YU ISSN 0040-1978 LETO XXXV., ŠT. 21 Ruj, 3. junija 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Gospodarjenje v prvem trimesečju (stran 2) Tudi za šolstvo in otroško varstvo manj denarja (stran 3) Sporočilo ob tednu solidarnosti (stran 5) Posebni davek za več hrane (stran 7) Kulturno dogajanje v JLA (stran 10) CICIBANI OB. DNEVU MLADOSTI Tito, radi te imamo! Uspešen start ob bodrenju več sto gledalcev. Foto: M. Ozmec Pretekli četrtek so tudi cicibani iz vseh enot Vzgojnovarstvene organizacije Ptuj slavili praznik mladosti. Zbrali so se na igrišču ob vrtcu Med vrti 2 — otroci, tova- rišice in starši. Več sto gledalcev je uživalo ob nastopu cicibanov, ki so najprej zaplesali pomladno kolo. Zatem so se mali športniki pomerili v krosu. Kar 450 malč- kov v starosti od 5 do 7 let je tek- movalo v tej športni disciplini. Ob bučnem spodbujanju staršev in vrstnikov je prvi pritekel v cilj Matjaž Pisar iz enote Med vrti 2, za njim je bil Kristijan Pralija iz enote Potrčeva 9, tretji je pritekel v cilj Marko Kmetec iz enote Ki- dričevo, Aleš Belšak iz enote Ra- ičeva je bil četrti, peti pa Drago Zupanič iz enote Breg. Na prvih pet mest so se uvrstile nasledile ekipe: Raičeva. Kidričevo, Potr- čeva 9. Breg in Hajdina. Zmago- valci so prejeli pokale in diplome, seveda pa tudi prisrčne čestitke prijateljev, tovarišic in staršev. Zatem se je zvrstil pester kul- turni program, v katerem so naši najmlajši občani pokazali, česa so se v tem letu naučili. Povedati je treba, da je prireditev ob dnevu mladosti postala tradicionalna, z njo pa se malčki spominjajo to- variša Tita, kije imel izredno rad otroke. N. Dobljekar SEJA SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN ZA SOLIDARNOST Delegati sveta skupnosti podravskih občin so se v petek, 28. maja, sestali zadnjič v tem mandatu pri Unartu. Osrednjo razpravo so delegati mariborskih, /enarške, ormoške, slovenskobistriške in ptujske ob- žine namenili pobudi o solidarnostnem združevanju in prelivanju sredstev za del infrastrukture in splošno ljudsko obrambo. Pobudo so dali delegati občin Lenart in Ormož in predlagali, da bi združevali sred- stva tako kot jih v posameznih občinah že združujejo za področje zdravstva, zaposlovanja in delno za otro- ško varstvo. Delegati so se strinjali, da naj o pobudi za pripravo samoupravnega sporazuma razpravljajo skupščine občin in menili, da je potrebno pričeti s solidarnostnim združevanjem sredstev že s prihod- njim letom. Na petkovi seji so sprejeli tudi akte o novi organizi- ranosti tega medobčinskega organa, ki ga bo v seda- njem mandatu, ko je sedež v Mariboru, sestavljalo 33 delegatov iz podravskih občin, vodilo pa petčlansko predsedstvo. Za predsednika sveta so izvolili Rajka Krambergerja, podpredsednika skupščine mesta Maribor, za namestnika pa Gorazda Mazeja, pred- sednika zbora občin skupščine mesta. Delegati so brez pripomb sprejeli poročilo o delui sveta skupnosti v preteklem mandatu in v zadnjih šti- rih letih in ugotovili, da so bile mnoge zastavljene naloge uspešno uresničene. Razpravljali so tudi o zasnovi programa dela sveta skupnosti podravskih občin v času od maja 1982 do junija 1983 in se dogovorili, da ga bodo po razpravi v posameznih ob- činah sprejeli na prvi seji v novem mandatu. N. Dobljekar Rajko Kramberger MEDOBČINSKI SVET ZKS PODRAVJA USPEŠNA DELOVNA METODA Na ponedeljkovi seji medobčin- skega sveta zveze komunistov Podravja, ki je bila v Lenartu, so ocenili, da je bilo delo tega medobčinskega organa zadovolji- vo. Kot je dejal Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, je taka oblika medobčin- skega povezovanja komunistov uspešna. Vendar bi morali v prihodnje razmisliti o bolj neformalnih oblikah dela kot je ti- sto v devetih komisijah, kolikor jih je pri medobčinskem svetu. Bolje bi bilo izvajati problemske in akcijske konference, kjer bi zajeli širšo strukturo komunistov, dogovori pa bi bili s tem tudi bolj obvezujoči. Treba je torej iskati še bolj učinkovite metode dela, ki bodo hkrati pomenile usposabljanje •komunistov za idejnopolitično in akcijsko delo v vseh okoljih. Na volilni seji so delegati MS ZKS Podravja med drugim obravnavali tudi poslovnik o delu sveta. Dogovorili so se, da je treba jasno opredeliti vsebinska področ- ja, ki jih bodo obravnavali člani sveta v ožji sestavi — delegati občinskih konferenc ZKS Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj — ter Člani mestne organizacije ZK Maribor — delegati mariborskih občinskih konferenc ZKS. Ob pregledu opravljenega dela v {jreteklem mandatu je dosedanji se- kretar MS ZKS Podravja Milan Kneževič opozoril na nekatere na- loge, ki jih kljub dogovorom in v medobčinskem svetu poenotenim stališčem, posamezne občinske or- ganizacije ZK niso uresničile. Gre predvsem za prestrukturiranje gospodarstva v Podravju in za uresničevanje stabilizacijskih ci- ljev. Tako so se v tem letu izgube precej povečale, saj znašajo 480 mi- lijonov dinarjev in zajemajo okrog 10 odstotkov zaposlenih v regiji. Relativna nezaposlenost je v regiji 2,6-odstotna, medtem ko so izvoz- no uvozna gibanja dokaj uspešna — predvsem v ptujski in lenarški, manj pa v ormoški občini. Kneževič je tudi poudaril, da je medobčinsko sodelovanje v Podravju še vedno preveč oddalje- no od delavcev, ki imajo premajhen vpliv na medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje. Prav njihov vpliv pa bi moral biti pri skupnem planiranju razvoja in sovlaganju odločujoč. Prav tu je stičišče prizadevanj komunistov, ki morajo v odprtem dialogu in s pol- no^ odgovornostjo uresničevati skupno dogovorjene naloge. Na volilni seji.so razrešili doseda- nje člane organov MS ZKS Podrav- ja in za sekretarja v tem mandatu izvolili Slavka Kleindiensta, dosedanjega načelnika uprave za notranje zadeve v Mariboru. N. Dobljekar Ocena volitev in gospodarjenja ponedeljek, 31. maja sla se na skupni seji sestala občinska konferenca SZDL Ormož in občinski svet 2SS Ormoža. Na dnevnem redu sta imela oceno Molitev ter oceno gospodarjenja ormoškega gospodarstva v prvih treh mesecih leta. Volitve so Ormožani ocenili kot velik političen ^speh, v katerem so bile znova poudarjene temeljne rednote naše socialistične samoupravne družtee. ^'gotovili so, da so volilni rezultati odraz najširše •Mobilizacije delovnih ljudi in občanov. Posebej pa so Poudarili, da je sedaj potrebno pričeti z I^Posabljanjem delegatov, ki ne sme potekati ločeno ^drugih oblik usposabljanja. Usposabljanje ne sme po programu, temveč mora biti v funkciji uresničevanja programa aela posameznih delegatskih skupščin. Čeprav je od 17 OZD v ormoški občini le ena ob prvem tromesečju izkazala izgubo, je stanje dokaj resno. Resno zaskrbljuje padec industrijske proiz- vodnje, fizični padec se giblje med 3 in 47 odstotki, le v Marlesovi notranji opremi so v tem obdobju piovečali fizični obseg. Močno je padel tudi izvoz. Tako je v enakem obdobju leta 1981 ormoško gospodarstvo ustvarilo 5,8 odstotka celotnega prihodka na tujem trgu, letos pa znaša le 3,3 od- stotka. V ormoški občini so podvzeli številne ukrepe, da bi omilili gospodarske težave, predvsem da bi jih pričakali pripravljeni. Ormožani pa ob tem ugotavljajo, da se materialnim problemom pridružujejo še kadrovski in videti je, kot da se beži pred odgovornostjo. V težkem položaju je tudi skupna poraba. MG OBČINSKA KONFERENCA ZKS 0RM02 Neustrezen odnos do kmetijstva Ormoški komunisti so pretekli četrtek namenili sejo občinske konfe- rence oceni družbenoekonomskih odnosov v družbenem in zasebnem kme- tijstvu. V ormoški občini je kar 46 odstotkov kmečkega prebivalstva, v lasti zasebnega sektorja pa je 76 odstotkov kmetijskih zemljišč. Fond zasebnih kmetijskih zemljišč se povprečno letno zmanjšuje za 50 hektarov v korist družbenega sektorja. Velika razdrobljeost kmetijskih površin ovira ekono- mično pridelavo, specializacijo in tržno proizvodnjo, saj je več kot četrtina gospodarstev manjših od enega hektara. Ob teh podatkih je mogoče z gotovostjo trditi, da lahko le z natančnim in organiziranim planskim delom pridelamo več hrane, je med drugim de- jala Gabriela Kuhar, predsednica OK ZKS Ormož. S takim delom pa so v ormoški občini tudi pričeli, saj so v letih 1979—1981 vložili največ sredstev v agro in hidromelioracije, ki so jih izvajali po programu kmetijske zemlji- ške skupnosti v družbenem in zasebnem sektorju. S temi posegi so usposo- bili za kmetijsko pridelavo znatne površine v Sejanski dolini. Središču ob Dravi, v Krčevini pod Humom in na Otoku Mihovci. Velik del sredstev so namenili za nakup kmetijske mehanizacije v obeh sektorjih kmetijstva, TOZD Kmetijstvo pa je investirala tudi v obnovo na- sadov, nakup zemlje in v izgradnjo skladišča za krmo na farmi govedi. Iz- vedli pa so tudi nekatere druge investicije. Vendar ormoški komunisti ugo- tavljajo, da so viri sredstev dokaj neugodni, saj je največ bančnih kreditov in le četrtino vlaganj so uresničili z lastnimi sredstvi. Komunisti pa so na omenjei seji ugotavljali, da do kmetijstva Se vedno nimamo ustreznega odnosa, saj bi glede na naravne danosti lahko v Slove- niji pridelali 100 odstotkov potrebne hrane, če ne celo več. Slaba organizi- ranost, razdrobljenost obdeloalnih površin, nizki hektarski donosi in ostale težave botrujejo nizki ekonomičnosti. Seveda pa kmetje sami za tak polo- žaj niso krivi. Odkriti je treba vzroke stanja in jih odpraviti, ne pa zgolj po- sledice znanega stanja. Tako je treba izboljšati samoupravne odnose, kar je povezano z boljšo samoupravno organiziranostjo kmetijstva. Ze od leta 1978 tečejo prizadevanja za izboljšanje stanja, je poudaril Tone Luskovič, predsednik skupščine občine Ormož, pa se kaj dosti ni spremenilo. ,,Vsi skupaj smo odgovorni za to, ker dogovorjenega ne uresničujemo!" Četrtkova konferenca je bila priložnost za dogovor, katere naloge bo- do Ormožani uresničevali na nivoju kmetijske delovne organizacije in obči- ne, katere pa so v domeni regije, republike in države. Trdno pa so odločeni, da bodo sedanje stanje spremenili v prid večje in kvalitetnejše pridelave hrane. N. Dobljekar Danes druga seja CKZKS Predsednik CK ZK Slovenije, Andrej Marine je sklical za danes, 3. junija v Ljubljani drugo sejo centralnega komiteja ZK Slovenije. Sre- di.ščna točka dnevnega reda je aktivnost ZK,S po 9. kongresu ZKS in v pripravah na 12. kongres ZK Jugoslavije. V sedanjem trenutku je potrebno še bolj okrepiti dejavnost ko- munistov v osnovnih organizacijah ZKS, v aktivih in drugih oblikah akcijskega povezovanja. Skozi konkretne in življenjske naloge je treba prelivati vzdušje. tojesrž9. kongresa ZKS, in pripravljenost komunistov za idejne spopade in akcijsko reševanje problemov. Delo slehernega člana ZK mora dosledno temeljiti na osebni odgovornosti, ker to je tudi predpogoj idejne in politične akcijske enotnosti. S takim delom bodo komunisti vlivali zaupanje vase in v moč delovnih ljudi in občanov. Gre torej za obsežen program aktivnosti v naslednjem obdobju, s posebnim poudarkom na osnovnih organizacijah ZKS, predvsem v krajevnih skupnostih, povezano z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske ustalitve, kar je sestavni del 9. kongresa ZKS in vsebinskih priprav na 12. kongres ZK Jugoslavije. O tem bo dala današnja seja CK ZKS jasne akcijske usmeritve. ZMDA SLOVENSKE GORICE 82 V nedeljo pričetek akcije v brigadirskem naselju v Dornavi pri Ptuju bo fK) letu dni spet živahno. Ze v soboto, 5. juni- ja bodo prispeli brigadirji prve izmene Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 82 in sicer brigade iz Novega Sarajeva, Pucareva, Velenja in Kranja. V treh izmenah se bo zvrstilo prek 500 brigadirjev, ki bodo združeni v 12 mladinskih delovnih brigadah in brigadi rdečega križa dr. Maksa Puharja. V drugi izmeni bodo sodelovali brigadirji iz Sremske Mitrovice, Varvarina, Trebnjega in Hrastnika ter brigada rdečega križa V tretji izmeni pa bodo sodelovali brigadirji iz Sarajeva, Metkovičev, Mojkovca in Nove Gorice. Tudi letos bodo potekala dela na ob- močju ptujske in lenarške občine, brigadirji bodo izkopali okrog 12 km jarka za vodovod in opravili delo v vrednosti okrog 15 milijo- nov din. Slovesnost ob pričetku akcije bo v nedeljo, 6. junija ob 17. uri ob brigadirskem domu v Domavi. M. Ozmec Ob brigadirskem domu v Domavi bo to nedeljo spet zadonet gromki brigadirski HURA! