
RUMENI CE NA DOPUSTU
- Za daljše obdobje se iz pro-
grama Radia Celje seli Rumeni
CE Bojana Kranjca. V uredni-
štvu smo ocenili, da se je odda-
ja vsebinsko nekoliko izpela in
da potrebuje prevetritev za
nove ideje.
DNEVI KOMEDIJE - Bliža se
že tradicionalna velika gleda-
liška prireditev v Celju, ki jo
bomo seveda opazno zazna-
movali tudi v programu Radia
Celje. Posebne oddaje, v kate-
rih boste lahko prisluhnili po-
govorom z ustvarjalci komedij
in drugim aktualnim informa-
cijam z odrskih deska, bosta
pripravljali Nataša Gerkeš in
Mateja Podjed.
Delovni pogovor
Včasih je treba nujen delovni pogovor opraviti kar na stop-
nišču. Iz priložene fotografije Eda Einspielerja je to tudi povsem
razvidno. Od leve proti desni tehnik Sašo Matelič, Mitja Umnik
in Tone Vrabl, ki ima v obeh rokah običajen ponedeljkov
večerni program RC - Vrtiljak polk in valčkov, gostje »v živo« pa
tako pridejo kar v program.
Upravni odbor
Komunale Laško,
na osnovi Statuta podjetja, objavlja javni razpis za
direktorja podjetja
Prijavijo se lahko kandidati, ki razen splošnih zakonskih
pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
-	najmanj višja strokovna izobrazba
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske, strokovne inn vodstvene sposobnosti
Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje
s področja komunalne dejavnosti.
Direktor bo imenovan za dobo 4 leta, ter je po poteku
mandata lahko ponovno imenovan.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 8 dneh
po zaključku razpisa.
Vloge pošljite na naslov:
Komunala Laško, Trubarjevo nabrežje 11, 63270 Laško.
Ul. XIV. divizije 10, Celje
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1.	10 zidarjev
2.	10 tesarjev
Pogoji:
- izobrazba IV. stopnje - KV
Zaželene so delovne izkušnje v gradbeni operativi.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju objavljenega
pogoja naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov:
GRADIŠ GRADBENO PODJETJE CELJE, p.o.
Ul. XIV. divizije 10, 63000 Celje
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8-ih dneh.
Mitja Gaspari
O denarju, glasbi in še kaj
V sobotni oddaji Glasba je
življenje bomo gostili ministra
za finance, gospoda Mitjo Ga-
sparija. Beseda bo tekla o slo-
venskih pregovorih, vezanih
na glasbo in denar in ker mini-
stra Gasparija po glasbeni
plati verjetno ne poznate, ga
bomo nekoliko razkrinkali tu-
di na tem področju.
Za razvpito ameriško pev-
sko zvezdnico Madonno mini-
ster Gaspari pravi, da je to ti-
pično ameriški projekt, kjer je
posameznik znal izkoristiti
publiko, kakršna je ameriška
in je na ta trg ponudil nekaj
drugačnega, kot je bilo do se-
daj, če je to mešanica glasbe in
seksa, se očitno v Ameriki do-
bro prodaja.
V glasbi veliko štejemo, pa
tudi finančniki veliko štejejo.
Minister Gaspari pravi, da
imata glasba in finance vseka-
kor nekaj skupnega. Kadar ni
pametne rešitve, je ljudem
boljše ponuditi zabavo, da po-
zabijo na probleme. Dobra
glasba je »krajšnica« za dolo-
čene probleme, ki jih imajo
ljudje.
SIMONA H20
Četrtek, 20. januarja, 11.05
Glasbene novosti: Spin
V redni četrtkovi glasbeni oddaji se bo predstavila skupina
Spin iz Ljubljane. Med drugim je znana tudi po prepovedanem
hitu Šuštarski most in skladbi Objemi me 2 lanske Pop delav-
nice.
Četrtek, 20. januarja, 19.00
OP v hokeju: Inntal Celje - Acroni Jesenice
Po briljantni zmagi minulo soboto na Jesenicah proti dva-
kratnim državnim prvakom, s katero so si Celjani priborili
2. mesto po drugem delu državnega prvenstva in morebitno
odločilno četrto tekmo doma z Acroni Jesenicami, ki so bile
tretje, gre zdaj zares. Za uvrstitev v superfinale in bržčas sreča-
nje z Olimpijo Hertz bodo hokejisti Inntala morali dobiti vsa
srečanja doma, vendar pa je hokej zelo nepredvidljiv šport,
računice pa zelo nehvaležne. Reporter iz ledene dvorane v mest-
nem parku bo Aleš Varoga.
Nedelja, 23. januarja, 10.30
Nedeljski gost: kipar Lojze Pongrašič
Kipar samouk bo predstavil svoje tri življenjske jubileje in
spregovoril o umetniškem delu ter iskanjih. V njegovem ateljeju
v kletnih prostorih Cetisa ga je obiskala in se z njim pogovarjala
Mateja Podjed.
Ponedeljek, 24. januarja, 20.00
Vrtiljak valčkov in polk
Gosta prvega dela oddaje bosta vokalna skupina Svit iz
Velenja, ki je izdala prvo kaseto »S pesmijo na vasi« (predstavi-
tev kolednic in narodnih pesmi s pretežno okolice Pasjega
Kozjaka) ter ansambel Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice, ki
bo predstavil prvo kaseto »Cvet v srcu«. Oddajo pripravlja
redaktor za domačo glasbo Tone Vrabl.
Sreda, 25. januarja, 9.05
Osebnost januarja na Celjskem
Po dobro uspeli akciji izbire Osebnosti leta 1993 na Celjskem
bomo na Radiu Celje vse dopoldne, tudi v živo, izbirali osebnost
januarja. Svoj glas boste lahko oddali za osebo s kateregakoli
področja, politike, gospodarstva, kulture, znanosti, športa,
glasbe, zabave itn, ki je po vašem mnenju največ pomembnega
storila v prvem mesecu novega leta.
radijski spored
od 20.1 do 26. januarja
RADIO CELJE
Četrtek, 20.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8,25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h,
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05
Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00
Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.00 Hokej: Play off: Inntal Celje - Acroni Jesenice, približno ob
21. uri Zaključek sporeda.
Petek, 21.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 22.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val,
13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna),
16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20,
19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 23.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, Približno ob 18.00 Zaključek
sporeda.
Ponedeljek, 24.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, T0.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop,
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 25.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celie, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni
stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack
Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski
dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 26.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, Lestvica 3, Tri, III. & AS, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na
RC, 21.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gor jane
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumcr, Vesna LejičJVlateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 3 - 20. januar 1994
26
Zlata harmonika bo festival
Na Ljubečni so se že začele priprave
na letošnjo 14. prireditev Zlata harmo-
nika, ki bo drugi vikend v septembru.
Tokrat bo prireditev trajala dva dni,
saj je bila sprejeta v mednarodni
evropski koledar kulturnih prireditev,
kamor so se iz Slovenije uvrstili še
Vigred Metlika, kurentovanje na Ptuju
in Folk art v Mariboru. Srečanje har-
monikarjev na Ljubečni bo v festivalni
obliki potekalo takole: prvi dan bodo
nastopili ljudski godci, harmonikarji,
ki so bili zadnja leta nekako izrinjeni
iz tekmovanja, drugi dan pa naj bi
ostal takšen kot doslej. Tudi letos bodo
pripravili okoli deset predtekmovanj
doma in v tujini (Nemčija, Italija), dve
polfinali in finale. Duša Zlate harmo-
nike na Ljubečni Milan Brecl je pove-
dal, da so vse prejšnje organizatorje
predtekmovanj že prosili, naj jim spo-
ročijo letošnje datume prireditev in
morebitne spremembe. Spremenil naj
bi*' se tudi sestav strokovne komisije.
Ob festivalu najboljših slovenskih in
evropskih harmonikarjev bodo pripra-
vili tudi zanimivo razstavo harmonik
in notnega gradiva enega največjih to-
vrstnih zbiralcev iz Francije. Ta raz-
stava bo sploh prvič gostovala izven
Francije. Zlata harmonika na Ljubeč-
ni že ima evropsko ime in zdaj, ko je
postala festival, ga je treba še utrjeva-
ti, doma pa izkoristiti za še večji raz-
cvet igranja na ta instrument.
Ob pripravi na 14. Zlato harmoniko
se na Ljubečni tudi pripravljajo na
izvedbo prvega državnega prvenstva
v igranju na harmoniko, ki naj bi bilo
predvidoma aprila v enem izmed zdra-
viliških krajev na Celjskem. V poštev
prihajajo zlasti Laško, Zreče in morda
celo Topolšica.
TONE VRABL
Gamsi prvi zmagovalci
Po večkratnem gostovanju
v Vinski Gori, dvakratnem
v Hrastniku in enkrat doma
v Mariboru se je popularna
televizijska oddaja Poglej in
zadeni preselila v Celje,
v Modro dvorano Celjskih
sejmov, kjer naj bi jo snemali
naslednjega pol leta. Vsako
soboto, seveda.
V prvi letošnji oddaji so
med drugim tudi proglasili
zmagovalca med vsemi tisti-
mi, ki so v minulih dveh me-
secih nastopili v rubriki
Zvezdni prah, katere pokro-
vitelj je založba Mandarina.
Zmagala je skupina Gamsi,
ki jo sestavljajo bratje
Omahna iz Doba pri Domža-
lah. Najmlajši Tone igra har-
moniko in sintetizator, štiri-
indvajsetletni Marko igra ki-
taro, najstarejši, petindvaj-
setletni Janko, pa bas kitaro.
Skupaj nastopajo že vrsto
let, največ so igrali po raznih
veselicah, pot k večjemu jav-
nemu uspehu pa se je začela
zadnjo sezono. Na poti jih
vseskozi spremlja oče Janez,
ki je bil pred leti sam uspe-
šen glasbenik. Gamsi so
zmagali v močni konkurenci
posameznikov in skupin, za
nagrado pa so dobili za tisoč
mark snemalnih ur. Uvrstili
so se tudi v zaključni del tek-
movanja Zvezdni prah.
TONE VRABL
PRED 5. LETI:
1.	MISTLETOE AND WINE ........................... CLIFF RICHARD
2.	ESPECIALLY FOR YOU .............KYLIE MONOGUE & J. DONOVAN
3.	SUDDENLY.......................... .......ANGRY ANDERSON
4.	GOOD LIFE .........................................INNER CITY
5.	CRACKERS INTERNATIONAL EP........................ ERASURE
6.	BURNING BRIDGES................................ STATUS QUO
7.	DOWNTOWN '88..................................PETULA CLARK
8.	ANGEL OF HARLEM..........................................U2
9.	CAT AMONG THE PIGEONS ................................BROS
10. TWO HEARTS.....................................PHIL COLLINS
PRED 10. LETI:
1.	ONLY YOU..................................... FLYING PICKETS
2.	MY OH MY..............................................SLADE
3.	VICTIMS........................................ CULTURE CLUB
4.	ISLANDS IN THE STREAM........ KENNY ROGERS & DOLLY PARTON
5.	TELL HER ABOUT IT.................................. BILLY YOEL
6.	MARGUERITA TIME................................ STATUS QUO
7.	LOVE OF THE COMMON PEOPLE .................... PAUL YOUNG
8.	HOLD ME NOW............................... THOMPSON TWINS
9.	LET'S STAY TOGETHER ............................TINA TURNER
10. 2000 MILES...................................THE PRETENDERS
PRED 15. LETI:
1.	YMCA.........................................VILLAGE PEOPLE
2.	MARY'S BOY CHILD....................................BONEY M
3.	A TASTE OF AGGRO .......................THE BARRON KNIGHTS
4.	YOU DON'T BRING ME FLOWERS.......B. STREISAND & N. DIAMOND
5.	LAY YOUR LOVE ON ME..................................RACEY
6.	SONG FOR GUY....................................ELTON JOHN
7.	TOO MUCH HEAVEN ..................................BEE GEES
8.	HIT ME WITH YOUR RHYTHM STICK......................IAN DURY
9.	LE FREAK ................................................CHIC
10. STARSHIP TROOPER ..........................SARAH BRIGHTAM
PRED 20. LETI:
1.	YOU WON'T FIND ANOTHER FOOL LIKE ME ..........NEW SEEKERS
2.	THE SHOW MUST GO ON .............................LEO SAYER
3.	MARRY CHRISTMAS EVERYBODY..........................SLADE
4.	MY COO-CA-CHOO..............................ALVIN STARDUST
5.	DANCE WITH A DEVIL.............................COZY POWELL
6.	FOREVER ................'..........................ROY WOOD
7.	I LOVE YOU LOVE ME LOVE........................GARY GLITTER
8.	POOL HALL RICHARD ................................THE FACES
9.	LAMPLIGHT ......................................DAVID ESSEX
10. I WISH IT COULD BE CHRISTMAS EVERYDAY..............WIZZARD
PRED 25. LETI:
1.	ULY THE PINK .................................. THE SCAFFOLD
2.	BUILD ME UP BUTTERCUP.....................THE FOUNDATIONS
3.	OB-LA-DI OB-LA-DA.................................MARMELADE
4.	ONE TWO THREE O'LEARY .......................DES O'CONNOR
5.	AIN'T GOT NO-I GOT LIFE ......................... NINA SIMONE
6.	URBAN SPACEMAN....................BONZO DOG DOO-DA-BAND
7.	SABRE DANCE................................LOVE SCULPTURE
8.	ALBATROSS .................................. FLEETWOOD MAC
9.	MAY I HAVE THE NEXT DANCE WITH YOU........MALCOM ROBERTS
10. THE GOOG THE BAD AND THE UGLY ..........HUGO MONTENEGRO
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate vsak
torek, med 10.30 in 11.30 uro, na valovih Radia Celje.
Obkladek na zadek
Piše Aleš Jošt
Vse sorte sem razmišljal oni teden, ko
sem spremljal, kako se bo razpletla zade-
va z zakloniščem, v katerega sem se pred
časom vselil kot zadnji muzikantski pod-
najemnik. Pa je prišla na ogled dobrona-
merno razpoložena komisija, si ogledala
stanje, zadovoljno pokimala in odšla. In
na splošno je prevladala ocena, da je
urejenost obljudenih bunkerjev na ne-
primerno višji ravni kot tistih, katerih
vrata se odpro le enkrat letno ali pa še to
ne.
Celje pa se glede števila to-
vrstnih večinoma podzemnih
objektov prav nič ne razlikuje
od ostalih slovenskih mest, saj
je takšna ali drugačna beton-
ska votlina urbanistično vgra-
virana v vsaki krajevni skup-
nosti. Kar samo po sebi se po-
stavlja vprašanje, koga bi
sploh lahko zanimalo uporab-
ljati te zaenkrat še skupne
prostore, ki so vsi po vrsti be-
tonsko hladni, brez ogrevanja
in dnevne svetlobe.
Iz lastnih izkušenj in bolj ali
manj aktualnega vpogleda
v problematiko mladinske al-
ternativne kulture, ki ji izve-
ninstitucionalno delovanje po-
meni edino možnost svobod-
nega izražanja, lahko potrdim
vašo domnevo, da je tudi pri
nas nekaj takšnih zagrizencev,
ki bi bili vsi srečni, če bi lahko
uporabljati prostore, ki sedaj
prav ničemur ne služijo. Če-
prav lahko dober opazovalec
na vsakem koraku sreča pro-
store, ki bi bili primernejši, pa
so prav zaklonišča lahko eden
od redkih kompromisov na ka-
terega bi še utegnil pristati
rock'n'roll. Ker pač večina
Zemljanov vidi specifičnost
nove glasbe mladih v njeni
glasnosti (kar ljudem seveda
ne gre zameriti), se tu podzem-
ni betonski prostori izkažejo
za idealne. Čeprav so zgrajeni
največkrat prav sredi spalnih
naselij. V glavnem mladini po-
tem ni težko počistiti in uredi-
ti, sicer po svoje, pa vendar
tako, da se v prostoru da delati
in delovati. Ponekod, kot na
primer v Desklah pri Anho-
vem, se je tovrstno podzemno
delovanje, ki ponavadi le ne
preseže internosti, razvilo
v pravo kljubsko dejavnost,
kar je dokazano najbolj plod-
na nadgradnja delovanja dolo-
čenega kroga mladih, ki si že-
lijo odprtosti in druženja v de-
lovnem in ustvarjalnem
vzdušju. A to je že druga kiti-
ca, zato se zaenkrat vrnimo
k refrenu. Tudi upraviteljem
in skrbnikom zaklonišč bo po-
časi postalo jasno, da lahko
ekonomsko upravičeno zaupa-
jo skrb za tovrstne prostore
mladini iz domače krajevne
skupnosti in s tem rešijo več
problemov hkrati. Seveda ini-
ciativa pripada mladini, tudi
predsedniki krajevnih skup-
nosti ne bodo padli na trepal-
nice od navdušenja in potreb-
no bo dosti prepričevanja. Pa
vendar: V napad!
Tako, danes je četrtek in ker
se zvečer tako nimate kam da-
ti, potem pridite vsaj v Barfly,
kjer vam bo Primož Schmidt
s svojim kvartetom in gostoma
Ivanom Volaričem-Feom in
Johni jem predstavil, kako se
stvari streže malo drugače.
Pravzaprav, ko vas takole po-
gledam, precej drugače! Vab-
ljeni !
Čestitko tokrat pošiljam
v Kompole Vojatu in Darji, da
bi Klemen, kot njegov ata, dec
in pol postal! Mama, vse bo
v redu, mi smo s tabo in radi te
imamo!
Avia band v pravem trenutku
Pred dvema letoma sem
prvič slišal za ime Avia
band. Takrat sem pomislil,
da so ali vsi piloti ali pristaši
našega vina, ki se je pod tem
imenom prodajalo v ZDA.
Kasneje sem o bandu slišal
številne slavospeve v matični
založniški hiši, v reviji Stop
pa so celo zapisali: »Pohvale
letijo z vseh koncev, obože-
valke vreščijo, se mečejo na
kolena in na objokane tre-
palnice — zdaj je tu Avia
band.« Za vsem tem pom-
pom je tičal izid njihove prve
kasete v poletnih mesecih
predlanskega leta z naslo-
vom »Vse luči«. Ker so se
skladbe »Sanjal bom kosta-
nje«, »Ti« in »GlejČ povzpele
celo na glasbene lestvice,
sem preko medijev spozna-
val njihovo glasbo. Ni kaj
— kakovostna, z dobrim voka-
lom opremljena glasba, ki
nedvomno navdušuje obi-
skovalce diskotek. Število
njihovih privržencev je po-
večal tudi dobro narejen vi-
deospot Polnoč in zelo deja-
ven Fan club, ki ga še danes
uspešno vodi njihova prija-
teljica Tadeja Somrak
s Pregljevega trga 12 v Ljub-
ljani (naslov za vse tiste, ki
bi jim želeli kaj lepega spo-
ročiti).
Po številnih intervjujih
v časnikih in radijskih po-
stajah se jim je uspelo uvr-
stiti na MMS 93, ki je ned-
vomno naš najprominentnej-
ši festival. Že naslednji te-
den je skladba postala po-
pevka tedna po izboru Vala
202, kar je pomenilo višek in
zaključek projekta »Vse lu-
či«. Fantje se strinjajo, da je
bilo to leto garanja, ki pa se
jim je izplačalo, saj se jim je
v enem letu uspelo prebiti iz
popolne anonimnosti v vse-
slovenski band, kar dokazu-
jejo njihovi nastopi v vseh
koncih Slovenije.
Vsekakor je to zavidanja
vreden uspeh. Potrebno je
namreč vedeti, da nikjer
v svetu za populacijo dveh
milijonov ne »obratuje« pre-
ko 20 radijskih postaj in celo
več kot 30 TV študijev, da
o časopisih in glasilih ne go-
vorimo. In te medije moraš
»obdelati«, če želiš prerasti
lokalne okvirje. Pred krat-
kim mi je prijatelj s Kanala
A, ki je bil na strokovnem
usposabljanju na ameriški
TV mreži CNN, povedal, da
so se tam prijemali za glavo,
ko so slišali ta podatek. Nič
čudnega, ko pa ima njihovo
vsako nekoliko večje mesto
najmanj toliko prebivalcev,
kot je Slovencev. Zaradi tega
je položaj pri nas resnično
nekaj posebnega, zato se
brez res dobrih izdelkov ne
splača odpravljati na tako
naporno propagandno pot,
ki je poleg svoje obsežnosti
posuta še s številnimi ovi-
rami.
Sedaj Aleš, Danijel, Miha,
Igor, Matej in Dragan iz
Avia banda pripravljajo nov
projekt, ki bo vseboval kase-
to, kompaktno ploščo ter ne-
kaj videospotov in bo luč
sveta ugledal še pred po-
letjem.
SLAVC L. KOVAČIĆ
Št. 3 - 20. januar 1994
27|
Vagabundi niso na bencin
Med skupine, ki prihajajo in
veliko obetajo, prav gotovo so-
dijo tudi Vagabundi.
Vagabundi so začeli javno
nastopati za martinovo leta
1992 v Vitanju, lani pa so se že
močno uveljavili doma, pred-
vsem pa v tujini. Fantje so iz
različnih krajev, vendar jih to
ne moti. »Morda je tako celo
bolje, saj nismo preveč sku-
paj,« pojasnjuje Sandi Majcen,
ki igra harmoniko in počne še
vrsto drugih stvari, ki so po-
trebne za dober »štimung«
v ansamblu. »Ob meni so v an-
samblu še Franc Božnik, Jani
Rednak, Dani Gregore, Tomaž
Majcen in Srečko Ošlovnik.
Naša prednost pred drugimi
podobnimi skupinami je
v tem, da imamo bogat in pe-
ster show program, kar danes
v svetu izredno cenijo. Naš re-
pertoar je mednaroden, kar je
tudi dobro. V prvem delu po-
skušamo predstaviti Francka
na poti od osnovne šole do za-
časnega dela v Nemčiji, z vse-
mi vmesnimi peripetijami se-
veda, v drugem pa gre za glas-
beno popotovanje od Rusije
preko Kitajske, Finske, Nizo-
zemske, Amerike, Mehike, Gr-
čije ... Vsako deželo poskuša-
mo ob pesmi predstaviti tudi
z ustreznim kostimom, če se
nam uspe tako hitro preobleči.
Pojemo v slovenščini, nemšči-
ni, angleščini, italijanščini in
ruščini, igramo pa tudi cigan-
ske ali romske pesmi«.
2al so tudi Vagabundi prej
postali znani v tujini kot do-
ma, pa čeprav si tudi tu že
utirajo pot. »1. januarja smo
nastopili na novoletnem plesu
v dvorani Golovec s Terezo
Kesovijo in Vinkom Simekom
in bilo je super. 20. januarja
odhajamo v Švico, sicer pa
imamo za letos v Nemčiji že
podpisanih okoli 70 terminov.
Največja napaka slovenskih
organizatorjev različnih prire-
ditev je,« pripoveduje Sandi
Majcen, »da ansambel poiščejo
teden, dva pred nastopom. Zu-
naj se to dela na dolgi rok.«
Zdaj pripravljajo kaseto
z zabavno glasbo. Posneli jo
bodo pri Igorju Podpečanu
v Kisovcu, kjer so snemali tudi
svojo prvo kaseto z domačimi
skladbami. Med njimi se na
naših radijskih postajah pogo-
sto vrtijo Teta Fani, Kam po
nevesto, popularen je Piskro-
vez, pa Mi smo alpski vaga-
bundi in Z Vagabundi na po-
teh, uspešnica pa bo prav go-
tovo postala še dobra napitni-
ca Pij, pij, bratec, le pij.
»Festivali so žalostni,« pri-
poveduje Majcen. »Za lansko
Veselo jesen v Mariboru nam
je Igor Podpečan napisal
skladbo Nisem na bencin. Po-
slali smo jo, vendar nismo bili
sprejeti, ker še nismo bili zna-
ni, bili smo brez imena. Tudi
ni bilo nobenega opravičila,
odlično skladbo pa so kasneje
predstavili člani ansambla
Čudežna polja. Tako se v tujini
ne dela in tudi za to so nam
takšne oblike druženja nepri-
jetne. Kuhinj nismo vajeni«.
Vagabundi so profesionalci
in tako se svojega dela tudi
lotijo. Zraven pa je še veliko
ljubezni, talenta in dobre vo-
lje. Kdor jih je slišal, je rekel,
da je to »ta pravo« in da je
pred njimi še lepa prihodnost.
Pa srečno, Vagabundi, čeprav
niste na bencin...
TONE VRABL
Rapper TUPAC SHAKUR
(na sliki) trenutno visoko koti-
ra na ameriških lestvicah s ko-
madom »Keep Ya Head Up«.
Zaradi tožb, ki ga čakajo (stre-
ljanje na policiste in poskus
posilstva), pa si je zapravil po-
nudbo za vlogo v filmu »Hig-
her Learning«. Tupac je sku-
paj z Janet Jackson že igral
v filmu »Poetic Justice«.