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. junij 1982 - xednik DOBRI IZVOZNI REZULTATI v preteklem tednu se je sestalo tudi predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj in razpravljalo o gospodarskih rezultatih v prvih mesecih letos. Zavze- lo se je za mobilizacijo ljudi, zlasti še, ko bo potrebno izvajati sanacijske ukrepe oziroma programe. V ptujski občini je po podatkih analiza službe družbenega knjigovodstva v prvem trimesečju bilo 18 zgubašev. Ti podatki vzbujajo zaskrbljenost, še posebej zato, ker so zanemarjeni podatki o tem, koliko je organizacij, ki pa poslujejo na robu rentabilnosti. Zaskrbljujoči so tudi podatki o tem, da vse vrste porab naraščajo hitreje od dohodka. Se- daj bo potrebno pričeti z aktivnostmi za zmanjšanje vseh porab. Na pod- ročju skupne porabe te aktivnosti že tečejo — znižanje stopenj je edini pri- merni način. Razveseljujejo pa podatki o doseženih izvoznih rezultatih. Pokritje iz- voza z uvozom je 118 odstotno. Za tovarno TGA je ta indeks 122, za meso- kombinat Perutnino 140, pri Delti pa celo 209. Zelo ugodno pokritje je tudi pri Agis-u, kjer je indeks 172. Izvoz ptujskega gospodarstva je v prvih me- secih leta dosegel 337 milijonov dinarjev, uvoz pa 284 milijonov dinarjev. Predsedstvo je na četrtkovi seji sprejelo tudi programske usmeritve de- lovanja ptujskih sindikatov, ki izhajajo iz sklepov 14. volilne skupščine ptujskih sindikatov. Posebno pozornost pa je namenilo programu pred- kongresnih aktivnosti v sindikatih v okviru priprav na 12. kongres ZKJ in 10. kongres slovenskih sindikatov, ki bo v oktobru letos. V okviru priprav na slovenski sindikalni kongres bodo v občini tudi tri tematske razprave in sicer o razvoju samoupravljanja, stabilizaciji in učinkovitosti delovanja sindikatov. Prva razprava bi naj bila v TGA — TOZD Proizvodnja alumi- nija, druga v Meso kombinatu Perutnina — TOZD mesna industrija in tre- tje v Ml P-u Ptuj. Ptujski sindikati so v tem obdobju aktivni tudi v pripravah na letošnjo akcijo NNNP. Podrobneje pa bodo o teh nalogah govorili na posvetih s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. MG BREZPLAČNI DOPUSTI ZA PRIDNE DELAVCE v ormoški TOZD Kmetijstvo so prvič vodili akcijo izbire najboljšega delavca v letu 1981. Pobudo je dala osnovna organizacija zveze sindikatov temeljne organizacije in je bila organizirana po delovnih enotah. Delavci, ki so v enotah izbrani za najboljšega delavca, letujejo 10 dni skupaj z zakonskim članom v počitniških zmogljivostih kombinata (Selce, Strunjan). Zanimivo pri tem je, da vodilni in vodstveni kader nima pravice biti izbran za najboljšega delavca. V DE Farma je bila za najboljšo delavko izbrana Danica Vukovič, kvalificirana živinorejka s 24-letno delovno dobo, mati treh otrok. Tovarišica Vukovičeva je bila za najboljšo delavko izbrana na podlagi anonimne ankete v DE farma. Sodelavci jo poznajo kot pridno delavko. Izvoljena pa je tudi v DS temeljne organizacije kmetijstvo. V DE oljarna — m^alnica je najboljši delavec Franc Jambrožič, kvalificirani oljar z 21 let delovne dobe. Je zelo prizadeven in priljubljen na delovnem mestu, član OO ZK TOZD Kmetijstvo, izvoljen pa je tudi v organ SDK temeljne organizacije Kmetijstvo. Za najboljšega delavca je bil izbran na podlagi javnega »Vasovanja na zboru kolektiva delovne enote. V DE Mehanična delavnica je za najboljšega delavca bil izbran Mirko Toplak s skupno delovno dobo 22 let, po poklicu avtomehanik. Za najboljšega delavca je bil izbran na podlagi javnega odločanja na zboru kolektiva. V DE poljedelstvo je najboljši delavec za leto 1982 Ivan Leskovar s 33-letno delovno dobo, po poklicu traktorist, ki je prav tako izbran na podlagi javnega odločanja na zboru delavcev. MG NOVA OPEKARNA Delovna organizacija Ograd je minulo soboto predala namenu novo opekarno, katere gradnja^ je trajala 18 mesecev. Priprave za redno proizvodnjo pa so potekale vse od meseca januarja letos. Nova ormoška opekarna sodi med najsodobnejše opekarne v Jugoslaviji. Podatki govore, da se danes v Jugoslaviji proizvede 70 odstotkov opečnih proizvodov v tunelskih pečeh, Slovenija pa pri tem močno zaostaja. Dnevna zmogljivost opekarne, katere gradnja je veljala 215 milijonov dinarjev, je 220 ton ali 75000 ton letno ali 35 milijonov enot NF votle zidne in fasadne opeke. Za tako proizvodnjo pa bodo v opekarni potrebovali' okrog 5000 ton mazuta in 2,6 milijona kilovatnih ur elektri- čne energjje. Letno bo opekarna proizvedla opeko za okrog 640 enodružinskih hiš. a Glede na energetsko stanje v ormoški opekarni razmišljajo o priključitvi na plinovod, ki teče 12 km od Ormoža. Proizvodne hale, kjer se odvija celotrfa proizvodnja, merijo 7100 kv. m. Tehnološki proces je v celoti avtomatiziran, razen pri zlaganju posušenih polizdelkov na vagone t\melske peči. Novo opekarno, ki je velikega pomena za ormoško gospodarstvo, sta namenu predala najstarejša delavca Ograda Štefka Unučec, ki dela že 35 iet in Tomaž Pšak, ki je član kolektiva te opekarne že od leta 1954. dalje. Priložnostno slovesnost ob otvoritvi nove opekarne so Ormožani sklenili s krajšim kulturnim programom. MG Ogled nove opekarne foto: Ciani GOSPODARJENJE V PRVEM TRIMESEČJU V LETU 1982 V OBČINI PTUJ O gospodarskih gibanjih v prvem trimeseč- ju tekočega leta so že tekle razprave na IS občine, volilni konferenci sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacijah in to na osnovi v naglici zbranih podatkov, ko še niso bila znana poprečna gospodarska gibanja v republiki. Iz že podanih poročil lahko povzamemo, daje bilo gospodarstvo občine Ptuj še vedno 3od vplivom cenovnih razmerij iz preteklega eta imelo težave z nabavo surovin in repro- materiala, iskalo možnosti za povečanje izvoza, da si zagotovi potrebna sredstva za uvoz rcpromateriala. Čutilo pa je tudi vse posledice neurejenosti domačega tržišča, dohodkovne nepovezanosti v okviru repro- dukcijskih tokov in pomanjkanje inventivne dejavnosti. Zanimiva je primerjava indeksa rasti posa- meznih vrst izdatkov porabljenih sredstev v primerjavi z republiškimi poprečji. Indeks rasti vrednosti porabljenih surovin je bil v občini za 15 stopenj večji kot v republiki (vrednost surovin predstavlja 33 % vrednosti' porabljenih sredstev). Ravno ta strošek pa odločilno vpliva na vrednost porabljenih sredstev v ce oti in tako so porabljena sredstva porasla za 4 indeksne stopnje hitreje kot v republiki. Stroški, ki so omenjeni z družbenim dogovorom, so v občini rasli počasneje kot je republiška poprečna rast in v celoti vzeto niso presegli stopnje rasti dohodka. Amorti7.acija »Žttkljub povečanim stopnjam porasla v občini manj kot v republiki, na področju občine je indeks 169,3, na področju republike pa indeks 177,8. Zaskrbljujoči pa so podatki o porabi sredstev na področju vlaganj v izboljšanje tehnološkega procesa, tako znašajo stroški za uvajanje nove proizvodnje le 197 tisoč din (indeks 60 v republiki 123), stroški za tekoče potrebe strokovnega izobraževanja in znan- stveno raziskovalnega dela 2.331 (indeks 64, v republiki indeks 120), izplačila za inovacije in racionalizacijo 398 tisoč din (indeks 100, v republiki 142). Skupni prihodek je za 31,6 indeksnih stopenj višji kot v istem obdobju preteklega leta ter je za 4 točke nad republiškim popreč- jem prav tako je tudi doseženi dohodek rasel za 2 stopnji hitreje kot je republiško poprečje. Pri obravnavi skupnega prihodka je potreb- no posebej poudariti porast realizacije iz izvoza na konvertibilno področje, kjer je bil dosežen indeks 272 (republiški je 161) in pokriva po deviznem efektu 83 % uvoza. Manj razveseljiv pa je podatek o upadanju dohodka iz skupnega prihodka na domačem trgu, kjer je dosežen indeks 85 %, v republiki pa je dosežen indeks 115 točk. V delitvi dohodka je največji porast izdat- kov za zavarovalne premije, obresti in za druga plačila (SIS materialne proizvodnje). Vse to pa vpliva na doseženi čisti dohodek, ki je porasel za 24,3 indeksne točke, kar je za 6 indeksnih točk več kot znaša republiška rast. Na osnovi lega je gospodarstvo občine Ptuj v prvem trimesečju tega leta zagotovilo 232 milijona akumulacije, od tega za razširitev ' materialne osnove dela 201 milijon ter 284 milijonov amortizacije za enostavno repro- dukcijo. Vse navedene podatke pa motijo podatki o izgubah, ker je kar 18 TOZD zaključilo trimesečje z izgubami in to 6 TOZD. ki imajo sedež OZD izven območja občine, ostalih 12 pa je v sestavi OZD v občini Ptuj. Na teh šest TOZD odpade 52,9 % ugotovljene izgube. Med 18 TOZD, ki so poslovale z izgubo je 10 takšnih, kjer je bila izguba pričakovana glede na sezonski značaj in vremenske razme- re (gradbeništvo). Pri teh se po vsej verjetnosti izguba ne bo pojavila v prvem polletju, posebno še, ker je med njimi precej takšnih, kjer po fakturirani realizaciji ne bi bilo izgube, ker pa so zanemarili pravočasno izterjavo zapadlih terjatev, pa je na osnovi plačane realizacije nastala izguba. • Iz prej navedenih podatkov je možen zaključek, da stanje na področju gospodarstva ni tako kritično kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja. Ta ugotovitev pa velja še toliko bolj, ker v tekočem letu ni bilo v proiz- vodni proces vključenih novih kapacitet in da so bili doseženi ti rezultati s sorazmerno poprečno enakim porastom poslovnih sred- stev ko je bilo republiško poprečje, da pa je zadolženost napram bankam kljub temu še zaskrbljujoča in je torej razumljiva previdnost pri porabi sredstev za reprodukcijo v investi- cijska vlaganja (investicije v teku so za 20 indeksnih točk nižje kot v preteklem letu, v republiki pa za 35,7 točke višja). To pa ima lahko za posledico nižjo produktivnost v naslednjih obdobjih, posebno, če se upošteva visoka odpisanost osnovnih sredstev, predv- sem opreme, ki je posebno na področju industrije precej tehnološko zastarela. Prej navedeni podatki so tudi posledica večje finančne discipline v poslovanju organi- zacij združenega dela in boljšem finančnem planiranju, kjer so več ali manj uravnovešene terjatve in obveznosti (v tem trimesečju tij bilo prisilnih izterjatev niti vnovčenih menicv breme avalista). So pa zaloge v izredne^ porastu, tako so zaloge surovin porastle za 33 indeksnih točk, naloge nedovršene 48 točk gotiikih izdelkov za 204 točke in trgovskega blaga za 37 točk. Prej je bilo omenjeno, da so TOZD zelo previdne pri novih vlaganjih bodici