Nekdanji član temnopoltih
Niggers With Adittude, DR-
. DRE, je s sedmimi platinasti-
mi albumi trenutno najuspeš-
nejši rap producent, njegov
prvi solo album »The Cronic-
le« pa spada, s tremi milijoni
prodanih izvodov, med naju-
spešnejše lanske plošče. Dr-
.Dre je produciral tudi debi-
tantski album Snoop Doggy
Doga »Doggy Style«, Snoop pa
je Dr. Dreu v zameno napisal
uspešnico »Nothing But
A G Thang«.
52-letno CAROLE KING
poznamo predvsem po števil-
nih uspešnicah, ki jih je v prvi
polovici šestdesetih napisala
za takratne pop zveznike
(Bobby Vee, Tony Orlando,
Herman's Hermits, The Mon-
kees...) in pa po njenih odlič-
nih solo albumih iz začetka se-
demdesetih; njen album »Ta-
pestry« iz leta 1971 so prodali
kar v 10 milijonih kopij. Caro-
le je do današnjih dni posnela
več kot ducat solidnih albu-
mov, konec lanskega leta pa je
po daljšem premoru spet pre-
senetila z odlično ploščo »Co-
lour Of Your Dreams«, ki jo je
za slovensko tržišče uvozila
Domiceljeva trgovina Dots.
Prejšnji četrtek so Tone Ko-
šmrlj in njegovi fantje pred-
stavili knjigo o skupini POP
DESIGN. Izdali so jo v samo-
založbi, skupaj z avtorjem
Mitjom Cijuho. Na 124 stra-
neh, opremljenih s kar 127 fo-
tografijami, pa je mogoče zve-
deti vse o bivših in sedanjih
članih te pri nas še vedno naj-
bolj priljubljene skupine.
Knjiga je izšla v začetni nakla-
di 3000 izvodov, cena pa je
1700 SIT.
Z nekajmesečno zamudo je
končno le izšel prvi solo pod-
vig veterana slovenskega roč-
ka Pavleta Kavča in njegovih
Prijateljev. Na kaseti z naslo-
vom »Hočeš z menoj« je dva-
najst skladb, dve izmed njih
pa smo lahko slišali že na pre-
teklih dveh Pop delavnicah.
Marca naj bi izšla tudi CD
plošča, na kateri bo nekaj pe-
smi s kasete na novo zvočno
oblikovanih, dodana pa bo tu-
di priredba skladbe »Vse sem
ti dal«, ki jo je Kavec preigra-
val sredi sedemdesetih s sku-
pino Oko.
( Angleški heavy-metalei
I IRON MAIDEN so končno na-
šli zamenjavo za pevca Bruca
Dickinsona, ki jih je zapustil
sredi lanskega leta. Vokalist
Blaze Bayley, po Paulu Di'An-
nou in Brucu Dickinsonu, že
tretji pevec v 18 let dolgi kari-
eri skupine, je prej nastopal
s skupino Wolfsbane, ki je
spremljala Iron Maiden na nji-
hovi lanski turneji.
Star 49 let je na Floridi umrl
MICHEL CLARKE, med leti
1965-67 bobnar californijske
zasedbe The Byrds, ene izmed
najpopularnejših in najvpliv-
nejših rock skupin šestdesetih.
Clarkeu je kljub temu, da je
zadnjih nekaj let preživel veči-
noma v opitem stanju (vzrok
smrti je razpad jeter), uspelo
leta 1991 ponovno združiti
originalno zasedbo »Ptycov«,
vendar le za kratek čas, saj je
sredi turneje umrl kitarist Ge-
ne Clark.
Z današnjim dnem pričenja-
jo v celjskem klubu Bar-fly
s četrtkovimi večeri, ki bodo
malo bolj »umetniško« obar-
vani. Kot prva bosta danes po
20. uri nastopila pesnik Ivan
Volarič-Feo in glasbenik Pri-
mož Šmit. Vstopnine ni.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Marta Dolenc
iz Celja in si s tem prislužila
nagrado vredno 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbrala na-
ša nagrajenka, lahko glasu-
jete v sredo, 26. januarja.
Nagrada, ki jo podarja
sponzor oddaje Pop loto, tr-
govina Oris-MASH, je vred-
na 3000 SIT. Kupone pošljite
na naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje.
Št. 3 - 20. januar 1994
28
Takrat
Bila je depresija. Depresija, ki ubija. In ker je bil petek
- pa čeprav ne trinajstega, se je vse skupaj bližalo kata-
strofi.
To je takrat, ko razmišljaš o smislu. Vesolja, življenja in
sploh vsega... Ko ne veš, kje, in predvsem, zakaj si. Kje
živiš. Zakaj se vse dogaja ravno tebi...
In potem srečaš ljudi, s katerimi ti je mogoče kdaj že
bilo lepo.
Se zagovoriš. Zabljuziš. Mogoče se celo izpoveš. In po-
tem se vse skupaj konča ob šestih zjutraj, ko po Malgajevi
odmeva »Jesen u meni...«. Lastniki glasov pa se spreha-
jajo po cesti. Dobre volje so; torej vse mine, čeprav moraš,
da bi to dosegel, dan podaljšati v naslednje jutro. Ampak,
dočakaš ga trezen.
Zato, da odmisliš oziroma ugotoviš, da so slabe stvari
med ljudmi po svetu kar enakomerno porazdeljene (ozi-
roma, navsezadnje, da so jih drugi deležni še več kot ti
sam) namreč sploh ni potrebno, da si pijan...
NINA M.
Od srede do
srede_
Napisal (in doživel): Roman N.
Sreda
Ista pof... sreda kot že se-
demnajst let. Ha, stokrat sem
se že vprašal, zakaj se sredi
reče sreda, čeprav ni na sredi-
ni tedna???
Pri fiziki slaba dvojka. Go-
spod, naj hodim za teboj (in
sploh ni važno, koliko
tehtaš...).
Četrtek
Zanimivo, kako ti lahko en
sam profesor za angleščino
uniči dan. (Ampak, zakaj bi se
trudil? Japonci so to že posku-
sili ...) Test - nezadostno.
Ali pa tudi ne... Če ti ga
popravi ena zanimiva mačka
iz 4. b, kar je bil zame nespor-
no dogodek dneva. Danes sem
si po šoli spet »zatežil«. Za ni-
kamor mi ni bilo. Sranje, kako
mi včasih sploh ni do šminker-
skih lokalov. In ker sem bil še
brez keša, sem mislil total zab-
ljuzit celo popoldne nevemkje.
Ravno sem prečkal križišče pri
šoli, ko sem srečal to Andrejo.
Nije baš neka težka, ampak
vseeno. Vseeno sem zatežil, naj
me povabi na drink. Peljala
me je k penzijonistom, ha, tam
je najceneje! ! ! Pa je punca iz-
padla full faca. Veliko mi je
povedala, všeč so ji moje fore,
v dosti stvareh mi je podobna.
Sicer je z nekim tipom že eno
leto (kar je petkrat toliko, kot
je moj osebni rekord). Pa kaj !
Dosti da na svobodo, malo da
na svojega frajerja in še cool
je. Jaz pa sem bil še bolj in
jasno mi je bilo, da sem ji všeč.
Ob pol štirih sem si rekel: »Je-
bi ga!«. Usedel sem se k njej in
jo poljubil. Normalno, da je
bila takoj za to. Jaz pa sem
dobil težko vest. Pa ne pekoče,
ampak samo nek flash back
z Janjo, kako jo varam že prvi
dan, odkar je šla na počitnice.
Pa kaj ! Takšen pač sem !
Petek
Po skrivnem dogovoru na
hodniku v šoli sva se z Andrejo
spet dobila pri penzičih. Cel
popoldan sva pila, se smejala
in spet sem ugotovil, da je
punca taca. Vendar pa se mo-
ram bremzat, ker bi mi Janja,
če bi vedela, odrezala jajca,
Andrejin tip pa bi mi prav go-
tovo priskrbel razlog za obisk
zobozdravnika ali celo krema-
torija. Ampak, njo sem pa le
»dol dal«. In bilo je lepo.
Nedelja
Dva dni sem že total ulit,
zato včeraj nisem nič pisal.
Cele popoldneve sem z Andre-
jo in, sranje, vedno bolj všeč
mi je. Dobil sem kartico od
Janje. Piše, da me ljubi...
Ponedeljek
Šprical sem šolo. Ne vem, če
bo s tole p... ravno najbolj
O.K. Iz vsega skupaj je nastala
čisto drugačna zveza, kot sem
jo načrtoval. Ženska mi je po-
stala resnično všeč! Veliko se
pogovarjava. Vse si poveva.
Total sva za skupaj. Sranje.
Najbrž celo preveč...
Torek
Spet šprical. Baš me boli!
Šla sva k meni domov in našel
sem za joint trave. Super fe-
eling je, če zadet seksaš.
Ob dvanajstih sva se spre-
hodila po mestu (spet me je
povabila k penzičem na kavo),
deset minut pozneje pa sva
pred Čajnikom srečala njene-
ga tipa, ki je, mimogrede, tak-
šen kot dvodelna omara. Seve-
da se z Andrejo nisva držala za
roke, ampak vseeno; tip je po-
norel. »Kua, a s tem smrkav-
cem (nepotrebna nesramnost!)
zabijaš cele dneve, men pa
praviš, de nimaš cajta? Sej sem
vedel, da se f... naokoli, so mi
povedali, da te videvajo z ne-
kim čudnim tipom!«.
Ob zadnjih besedah je stopil
k meni, zamahnil, pograbil
Andrejo in jo odvlekel po ulici.
Trapi j al sem se po prebiti ust-
nici in si rekel: »O.K., konec
je... Ampak, vseeno je bilo su-
per in ni mi žal.«
Sreda
Šel sem se napit. Dolžan
sem že pet tisoč tolarjev. Kako
že pravijo? Več si dolžan, več si
vreden...
Ni važno!
Samozavest. Jo imamo, je
nimamo, ne vemo natančno...
Pridobimo si jo lahko tako, da
spoznamo sebe in obvladamo
svoje telo, dušo... Tako da, re-
cimo, posežemo po jogi.
To je bila tema sobotnega
Teen-vala, v katerem se poslu-
šalci niste ravno najbolj izka-
zali. Pravzaprav ne smem pre-
hitro soditi. Morda so bile lini-
je tako obremenjene, da so te-
lefonske zveze popolnoma od-
povedale in postavile Celje na
glavo. Kakor koli že, telefoni
niso prav pogosto zvonili.
Upam, da se boste popravili.
Le glejte, da nas ne boste zače-
li zapostavljati zaradi lepega
vremena, ki vas vabi ven. Ce
boste storili kaj takšnega, se
bomo začeli spraševati, če je
z nami mogoče kaj narobe.
Ampak, to seveda niti slučajno
ni mogoče...
Sicer pa: saj veste, kako pri-
zadene člbveka upravičena
kritika. Napake si večina ljudi
težko prizna. Imamo jih pa vsi.
In največkrat vidimo lastne
napake na drugih ljudeh.
Zatorej: ljubite se med seboj
in poslušajte nas ob sobotah.
Potem vas bomo ljubili tudi
mi.
ALJA F.
Somebody To Love
George Michael & Queen
Each morning I get up I die a little
Can barely stand on my feet
Take a look in the mirror and cry
Lord, what you're doing to me
I have spent all my years in believing you
but I just can't get no relief, Lord!
Somebody, somebody
Can anybody find me somebody to love?
I work hard every day of my life
I work till I ache my bones
At the end I take home my hard
earned pay all on my own
I get down on my knees
And I start to pray
Till the tears run down from my eyes
Lord - somebody - somebody
Can anybody find me - somebody to love?
(He works hard)	•
Everyday - I try and I try and I try
But everybody want to put me down,
They say I'm goin ' crazy
They sav I got a lot of water in my brain
Got no common sense
I got nobody left to belive
Yeah - yeah yeah yeah
Oh, Lord
Somebody — somebody
Can anybody find me somebody to love?
Got no feel, I got no rhythm
I just keep losing mv beat
I'm OK, I'm alright'
Ain't gonna face no defeat
I just gotta get out of this prison cell
Someday I'm gonna be free, Lord!
Find me somebody to love
Somebody, somebody
Can anybody find me somebody to love?
4. del
Anvers ali
Antwerpen, to
sploh ni
vprašanje
Ni le Bruselj mesto, ki si
ga je v Belgiji vredno ogleda-
ti. Drugo največje mesto je
Antwerpen, pristanišče in
predvsem mesto Židov, ki jih
privlačijo diamanti, s kateri-
mi spretno prekupčujejo.