v razširjeno reprodukcijo bodisi v enostavno, vendar predvsem za obnovo strojnega parka, sodeč namreč po podatkih s katerimi razpolaga služba SDK pa se posebno delovne skupnosti zelo lahko odločajo o porabi amortizacije za razne vrste pisarniške opreme in tudi nabavo avtomobilov, ker je bilo za le namene porabljenih 21 milijonov din amortizacije ali 7.4 % skupne amortizaci- je. Iz vsega prej navedenega izhaja, da je bil š^tart v tekoče leto boljši kot v,preteklem letu, da je bilo manj izpadov proizvodnje, da je obseg industrijske proizvodnje za 5,2 indeksni točki višji kot v preteklem letu in da bo sodeč po tem tudi z resolucijo predvidena rast v višini 2,8 točke dosežena. Vendar pa brez boljše organiziranosti ne bo šlo. posebno še ker še vedno veljajo ugotovi- tve iz preteklih let o tem, da je posebno kovinsko predelovalna industrija premalo dohodkovno povezana v okviru reprodukcij- skih celot in premalo prilagaja svoje proiz- vodne programe v okviru teh celot, ker to zahteva več skupnih naporov in predvsem skupnega planiranja, kar pa niti v okviru občine še manj pa okviru regije ni doseženo. Še nekaj besed o sanacijskih programih. Zakon o sanaciji nalaga vsem, ki poslujejo z izgubo, ali pri katerih nastajajo motnje v gospodarjenju, da morajo sprejeti ukrepe za odpravo teh motenj. Da se k temu premalo resno pristopa pa priča dejstvo, da še vedno niso bili sprejeti vsi sanacijski programi po ugotovljenih izgubah po zaključnem računu, res je skrajni rok 1. junij, vendar pa se posta- vlja vprašanje, ali ne bo do konca leta zmanj- kalo časa za odpravo vseh motenj v gospodar- stvu in ne nazadnje tudi ustreznih sredstev. Iz podatkov, ki so na razpolago je morda še zanimiv podatek o prihrankih na materialnih strogih, kjer je ugotovljeno, da je bilo v prvem trimesečju teh prihrankov vsega za 388 tisoč din pri skupnih materialnih stroških v tem obdobju 4.261 milijonov din (porabljena sredstva zmanjšana za vrednost trgovskega blaga) vendar pa bi že 1 odstotno zmanjšanje teh stroškov lahko povečalo dohodek za 42 milijonov din. Ivan Granda SODELOVANJE ROBOTRON-GORENJE-filROSTROJ Nova proizvodnja v ptujski elektroniki v torek, 25. maja so v TGO Gorenje Titovo Velenje TOZD Elektronika Ptuj s priložnostno svečanostjo odprli proizvodni trak za proizvod- njo knjigovodskih in obračunskih strojev RGB 101. Svečanosti so se zraven delavcev tega mladega 300-članskega kolektiva udeležili pred- stavniki kombinata Birostroj iz NDR, Gorenja iz Titovega Velenja, Birostroja iz Maribora in Emone iz Ljubljane ter predstavniki družbe- nopolitičnega in gospodarskega življenja ma- riborskih in ptujske občine. Po uvodni pesmi okteta iz zbora Slava Klavo- ra je zbranim govoril predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Rodravje Janez Po- grajc. Predstavil je osnovne naloge gospodarst- va Podravja pri naporih za preusmeritev v večji izvoz. Nova proizvodnja v ptujski Elektroniki je eden pomembnih korakov v tej smeri. Uspešno sodelovanje na novih projektih je izpostavil tudi generalni direktor kombinata Robotron iz Nemške demokratične republike Fritz Wokulka, pomembnost in uspešnost medobčinskega sodelovanja na skupnih projek- tih pa sta poudarila tudi predsednik IS SO Ptuj Janko Bezjak in Ivan Cuk iz Maribora. Po nastopu okteta so si gostje in gostitelji ogledali novo proizvg^njo. Ta sicer zavzema le 10 od- stotjpv vseh zmogljivosti v ptujski Elektroniki, vendar je pomemben prispevek uvajanja novih in bolj perspektivnih programov. Letos bodo v Ptuju izdelali 500 strojev RGB 101 v vrednosti 500 milijonov dinarjev, do leta 1985 pa z novimi proizvodi prešli na proizvod- njo 1000 strojev letno. Poudariti velja, daje to pr- vo takšno sodelovanje na področju proizvodnje knjigovodskih strojev v Sloveniji- 1. kotar foto: I. Ciani Janez Pograjc Med ogledom nove proizvodnje Fritz Wokulka TELEFON VZNEMIRJA Sodeč po razpravi koordinacij- skega odbora za povezavo sodelo- vanja krajevnih skupnosti pri . občinski konferenci SZDL Ormož, je telefon tisto področje, ki na.j- bolj živo zadeva interese delovnih ljudi in občanov. Razpravo pa je razvnel pregled sprememb in dopolnitev samoupravnega spora- zuma o skupnih temeljih plana razvoja Območne SIS za PTT pro- met Maribor. Spremembe spora- zuma izhajajo iz naloge pregleda srednjeročnih planskih aktov in njihove uskladitve z možnimi ozi- roma razpoložljivimi sredstvi. Ti popravki ne prinašajo bistvenega zmanjšanja zmogljivosti glede na kazalce razvoja, pač pa se bistveno zmanjšuje vrednostni obseg in- ^vestidi. Nekatere investicije pa se zato prenašajo tudi v drugo ^ sred- njeročno obdobje. Predvsem so prizadeto razpravljali predstavniki iz krajevnih skupnosti, kjer je ve- liko interesentov za telefon, vendar pa ponekod niso pravilno pristopili v akcijo. Ciani koordinacijskega odbora so razpravljali tudi o spremembi delovnega časa trgovine na dro- bno, ki je nujen glede na padec produktivnosti. Sprememba delov- nega časa pa je pogojena tudi s tem, ker v bodoče ne bo pomem- ben tedenski, temveč letni fond ur. Predstavniki trgovine na drobno so se dogovorili, da bodo o pred- logu spremembe delovnega časa temeljito razpravljali in ga tudi dorekli skupaj s predstavniki potrošniškega sveta. Koordinacijski odbor je raz- pravljal tudi o delu potrošniških svetov, ki podobno kot drugje, životarijo, dalje o delu poravnal- nih svetov in dograjevanju statu- tov krajevnih skupnosti. Soglašal pa je tudi s predlogom delovnega časa upravnih organov. mg Rabljeno jedilno olje nova surovina v iovarni olja Slovenska Bistrica so pred leti prišli na zanimivo zamisel. Organizirali so mrežo zbiranja že uporabljenega jedilnega olja v obratih družbene prehrane in v večjih gostiščih. V tovarni pa so potem to olje predilali v rhastne kisline za potrebe kemične indfts trije. Njihova odločitev je bil pomemben korak na področju vračanja odpadnih surovin nazaj v in- dustrijo, ki ga predela v nov proizvod. V Tovarni olja Slov. Bistrica, ki deluje v okviru SOZD Zvijezda Zagreb, so v letu 1981 uspeli zbrati blizu 40 ton odpadnih jedilnih olj in to v glavnem na območji' občine Slovenska Bistrica ter le delno v Podravju. Za prihodnje obdobje načrtujejo, da bodo akcij", zbiranja odpadnih jedilnih olj razširili na širši slovenski prostor. Viktor Horvat f ednik - 3. junij 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRIPRAVE NA XI. KONGRES ZSMS ODMEVNI KONGRESNI DOKUMENTI Že nekaj časa potekajo razprave med mla- dimi v krajevnih skupnostih, delovnih organi- zacijah, šolah in društvih po vsej republiki, kjer kritično obravnavajo temeljna vprašanja svoje generacije in organizacije. Vrsta resnih vpra- šanj terja zavzete in poglobljene obravnave. Vled njimi zavzema pomembno mesto tudi vprašanje organiziranosti mladinske organi- zacije, saj na njej temeljijo izhodišča za delo te organizacije. Kongresni dokumenti postavljajo na prvo inesto široko, množično organizacijo vse mla- dine, ki skupaj z drugimi dejavniki utira pota samoupravljanju in demokraciji. Dogaja se, da mladinska organizacija živi bolj v forumih, organih, v vodstvu, kot pa med mladimi. To občutijo mladi v osnovnih organizacijah pa tudi mladinsko vodstvo se zaveda, da nima nikakega smisla, če deluje samo zase. Čeprav si prizadevamo, da bi mlade pojmo- vali kot enotno skupino za neločljivimi interesi, je praksa drugačna. Zaradi razlik v položaju delavske, kmečke in študentske mladine se v družbi pojavljajo različna stališča. Z nasilno enovitostjo naredimo več škode kot koristi. Prav tako pa je nedopustno, da bi mlade or- ganizacijsko razbijali na »cehe«. Zato so kon- gresni dokumenti predlagali razbitje sedanjih »področnih konferenc«, ki so bile namenjene posebej mladim v krajevnih skupnostih, vzgoji in izobraževanju, v združenem delu, v kme- tijstvu ... Te ni.so ukinjene, temveč ohranjene ne v novi obliki kol problemske akcijske kon- fere.... Organizacijsko določene meje krnijo široko problematiko mlade generacije, mladina se preveč ukvarja z vprašanji organizacije, njeni resnični problemi pa se kopičijo nerešeni. Mladina oblikuje svoj družbeni položaj z delom. V družbi se za3nja leta uveljavlja kot enakopraven dejavnik, večkrat pa med njo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami nastaja partnerski odnos, ki ga mladi ne morejo priznati. Zavzemajo se za stalno in oboje- stransko sodelovanje, ne pa za začasno zdru- ženo akcijo le, kadar potrebujemo drug dru- gega. Predlog Programskih usmeritev in Akcijski dokument, katera bo sprejel kongres, morata poudariti odnos ZSMS do temeljnih vrednot naše družbe: bratstva in enotnosti, neodvi- snosti in suverenosti naše države ipd., jasneje bo potrebno opredeliti tudi pogosto napačno tolmačen del, ki govori o razvijanju revoluci- onarnih tradicij, analizirati nekatere ugotovit- ve in položaj ZSMS znotraj ZSMJ, vlogo vključevanja ZSMS v fronto subjektivnih sil naše družbe. Preden se bo razprava pred mladinskim kongresom iztekla, bodo mladi obravnavali in namenili pozornost problemom v posameznih okoljih: OZD, krajevnih skupnostih, izobra- ževalnem sistemu, pomembnih področjih za ZSMS. treba bo spregovoriti še o kolektivnem delu in enoletnem mandatu vodstev. Več po- zornosti bo moralo veljati tudi kolektivnim članicam mladinske organizacije, posebej pa bo razprava obravnavala vprašanje samostoj- nosti pionirske organizacije. Razprave se bodo zaokrožile julija 1982, ko se bo mladina sestala na Mladinski poletni politični šoli v Vikrčah pri Ljubljani, več o kongresnih dokumentih pa bodo letos rekli tudi na mladinskih delovnih akcijah. D. Papler SKUPNA SEJA MLADINE IN KOMUNISTOV ^ | Moj otrok ne sme v proizvodnjo! ,,Ob lastni dobri situiranosti kaj hitro pozabimo na probleme dijakov, študentov in ostale mladine. Danes ti trkajo na vrata skupnosti za zaposlovanje. Naša skupna nalop je, da prisluhnemo težavam mladih in se aktiv- no vključimo v njihovo razreševanje," je dejal na skupni seji občinskih konferenc ZK in ZSM Ptuj Stanko Lepej, sekretar občinskega komiteja ZK. Da je to res, potrjujejo tudi šte- vilke skupnosti za zaposlovanje, saj je med 930 nezaposlenimi kar 551 takih, ki so stari do 26 let. Potrjujejo pa to resnico tudi razprave mladih na omenjeni skupni seji, ki je bila v če- trtek, 27. maja. Namen razprave je bil, osvetliti družbeno- ekonomski in samoupravni položaj mladih v združenem delu. Težko bi rekli, da soudeleženci seje ta namen tudi uresničili, saj niso razpo- lagali s konkretnimi podatki za ptujsko občino, temveč s povzetkom gradiva za 11. kongres slo- venske mladine — pa še povzetek je dokaj površen. Mladi se sicer navedli težave s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu, vendar le navedli. Manj je bilo slišati, koliko in kako se pripravljajo v posameznih osnovnih organi- zacijah ZSMS, da bi jih odpravili. Očitno je, da jim pripravljenosti za načrtno akcijo ne manj- ka, očitno pa je tudi, da so ostale družbeno- politične organizacije v občini doslej stale ob strani in prepustile mladim, da sami bojujejo boj v težkih gospodarskih razmerah. Zavedati se je treba, da mlade prav tako pe- stijo problemi zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjska vprašanja, da jih prav tako zanima uspeh organizacije druženega dela, v kateri so zaposleni, nagrajevanje po delu, pogoji dela in tako dalje. Njihova današnja stvarnost se niti