Prav na podlagi njihove obr-
ti se je danes razvila ffcredno
močna zlatarska, lahko bi
rekli že industrija. Zlatarne
so povsod, na vsakem kora-
ku, in zlahka povzročajo
obolelost za zlatarsko mrzli-
co, kar pomeni, da sem se na
večer vsem zlatarnam že na
daleč izogibala. Mnogi turi-
sti pa prihajajo v Antwerpen
predvsem zato, da si ogleda-
jo železniško postajo, ki je
zares nekaj posebnega.
Železniške postaje v Belgi-
ji so zelo podobne našim, ra-
zen centralne postaje v Bru-
slju, kjer so peroni pod zem-
ljo, in postaje v Antwerpnu,
kjer so peroni v prostoru, kar
je možno, ker je le-ta postaja
zaključna, kot je pri nas Ko-
per. Poleg te ogromne dvora-
ne s peroni pa je izredno vi-
sok tudi prostor, kjer kupiš
karte. Ta ima v sredini pri-
bližno 150 m visoko kupolo,
vse štiri stene pa so urejene
kot fasade hiš. Ta prostor je
tako nekakšno mesto v ma-
lem. Ko sva stopili iz tega
malega mesta v veliko mesto,
je na najini desni stal komaj
opazen vhod v svetovno znan
živalski vrt, kjer, če slučajno
ne dežuje in nimaš kakšnih
dvajset ur časa (medve žal
nisva imeli niti lepega vre-
mena niti toliko časa), lahko
vidiš vse; od gorile do delfi-
na, kače in ptice ter vseh
drugih znanih in neznanih
živali. V sklopu tega vrta ob-
staja še planetarium, bota-
nični vrt in zelo bogat, a res
zanimiv muzej, kjer so raz-
stavljeni številni eksponati,
ki so v kakršni koli zvezi
z živalskim vrtom. Ko sva
blizu ZOO-ja spili še vroč
kakav, ki je v Belgiji ena naj-
popularnejših pijač, sva se
odpravili na levo, da doseže-
va široko pešpot, ki vodi
skozi dobršen del Antwerp-
na. Šli sva mimo spomenika
flamskega slikarja Van Dyc-
ka, mimo bleščečih trgovin,
kot so Mark & Spencer, C&A
s prav tako bleščečimi cena-
mi, vse do trga, imenovanega
Zeleni trg. Ta je z vseh strani
obdan z raznimi trgovinami,
v ozadju pa se dviguje izred-
no visoka Notre-Dame, ki ji
po velikosti tista v Parizu ne
sega niti do kolen. Žal velja
isto razmerje tudi za ceno
vstopnice. Sredi Zelenega tr-
ga je tudi spomenik najpo-
membnejšemu flamskemu
slikarju Petru Paulu Ruben-
su. V času, ko sva medve pri-
speli na ta trg, je bil to naj-
večji prazen prostor v Ant-
werpnu, in to zaradi čisto
preprostega razloga. Začelo
je namreč tako močno deže-
vati, da sva bili v trenutku
mokri do kože. Pa vendar
sva stopili še na glavni trg,
kjer se bohoti velika mestna
hiša, vsa rjava, s številnimi
zastavami. Petdeset metrov
od te hiše je pristanišče, ki si
ga lahko ogledate tudi s turi-
stično ladjo. Da sva tako
prehodili celoten Antwer-
pen, sva porabili kakšno uro
in pol, vendar je bil razlog
tudi to, da je bil štirinajsti
avgust, torej dan pred enim
najpomembnejših praznikov
v Belgiji. Hkrati pa je bil
Antwerpen v letu 1993 pro-
glašen tudi za svetovno kul-
turno prestolnico, zaradi če-
sar so se v mestu dogajale
številne razstave in priredi-
tve z ustvarjalci iz celega
sveta (pri čemer je Slovenijo
žal zastopal le Dragan Živa-
dinov).
Zato ni važno, ali Anvers
ali Antwerpen; pomembneje
je, da to mesto obiskovalcem
veliko nudi in vas vabi, da si
ga čim prej ogledate.
(Se bo nadaljevalo)
Ko ura brez
kazalcev noče
šteti ur...
Razredna ura je...
-	Ura več na šolskem urniku.
-	Najbolj naporna ura za učite-
lje, še bolj pa za učence.
-	Ura za pisanje domačih
nalog.
-	Prosto klepetanje.
-	Spravljanje učiteljev ob
živce.
-	Vživopredvajandokumenta-
rec o čebelah.
-	Zanesljivo uspavalno sred-
stvo.
-	Enako kot piti vročo coca-
colo.
Opraviti pomembne
stvari samo na pol, je
skoraj brez vrednosti.
Zvečine namreč šteje
druga polovica...
(E. Oesch,
Jaz sem svetovno znan.
V svoji ulici.
Mladi
rod
Učenci osnovne šole Nade
Cilenšek iz Griž so posebno
izdajo šolskega glasila, v ka-
teri prikazujejo utrip šole,
izdali v decembru. Zato so
v glasilu predstavljene pred-
vsem interesne dejavnosti,
s katerimi se ukvarjajo učen-
ci na šoli. Le-teh je resnično
kar za dobro glasilo — in mla-
di novinarji so jih prestavili
na zanimiv način. Med sošol-
ci pa je Alja Ribežl izvedla
tudi anketo na temo »Kaj je
razredna ura?«. Žal anketi-
ranci sicer niso podpisani,
kar se načelno počenja, am-
pak, glede na odgovore (in
morebitne reakcije razredni-
kov) je to razumljivo...
PONUDBA V MESECU JANUARJU
10% popust
ORIGINALNA KANADSKA TEGULA
5% popust
za ves ostali material pri gotovinskem nakupu nad 20.000 SIT
NAGRAJENCI NOVOLETNEGA ŽREBANJA, KI JE BILO 12. JANUARJA 94:
1. nagrada TV mizica - uvoz Italija: SLAVICA JAVORNIK, Podčetrtek 118
2. radiokasetofon: MARJAN SLAPšAK. Padež 4, Laško
3.	radiokasetofon: CVETKA BOBNIČ, Kvedrova 8, Celje
4.	toaletna omarica: MARGITA 2ALIG, Lipa 56a. Turnišče
5.	likalnik: SLAVICA MATOŠA, C. na Dobravo 65, Celje
6.	likalnik: IZTOK TAJNIK, Ravne 70. Šoštanj
7.	kavni mlinček: DOMINIK FAJS. Gai 11. Šmarje
8.	kavni mlinček: MARJAN MACKOVSEK, Mala Breza 53a, Breze
9.	intra solar: MARJAN LJUBEK, Sreznik. Bistrica ob Sotli
10.	infra solar: KATI PUŠNIK. Trobni dol 36. Breze
11.	sušilec za perilo 1 m: FRANC KREŽE, Trubarjevo naselje 16. Rimske Toplice
12. sušilec za perilo 75 cm: IVAN SKORJA, Valentinčičeva 21, Laško
13.	cevi za bojler: DANICA JAVORNIK, Zg Ložnica 65, Zg. Ložnica
14.	PVC sifon za lavabo: TEREZIJA KOTNIK, Pongrac 132, Griže
15.	PVC sifon za lavabo: IRENA SENICA. Ul. F.Malgaja 40, Šentjur
UGODNI PLAČILNI POGOJI IN KREDITI (1 +4 BREZ OBRESTI)
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 50 KM PRI NAKUPU NAD 100.000 SIT
Do strehe nad glavo,
Slovenijales, Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o.
CELJE, MEDLOG 18, tel.: 441-515, 25-944, fax: 24-820
DELOVNI ČAS: OD 7. DO 18. URE.
Št. 3 - 20. januar 1994
291
Alkohol in literatura
Pravijo, da sta si skoraj kot brat in sestra.
Toliko je zgodbic o njiju, da bi manj pouče-
ni utegnil pomisliti, da so kar vsi pisatelji
(bili) alkoljubi; eni bolj, drugi manj kronič-
ni. Pa ne bo držalo.
Takšna ali drugačna kapljica pač ni mo-
tor, ki bi poganjal ustvarjalno kolesje, je pa
morda svečka, brez katere kakopak ni vži-
ga. Ta toliko opevani in v nebesa kovani
ustvarjalni misterij, kunštno imenovan tudi
umetniška inspiracija, je brez dlake na jezi-
ku razkrinkal že Ivan Rob, najveselejši med
sicer že kar legendarno žalostnimi sloven-
skimi pesniki, v travestiji Prešernove
Glose:
Kar pri Sokratu začniva,
marsikaj je mož uganil,
vendar vina se ni branil.
Knjige modrecev odpriva,
čudo, glej, se ti odkriva:
v vinu misel drzna vzklije,
vino vir je poezije,
inspira cija pripia va,
kadar pije modra glava.
Če naj mu verjamemo - in verjamemo mu
lahko, saj je vendar pisal iz prakse! - bo
torej kar držalo, da sta si latinski literat in
Menartov literad kot v nekakšni alpinistič-
ni navezi. Drug z drugim se dvigata, a žal
—	in o tem ni mogoče povedati le ene štorije
-	tudi padata.
Kdo še ni slišal za Prešerna in kdo nič ne
ve o Cankarju? Pa še o drugih, pa še
o mnogih.
O Vodniku, recimo, ki ga je Prešeren ta-
kole namočil:
Preoblečen sem menišič bil,
in rad sem pel, še rajši pil.
Vodnikova rojstna hiša je bila resda oštari-
ja (Pri kamniti mizi), a ta na njegovo alkofi-
lijo menda ni posebej močno vplivala. Prej
je vzrok mogoče iskati v njegovem devetlet-
nem asketskem kloštrskem življenju, ki ga
je do smrti zdolgočasilo (in užejalo!). Ko
Vodnika po letu 1793 najdemo kot dušnega
pastirja v idiličnem, a samotnem Koprivni-
ku nad Bohinjem (tu ga je šestintridesetlet-
nega slučajno spoznal tudi Žiga Zois, ki mu
je omogočil, da je spet »katiro noro med
ludi dal« in »krajnski jezik čeden napra-
vil«), se vesel, kakor je znal biti, ni prav nič
branil življenjskih radosti:
Jed se ne upre,
dol rado gre,
žganci, kapuni,
zajic, vse.
Men diši pit,
kar je nalit',
marvin, al draga,
al pikolit.
»Dobrodušni, morebiti nekoliko nestano-
vitni ali lahkomiselni, vendar duhovno
gibčni, nadarjeni in prizadevni avtor Zado-
voljnega Kranjca« (tako ga je označil Slod-
njak), je to svojo razvado opravičeval z mi-
slijo, češ, saj »vsi pijejo radi«:
Mat' - černa zemla p jejo,
njih pjejo pa drevesa,
studence pije morje,
pa morsko vodo sonce,
svetlobo sončno luna. —
Kaj brante men', prijatli,
Ak piti me je volja?
Toda, za legendarno zlobnega Jerneja Ko-
pitarja je bil Vodnik vendarle samo »rdeče-
lični, dobro nahranjeni farček«, ki »ima
najboljše vino, najboljši obed, najbolje pri-
pravljen tobak in je skratka pravi Catius«.
Meništvo, ki je vse do Jožefovih reform,
menišilo in slepomišilo po Slovenskem,
Vodniku ni bilo prav nič pri srcu, tudi du-
hovniški stan ga ni navduševal. Zato pač
najdemo v Trdinovih spominih tudi takšne-
le cvetke: »Maše njegove bile so najkrajše,
pridige lepe, ali verlo kratke. Največi muka
za njega je bila spoved in hud je bil posebno
na tercijalke. Enkrat je molil litanije in
med drugim reče tudi: »Varuj nas tudi vsih
tercijalk in svetih tet!<, nato je nastal velik
smeh po cerkvi«. Drugič spet bi bil moral
po nemško zmoliti očenaš, pa je z njim
opravil takole, po hitrem postopku: »Začel
je: >Vater unser, der du bist... Vater unser,
der du bist.. .< (ni znal dalje) in reče: >E vse
edno, molimo ga po domače, saj tako ni
treba te neumnostih« Očitno je Vodnika
posvetno življenje tako prevzelo, da je po-
stal versko povsem indiferenten, na nosu pa
mu je vse bolj sijalo tisto sonce, kot pravi
Ivan Rob, »ki ga vinček da«.
Je pa zanimivo, da je Zois prav zaključek
Dramila označil, češ, »taki verzi so večni«:
Lenega čaka strgan rokav,
palca beraška, prazen bokav.
Kdo ve zakaj? Morda zato, ker je »prazen
bokav« bil za Vodnika najbrž res najhujše
zlo, ki bi se mu lahko zgodilo. Iz njega je ta
bivši menih in bivši duhovnik črpal značil-
no šaljivost, s katero je zabelil prenekateri
članek v svojih Lublanskih novicah. Reci-
mo tegale z dne 8. novembra 1797: »Ta te-
den sim zvedel, kako Krajnci nemšujejo;
eden me na cesti sreča in praša: >Gospod,
ste vidili tukaj gori cvelf vozen po cesti iti?<
— Meni se zdi, de se taki od noviga mošta
nemški jezik govorit uče«.
Pa se vrnimo k Zoisu. Ta mož, v svojem
času gotovo eden najbolj izobraženih ljudi
na Slovenskem, menda tudi ni bil zaprise-
ženi sovražnik dobre kapljice. Vodniku, či-
gar mentor in mecen je bil, je v pismu
4. avgusta 1795 napisal tudi tele precej čud-
ne nasvete: »V cerkvi Svetega duha pri Bo-
hinjskem jezeru je nekdo za velikim oltar-
jem z ostrim predmetom napisal na steno
distih v makaronskem slogu, ki se ga da le
na pol prebrati, in kolikor se spominjam, se
glasi takole:
>Qui plus vina bibit, quam svoja
Mošna premore ille est... nebore
itn.<
To priporočam v dopolnitev in rabo ! Ker je
govor o pitju, je treba poiskati vse mogoče
različice in izraze ad id, pri tem pa upošte-
vati vse stopnje od poskušanja do pijanosti,
torej je na primer v prvi kitici že lahko
primeren en požirk, serkniti itn...
Treba se je izogibati pogostemu ponav-
ljanju rekel... ponavljanju v preveč nizkot-
nem tonu, na primer... (mu kapelca) >po
kravje dol leti<, »zapisan v bratovšni svin-
ski<, >teče kapelca v rit< itn.«
»Prehrambeno prizadeti«
Britanska ministrica za
zdravstvo Virginia Bottomlev
je v času svojega mandata
ustrelila že toliko kozlov, da
ne bi prav nič presenetilo, če
bi se Otočani prenehali meniti
zanjo, toda dogaja se prav na-
sprotno. Vsaka cvetka, ki pri-
leti iz njenih ust, pade na
plodna tla in izzove val ogor-
čenja, kakor da bi Britanci
zdaj samo še čakali, kako jih
bo znova užalila ali vsaj razje-
zila.
Lansko jesen se je lotila dr-
žavljanov z močnejšimi posta-
vami - izjavila je, da hodi po
Britaniji preveč debelih ljudi.
Po najnovejših ocenah je kar
13 odstotkov moških in 15 od-
stotkov žensk zelo debelih
- odstotki kažejo temeljit po-
rast debelosti v minulih petih
letih, prav v času, ko si je vla-
da zadala za cilj, da Britance
stanjša v okviru strategije
"Zdravje v državi«. Gospe
öottomley so zdravniki in lju-
o]e močnejših postav očitali,
S?» njene pripombe Vpreveč
didaktične« in neustrezne, ker
se utrjujejo že obstoječe pred-
sodke, da je nemogoče biti
"krati debel in zdrav. Janice
"end, urednica nove revije za
močnejše ženske Yes pojasnju-
je Нд nKctaja uüp ra7lnßni; гго
debelost — genetski, zdravstve-
ni, psihološki, ter prav tako
vrsta razlogov, zakaj ljudje ne
morejo, nočejo ali pa ne bi
smeli shujšati.
Skoraj polovica Britank no-
si obleke številka 44 ali več,
kar tudi pomeni, da hodi po
britanskih otokih zelo veliko
tarč zasmehovanja - podoben
odnos do pripadnikov drugih
ras ali do invalidov je nespre-
jemljiv, debeli ljudje pa še kar
naprej prenašajo odkrite ali
prikrite psovke in zbadanja.
Že pred nekaj leti so poniža-
ni in razžaljeni debeluhi začeli
dvigati glave. Ustanovili so
svojo agencijo za iskanje krep-
kih življenjskih sopotnikov in
vsak mesec so v centru Londo-
na dobrodošli v disku Planet
Big Girl, kjer obilne plesalke
in plesalce zasipavajo s čoko-
ladnimi bonboni.
Tudi medicinci so krepkejše
državljane podprli. Dr. Tom
Sanders, ki predava prehrano
na kraljevem kolidžu v Londo-
nu, meni, da sta spremenjeno
postavo povprečnega Britanca
zakrivila dva dejavnika: pre-
težno sedeči način življenja in
vedno bolj priljubljena na hi-
tro pripravljena hrana. Kljub
vsemu pa je dr. Sanders poln
razumevanja in celo poudarja,
da ljudje napačno enačijo de-
belušnost s pomanjkanjem
zdravja in telesne kondicije.
Opozoril je, da debele ženske
živijo dlje, se lepše postarajo
in ne kažejo gub.
Debeli imajo prednost tudi
drugod - kot zatrjuje neki od-
vetnik, je debel človek na so-
dišču »bolj prisoten«, njegovi
argumenti pa nosijo »več
teže«.
Z zakonom zaščitena
debelost
Britanci so sredi novembra
debelost razglasili za katego-
rijo, ki jo ščiti Zakon o inva-
lidnosti, kar pomeni, da se iz
obilnejših postav ni več spo-
dobno norčevati. Kljub temu
pa so krepkejši ljudje večkrat
deležni precejšnjega poniža-
nja. Neki 140-kilogramski mi-
zar je izgubil zaposlitev zaradi
debelosti - obljubili pa so mu,
da se bo lahko vrnil na delo, če
bo shujšal za deset kilogra-
mov. V Walesu so pam veselih
debeluhov preprečili, da bi po-
svojila otroka, prav zaradi
njune telesne teže. Če bi sku-
paj stopila na tehtnico, bi teh-
tala skoraj 300 kg. Neki obil-
nejši igralki pa so v britanski
letalski družbi predlagali, naj
kupi dve vozovnici, ker tehta
toliko kot dva običajna pot-
nika.
Tako imetnikom močnejših
postav nič ne pomaga, da jih
ščiti nekakšen zakon, ki tudi
določa, da se o njih ne sme
govoriti kot o debeluhih. V na
novo ustvarjenem »politično
korektnem« jeziku, ki ga je
prineslo iz Združenih držav, je
našel mesto tudi izraz za debe-
luhe, ki po mnenju njegovih
avtorjev zveni razmeroma
nevtralno. Če se po novem sle-
pim pravi »vizuelno prikrajša-
ni« (in če v neštetih parodijah
na novo izrazoslovje poimenu-
jejo ljudi, ki niso pretirano
zrasli v višino, kot »vertikalno
prikrajšane«), so debeluhi zdaj
samo še »prehrambeno priza-
deti«, čeprav velika večina
Britancev meni, da je novi
izraz, ki bi moral biti nevtra-
len, tako zafrkantsko smešen,
da bi bil prej primeren za
psovko kot za kaj drugega.
Hujšanje
Okolica torej od debelih
večkrat zahteva, naj se stanj-
šajo, kar z drugimi besedami
pomeni, da se morajo odločiti
za eno izmed neštetih shujše-
valnih diet. Toda tudi hujšanje
je lahko nevarno. Psihologinja
dr. Bridget Dolan z medicin-
ske fakultete St. George v juž-
nem delu Londona ob tem
"opozarja na raziskavo, ki je
pokazala, da se kar 95 odstot-
kov diet za hujšanje ne obnese.
Zaradi zmanjšane količine za-
užite hrane se upočasni preba-
va, ko pa je diete konec in se
količina hrane spet poveča, je
prebava prepočasna, telo ne
more vsega predelati in tako se
človek spet zredi. Pogosto se
zgodi, da nekaj mesecev po
končani shujševalni dieti tehta
še več kot pred začetkom huj-
šanja. Več hujšanj pa lahko,
kot meni dr. Dolanova, skoraj
v celoti pokvari prebavo.
Včasih je debelost pomenila,
da je človek bogat in ima vsega
dovolj (tako je še vedno v ne-
katerih afriških in arabskih
deželah). V Evropi so suhci
prišli v modo najprej v 20. le-
tih, potem pa spet v 60. letih,
ko je zaslovela koščena Twig-
gy. In ker so vitke postave tako
zelo zaželene, si močnejše žen-
ske - običajno pod pritiskom
okolja - želijo shujšati. V Bri-
taniji jih je kar 85 odstotkov
priznalo, da jih telesna teža ne
bi motila, če jih o tem ne bi
prepričevali drugi.
Upornice
Zdaj se vse pogosteje doga-
ja, da se britanske ženske
uprejo pritiskom in nočejo iz-
gubiti »odvečnih« kilogramov.
Med njimi je tudi precej moč-
na Simone Ive, manekenka
agencije Hammond Hughes,
specializirane za garderobo za
močnejše dame. Simone je bila
pretežka, da bi lahko postala
običajna manekenka, čeprav
je sicer simpatična in visoka
175 cm, zato se je pred šestimi
leti udeležila avdicije za moč-
nejše manekenke. Zdaj dela na
televiziji, zelo dobrodošla pa
je tudi v vseh pomembnejših
londonskih veleblagovnicah.
»Ko sem poskušala postati
koščena manekenka, nisem
veliko jedla, zato pa sem bila
napeta in razdražljiva,« pravi
Simone, »potem pa sem začela
delati za agencijo, kjer so mi
naročili, da se moram zrediti.
S svojo sedanjo težo sem pre-
cej bolj zadovoljna. Tehtam 73
kg in ljudje pravijo, da radi
vidijo manekenko, ki nastopa
kot prava oseba in ne kot
prekla.«
Piše: Mojca Belak
Simone Ive, prava oseba in ne prekla.
Št. 3 - 20. januar 1994
30
Št. 3 - 20. januar 1994
31
-- ^
Št.3 - 20. januar 1994
35
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Nekaj je pri modnih zapove-
dih nespornega: vedno se je
treba znati obleči in postaviti
prave stvari k pravim stvarem.
O usnju in o načinu, kako ga
nosimo, bo danes spregovorila
naša modna svetovalka Vlasta
ČCah-Žerovnik.
Sicer nam nekaj osnovnih
modnih smernic lahko zapove
že zdrava pamet, saj športna
oblačila sodijo skupaj, elegan-
ca pa skupaj. Pretiravati ni ni-
koli potrebno, z nekaterimi
majhnimi spremembami in
modnimi dodatki pa ste lahko
prav čedne in šik, kot se temu
reče.
Nasploh pa se vam najbrž
sedaj pri izbiri vsakodnevne
garderobe že postavlja nekaj
problemov. Saj poznate tisto,
zjutraj je mrzlo, podnevi pa
nas sonce že dodobra ogreje.
Vsaj prejšnji teden je bilo ta-
ko, torej se je treba znati pri-
merno obleči. Da se bo zima
počasi izselila iz naših omar,
dokazuje tudi napoved naše
modne svetovalke. Vlasta na-
mreč sporoča, da bo na Radiu
Celje, v soboto, 29. januarja,
v oddaji V modnem vrtincu
zadnjič letos spregovorila
o zimski modi.
Še vedno pa vas, drage bral-
ke in bralci, vabimo v tekmo
za tretjo nagrado, ki jo bomo
v tem mesecu prvič podelili.
Dve nagradi ostaneta nespre-
menjeni, Vlasta bo izmed od-
govorov izžrebala svilen šal in
unikaten pleten izdelek. Za
tretjo nagrado pa se bodo lah-
ko potegovali vsi, ki o modi
razmišljajo na duhovit način.
Poleg raznih zgodbic bo naša
modna svetovalka vesela tudi
kakšnega duhovitega vpraša-
nja, seveda povezanega z mo-
do. Nagrada bo lepa, torej se
splača potruditi in sporočiti
na naše uredništvo, kako vi
povezujete oziroma doživljate
modo in duhovitost.
Uredništvo
Izlet v usnjeno prestižnost
S črnim usnjem je v šestde-
setih letih legendarni Elvis
Presley obnorel svet. Ta ple-
meniti material iz živalskih
kož je takrat postal zaščitni
znak uporništva. Pa danes?