za las ne razlikuje od celotne družbene stvarnosti. In tudi nočejo, da bi bila drugačna! Treba je priznati, da mladi ne gledajo dovolj realno na trenutne probleme, vsaj vsi ne. Res pa je tudi, da tega niso sami krivi. Njihovo usposabljanje za spopad z vsakodnevnimi teža- vami je naš skupen problem, prav tako njihovo vključevanje v razreševanje aktualnih družbenoekonomskih in samoupravnih delegat- skih razmerij. Na četrtkovi seji so se dogovorili, da bodo še pred kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije pripravili problemsko konferenco na to temo in jo podkrepili s konkretnimi analiza- mi vključevanja mladih v samoupravne in družbenoekonomske odnose v združenem delu. Omenjena seja je bila močan izziv mladim in ostalim družbenopolitičnim dejavnikom v občini. Izziv, katerega končni rezultat mora biti in tudi bo bolj angažirano in odločno delo mla- dih na vseh področjih življenja in dela. Naj končam ta sestavek z besedami enega od razpravljalcev, ki zelo nazorno kažejo na dvoličnost nas vseh, ko govorimo o lastnih pro- blemih in problemih svoje organizacije združe- nega dela. Približno tako je dejal: ,,Sem iz neposredne proizvodnje. Zavedam se svojih nalog in delam tako, kot je treba. Toda, svoje- mu otroku govorim, da se naj uči. Sam pri sebi si namreč mislim — moj otrok ne sme v pro- izvodnjo!" Komentar k tem besedam je gotovo N. Dobljekar Preverjanje znanja Ke/er>ni starešine ptujske občine nadaljujejo z izvedbo programa vzgoje in izobraževanja za leto 1982. Večino gradiva, ki je predpisano za letos predelajo doma, predvsem iz revije Na?»a obramba, ostalo pa na predavanjih in praktičnih vajah. Eno taksnih preverjanj znanja bo v soboto, 5. junija. Prvi del naloge bodo rezervni starešine opravili doma z izpolnitvijo testnih vprašanj. Drugi del pa b« potekal na poligonu. Najprej bo na vrsti reševanje taktične naloge, za tem pa preizkus strelskih sposobnosti. Zadnje priprave za izvedbo tokratnih nalog praktične vzgoje je na ponedeljkovi seji opravilo predsedstvo OK ZRVS Ptuj, kije nato sprejelo tudi program izvedbe obrambnih dnevov na bližnji zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice 82. i. kotar XXI. DELAVSKA SREČANJA BRATSTVA IN PRUATELJSTVA - PTUJ "82 XII. revija mladih pevcev v Čakovcu v soboto, 29. maja se je v novem domu JLA, mladine in pionirjev v Čakovcu zbralo nad 50D mladih pevcev na XII. reviji mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije. Nastop so mladi pevci posvetili 90-letnici rojstva tovariša TITA, XII. kongresu ZKJ in kongresom Zveze sindikatov Hrvatske ter Slovenije, zato je o teh pomembnih dogodkih gQvoril Zvonko HLE- BEC. predsedujoči občinskega sveta ZSH občine Čakovec. Nastop mladih pevcev iz osnovnih šol bratskih občin je bilo enkratno kulturno doživetje, hkrati pa manifestacija mladih, "ki so s svojimi kvalitetnimi nastopi dokazali, da ljubijo lepo pesem, pesem, ki utrjuje in plemeniti prijateljstvo mladih, pesem, ki ne priznava meja, pesem, ki govori o lepoti, svobodi, miru, prijateljstvu, bratstvu in enotnosti. Uspešen nastop mladih pevcev je rezultat njihovega marlji- vega učenja in vztrajn-ega ter vestnega dela učiteljev glasbene vzg(^e na osnovnih šolah, katerih delo zasluži priznanje in pohvalo. Dcenci, ljubitelji petja, se zavedajo, da le z vztrajnim učenjem in vajami lahko dosežejo vrh lepote, ki se imenuje 2>naša lepa in svobodna pesem«. Iz SR Slovenije so na reviji v Cakovcu sodelovali mladinski pevski zbori: osnovne šole Qrmož, pod vodstvom Milene MORAVEC; osnovne šole Toneta Znidariča Ptuj, pod vodstvom Grete GLATZ: osnovne šole Edvarda Kardelja Policane iz občine Slovenska Bistrica, Rod vodstvom Majde STJEPANIC in osnovne šole Slave Klavora laribor-Tezno. pod-vodstvom Metke POTISK. Iz SR Hrvatske so šod.plovali mladinski pevski zbori: osnovne šole Mala Subotica iz občine Čakovec, pod vodstvom Marijana MARTI- NJAK; osnovne šole Ivo Rodemon^l Rasinja iz občine Koprivnica, pod vodstvom Mirjane KARKULINCIC, osnovne šole Josip Debeljak Hum ob Sotli iz občine Pregrada, pod vodstvom Ivana SLOGAR in osnovne šole Bratov Vidovic Varazdin, pod -vodstvom Zvonka NO- VAK. Po končani reviji so mladinski pevski zbori odšli na osnovne šole občine Čakovec. Mladinski pevski zbor osnovne šole Tone Žn^arič Ptuj je obiskal osnovno šolo »Medžimurski partizanski odred« Čako- vec. Mladi Ptujčani so si zatem ogledali ealerijo znanega medžimur- skega slijcana Ladislava KRALJ—MEDZIMUR EC, kjer je tovarišica Rozina SEBETIČ iz Ptuja, pripravila pravo učno uro o likovni umet- nosti. Obiskali so spomenik — grobnico padlih borcev na varaždin- skem pokopališču in narodni park Opeka pri Varaždinu. Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin, za katero je dal pobudo Oočinski svet ZSS občine,Slovenska Bistrica, je ena najlepših Kulturnih prireditev v okviru Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, ki pomeni za vse sodelujoče priznanje za delo, hkrati" pa bogastvo kulturnih doživetn. Prihodnje leto se bodo-mladi pevci osnovnih šol predstavili na Xin. Reviji v eni izmed slovenskih občin severovzhodne Slovenije. ^ B Odlikovanih pet mladinskih aktivistov Ob dnevu mladosti so na osrednji slovesnosti v ptujski vojašnici izro- fiH petim zaslužnim mladinskim aktivistom priznanja predsedstva SFRJ, ki je odlikovalo z medaljo zaslug za narod Dragico Voda, Branka Novaka, Rajka Matijeviča, Branko Bezeljak-Glazer in Milana Tacingerja. Vsi so prejeli medaljo za vsestransko in požrtvovalno de- lo v sistemu socialističnega samoupravljanja. Dragica Voda je s svojim družbe- nopolitičnim delom v ZSMS, kot osnovne organizacije in pozneje občins'ke konference ZSMS Ptuj prispevala velik delež k razvoju samoupravne socialistične družbe, še posebej pri osveščanju mlade generacije. Branka Bezeljak-Glazer je delo- vala v predsedstvu OK ZSMS Ptuj, kjer je s svojim delom na kultur- nem področju in odnosom do sotovarišev dajala vzgled, kako naj dela mlad družbenopolitični dela- vec in kako naj se uveljavlja v družbi. Branko Novak je svojo družbe- nopolitično pot bogatil že v osnovni organizaciji ZSMS, v ZKS in pri občinski konferenci ZSMS, kjer je zadnja leta opravljal funk- cijo sekretarja občinske konferen- ce. Svoje bogate izkušnje je prena- šal tudi na mlajše in se zavzemal za aktivno delovanje mladih v dele- gatskem sistemu. Rajko Matijevič je pridobil ugled in zaupanje mladih v osnovni organizaciji, z upravljanjem funk- cije sekretarja ZKS v TGA kjer je zaposlen, pa z aktivnim delova- njem kot predsednik konference mladih delavcev v OK ZSMS Ptuj in si vedno prizadeval za reševanje tistih problemov, ki zadevajo mla- de v združenem delu. Milan Tacin^er, kmetovalec iz Lešja pri Majšperku si je s svojim aktivnim delovanjem v konferenci mladih kmetovalcev pri občinski konferenci ZSMS Ptuj in republi- ški konferenci ZSMS vedno prizadeval za povezovanje intere- sov mladih kmetovalcev in ostale mladine. Vsem petim mladinskim aktivi- stom je odlikovanje izročil Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. M. Ozmec Janko Vogrinec Izroča odlikovanji (z leve) Branki Bezeljak-Glazer In ^»gfcl Vodj^ ^er Branku Novaku, Rajku Matijeviču in Milanu Tacingerju. SREČANJE POBRATENIH ŠOL JUGOSLAVUE LETOS V OHRIDU Pretekli teden je petčlanska delegacija učencev, ki so jih spremljali trije učitelji osnovne šole Martin Kores iz Podlehnika, preživela v lepem makedonskem mestu Ohridu. Tam so se zbrali učenci in učitelji iz pobratenih šol Slavko Rodič Titov Drvar, Dr. Bosko Vrcbalov Mejenci, Vojo Lakčevič Dakovica, Bajo Jojič Andrijevica, Radoie Radojičič Ugrinovci, Ivan Murkovič Vinica, Sli- vovski Anovi Belčište in Martin Kores Podlehnik. Gostoljubni domačini so po pripovedovanju podlehniske delegacije pripravili svojim prijate- ljem prisrčen sprejem. Razkazali so jim lepote Ohrida, Kruševa in Kičeva, goste pa je sprejel tudi predsednik ohridske občine. Delegati vseh omenjenih šol so pripravili kratke kulturne programe, s katerimi so se predstavili na skupnem kulturnem programu, posvečenem dne- vu mladosti in rojstnemu dnevu tovariša Tita. Tudi letošnje srečanje je pomenilo utrjevanje in poglab- ljanje bratskih vezi, ki jih pionirji pobratenih šol negujejo že celo desetletje. N. Dobljekar Tudi za šolstvo in otroško varstvo manj denarja v okviru pogovorov, ki jih je, imel v minulih dneh predsednik občinskega izvršnega sveta s svojimi sodelavci, so se najprej zbrali poslovodni organi in odgovorni za planiranje s področja gospodarstva, v ponedeljek in torek pa je bila ta razprava z odgovornimi delavci s področja samou- pravnih interesnih skupnosti in zavo'dov družbenih dejavnosti. Upoštevajoč veliko manjše možnosti gospodarske rasli kot smo jo predvid^evali v plan- skem obdobju do leta 1985 v naših srednjeročnih dokumentih, je nujno potrebno spremeniti in dopolniti program družbenega plana občine s spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o temeljih planov iz vseh dejavnosti, tako družbenih kot gospodarskih. Po tem. ko je predstavnike CSUI, osnovnih šol, vzgojnovarstvene organizacije, izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva občine Ptuj. predsednik izvršnega sveta seznanil s tekoči- mi gospodarskimi gibanji v gospodarstvu, kjer ne dosegamo razvojnin ciljev, je dejal, da se Domo mor^i naslednja tri. najtežja leta, ko imamo največje obveznosti do tujine, odreči marsičemu, zlasti predvidenim investicijam in jih prenesti v naslednja ugodnejša obdobja. Vsako zaruževanje sredstev za investicije iz prispevne stopnje bo nedopustno, lahko bomo gradili le tam in toliko kot bomo denarja zagotovili iz samoprispevka in lastnega deleža, ki ga zberemo z amortizacijo. V šolstvu gre konkretno za šolo pri Lovrencu, ki jo v tem času moramo zgraditi in za nadaljevanje gradnje prostorov srednješolskega centra v Ptuju, za katerega so zaenkrat na voljo le sredstva iz samoprispevka, ker obljubljenega denarja iz repu- blike ne bo. Razprava je bila živahna. Skup'nost otroškega varstva bo z ozirom na trenutno situacijo na.^a rešitev in se uskladila na dovoljeno letno rast 2,3 odstotka. Težje bo v izobraževanju, kjer so ravna- telji šol opozarjali na številne težave, izredno slabo tehnično opremljenost šol m kabinetov in nena- zadnje tudi na vse večje nezadovoljstvo prosvetnih delavcev, ki s svojimi osebnimi dohodki že močno zaostajajo za svojimi kolegi v drugih regijah in občinah, kjer je ta razlika tudi po več tisoč dinar- jev. M nema so bili, da bodo ob zmanjšanju progra- ma morali postopoma zmanjševati število oddel- kov podaljšanega bivanja kar bi pomenilo, da bi jih od sedanjih 42 lahko ostalo v letu 1985 le še 27. Vse drugo pa bi pomenilo neizpolnjevanje osnov- nih obveznosti določenih z zakonom o šolstvu, kf smo ga sprejeli v me.secu februarju leta 1980, poleg tega pa tudi odpovedovanje tistim sredstvom, ki jih imamo možnost dobiti za celodnevno šolo. Prav pri celodnevni šoli so bila različna mnenja zlasti to, da bi s povečevanjem števila oddelkov nekaterim nudili še več kol ze imajo, z zmanjšanjem števila oddelkov podaljšanega bivanja pa siromašnim vzeli še listo kar .so si s trudom priborili. Na področju otroškega varstva bi kazalo do leta 1985 dograditi le dva jaslična oddelka pri že obstoječi zgradbi na Potrčevi cesti in ustrezno povečati zmogljivosti kuhinje, predvideno investi- cijo na Ziherlovi ploščadi pa prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Sredstva za dograditev so zagotovljena, delež samoprispevka ptuj^ih krajev- nih skupnosti pa ne bo težko preusmeriti za druga nujnejša dela. In zakaj tako? Dosedanje zmogljivo- sti v vrtcu povsem zadostujejo kar priča podatek, daje trenutno okrog 130 prošenj za jasli in vrtec, v mesecih Juliju in avgustu pa bo ustanovo zapustilo blizu 300 otrok, ker gredo v jeseni v šolo. Težko pa je reči kaj bo po letu 1985. še težje pa — kaj pri- nodnje leto. Letošnje 16 odstotno povišanje cene je skupnost otroškega varstva pokrila iz že zbranega denarja, ki ga prmodnje leto verjetno ne bo in se lahko zgodi, da bodo starši prizadeti dvojno — z letošnjim povišanjem cene. kijih sicer neposredno ni prizadela in s tistim, kar Bo dovoljeno v letu Težav je torej veliko, rešitev pa zaenkrat samo ena — zmanj.