Tudi ta hip je usnje silno
modno, seveda pa še zdaleč ni
le privilegij heavy-metalcev,
techno-fanijev ali strastno-
divjih motoristov. Iz francoske
alter modne scene, kjer še ved-
no kraljuje kreator Jean Paul
Gaultier — protistrup proti dol-
gočasju in konzervativnosti, se
je usnje preselilo tudi v kolek-
cije Haute Couture, kar pome-
ni, da si brez njega ni moč za-
misliti pravega modnega vese-
lja. Žal postaja to veselje zara-
di svoje cene vse bolj očiten
simbol prestiža, postavlja pa
še eno zahtevo: potrebno ga je
znati nositi! Usnje je namreč
ena izmed problematičnih
modnih smernic, saj lahko
kljub svoji imenitnosti včasih
deluje nekako ceneno, če ga ne
znamo nositi, oziroma uskla-
diti z ostalimi oblačili (na ža-
lost tovrstne »nerodnosti« na
naših ulicah sploh niso osam-
ljene). To velja še posebej za
lakasto usnje, ki je samo po
sebi že dovolj atraktivno, torej
ne prenese nikakršnih dodat-
nih barvnih veseloiger. Tudi
športno ukrojena usnjena ja-
kna bo izpadla skrajno ne-
okusno v družbi z elegantnim
črnim krilom od Chanelovega
kostimčka... Skratka: treba je
znati oziroma poznati pravo
mero, le tako bo ta plemeniti
material izpolnil naša priča-
kovanja.
Če si boste v prihodnjih
dneh oziroma tednih privoščili
nakup kakšnega usnjenega
oblačila, naj vam kot drobcen
namig služijo naslednje kom-
binacije, ki upoštevajo pogla-
vitne modno-estetske zahteve.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KAKŠNO POKRIVALO NOSITE LETOŠNJO ZIMO?
a)	Volneno ruto,
b)	bareto oziroma pleteno čepico,
c)	eleganten klobuk oziroma krzneno kapo,
d)	nobenega.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................................
Točen naslov: ............................».........................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.:....
Najljubše barve: ..................................................
STROKOVNJAK SVETUJE
Trpotec
Boris Jagodic
Trpotec je starodavna zdra-
vilna rastlina. Spada v druži-
no trpotnic, ki zajema pred-
vsem zelnate rastline in le ne-
katere vrste so polgrmi. Za
družino so značilni listi, ki so
večinoma enostavni in spirala-
sto nameščeni na steblu. Nji-
hove listne žile potekajo vzpo-
redno. Cvetovi so združeni
v ozka klasasta socvetja. Cve-
tovi so večinoma dvospolni,
zvezdasti in četveroštevni.
Prašniki močno izstopajo iz
cveta in dajejo obilo suhega
peloda. Družina trpotnic je
razširjena po vsem svetu in
šteje tri rodove z več kot 250
vrstami.
Tudi rod trpotcev obsega
več kot 200 vrst. Pri nas so
razširjene tri vrste trpotca.
Vse tri vrste imajo v zemlji ko-
reniko, iz katere poganja prit-
lična listna rozeta. Ozkolistni
trpotec (Plantago lanceolata
L.) ima listno rozeto sestavlje-
no iz dolgih, ozkih in priostre-
nih listov, ostala dva pa iz ši-
rokih listov. Pri velikem trpot-
cu so listi pecljasti, pri sred-
njem pa so listi brez pecljev in
dlakavi. Cvetovi in pozneje
plodovi velikega trpotca so
združeni v dolgih klasih, pri
srednjem in ozkolistnem tr-
potcu pa so klasi kratki in na
koncu zelo dolgih betov. Veliki
in ozkolistni trpotec imata
neznatne rumenkaste cvetove,
pri srednjem pa so cvetovi
drugačni zaradi dolgih svetlo
vijoličastih prašničnih niti.
Cvetove velikega in ozkolist-
nega trpotca oprašuje veter,
cvetove srednjega pa žuželke.
Trpotec je zelo trdoživ plevel
in je na travnikih in vrtnih
tratah nezaželen, ker zavira
rast travi.
Od vseh trpotcev je najbolj
zdravilen ozkolistni trpotec, ki
cveti od maja do septembra.
Pri njem nabiramo zelene liste
celo poletje, najbolje pa tik
pred cvetenjem. Liste posuši-
mo v tanki plasti v senci na
prepihu in pri tem morajo
ohraniti svojo lepo zeleno
barvo.
Listi vsebujejo iridoidne gli-
kozide, med katerimi je najpo-
membnejši aukubin; nato še
sluzi, grenčine, čreslovine, fla-
vonoide, razne organske kisli-
ne, kremenčevo kislino in rud-
ninske snovi. V zadnjem času
so v njih našli saponine, ki
imajo hemolitični in antimi-
krobni učinek.
Liste ozkolistnega trpotca
že od nekdaj uporabljamo za
lajšanje težav pri katarjih
zgornjih dihalnih poti, pri če-
mer imajo pomembno vlogo
sluzi, čreslovine, flavonoidi,
saponini in glikozid aukubin.
Zavirajo razmnoževanje bak-
terij in glivic ter imajo protiv-
netni učinek. Iz trpotčevih li-
stov pripravljamo tekoče iz-
vlečke, sirup in tudi stiskamo
svež sok. S prekuhavanjem se
mnoge zdravilne snovi uničijo,
zato zdrobljene trpotčeve liste
namakamo nekaj ur v mrzli
vodi. Nato precedimo in lahko
nekoliko segrejemo, če hoče-
mo. S tem postopkom prepre-
čimo, da bi se uničil glikozid
aukubin, ki ima podobno delo-
vanje na bakterije kot peni-
cilin.
Ljudsko zdravilstvo upo-
rablja svež trpotcev sok v ra-
zlične namene. Z njim zdravijo
sveže rane, odrgnine, lajšajo
bolečine pri pikih žuželk, pre-
delujejo pa ga tudi v odličen
sirup. Tega priporočajo pri
vnetem grlu, pri angini, bron-
hialnem katarju, začetni
pljučnici, za čiščenje krvi, pri
vnetju jeter in žolčnika itd.
Čaj iz listov pa lajša presnovne
težave, spodbuja izločanje seč-
ne kisline in tako pomaga pri
protinu in revmatičnih obole-
njih. Njegovo delovanje okre-
pimo če dodamo regratove ko-
renine, rmanove in koprivove
liste. Z rednim pitjem trpotče-
vega čaja se lahko odvadimo
kajenja.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Testenine s polpeti
Italijanska kuhinja seveda
ne more brez testenin. Zelo
nasiten obrok so gratinirane
testenine s polpetkami.
Za to jed potrebujemo: 150
g mletega govejega mesa,
300 g makaronov, 500
g olupljenih paradižnikov,
4 žlice nastrganega parme-
zana, 200 g mehkega sira,
4 jajca, 1 žemljo, malo mle-
ka, malo moke, 150 g šunke,
eno sesekljano čebulo, ko-
renček, zeleno, lističe bazili-
ke, olje, sol in poper.
Vso zelenjavo očistimo,
operemo in drobno seseklja-
mo. V posodi segrejemo olje
in na njem popražimo zele-
njavo. Dodamo paradižnik,
solimo, popramo in kuhamo,
dokler omaka ni zgoščena.
Medtem skuhamo jajca v tr-
do. V mleko namočimo žem-
ljo, jo ožmemo in damo v po-
sodo, kamor dodamo še me-
so, eno jajce, malo parmeza-
na ter za ščep soli in popra.
Vse dobro pomešamo in s pr-
sti oblikujemo kot olive veli-
ke polpetke, jih ocvremo
v veliko olja. Makarone sku-
hamo in odcedimo. Na dno
nepregorne posode nalaga-
mo: nekoliko omake, del te-
stenin, potresemo s parme-
zanom, nato naložimo plast
polpetk in rezine mehkega
sira, rezine šunke in plast re-
zin trdo kuhanih jajc. Vse
plasti večkrat ponovimo in
končamo s sirom, omako in
parmezanom. V topli pečici
vse skupaj gratiniramo 20
minut. Zraven ponudimo ze-
leno solato ter kozarec odlič-
nega refoška.
Šifra: Težki časi
Redno prebiram vašo rubri-
ko ker se mi zdi zanimiva. Sam
zase nimam vprašanj, zanima
pa me kaj mislite o letih, ki so
pred nami. Ali bomo dočakali
2000 in v kakšnem stanju bo
zemlja takrat, ali nas bo še kaj
preživelo in ali bomo imeli kaj
jesti, če bo hrana nezdrava,
oziroma	kontaminirana?
Upam, da vas nisem preveč
obremenil s temi vprašanji, če-
prav mislim, da to skrbi tudi
mnoge druge ljudi. V naprej se
vam zahvaljujem za morebitni
odgovor.
Ivana: Res je, da se naš živ-
ljenjski tempo odvija čedalje
hitreje kar zelo stresno vpliva
na vsa živa bitja in ne le na
ljudi. Prenaseljena mesta, uni-
čena narava, bolni gozdovi in
živali, rak aids, naravne kata-
strofe, in še in še bi lahko na-
števali. Vendar pa se je dobro
vprašati kaj lahko naredimo
sami v lastnem okolju, da pre-
prečimo novo škodo in poz-
dravimo stare rane naravi.
Prav vsak zemljan bi moral
kaj narediti za rešitev svojega
zemljišča in celega planeta.
Selekcioniranje odpadkov,
kompostiranje, čiščenje nara-
ve, uporabljanje naravi prijaz-
nih čistil in drugih snovi, skrb
za živali, prav vsak bi lahko
enkrat na leto kje v naravi za-
sadil drevesce, odnesel s sabo
v smetnjak nekaj odpadkov
neosveščenih ljudi. S tem bi se
kultura bivanja dvignila na
višji nivo in bi bili nekoliko
srečnejši. Le tisti, ki je zdrav
pa je lahko tudi srečen in lah-
ko pomaga drugim. Zato recite
jasno in odločno, ne cigare-
tam, alkoholu ali drugim dro-
gami Pojdite v naravo, ki je
mnogo bolj opojna in sprošču-
joča kot vse ostale nezdrave
razvade. Če ste bolni se posku-
site pozdraviti z naravnimi iz-
vlečki in ne sezite takoj po
močnih antibiotikih. Uporab-
ljajte obleke iz naravnih mate-
rialov, preverite morebitna
patogena sevanja v spalnici in
delovnih prostorih, živite bolj
preprosto in umirjeno. V po-
plavi informacij izberite ter
glejte ali poskušajte le tisto
kar vas bogati in navdušuj
Ukvarjajte se s športom, jog
ali dihalnimi vajami, porru
gaj te najprej sebi in potem ti
di drugim. Nikakor se ne pn
lagajajte nobenim režimom i
sistemom ampak raje to prila
godite sebi. Spoznavajte drug
ljudi, kulture in običaje in bc
dite strpni, kajti prav tako s
tudi mi lahko zdimo smešni i
nerazumljivi katerim drugii
narodom, šele svetovljanstv
v lastnem srcu vam bo prinesl
prijatelje na vseh koncih s ve
ta. Prijatelji, to pa vsi vemos
največja dragocenost v živ
ljenju.
Šifra: Nova
pomlad
Zanima me kaj astrologij
pravi o meni in mojem pan
nerju. V najinem poznanstv
je bilo doslej veliko nenavac
nega. Romantika, trpljenj
manjši spori, popolnoma ra
zlični pogledi na nekatei
stvari v življenju. Že večkrs
sva najina zvezo, če to spio
lahko imenujem poskusil
končati, toda ni nama uspeli
po krajšem ali daljšem molt
sva znova našla stik. Kaj kai
primerjava najinih horost-
pov za letos in v bodoče?
Ivana: V ljubezni je pobe
včasih edina zmaga, vendar p
pobeg iz prizorišča ljubezni i
prinese prave zadovoljitv
Prav zato se tja oba znova i
znova vračata. Pravzaprav h(
četa zadovoljiti drug drugegi
se medsebojno osrečiti. Mord
je vajin intelekt in nazorsk
različnost tista ki vaju ločuji
vendar pa je prav vajino vra
čanje dokaz da se potrebujet
in dopolnjujeta čustveno, (i
sta drug drugemu anima i
animus. In to vaju neizbežn
vleče drugega k drugemu. M
slim, da sta že malo prerasl
svojo intelektualno različno!
in po skoraj treh letih spozn«
la da se morata bolj prilagaja
in poskrbeti drug za drugegi
Ne izpustite te priložnosti, t
vam jo ponuja čas, pregovo
pravi, da je ljubezen kot pre
stor in čas, ki sta merjena s si
cem. Sprejmite partnerk
takšno kot je in je ne skušajt
spremeniti, kajti morda va
privlači prav zaradi te svoj
skosti. V letošnjem letu je ob«
ma naklonjen Jupiter, kar va
ma bo prineslo nedvomno ve
sreče v združevanju različno
sti. Nikar ne dovolite da bi va
premagala želja za pobegom
Kajti vaš partner si želi bil
z vami, za spremembo veliK
bolj zrelo in resno kot do s<
daj. Morda bi se za začeti
bolje razumela na kakšni
skupnem potovanju po tujini
Želim vama veliko ljubezni i
sreče.