šati skupno porabo na dovoljeno rast 2.3 odstotka, torej na tisto meio. ki jo na.se gospo- darstvo še zmore, ker na kakršnokoli povečanje solidarnosti v naslednjem obdobju ne moremo računali. mš 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - tednik MLADIM ZA PRAZNIK SPOMINSKI PARK v krajevni skupnosti Jo/e Potrč v Ptuju so že doko imeli željo, da bi zasadili spominski park z 88. belimi nrezami. On koncu meseca aprila se jim je ta želja tudi izpolnila in tako so lahko za letošnji pra- znik mladosti in v spomin na tovariša ri TA tak spominski park že predali mladim te krajevne skupnosti v upravljanje. Ob tej priložnosti so pripravili tudi prisrčno slovesnost s sprejemom pionirjev v mladin- sko organizacijo. 35 |ih je tega dne prejelo izkaznico ZSMS. Mladim in krajanom KS Jože Potrč sta spregovorila predsednik K K SZDL Srečko Sneberger in predsednik skupščine krajevne skup- nosti Franc Klemenčič, vrvico pred spominskim parkom pa je prerezal Jože Sotlar — predsednik odbora za ureditev spominskega parka, nakar so zapeli in recitirali učenci OŠ Tone Znidanč. mš Jože Sotler je dal pobudo in vodil tudi organizacijski odbor za ureditev spominskega parka v KS Jože Potrč v Ptuju, zato mu je pripadla tudi čast, da je prerezal otvoritveno vrvico. Foto: L Ciani »Dežurni predsednik" SZDL Na območju eaajstih ptujskih krajevnih skupnosti že nekaj let ugotavljajo potrebo po večji politični koordinaciji na mestnem območ- ju, ki gaje pred ustavnim preoblikovanjem krajevnih skupnosti pokri- vala mestna konferenca SzDL. Na zad^njem posvetu predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL so se dogovorili, da bi naj koordinacijsko telo sestavljali predsedniki vseh 11 krajevnih konferenc SZDL na območju mesta Ptuj. Predsedujoči ali »dežurni predsednik« koordinacije pa bi bil za dobo šestih mesecev eden od predsednikov K K SZDL, in sicer po abecednem redu krajevnih skupnosti. ZADOVOLJNI Z DELOM INŠPEKTORJEV POGOVOR Z MATILDO KLASINC Na področju zakonitosti, spoštovanja in izvajanja samoupravnih aktov, utrjevanja moralnih in drugih človekovih vrednot, se danes srečujemo z različnimi oblikami nadzora kot je nadzor občanov in delovnih ljudi, politični nadzor, samoupravni družbeni nadzor prek samoupra- vnih organov, samoupravnih delavskih kontrol in svetov potrošnikov, nadzor zakonitosti prek poslovodnih organov in nad- zor prek organov družbenopoli- tične skupnosti, to je družbenega pravobranilca samoupravljanja, inšpekcijskih organov in drugih. V času zaostrenih gospodarskih razmer, ko stabilizacijska prizade- vanja terjajo od ljudi še boljše de- lo, večjo disciplino in več odre- kanj, so vprašanja ogrožanja samoupravnih pravic, malomarne- ga odnosa do družbene lastnine in druge oblike nezakonitosti toliko bolj nevarne. Povzročajo veliko materialno in še večjo moralno škodo. Z namestnico načelnika upra- ve za inšpekcije občin Ormož in Ptuj Matildo Klasinčevo smo se najprej pogovarjali o delu inšpek- torjev. ,,Naša naloga je krepitev varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Nadzor ne pomeni samo preprečevati in kaznovati. Delovanje inšpekcijskih služb je sledilo spremembam družbenoekonomskih odnosov, saj je preventivna funkcija dobila pomembno vlogo. V preteklem le- tu se je kljub povečanemu obsegu inšpekcijskih pregledov glede na leto 1980 število represivnih ukre- pov zmanjšalo. Na učinkovitost inšpekcijskih služb še zmeraj neugodno vpliva neurejeno stanje na posameznih področjih nadzora, zlasti pa neurejene tržne razmere, neugodno finančno stanje v posameznih or- ganizacijah, predolgi postopki za pridobitev posameznih dovoljenj, pogoste spremembe v zakonodaji, pomanjkanje strokovnjakov v or- ganizacijah združenega dela in ta- ko dalje. Uprava za inšpekcije občin Or- mož in Ptuj kot medobčinski upravni organ opravlja inšpekcij- sko nadzorstvo na območju obeh občin in sicer na vseh področjih, ki po predpisih sodijo v občinsko pristojnost. Uprava združuje 16 inšpekcij, naloge inšpekcijskega nadzorstva pa opravlja 20 inšpek- torjev in dva komunalna nadzorni- ka." Lahko navedete nekaj podatkov o opravljenem delu v preteklem le- tu? ,,Lani so inšpektorji opravili 7.500 inšpekcijskih pregledov, izdali 4.310 upravnih aktov ter predlagali v postopek o kaznova- nju 510 kršiteljev. Mandatne kazni so bile izrečene 456-krat v skup- nem znesku 70.750 dinarjev. Gre za množico manjših kršitev kot je na primer kršitev voznega reda, re- ja psov, kjer je lastnik psa odgo- voren za ugriz in podobno. Moram povedati, da so inšpek- torji sorazmerno skromno opremljeni s tehničnimi sredstvi za delo. Za ugotavljanje pgojev — predvsem varstva pri delu — in kvalitete proizvodov, uporabljajo nekatere priročne merilne naprave, medtem ko nam pri podrobnejših raziskavah priskočijo na pomoč strokovne institucije, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Tak način dela zagotavlja objektivnost rezul- tatov, pa tudi dovolj hiter je, da lahko zagotovimo učinkovitost svojega dela." Kakšni pa so rezultati na posameznih področjih inšpekcij- skega nadzora? ,,Moram reči, da je na higiensko zdravstvenem področju še vedno problem nezadostna higienska tura ter neizpoljnjevanje osnovnih pogojev za zdravo življenje, kar bi! se kot samozaščitni U ukrep mora- lo vkoreniniti v miselnost vseh lju- di. Sanitarni inšpektorji ugotavlja- jo, da se je povečalo število čreves- nih obolenj. Preskrba s pitno vodo ni zadovoljova. V prometu živil je opazen padec biološke vrednosti, občasno pa so prisotni pesticidi. Se vedno se srečujemo z neurejenimi parkirnimi prostori ob magistral- nih cesta, neregistriranimi odlaga- lišči, spuščanjem neprečiščenih odplak v podtalnico, tekoče in stoječe vode, pa tudi po površini. V skrb za zdravje ljudi se vključuje tudi zaščita živali pred nalezljivimi boleznimi, zlasti zoonozami. Steklina se je na območju ptujske občine še bolj razširila, na območju ormoške pg te bolezni ni. Obolevajo lisice, Ig, tos pa se je steklina pojavila že prj domačih živalih. Letno je prija- vljenih okrog 500 ugrizov psov. Zaščita občanov na področju tržno ekonomskih odnosov jg večni vir nezadovoljstva. Tržni inšpektorji ugotavljajo predvsem primere vezane trgovine, slabo ka- kovost mesnih in mlevnih izdelkov ter sladoleda, opuščanje deklara- cij, nepravilno tehtanje, zaračuna- vanje višjih cen, neoznačevanje cen . . . Slaba kvaliteta opravlje- nih storitev, visoke cene in dolgi čakalni roki omogočajo nedovolje- ne obrti — šušmarstvo. S šušmarstvom so v glavnem pokrite tiste storitve, ki so slabo organizi- rane tako v družbenem kot v zasebnem sektorju ali pa jih sploh ni. Inšpektorji dela ugotavljajo, da je število nesreč pri delu sicer v porastu, po stopnji resnosti poškodb pa v upadanju. Analiza nesreč kaže, da se jih velik del pripeti na poti na delo in z dela. Stanje na področju požarnega varstva se iz leta v leto izboljšuje, kar je odraz vsestranskega in celovitega pristopa k izvajanju požarno preventivnih ukrepov. Tu gre predvsem za doslednejše upoštevanje požamovarstvenih ukrepov že pri gradnji objektov in pri večjem osveščanju ljudi. Ugotovljeno pa je, da je še vedno neurejeno skladiščenje vnetljivih tekočin in plinov, pomanjkljiva je dokumentacija, iz katere je razvid- no, za kakšne vnetljive in nevarne snovi gre. Na področju urbanistične in gradbene inšpekcije še vedno obstajajo številne kršitve zaradi odstopanj od pogojev, določenih v lokacijski oziroma gradbeni dokumentaciji, številne so kršitve pri gradnji garaž, lop in pri raznih obnovitvenih delih. Na drugih področjih inšpekcij- skega nadzorstva pa nekih bistve- nih odstodanj od zaknistosti ni." Kako ste inšpektorji zadovoljni z opravljenim delom? ,,Ocenjujemo, da je inšpekcij- sko nadzorstvo v občinah Ormož in Ptuj dovolj učinkovito in dosle- dno pri uresničevanju zakonitosti ter uresničevanju politike in smernic občinskih skupščin. Inšpektorji so razvili različne obli- ke neposrednega sodelovanja z odgovornimi družbenopolitičnimi dejavniki in organi v obeh obči- nah. Na nekaterih področjih pa obstajajo taki družbeno škodljivi pojavi, ki jih zbolj z inšpekcijskim nadzorom in ukrepi ne bo mogoče obvladovati in ne odpraviti, saj zahtevajo širšo družbeno angažira- nost. Varovanje samoupravnih pravic in družbene lastnine pa bo uspešno le ob delovanju tudi dru- gih samozaščitnih mehanizmov." N. Dobljekar Matilda Klasinc (foto OM) Pomemben je odnos do bolnika Članice društva medicinskih se- ster Ptuj-Ormož so se v petek, 21. maja sestale na rednem občnem zboru, na katerem so ocenile društ- vene aktivnosti v obdobju 1980—82 ter sprejele smernice za delo v novem mandatu. Na občnem zboru pa so izvolile tudi nov uprav- ni odbor društva, naloge predsedni- ce društva pa bo po sklepu zbora tudi v novem obdobju opravljala Verica Turk. Sestre so se ji na obč- nem zboru zahvalile za dosedanje delo, saj ji gre v največji meri zaslu- ga, da so se vse naloge društva v minulem obdobju tudi uresničile. V preteklih dveh letih se je delo društva v glavnem odvijalo na stro- kovnih srečanjih — teh je bilo več in vsa so zelo uspela. Članice pa so ustrezno pozornost namenjale tudi družabnemu in športnemu življe- nju. Za v bodoče so sklenile, da bo na prvem mestu še vedno interno strokovno usposabljanje, med predngstnimi nalogami pa je čim večje vključevanje medicinskih se- ster v društvo, zdaj jih je 120, če- prav na območju obeh občin okrog 300 medicinskih sester. Od članari- ne pa je odvisna tudi aktivnost društva. Na zboru so se sestre zahvalile vsem, ki so sodelovali pri organiza- ciji strokovnih srečanj. V ta namen so podelile knjižne nagrade, ki so jih prejele: Marica Zebec, Renata Verden, Fanika Korenjak, dr. Ciril Korpar, Božena Ribič, Anica Ko- zoderc, Olga Feguš, Silva Komel, Marta Peršak, Anica Geč, Agata Sedmak, Anka Hanželič, Imerovič Marija, Lenart Klenovšek, Milena Pavlica, Vesna Zore, primarij dr. Aleksander Poznik in Vida Lipov- šek. Posebna delegacija pa je obiskala Vido Lipovšek, prvo pred- sednico društva, ki se zdravi v ptuj- ski bolnišnici in se zato ni mogla udeležiti zbora. Tovarišica Lipov- škova pa je vseskozi aktivna članica društva in je najbolj zaslužna, da se je društvo tudi uveljavilo. Članice društva so na zboru spre- jele tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o delovanju društva. Brez bistvenih pripomb pa so potr- dile poročilo o delu društva v zad- njih dveh letih, poročilo nadzorne- ga odbora ter finančno poročilo. Posebej so opozorile na problem zbiranja članarine. Želijo, da se v društvo včlani čim več sester, da bi tako v bodoče ne imele finančnih problemov. Zahvalile so se TOZD osnovno zdravstveno varstvo ter zavodu dr. Marjan Borštnar iz Dornave, od katerih je društvo tudi prejelo večjo dotacijo. Posebno zanimanje je na zboru veljalo strokovnemu predavanju primarija dr. Mirka Birsa, ki je go- voril na temo „dodajmo letom ži- vljenje". V zelo poljudni in prepro- sti obliki je povedal, kako je po- trebno živeti na starost. Poudaril je, da so za starost pomembne predvsem tri stvari: duševna umir- jenost, določena telesna aktivnost in normalna prehrana. Pri tem pa je potrebno ločevati koledarsko in biološko starost — nekaj so leta, nekaj je kondicija. Na starost je ze- lo pomembna telesna aktivnost, zdravniki predvsem priporočajo hojo, planinarjenje, kolesarjenje, plavanje, smučarske teke. Pri delu pa je potrebna zmernost. V starosti človek dodaja le tisto, kar zmore in še to s pametjo. Pri hrani oa ie predvsem potrebna zmernost. Ce bomo vse to upoštevali, potem se starosti ni bati. MG NOVA ORGANIZIRANOST TOZD ZA VZDRŽEVANJE CEST Pred kratkim smo bili na obisku v TOZD za vzdrževanje cest Ptuj, kjer smo se pogovarjali s Štefa- nom Zelkom, direktorjem TOZD o uresničevanju družbe- nega dogovora o organiziranju organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu SR Slove- nije glede na zakon o cestah. Tednik: Tovariš Zelko, kaj pri- naša družbeni dogovor in kateri so pogoji za organiziranje TOZD za vzdrževanje in varstvo magistral- nih, regionalnih in lokalnih cest v SR Sloveniji? Zelko: Preden bi odgovoril na postavljeno vprašanje, želim ne- kaj reči o zakonu o cestah, kate- rega izvedbeni akt je omenjeni družbeni dogovor. Bistvena ^^o- ločila zakona, ki vplivajo na novo organizacijo so sledeča: javne ce- ste so osnovno sredstvo, s katerimi upravljajo in gospodarijo delavci v TOZD za vzdrževanje in varstvo cest. Vzdrževanje in varstvo cest je dejavnost posebnega družbenega pomena. Javne ceste se razvrstijo med magistralne, regionalne in lokalne ceste. Ceste, ki niso raz- vrščene kot javne ceste — to so' ceste, ulice in trgi v mestih in v naseljih mestnega značaja — do- loči občina s svojim odlokom, da je lahko njihovo vzdrževanje ko- munalna dejavnost. Delavci, delovni ljudje in ob- čani ustanavljajo SiS za ceste. Za upravljanje, vzdrževanje in var- stvo cest se organizira za območje ene ali več občin organizacija za vzdrževanje ceste, ki se združuje v višje oblike OZD s področja vzdrževanja, varstva, rekonstruk- cij in gradenj cest. Organizacija za vzdrževanje cest mora izpolnje-ati zlasti po- goje o kadrovski sestavi, tu se di- rektno navezujemo na 58. člen, minimum tehnološke opremlje- nosti ter druge pogoje, ki zagota- vljajo uspešno vzdrževanje in varstvo cest. Omenjeni družbeni dogovor pa ta merila natančneje razčlenjuje«. ORGANIZIRANOST IN PO- GOJI ORGANIZIRANJA Tednik: Kdo pa sploh organi- zira TOZD za vzdrževanje in varstvo cest glede na družbeni dogovor? Zelko: ^>Glede na družbeni do- govor imajo delavci v cestnem podjetju pravico, da tozd organi- zirajo. Tednik: Kako pa se v ta koncept organiziranja vključujejo komu- nalne organizacije':" Zelko: Predlog družbenega dogovora, ki je v sprejemanju in .gaje eden izmed obveznih pod- pisnikov SOZD-ZCP že podpisal, rešuje tudi odnos do dosedanjih vzdrževalcev, ki so pretežno ali pa večinoma vzdrževali te ceste. V 19. členu družbenega dogo- vora je zapisano, daje potrebno te stvari urediti in sicer sledeče: de- lavci TOZD za vzdrževanje in varstvo cest morajo zagotoviti glede na pogoje iz zakona o de- lovnih razmerjih pravico do skle- nitve delovnega razmerja z de- lavci v TOZD za vzdrževanje in varstvo cest. To pomeni, da vsi delavci, ki so delali na teh cestah, ki sedaj prehajajo (gre za lokalne ceste) v našo TOZD po določilih tega dogovora, imajo pravico, da se zaposlijo pri nas. Mi pa jih moramo sprejeti. To je ena od variant, kijih predpisuje ta druž- beni dogovor. Po drugi varianti pa lahko TOZD za vzdrževanje in varstvo cest zagotovijo socialno varnost tem delavcem tudi tako, da jim za prehodno obdobje treh let. to je za obdobje, v katerem se morajo tudi komunalne organi- zacije vskladiti z zakonom o ko- munalnih dejavnostih, zagota- vljajo dela v tistem obsegu, ki ga planira občinska skupnost za ce- ste za-lokalne ceste.« Tednik: Kako konkretno vaša TOZD izpolnjuje pogoje iz tega družbenega dogovora? Zelko: Naša TOZD — s pred- postavko. da vzdržuje tudi lokal- ne ceste je popolnoma (tudi ka- drovsko) usklajena s pogoji iz družbenega dogovora. Predvide- vamo. da bi v naši TOZD. ki vzdržuj^; ceste za območje občin Ptuj in Ormož, imeli skupno 793 km vseh cest, od tega je regional- nih in magistralnih 208 km. Tako izpolnjujemo oba pogoja, t. j. imamo najmanj 600 km cest in od tega je vsaj ena tretjina regional- nih in magistralnih. Glede tehnološke opremljeno- sti bi dejal, da v celoti izpolnjuje- mo pogoje iz družbenega dogo- vora, če se primerjamo tudi z drugimi TOZD, ki opravljajo po- dobno dejavnost na območju SR Slovenije. Lahko rečem, da smo pri samem vrhu opremljenosti teh organizacij. Na drugi strani pa tudi dose- danja kadrovska sestava zagota- vlja opravila vseh teh del po za- konu«. Tednik: Do kdaj mora biti ta reorganizacija izvedena in kje smo pri tem v ptujski občini? Zelko: »Rok za podpis družbe- nega dogovora je že potekel. Konkretno ptujska občina je od- ložila sprejem s tem. da konkre- tneje predlagamo sodelovanje s komunalnim podjetjem!« Tednik: Ali nova organizira- nost TOZD za vzdrževanje in varstvo cest že sama po sebi pri- naša novo kvaliteto na področju vzdrževanja in varstva cest? Zelko: »To zagotovo ne. Mi- slim. pa. da nova organiziranost omogoča, da bi te naloge lahko v bodoče opravljali boljše, kot se- daj. Dosedaj je bilo vzdrževanje cest v podrejenem položaju, če ga primerjamo z ostalimi deli ces- tnega podjetja. Ob tem je po- trebno še dodati, da je bilo tudi sistemsko zanemarjeno. S tem. ko se ureja status posebnega druž- benega pomena na p<.>dročju svolx:>dne menjave, se zagotavlja socialna varnost delavcev, ki de- lajo na tem območju in se jim prepoveduje, da opravljajo dela za tržišče. Trdim, daje to edina pravilna pot, da se tržne zadeve ne mešajo s svobodno menjavo dela, ker iride do prelivanja, do odnosov, ci niso popolnoma jasni. Potreb- no je okvir tega tega vzdrževanja določiti in se z uporabniki dogo- varjati o realizaciji programa. Nova organiziranost tega sama po sebi ne zagotavlja. Omogoča pa, da bi se to malo boljše razvilo. Posebej ob sedanji situaciji, ko je republiška skupnost za ceste, kije. bila upravljalec glede na stari za- kon (te upravljalske pravice in dolžnosti, z 31. 12 prenaša) v iz- gubi in da se obseg del na cestah močno zmanjšuje. Povsod pa se poudarja, da bi se naj samo vzdrževanje cest izboljšalo. To pomeni, da bi se manj vlagalo v ceste, več se delalo na vzdrževa- nju. V naši delovni organizaciji smo se že s 1. januarjem letos organi-; zirali v skladu z zakonom. Ločili smo tržni del DO. kjer smo zdru- žili tri tržne TOZD v eno TOZD, kije izrazito tržno usmerjena in ki trenutno prevzema dela v Iraku v sodelovanju z neko drugo DO in tako. tudi prenašamo težišče dela na izvoz. Temu smo podredili tudi delovno skupnost skupnih služb in predelili, katere strokovne službe so potrebne samemu vzdrževanju cest. V Tetošnjem prehodnem obdo- bju delamo na tem. da preživimo- To je naša naloga, ker svobodne menjave dela še ni in se poskuša- mo uveljaviti tudi v tržnem go- spodarstvu«. ' MG TOZD za vzdrževanje cest Ptuj je že nekaj časa na novi lokaciji foto: Ciani Štefan Zelko, tednik 3. junij 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 OB 40-lETNICI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD KUBIKI ZEMLJE,KILOMETRI CEST, PROG, VODOVODA IN TOVARIŠTVA! Jugoslovanska mladina je od osvoboditve do danes dala domovini 80 milijonov prostovolj- nih delovnih dni. Na večjih akcijah je sodelo- valo kar 2 milijona ljudi, v veliki armadi gra- diteljev to pomeni vsak deseti Jugoslovan. Iprovalo« in da so bili v zaporu prav člani gimnazijske partijske celice. Pa je bil to težak udarec za napredno mladinsko gibanje in sploh za celotno partijsko organizacijo v Ptuju, je povsem razumljivo. Vendar, kot bomo videli, pa ne pomeni dokončne likvidacije revolucionarnih na- stopov mladih. — Nasprotno, gibanje je po letu 1935 dobilo širok obseg. Dijake so zaprli v orožniško postajo na Prešernovi ulici, jih tam pretepali ter končno vse zj^iornike spravili v samice ljubljanskih sodnih zaporov. Spomini teh dijakov naj osvetljijo podrobneje te dogodke. Medtem ko sta Bratko in Kveder že na univerzi in sta kot študenta padla policiji v roke, so njuni mla.jši tovariši še obiskovali ptujsko gimnazijo. Toda čeprav še tako mladi, so se znašli v zaporu. Bilje to najhujši udarec za partijsko organizacijo na šoli. Ivan Potrč je bil tedaj v 8. razredu. Spominja se, da so prve dni po novoletnih počitnicah v mestu zaprli več ljudi, med njimi Ivana Spo e- njaka, »starega komunista in mitroviškega arestanta«. V gimnaziji je za mlade revolucionarje postal »položaj brezupen«. Na gradu sta se še videla srp in kladivo, narisana z minijem. 58) Sledile so nove aretacije. »Cez kak dan smo bili aretirani Ilec. Žnidarič in jaz«, pravi Potrč. »Poklicali so nas v ravnateljevo pisarno, kjer so nas uklenili. Po stopnišču je bilo polno žandaijev ...« V nadaljevanju )ravi, da so jih iz žandarmerije odpeljali v Ljubljano in da so do obsodbe ?ivali v samicah. V zaporu so se naučili abecedo s trkanjem po steni in se tako »dogovarjali«. Potrč se spominja, da so jih »pestili in hoteli izvedeti o profesorju Žgeču«,kakojihje »navduševal za revolucijo«; spraševali so tudi po dr. Potrču, toda izvedeli niso ničesar. Potrč tudi navaja, da sta bila pozneje z Žnidaričem skupaj izpu- ščena, daje imel še 90 din, tako da sta se odpeljala domov. Ko so se vrnili, so bili izključeni iz srednjih šol, medtem ko sta visokošolca Bratko in Kveder lahko še nadaljevala s študijem. In Rudi Ilec, eden od članov gimnazijske celice, je povedal, daje na šoli sodeloval v literarnem društvu »Oton Župančič« in da je bil bla- gajnik Ferijalnega saveza. 59) Nanj je predvsem vplival Ivan Potrč, saj sta imela nekaj kilometrov skupno pot v šolo in tako sta veliko debatirala, llecje namreč prihajal z Grajene in v sosednji vasi Krčevini je živel Potrč. Potrč mu je nosil ilegalno literaturo, kot npr. Rdeči prapor ter letake, da jih je trosil po Grajeni, Grajenščaku in Mestnem vrhu. Pričel je hoditi na ilegalne sestanke in tam poročal o listkovnih akcijah, o pridobivanju simpatizerjev KP. — Tako je sam postal komunist. Tistih januarskih dni 1934 se je Ilec takole spominjal: »Dne 11. januarja 1934 so žandarji in policijski agenti zastražili ptujsko gimnazijo od zunaj in znotraj. Po hodnikih so stali žandarji, nihče ni smel v razrede, niti iz razredov. V ravnateljevo pisarno so privedli Ivana Potrča, Toneta, Žnidariča in mene (drugih dijakov predvidenjh za aretacijo, tega dne ni bilo v šoli). Agent iz Ljubljane nam je hladno zabrusil: »V imenu postave ste aretirani!« Takoj so nas uklenili. Vse tri so nas z verigami povezali. Potrča in mene so skupaj uklenili. Od naju je vodila veriga do Toneta Žnidariča, ki je stopal odzadaj. Tako so nas vodili po ptujskih ulicah. Nekaj dni so nas zasliševali v Ptuju, nato pa odvedli v ljubljanske zapore. Tone je sprejel aretacijo ravnodušno in ni pričakoval od agentov nobenih prizanašanj.