Št. 3 - 20. januar 1994
33
BMW in njegov kabriolet МЗ
Na bruseljskem avtomobil-
skem salonu bodo čez nekaj
dni vsaj uradno in prvič posta-
vili na ogled tudi BMW kabri-
olet M3 (na sliki).
Avto je nastal na osnovi
BMW M3, serijsko pa bo
opremljen s streho, ki jo odpi-
ra in zapira elektrika. Poga-
njal ga bo znani šestvaljnik
z gibno prostornino 3,0 litre in
močjo 286 KM, s pospeškom
6,2 sekunde do 100 km/h in
elektronsko omejeno hitrostjo
250 km/h. Serijsko bo kabri-
olet opremljen tudi z zavornim
sistemom ABS, zračno var-
nostno blazino za voznika,
aluminijastimi platišči, šport-
nimi sedeži ipd. Za športnika
zgoraj brez bo tovarna zahte-
vala točno 91.300 mark, pro-
daja pa naj bi stekla še pred
koledarskim začetkom pomla-
di. Sicer pa je miinchenska to-
varna lansko poslovno leto
končala dokaj ugodno, čeprav
je bila prodaja manjša za 63
tisoč avtomobilov oziroma 10
odstotkov. Pač pa pri BMW še
ne uvajajo krajšega delovnega
časa, ne odpuščajo delavcev,
skratka, ne ukvarjajo se s ti-
stim, kar ta hip (in že nekaj
časa) muči večino avtomobil-
skih tovarn.
Višie cene renaultov pri Revozu
Bolj ali manj je znano, da
novomeški Revoz v svojem
programu že nekaj časa nima
vozila brez katalizatorja — izje-
ma so le avtomobili z dizel-
skim motorjem in dostavni
R 5 société.
Prav zaradi tega je R 5, naj-
bolje prodajani avtomobil na
slovenskem trgu v letu 1993,
dobil drug motor. To je ben-
cinski štirivaljnik z gibno pro-
stornino 1390-kubičnih centi-
! metrov in močjo 43 kW/60
KM. Nova komercialna ozna-
ka tega avtomobila je five
(prej campus), Revoz ponuja
pet izvedenk R 5, pri čemer
dodaja, da so cene zaradi te
spremembe le malenkost višje.
Pestra je ponudba cliov (na
sliki), nov na ceniku je šafrane
2,5 TD (turbodizelski motor
z močjo 83 kW/115 KM), nekaj
sprememb pa je tudi pri volvo-
jih (novomeška tovarna kljub
odpovedani združitvi Volva in
Renaulta ostaja uradni za-
stopnik švedske avtomobilske
tovarne pri nas), kjer sta na-
prodaj izvedenki 440 in 460
DL (1,7-litrski motor, 66 kW/
89 KM). Maloprodajne cene
nekaterih renaultov in volvo-
jev pa so: R 5 five s tremi vrati
1.073.812 tolarjev, R 5 five
s petimi vrati 1.130.072 tolar-
jev, R 5 five plus s tremi vrati
1.112.904 tolarjev, R 5 five
plus s petimi vrati 1.191.900
tolarjev, elio RN 1,2 s tremi
vrati 1.383.880 tolarjev, elio
RN 1,2 s petimi vrati 1.443.736
tolarjev, šafrane 2,5 DT
4.273.610 tolarjev, volvo 440
DL 2.304.684 tolarjev in volvo
460 DL 2.304.684 tolarjev.
Chrysler neon in njegova cena
Ameriški Chrysler, eden od
treh velikih ameriških izdelo-
valcev avtomobilov, je lani po-
stavil na ogled svoje novo vo-
zilo neon (na sliki).
Zaradi evropsko primernih
dimenzij in tudi motorja je bi-
lo očitno, da se bo skušal veli-
ko bolj kot doslej uveljaviti
predvsem na trgih stare celine.
Sedaj iz Detroita sporočajo, da
so določili ceno neonu. Tako
bo stala osnovna izvedenka
8.975 mark, medtem ko naj bi
bila najdražja oziroma najbo-
lje opremljena naprodaj za do-
brih 13 tisoč dolarjev. Ce bodo
te cene veljale tudi na evrop-
skih trgih, se neonu obeta
ugodna tržna prihodnost.
Chrysler se je ob tem odločil,
da bo ob roadsterski izvedenki
izjemnega dodge viperja v za-
četku 1996 ponudil tudi kupe-
jevsko varianto z oznako GTS.
Avtomobil naj bi razvila sku-
pina 50 ljudi, za to pa naj bi
porabili vsega 20 milijonov
dolarjev. Roadster dodge vi-
per, opremljen z osemlitrskim
desetvaljnikom in močjo 406
KM, že postaja del ameriške
avtomobilske legende, kajti
tovarna naj bi v letu dni nare-
dila vsega 3000 dodge viper-
jev. Zanimivo je, da je omenje-
ni motor v resnici italijanski
oziroma Lamborghinijev.
Chrysler je bil vse do lanskega
novembra lastnik te tovarne
prestižnih športnikov z Ape-
ninskega polotoka, nato pa jo
je prodal skupini indonezij-
skih poslovnežev. Sicer pa dr-
ži, da ameriška avtomobilska
tovarna tako rekoč prekipeva
od poslovnega zdravja. Med-
tem ko je bil njen položaj še
pred kakšnimi tremi leti bi-
stveno drugačen. Časi se pač
spreminjajo.
Ford taurus prvi, honda accord
druga
V ZDA je bila honda accord
(na sliki) nekaj let najbolje
prodajani avtomobil, sedaj
oziroma lani pa je postal št. 1
ameriški ford taurus.
Očitno je, da je bilo avtomo-
bilsko leto 1993 na drugi stra-
ni Atlantika skoraj izjemno
ugodno, po drugi strani pa je
morda k dobri prodaji forda
taurusa in drugih ameriških
avtomobilov pripomogla tudi
komaj skrita gospodarska voj-
na med ZDA in Japonsko.
Znani in ne še pozabljeni so
pozivi, naj Američani kupuje-
jo predvsem domače blago (in
torej tudi avtomobile), pri če-
mer so se v ZDA japonske
konkurence na vseh področjih
lotili nič pretirano nežno. Ka-
korkoli že, lestvica najbolje
prodajanih avtomobilov na
ameriškem trgu v letu, ki je že
skoraj pozabljeno (torej 1993),
dokazuje vsaj za ameriške av-
tomobilske izdelovalce razve-
seljive spremembe, kajti pre-
moč japonskih avtomobilov ni
več tako očitna, kot je bila ne-
koč. Lestvica pa je naslednja:
ford taurus, honda accord, to-
yota camry, Chevrolet cavalier,
ford escort, honda civic, sa-
turn, Chevrolet lumina, ford
tempo, pontiac grand AM.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Po nekaj tednih je bil sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano
Golovec v Celju znova dobro obiskan. Na prodaj je bilo blizu 850
vozil (podatkov o prodaji nismo prejeli), v lepem vremenu pa je
sejem obiskalo preko 2 tisoč obiskovalcev.
tip avtomobila	letnik cena letnik cena
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Dobre plače za ameriške
delavce v nemški tovarni
Nemški BMW gradi v ameriški zvezni državi Južna
Karolina (Greer) tovarno, v kateri naj bi proizvodnja
stekla leta 1995, izdelovali pa naj bi športni roadster.
Ob tem prihajajo v svet zanimive podrobnosti. Tako so
na razpis za 2000 delovnih mest dobili kar 50 tisoč prijav.
Sedaj se začenja tako imenovani industrijski trening
tistih, ki bodo delali v tovarni. Skupine po 30 delavcev
odhajajo na šesttedensko izpopolnjevanje v Nemčijo ozi-
roma München, za uro dela pa dobijo 12 dolarjev, kar je za
dva do štiri dolarje več kot v drugih ameriških tovarnah.
Sicer pa bo tovarna, ki jo gradijo, vredna 350 milijonov
dolarjev.
Št. 3 - 20. januar 1994
34
Št. 3 - 20. januar 1994
35
Št. 3 - 20. januar 1994
136
litiUMi'M
Celje
Minuli teden se je v celjski
porodnišnici rodilo 20 dečkov
in 13 deklic.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Zlatko TAN-
ŠEK in Andreja HLADIN oba
iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
sicer Vladimir ŠKALIČKI iz
Bratkovca in Milena MALI iz
Rogaške Slatine ter Tihomir
TABAK in Zora PEŠIČ oba iz
Rogaške Slatine.
Velenje
Poročila sta se dva para:
Franc HRASTNIK iz Raven in
Martina SEDOVNIK iz Velike
Mislinje ter Pero ANDRIĆ iz
Šmartnega ob Paki in Malita
ZAĆNIK iz Florja.
ЕТмТГпМ
Celje
Umrli so: Jožef NO VAČ AN,
59 let iz Trnovelj pri Celju,
Alojz JAKOP, 64 let iz Dola
pod Gojko, Terezija DROFE-
NIK, 82 let iz Šentvida pri
Grobelnem, Marija ZEVNIK,
75 let iz Slane, Karolina DI-
DIČ, 82 let iz Celja, Jelka
KREBS, 73 let iz Rogaške Sla-
tine, Kristina GOBEC, 85 let iz
Slovenskih Konjic, Jože
AŠKERC, 78 let iz Globokega,
Elizabeta ANTOLINC, 89 let
iz Loga, Franc DOBROVNIK,
68 let iz Šoštanja, Zdravko
PODPEČAN, 65 let iz Gornje-
ga grada, Karolin VOVK, 83
let iz Kozjega, Stanka BRE-
MEC, 44 let iz Celja, Robert
ZALOŽNIK, 26 let iz Sloven-
skih Konjic, Herman BLA-
ZINŠEK, 50 let iz Celja, Fran-
čiška OFENTAVŠEK, 70 let iz
Celja, Adolf MUHOVEC, 66
let iz Celja in Franc PODGOR-
ŠEK, 64 let iz Starih Slemen.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Rozina OSEK, 63
let iz Žagaj a pod Bočem, Mari-
ja KRUMPAK, 69 let iz Ceroca
pod Bočem, Jožefa ŽERAK, 77
let iz Strmeča pri Sv. Florjanu,
Marija DRAŽIČ, 84 let iz Koz-
jega, Leopold SLADOVIČ, 68
let iz Cmereške gorce, Vera
KOVAČ, 38 let iz Zibiške vasi
in Karel ČEBULAR, 55 let iz
Sp. Sečovega.
Velenje
Umrli so: Alojz PRAZNIK,
64 let iz Topolšice, Ivan KO-
ŠTOMAJ, 88 let iz Celja, Jožef
SLOMŠEK, 46 let iz Velenja,
Marija DREMELJ, 65 let iz
Celja, Leopold BREČKO, 84
let iz Spodnje Rečice, Jožef
ČANČ, 77 let iz Arnač, Marija
BOLKO, 85 let iz Ljubljane,
Milan GOLOB, 68 let iz Zida-
nega mosta, Frančiška LU-
KNAR, 77 let iz Rečice ob Pa-
ki, Franc KONOVŠEK, 85 let
iz Šoštanja, Rudolf KEŠPRET,
70	let iz Lokovice, Angela
RUČMAN, 87 let iz Šoštanja,
Marija MASTNAK, 86 let iz
Bodreža, Štefanija PREBEK,
73 let iz Celja, Stanislav ME-
LANŠEK, 65 let iz Lokovice,
Jože TOVORNIK, 64 let iz Tr-
novelj pri Celju, Jožef PETEK,
71	let iz Celja in Ana ANŽEJ,
81 let iz Skornega pri Šo-
štanju.
Žalec
Umrli so: Aleš DEKLE VA,
30 let iz Žalca, Stjepan CERO-
VEC, 53 let iz Velike Pirešice,
Marija JELEN, 78 let iz Do-
briše vasi, Martina POTOČ-
NIK, 63 let iz Prebolda, Marija
KOROŠEC, 89 let iz Trnovca
pri Dramljah, Ivana DROBEŽ,
76 let iz Ločice ob Savinji,
Amalija GOLČER, 94 let iz
Gotovelj in Ivan ROČNIK, 48
let iz Nazarij.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7.ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7.do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
16. januarja bo dežural dr vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410,
od 17.januarja dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon
841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo
Danes, v četrtek, 13. januarja bo še dežuren dr. vet. med. Gregoi
Bezenšek, telefon 741-660, od petka 14. januarja dalje pa bc
dežural dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660.
Št. 3 - 20. januar 1994
371
Št. 3 - 20. januar 1994
38
Št. 3 - 20. januar 1994
39
Št. 3 - 20. januar 1994
4C
Od kod prepričanje
NSZS, da bodo v Velenju
gradili džamijo?