« Kmalu po aretaciji dijakov — komunistov je preiskovalno sodišče 27. L 1934 sporočilo ravnateljstvu gimnazije: V teku je »kazensko postopanje zbog suma zločina propagande komunizma« zoper dijake: osmošolca Ivana Potrča, sedmošolca Mirka Centriha in Rudija lica, šestošolca Toneta Žnidariča, petošolca Jožeta Kogeja (Marko Kuhar in Peter Kureš sta gimnazijo že predhodno zapustila — op. L. §.). Ohranjena dokumentacija priča, da so ptujski dogodki povzročili ostro reakcijo tedanjih oblasti. 60) Dogajanja v začetku leta 1934 so zajela širši slovenski okvir. Da se je režim zavedal komunistične aktivnosti, kaže tudi dopis Kra^evske banovinske uprave Dravske banovine 15. maja 1934 Ravnateljstvom vseh srednjih šol. Dobesedno je zapisano: »Glede načina, kako naj se odvrne pogubnost komunističnih idej pri šolski mladini, smatra Kra- Ijevinska banska uprava za najprimerneje profilaktično delo učiteljev zgodovine v višjih razredih . . . Revolucije povzročajo barbarstvo, tr- pljenje in izgube tisočev življenj, pustošenje in uničevanje dobrin ... V šoli je seveda izvajati strogo kontrolo nad učenci (knjige, spisi, slike, razgovori, stranišča, hodniki). Posebno je paziti na pismene izdelke učencev.« Kraljevinska banska uprava opozarja na komunistično dejavnost. Komunisti povečujejo svojo dejavnost med šolsko mladino in spreminjajo »svojo taktiko« pri izvajanju pro- pagande. Komunisti posvečajo »posebno pozornost« šo- lam, m to z »ustno propagando«, ker je pisna privedla do odkrivanja mnogih organizacij. Komunistični vpliv se širi med mladino tudi s pomočjo knjig »z levičarsko vsebino« in te knjige priporočajo mladim nekateri profesorji. Dopis ugotavlja, daje po šolah več mlajših profe- sorjev »komunistično orientiranih«, da pa je teže ugotoviti, ali so ti »politično povezani z dijaki.« Da po gimnazijah zares obstaja komuni- stična propaganda, se vidi po nastopih najmlajših študentov — levičarjev na univerzi, ki so sicer »najsposobnejši« in jih drugi »v diskusijah ne dosegajo.« Dopis tudi opozarja na »obrambo« pred komunizmom, in to z vzgojo »v strogo nacijonalno — patriotičnem in socnjalnem duhu«. Potrebno je sleherni pojav komunistične propagande »takoj sporočiti«. Doslej smo že spoznavali oblike dela mladih komunistov prve revolucionarne generacije na gimnaziji, delež naprednih profesorjev pri njihovem oblikovanju. Vemo tudi za pomemben prispevek ptujskih akademikov, npr. Bratka in Kvedra k revolucionarnemu gibanju na univerzi. Omenejeni dopis, kakor da odgovarja dogajanjem v Ptuju. Da so šolske oblasti na gimnaziji še zlasti v letih diktature preganjale sleherne komunistične vplive, nam lahko prikaže naslednji primer.® ) Iz zapisnika z dne 3. junija 1933 »o disciplinskem postopku« Berceta ■Josipa iz Središča, dru^ošolca realne gimnazije v Ptuju, m prvošolca Baumana je razbrati, da se dijaka obtožujeta, kako sta na vlaku na poti domov razpravljala o samostojni Sloveniji in o vedno večjih davkih. Berce naj bi tudi govoril o svojem bratu Leopoldu, študentu tehnične fakultete, ki naj bi bil udeležen v nemirih na ljubljanski univerzi (ing. Leopold Berce, predvojni komunist in organizator osvobodilnega gi- hanja na območju Središča — op. L. S.). Zaslišani dijak Berce je izjavil, daje le govoril o davkih, kijih nekoč ni bilo toliko, in o svojem bratu, ki daje »po krivem zaprt«. Zadeva je imela svoj epilog na ormožkem sodišču šele 6. februarja 1934. Žandarmeriska stanica Središče je namreč pod oznako Pov. br. 417, z dne 18. 6. 1933 sporočila, da sta imenovana morala kaj slišati od svojih staršev, saj je Bercetov oče, upokojeni železniški čuvaj »zagriženi separatista« in nasprotnik stanja v državi. Dalje ugotavlja, da je tudi : rnožno. da sta Baumanov sorodnik — »poznati komunista^ Venigerholz, Konrad in Bercetov brat Leopold, oba študenta v Ljubljani, ob priha- janju domov med otroki »zasejala mržnjo do države, a posebno do današnjega režima u državi.« nadaljuje) *58) Ivan Potrč: Srečanja s Halozami. Mlada pota 1953/54 — IL, št — 4 *59) Inštitut za zgodovino delav. gibanja — spomini (R. Ilec: Izključeni •z vseh srednjih šol v Jugoslaviji bre« pravice do privatnega izpita) *60:! PMP. ti komunistična dejavnost 61. ZAP. Okraipo sodišče Ormož. 1934 Birokratska slovenščina Delegati se na splošno pritožujejo, da dobivajo preveč gradiva, da so besedila večinoma zelo zapletena, jezikovno pogosto nespodbudna ali celo zmrcvarjena. Ena od slovenskih občinskih skupščin je na primer razposlala kratko besedilo, v katerem se kar naprej ponavlja izraz pristopiti v izrecno nepotrebnih in neslovenskih zvezah: ,,Na podlagi teh odlokov so dolžni vsi nosilci planiranja pregledati izvajanja planskih nalog v 1981 oz. 1982 letu in pristopiti k spreminjanju planov . . . Zaradi tega smo že v resoluciji za 1982 leto pristopili k krče- nju programov posameznih dejavnosti . . . Zato bodo morali vsi nosilci planiranja, ki bodo spreminjali svoje plane, sprejeti svoj sklep o pristopu k spreminjanju plana . . . Ker je aktivnost koncentrirana predvsem na pomladanske tri mesece, je nujno čimhitreje pristopiti k delu." Namesto z birokratsko rabo glagola pristopiti k bi isto lahko smiselno povedali bolj domače bodisi z drugimi glagoli (lotiti se, začeti) ali tudi z drugače oblikovanimi stavki, pri tem pa kajpak odpravili tudi druge jezikovne slabosti in pomanjkljivosti, na primer: ,,Zato smo že v resoluciji za leto 1982 nekoliko skrčili programe posameznih dejavno- sti .. . sprejeti sklep o spremembi načrta . . . Ker je dejavnost zgoščena predvsem na pomladanske tri mesece, je treba takoj začeti." Ampak če bi odloke pisali razumljivo, bi ne bilo več birokratsko vase zaprtega jezika, ki se dostikrat zdi sam sebi namen in je ljudem tako nerazumljiv, da ni nič čudnega, če stavec po nekaj straneh take slovenšči- ne zbegano postavi vrstice, kakor jih beremo v Obrazložitvi izvršnega sve- ta Skupščine mesta Ljubljane: ,,Do letošnjega leta smo območja ljubljan- skih občin delili na dva območja z različnimi poprečnima cenama in si- cer: — ureditveno območje mesta Ljubljane ... in — vse druge kraje na območju ljubljanskih občin" (delegatsko gradivo SML, št. 35, 3. 3. 1981). Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pi- šemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Letos 4600 bralnih značk v prejšnjem tednu so bile na osnovnih šolah ptujske občine zaključne slovesnosti ob letošnji bralni znački. Na vseh osnovnih šolah so ob tej pri- ložnosti pripravili priložnostne programe, na'katerih so sodelovali tudi slo- venski pisatelji in pesniki, med njimi Anton Ingolič, Tone Partljič, France Forstnerič, Slavko Jug, Milena Batič, Anica Sumenjak, Jože Smid in Miros Slana. Mladim bralcem so pisatelji in pesniki pripovedovali o svojem ustvarjanju, o skrbi za lep slovenski jezik in jih skozi svoje pripovedovanje še bolj navezali na dobro knjigo. Bralna značka ima v ptujski občini že 16-letno tradicijo ter ima iz leta v leto več prijateljev. Zaključne slovesnosti ob letošnji bralni znački je pripravila občinska zveza prijateljev mladine Ptuj. MG DESETA PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Pri kulturni skupnosti občine Ptuj že pripravljajo program letošnjih jubilejnih — desetih ptujskih kulturnih srečanj. Srečanja bodo potekala v avgustu in septembru, ki bodo obsegala pester spored prireditev. Predvidevajo, da se bodo letošnja srečanja začela z nastopom španske folklorne skupine, za tem pa se bodo zvrstili nastopi gledaliških in glasbenih skupin, literarni nastopi, videli pa bomo lahko tudi tradici- onalno razstavo del udeležencev slikarske kolonije Poetovio. N. D. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Neposrednih dokazov, ki bi nam govorili o tem, da je bil Ormož z okolico poseljen že v paleolitiku, to je v času, ko so grobo obdelani prodniki služili človeku kot prvo orodje in orožje, zaenkrat nimamo, pač pa so iz tega časa najdbe iz Lahonc — deli okostij prednika mamuta, odkriti leta 1975 na Kraljevem posestvu pri kopanju vodovodnega jarka, in zob mamuta, odkrit leta 1973 v strugi Lešnice v Ormožu. V mlajši kameni dobi ali neolitiku (od 3.500—2.100 pred n. št.), v času primitivnih poljedelskih kultur, pa je bil Ormož z okolico že poseljen, kot nam dajo domnevati najdbe glajenih in prevrtanih kamnitih sekir in kladiv, odkrite slučajno pri raznih delih. Iz obdobja eneolita (2.100—1.8000 pred n. št.), pa so bili odkriti sledovi naselbin na: Hardeku pri Ormožu — leta 1962, Pavlov- skem vrhu pri Ormožu, kjer je bila odkrita naselbina leta 1959 in delno raziskana leta 1970, Mihovcih — odkrita leta 1959, Strjancih — leta 1963 in Ormožu, kjer smo na nekdanjem »Skoršičevem vrtu« leta 1974 odkrili eneolitsko jamo — zemunico s keramiko in kamnitim orodjem. Te naselbine spadajo v kulturni krog alpskega faciesa lengyelske kulture. Veliko število v ormoški okolici zbranih kamnitih sekir nas opozarja, da je naselbin iz tega časa še več, tako: najdbe na jugo- vzhodnih pobočjih Huma in Frankovcih. Kamnite sekire pa so bile odkrite tudi na njivi »Cerkvišče« v Pušencih. ob potoku tik vzhodno od železniške proge. Različne najdbe kamnitega orodja govore tudi za naselje pri Pavlovcih. Številne najdbe pri Vuzmetincih, ki jih lahko skupno s kamnitimi predmeti iz Brebrovnika in okolice Grezovščaka upoštevamo kot dokaz, da je bil gričevnati svet med Ormožem, že ob koncu neolita vključen v poselitveni prostor. Ta seje širil proti zahodu do okolice Tomaža, kjer je bilo prav tako odkritih nekaj kamnitih sekir, tako najdbe v dolini Lešnice pri Ključarovcih. M. Tomanič-Jevremov Fragmentirana keramična zajemalka, odkrita v eneolitski naselbini na Hardeku. VENCESLAV ŠPILAK - DELAVEC IN PESNIK Delovno in življenjsko okolje je pravi navdih Z Venčeslavom Spilakom se poznava od malih nog, mladost sva preživljala v istem kraju — Zavrču v Halozah. Zivljenske poti so se razšle, ostalo je le pri naključnih srečanjih, saj se oba rada vračama v domači kraj, ob Dravo, na nogometno igrišče, na pomenek s prijatelji iz mladosti. Na enem takšnih pogovorov sem odkril tudi drugačnega Venčeslava kot sem ga poznal prej. Slišal sem, da je pred leti nastopil v televizijski oddaji Mladi za mlade, v kateri je predstavil del svojega pesniškega ustvarjanja. To je bil tudi osrednji del najinega pogovora, ki se je pričel ob nogometnem igrišču in nadaljeval pri njego- vih domačih v Dubravi pri Zavrču. Namreč, do pred nekaj let so Spilakovi živeli v Zavrču, nato pa se preselili nekaj sto metrov dalje, v svojo hišo, ki pa je že v sosednji republiki Hrvatski, v kraju Dubrava. Ustvarjalno žilico je Venčeslav, Venček — ta- ko ga kličemo prijatelji, odkril v četrtem razre- du završke osnovne šole, ko je za enega svojih prostih spisov dobil nagrado. Pisal je naprej, za sebe, večino tega pa je vrgel vstran. Leta 1978 je dobil priložnost, da širši javnosti predstavi del svojega ustvarjanja. To je bilo v že omenjeni oddaji zagrebške televizije. Za tem pa je bilo popolnoma drugače, stopil je na pot, ki si jo je potiho verjetno že dolgo želel. Začel je obja- vljati svoja dela v časopisih zagrebških orga- nizacij združenega dela. Objavili so mu veliko pesmi in zlasti njegovo posebnost — Zgodbe