Informacijo o gradnji
džamije so po vsej verjet-
nosti dobili na hodniku
občinske stavbe, kjer visi
slika džamije. Seveda je
povsem postranskega po-
mena, da je ta slika spo-
minek iz Sarajeva.
Želite za 99 let najeti
zemljo v osrčju Logarske
doline?
Ni problema, obrnite se
na Planinsko zvezo Slo-
venije. Ceno določajo le
glede na vrednost gozda,
ki stoji na tej zemlji. Za
Kovinotehno, na primer,
to pride 20 tisoč mark.
Kdaj v Konjicah ni bilo
zgodovine?
Med letoma 1945 in
1990. Dokaz, da se je tam
zgodovina začela prvič
v mlajši kameni dobi in
drugič s prvimi demokra-
tičnimi volitvami: v po-
nedeljek so hoteli ustano-
viti zgodovinsko društvo,
pa je bilo že ustanovljeno.
Pred 10. leti. Ampak to
v Konjicah ne šteje.
Krajevni samoprispevki doživljajo preporod,
že v preteklosti bili so rešitelji lokalnih usod.
Država v luči prenekaterih zablod,
nima ne časa ne sredstev za, denimo, krajevni vodovod.
Pa kaj bi državo krivili za obstoječi nered?
Saj nas bodo pohvalili,
če prej ne, ko bo treba investicije odpret.
Ukrajina je pristala na uničenje jedrskega arzenala,
za ceno eksistence, da jim bo Amerika hrano dala.
Vse več dima se zgrinja tudi nad našo nuklearko,
četudi za svoje delovanje ne potrebuje termo črpalko.
Hrvati za energijo dolgujejo nam lepe denarce
in če bo šlo tako naprej,
bodo lahko kmalu dali spet sveče na omarce.
Tudi NATO ni več tisto, kar bil je nekoč,
ko je bil trdno sklenjen atlantski obroč.
Medse želi sprejeti članice nove,
kar dokazuje, da je na poti temeljite prenove.
Tudi Slovenija bi se želela vanj vključiti,
toda počasi,
najprej bo treba strankarske manevre omejiti.
Tekma za proračun se spet nadaljuje
in čudno, ni videti stranke, ki pri tem omaguje.
Le vladne ministre nejevolja že daje močno,
ker se pri delovanju lahko le na dvanajstine opro.
Toda, prijatli, se nam res po tihem ne smejijo,
če upajo, da z novim vladnim avionom poletijo?
Namenski tolarji pa doživljajo spet ekspanzijo,
da od delavskih plač nič ne bo ostalo za davkarijo.
In čisto na koncu te balkanske zgodbe
spet kaže tako, da vse bo enako,
saj podpisan je aneks koalicijske pogodbe.	FRANCI ČEČ
Karli Borine iz Nove cerkve je spisal šalo,
ki ste se ji v prejšnjem Novem tedniku naj-
bolj nasmtfjali. Iz kuponov pa smo izžrebali
Zdenko Hofman, Založe 19, Polzela. Obema
čestitke in naša nagrada, vsem ostalim pa
namig, da prispevajo tudi sami kakšno (ne-
prepisano) šalo za naso &u đll(Ku) OCX 1 j i-.-OOT 7
Cilka Lipnik nas je opozorila, da sta bili
kar dve šali iz prejšnje številke prepisani iz
knjige 1001 šala Evgena Juriča (Buček in
Odvečni nasvet).
Šala tetina
Priča
Franci je bil poklican na
sodišče kot priča posilstva.
Sodnik: »Kaj ste videli
g. Franci?«
Franci: »Videl sem kako je
pritekel možakar, prijel žen-
sko jo vrgel na tla in jo na-
tegnil.«
Sodnik: »G. Franci, tako se to ne govori.
Izražati se morate pravilno slovensko, zato
prosim ponovite za mano: >Možakar je pri-
tekel, prijel žensko, jo vrgel na tla in jo
spolrlo zlorabil.«
Franci: »Možakar je pritekel, prijel žen-
sko, jo vrgel na tla in jo spolno zlorabil;
samo g. sodnik ne mislite, da sem jaz tako
butast, da ne very, da jo je tudi nategnil.«
Vozniško dovoljenje
»Gospa Majnikova, najbolje bo, da vam
vzamemo vozniško dovoljenje«, pravi sod-
nik za prekrške starejši dami. »Ta mesec ste
povozili že štiri pešce.«
»Koliko pa se jih sme?«
Zavist
V^kupeju vlaka je sedel mlad moški, na-
sproti njemu pa mlada dama, ki je držala
v naročju mladega psička. Pogovor je stekel
in moški pravi: »Želel bi biti na mestu vaše-
ga psička.«
»Nikar si ne želite tega. Peljem ga k vete-
rinarju, da mu odreže rep in ušesa.«
Ček
Stara gospa pride v banko in mora podpi-
sati ček, pa ne ve kako naj to napravi.
»Podpišite se tako, kot na koncu pisma,«
ji svetuje uslužbenka.
In ženica napiše: »Poljublja vas vaša teta
Neža.«
Snoznanie!
»Za moškim in avtobusom ne smeš шк^и
leteti, ker zmeraj pride drugi!«
Začetek
Mirko se pri prvem obisku pri dekletu želi
postaviti. »Veš, jaz znam brati misli!«
»Tako! Zakaj pa potem že dve uri sediš
kot štor?«
Čemu že?
Upokojenca se sprehajata po parku. Pred
njima hodita lepi mladenki. Janez pravi:
»Včasih smo pa kar za takšnimi dekleti ho-
dili.«
Pa vpraša Francelj: »Ti, čemu že?«
Šale so prispevali: Marija POŽIN iz Rimskih
Toplic, Franc VREČKO iz Griž, Cvetka LE-
SKOVŠEK iz Gorica pri Slivnici, Jožefa TER-
SE K iz Laškega, Justina GOSTEČNIK iz Bra-
slovč in Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:_
Mrk z napako
Električni mrk, ki so ga
Hrvaški napovedali slo-
venski elektrodis tributer j i
zaradi neplačane elektrike
iz Krškega, se ni uresničil.
Očitno se je nekdo zmotil
in potegnil napačno ročico,
tako da je v temi ostal pre-
cejšen del Slovenije name-
sto Hrvaške.
Lokalna
delitev po
velenjsko
Pri lokalni samoupravi
so prišli najdlje na VTV, saj
so v 241. kroniki te lokalne
televizije žalskega župana
Milana Dobnika proglasili
za celjskega, prav tako tudi
žalske duhovnike. Velenj-
čanom gre torej lokalna de-
litev bolje od rok kakor po-
slancem v državnem zboru.
Kitajsko novo leto
Športna zveza v Celju bo
februarja pripravila novo-
letni turnir v malem nog0
metu. Kateri koledar so p,
tem gledali, ni povsem jas
no, domnevamo, da se ra\
najo po kitajskem in njihc
vem novem letu, ki ga bocj
praznovali v dneh omenja
nega turnirja.
Pred gripo ni varna niti vlada
Zadnje zasedanje celjskega izvršnega sveta je bih
komaj sklepčno. Zaradi gripe so namreč obležali številц
člani občinske vlade. Manjkal je tudi dr. Ivan Eržen
Očitno je v svoji cepilni vnemi pozabil nase in na svoj,
vladne kolege. Premier Jože Zimšek se je zato iz obup,
po »gabersko« lotil virusov (glej fotografijo).
Tale ohcet pa ne bo dolgo.
Je muzikant mlečen
Hlačarjev Rudi iz Zabukovice je že vedel,
koga mora prositi za birmskega botra. Svo-
jega strica seveda, ki je imel doma kar dve
harmoniki in prav čudno bi bilo, da mu ne
bi poklonil darila o katerem je Rudek sanjal
vse noči in zaradi harmonike tudi večkrat
prišel k stričku na počitnice. Kajti kmalu,
ko se mu je uresničila velika želja, igrati se
je naučil mimogrede, je že bil na prvi ohceti
čez hrib v Rečici pri Laškem.
Nevestin oče, ki je videl muzikanta korak
pred svatom je že na daleč godrnjal: »Tale
ohcet pa ne bo dolgo trajala. Je muzikant še
čisto mlečen. Kaj pa on ve o običajih?« Ven-
dar je Rudi sledil muzikantom, tako da je
točno vedel, kako se tem stvarem streže.
Dva dni je trajala tista ohcet in poleg larm
mu je oče stisnil še kupček denarja in rekel:
»Pjeb, nisem si mislil, da ti toliko znaš.«
S tistim denarjem si je kupil najmodernejšo
srajco in potem je bilo vse lažje. Ohceti so se
vrstile in podolgem in počez je prevandral
vso Slovenijo.
»Predno sem šel v kakšen kraj sem se
obvezno pozanimal, kakšen običaj imajo
tam, da nisem prišel v zadrego. V naših
>koncih< je treba povabljence zabavati obe-
r- nnzoren kdo prihaja, da si ga
vsaj na pragu pričakal s пагпшшки.
običajno podkupil otroke, da so me obveš-
čali, saj je bila v primeru, da sem kakšnega
izpustil — kritika.
V Slovenskih goricah pa, potem ko pride-
jo najožji >prizadeti< iz cerkve, odidejo od
hiše do hiše vabit. Tako se pije in pleše pri
prvi hiši ko je še čisto malo ljudi, vsi skupaj
gredo do druge, kjer se vsa stvar ponovi in
včasih proti večeru pride v hišo zadnjih
povabljencev tudi do 70 ljudi. No, zaključek
je seveda pri ženinu in nevesti, ljudje pa so
navajeni, da muzikant igra neprenehoma.
To je zelo težko, ker ni časa za pripravo
kakšne zabavne igre.
Mlin muzikantje zelo pogosto izvajamo.
Ampak vsak pa kaj po svoje naredi. Zelo
pomembno je, da imaš pri tem dobrega asi-
stenta in moja teta, ki je bila majhne posta-
ve, mi je pri tej igri velikokrat pomagala, saj
je bilo zelo pomembno, da je bila glavna
oseba mlinarka. Mlinček pa je bil moški,
mogoče muzikant, ki je ležal na klopi z rju-
ho pokrit. In s kretnjami je deloval kot mlin,
pomagal pa mu je škaf, v katerem je bilo
pripravljeno več vrst moke in veriga, ki je
ropotala kot mlin. Mlinarka je večkrat sko-
čila na >mlin<, malo pomigala in govorila:
>mlinček le melji.< Svatje pa so prišli okrog.
>Moramo videti, kakšno moko imate.< In
mlinarka je segla v mlin in najprej potegnila
ven otrobe. >To je pa slaba moka<, so dejali
svatje. In mlinarka je spet skočila na mlin-
ček, malce pomigala in to je trajalo tako
dolgo, da je na koncu pokazala res najboljši
moko. »Fantje ampak zastonj je pa ne m»
rem dati.< je rekla in potem od vsakeg¡
nekaj >pokasirala<. To je bila mala larma, k
sva si jo s teto velikokrat delila. Če tete o
bilo, sem si že >poštudiral< kakšnega, ki j1
bil za asistenta. Tudi s kuharco je trebi
sicer navzven delati proti, drugače pa mora
ta z muzikantom držati skupaj. Enkrat p1
se z eno nikakor nisva ujela. Ni bila prava
Pa sem si rekel: >Ti že pokažem< in sem j
zamašil dimnik. Seveda se je kadilo in sta
rešina je komentiral: >No, kuharica nas bo
namesto da bi nam skuhala zajtrk, >pozel
hala<. Ko je že mislila vse skupaj pustiti i!
iti domov, pa sem razkril skrivnost in na t¡
račun smo se seveda zelo zabavali. Vse >sof
te< je bilo, tudi lačen kot pes sem enkra
prišel z neke ohceti, kjer od ljudi ni šel i>'
denar, pa tudi za hrano jc bilo škoda reski
rati. No, vsaj pijača je bila in povabljenci i*
trme niso hoteli domov.
S prijatelji se danes večkrat dobimo, kje
še vedno rad raztegnem meh in obudim sp^
mine na čase, ko ni bilo lahko biti muzika^
bilo pa je lepo.«	.
EDI MASNË1
Ena iz Rudijevega rokava
Pepi in Anzek, prijatelja iz mladih dm
sta se po mnogih letih spet srečala in pogo
VOI' Je nanead na pnñutje.
»Veš Anza, jaz sem kar zadovoljen z zit
ljenjem. Pa ti?«
»Veš Pepi, jaz pa ne. Ko je imela žen
majhnega, sem ji vse >popedenal<, sedaj, k
ga imam pa jaz, me je pa nagnala.«
Št. 3 - 20. januar 1994