iz pekovskega življenja. Namreč, Venčeslav je de- lavec, pek v zagrebškem Žitokombinatu DO Zagrebačke pek are. Prva pesem, s katero se je predstavil širšemu krogu občinstva, gre v originalu takole: ŽITO U prolazu kroz prostrana polja osjetih miriš iutog zlata, osjetih miriš crvenog maka, osjetih miriš kako cvjeta, žito, žito. Žito, v je t ar te njiše, ni grom te uništit ne može, čuva te ruka, slobodna i sretna, čeka te dom i vječna sreča. Žito, žito. * Žito, miriš žutog zlata. Žito, miriš crvenog maka žito, miriš kako cvjeta žito, žito, žito. Pesem je tesno povezana z njegovim delom v pekarni. Veliko piše o življenju in delu pekov. Pravi, da mu je to okolje pravi navdih. Ne sa- mo to, ideje se rojevajo vsepovsod. V življenju in pri delu je toliko motivov, toliko dogodkov o katerih velja peti, pisati. Poezija je vsepovsod okoli nas. Pesem Hej pekari je ena njegovih tipičnih pe- smi, vezanih na delovno okolje. HEJ PEKARI Hej pekari, što ste opet noču život tkali i djete u nježnom, što u kruhu ljubav traži, u vama nadje najlepše draži. Kao galebovi na ušču rijeke, vi ste opet noču siali i sva ste usta rukom otvarali, uz jauk vatre i znojna lica. Seveda se mu pri uveljavitvi ni takoj odprlo. Vsak začetek je težak, zlasti kako te sprejme družba. V začetku so sodelavci bili začudeni, saj je po njihovem poezija domena šolanih, onih od zgoraj, kaj bi se na to področje spuščal pek! Sčasoma pa so spoznali vrednost in sedaj je Venčeslav Spilak na vsakem nastopu izredno toplo sprejet. Tako v delavskih menzah, v tovarniških halah, na prireditvah, skratka pov- sod tam, kjer ljudem predstavi svoje pesmi. Se- veda so še kako začudeni, ko izvejo da je pek. Po njihovem bi moral biti najmanj študent književnosti. Morda je tudi to eden zaviralnih momentov pri uveljavljanju umetniškega ustvtf- i'janja med delavci. Zato se je Venčeslav povezal z Društvom književnokov, z mladinsko organizacijo, s sredstvi javnega obveščanja, da skupaj pripravljajo književne tribune, na kate- rih ob uveljavljenih in priznanih umetnikih nastopajo tudi začetniki iz vrst delavcev. Venče- slavov primer kaže, da ustvarjanje živi, vendar preveč skrito, ljudje to premalo poznajo, morda se tudi ne upajo predstaviti. Vendar je njiho- vo ustvarjanje potrebno spodbuditi, spoznati. KAKO TE VOLIM, ZEMLJO MOJA Poklanjam ti svoju mladost svu Ijepotu i radost, svojim radničkim rukama te grlim, svaki dio, svako stopu tvoju ljubim, i noču, kada mi znoj zaljeva oči, i kada mi je teško, najteže, u mislima si mojim duboko zaorana. Zar se može nešto više voljeti od zemlje svoje? Zar ima nešto Ijepše no ljubiti slobodu, i to, kada sreča klije putem tvojim, kada se kuneš srcem svojim? O kako te volim, zemljo moja! Tekst i foto: 1. kotar Venčeslav Špilak 10 - NASI DOPISNIKI 3. junij 1982 tednik VOJAŠNICA DUŠANA KVEDRA-TOMAŽA PTUJ Kulturno dogajanje v JLA Kulturno življenje v Jugoslovan- ski ljudski armadi je sestavni del kulturnega življenja jugoslovanske socialistične samoupravne skupno- sti in izraža enakopravnost, pove- zanost in medsebojno prepletanje narodnih kulturnih vrednosti vseh narodov in narodnosti SFRJ. Osnovna funkcija kulturnega življenja v JLA je v tem, da prispe- va k izgrajevanju pripadnikov JLA v zavestne ustvarjalne osebnosti, k dejavnosti k skupnemu delu in življenju enote ter prispeva k obli- kovanju neomajnih, hrabrih, sa- mostojnih in samokritičnih branil- cev domovine. Zato je kulturno življenje v JLA integralni del skupnega sistema vzgoje in drugih aktivnosti enote ter pomemben dejavnik njihovih uspehov v krepitvi borbene pri- pravljenosti in utrjevanju moralno- političnega stanja. S svojo raznovrstno vsebino, oblikami in možnostmi kulturno življenje pomembno vpliva na raz- vijanje tovarištva, solidarnosti in medsebojno povezanost ljudi v ko- lektivu, na krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v Jugoslovanski ljudski armadi. Kul- tura prispeva k odpornosti proti ne- gativnim pojavom in sovražnim vplivom, k utrjevanju discipline in razvijanju drugih vrlin, ki jih zahteva naš koncept splošne ljud- ske obrambe. Istočasno kulturno življenje v JLA zavzema pomembno niesto v osvobajanju človeka od raznih od- tujitev, religioznih in drugih pred- sodkov ter s tem neposredno pri- speva k izgradnji njegove moralne in politične zavesti. Š kulturnimi dejavnostmi se ustvarja neposredna povezanost in utrjuje enotnost armade in ljud- stva. Načelo trajnega sodelovanja z ljudstvom, praktično razvito v na- rodnoosvobodilnem boju in v izgradnji samoupravne socialistične družbe, se uresničuje kot pomem- ben dejavnik vsebine kulturnih de- javnosti ter realizacije ciljev in na- log splošne ljudske obrambe. Z ozi- rom na svojo pomembno družbeno funkcijo in naloge kulturnoumetni- ške ustvarjalnosti v JLA, mora biti razvito v vsaki sredini. Usmerjanje in organizacija kulturnega življenja v JLA je steber ter nezamenljiva naloga v enotah. Programi teh de- javnosti v enoti ustvarjajo sestavni del vseh ostalih programov,'ki regulirajo življenje in delo pripad- nikov armade. Vojaki izpolnjujejo svoj vpliv in ustvarjajo svoje inte- rese ter potrebe v kulturnem življe- ■^ju v skladu z možnostmi, ki so v vojašnici. Posebno pomembno je, da se v idejnem usmerjanju, orga- nizaciji in realizaciji kulturnega življenja v JLA, uporabljajo boga- te izkušnje iz NOB in revolucije. V preteklem obdobju so kulturne dejavnosti zavzemale pomembno mesto v delu in življenju v ptujski vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža. Te aktivnosti so izpolnjevali skozi razriovrstne vsebine in oblike, kate- re so uspešno realizirali odbori za kulturno-zabavne dejavnosti v osnovnih enotah, ki so organizator in nosilec kulturnega življenja, aktivnosti na tem področju. Eklo je bilo usmerjeno na sledeča področ- ja; a) izobraževalno-vzgojno pod- ročje, ki je obsegalo spremljanje in proučevanje aktualnih vojnih, vojaško-političnih, družbeno-eko- nomskih, političnih in drugih gi- banj v državi, najvažnejših'dogod- kih v mednarodnih odnosih, od- nosih v mednarodnem delavskem gibanju in vprašanj s področja na- ravnih ter družbenih ved, ki dopri- nesejo k boljšemu obvladovanju programov pouka in vzgoje. b) kulturno-umetniško področ- je, ki vsebuje vse aktivnosti, kjer pripadniki JLA zadovoljujejo svo- je potrebe na področju umetniške- ga ustvarjanja: film, glasba, dra- ma, likovna umetnost, književnost. To področje je bilo težiščni del na- ših enot. c) športno-rekreacijsko področ- je, ki obsega vse aktivnosti, katere pripadnik JLA, individualno ali v odrejeni skupini, zadovoljuje svoje potrebe rekreacije in izpolnjuje osebne žeje do športa. Oblike realizacije vsebine kultur- nega življenja pripadnikov enot JLA so bile raznovrstne in odvisne od stopnje angažiranosti sil, sred- stev in pogojev življenja ter dela v enotah. Zelja in obveza je, da vsa- kemu vojaku ustvarimo pogoje, da se v prostem času sprosti in zabava. Skozi popularna predavanja vojaku približamo določene teme, ki so mu do sedaj bile tuje ali pa ni imel možnosti, da se .sreča s to pro- blematiko. Prirejene so bile kultur- no-zabavne prireditve, obiski zgo- dovinskih znamenitosti, kraji, mu- zeji, razstavni paviljoni, organiza- cije združenega dela; izvedena kviz tekmovanjs^ na temo ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" NOB in revolucije, ki so potekala v vo- jaških enotah in v sodelovanju z mladino ter v znanju iz vojaško- strokovnega usposabljanja, s kate- rim so doprinesli k ,,obuki", poli- tičnem izobraževanju, vzgoji, kre- pitvi borbene pripravljenosti in mo- ralno-političnemu stanju enote. Organizirani so bili dramski in recitatorski nastopi, ki so vsebovali skeče, pesmi, glasbene in šaljive točke, nastope zbora; ustni časopisi ter prireditve v počastitev pomemb- nejših državnih in republiških praz- nikov, jubilejev, obletnic . . . Pomembni dogodki naše bogate revolucionarne preteklosti so bili obeleženi s številnimi svečanimi akademijami. S temi najrazličnejši- mi oblikami kulturne dejavnosti js vzpostavljeno plodno sodelovanje med vojaškimi in civilnimi mladin- skimi organizacijami. Vojaki se vključujejo tudi v umirjene oblike kulturnega življenja z danimi infor- macijami prek razglasne postaje, tiska, radia, o vojaško-političnih, kulturnih ter športnih dogajanjih in aktivnostih iz življenja in dela eno- te. Vsak petek se v vojaškem klubu prikazujejo igrani domači in tuji filmi, vzgojno-dokumentgrni; pri- padniki JLA imajo možnost prebi- ranja knjig iz vojaške knjižnice v jezikih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Knjižnica je bila obo- gatena s številnimi novimi knjiga- mi, bralci lahko izbirajo med Knji- gami najnovejših izdaj domače in svetovne literature, spominov po- znanih osebnosti, zborniki, dnevni- ki in zapisi iz NOB, družbenih ter naravnih ved pa do področja tehni- ke, zgodovine, umetnosti in ostale tematike. Vojaške informativne razglasne postaje in zidni časopisi so pomem- ben faktor borbene ,,obuke" ter vzgoje kulturnih dejavnosti. Vsako jutro ob petih se v vojaš- nici zasliši zvok trobente, ki ozna- čuje čas za vstajanje in obenem za- četek dela. Program pripravlja vsak teden druga enota, katere no- silci so odbori za kulturno-žabavne dejavnosti. V informacijah in od- dajah, pred jutranjo ,,smotro", redno obveščamo vojake o po- membnejših jubilejih,, datumih iz zgodovine, dogodkih iz NOB ter socialistične revolucije, novostih doma in v svetu. Vesti iz enot, kjer so predstavitve vzronih vojakov, pohvaljenih, informiramo o rezul- tatih strejanj, taborjenj, kvizov in športnih tekmovanj, sodelovanjem z mladimi na terenu in podobno. V posebnem delu čestitamo vojakom za rojstni dan, prenašajo pa se tudi informacije, vesti, radijski dnev- nik, dnevni program zanimivih ra- dijskih oddaj. Med dnevnim odda- janjem je moč slišati bogat in raz- novrsten izbor glasbe narodov in narodnosti Jugoslavije od make- donskih narodnih pesmi, dalmatin- skih grup, vojvodinskih tambura- šev, slovenskih polk, koračnic in borbenih pesmi pa do moderne-za- bavne glasbe z novovalovskimi strujami. Izkušnje so pozitivne in sodelavci bi želeli, nadaljevati pri pripravi samostojnih oddaj iz življenja in dela enote, prek razglasne postaje. Zidni časopis je prisoten v osnov- nih enotah, kjer v krajših časovnih intervalih prikazuje vsakodnevne trenutke z ,,obuke", kulturno-za- bavnega in športnega življenja ter' vseh dejavnosti vojakov in starešin. V prostorih je več razstavnih pano- jev v počastitev jubilejev s stalnimi fotoizložbami. V V. P. 5008-9 smo v preteklem obdobjif izvedli akcijo ,,Vsak vo- jak — naročen na časopis LAO ,,Naša vojska", katerega so dokaj množično naročili vojaki v osnov- nih vojaških kolektivih te enote. Športno življenje je organizirano med oddelki, osnovnimi enotami in OO ZSMS na terenu, v najrazličnejših tekmovanjih, disci- plinah, srečanjih. Na športnih ob- jektih v vojašnici se lahko vojaki ukvarjajo z rekreacijskim športom. Aktivnosti so se odvijale skozi glasbeno, recitatorsko, dramsko, likovno, zborovsko, dopisniško sekcijo, fotosekcijo, sekcijo za zid- ni časopis. Tu so še skupne akcije z mladimi v Ptuju in okolici, organi- zacijami ZSMS, kontakti s krajev- nimi skupnostmi, DPO, društvi, šolami, delovnimi organizacija- mi .. . Rezultati kažejo, da je odbor za kulturno-zabavne dejavnosti opra- vil svoj namen, kulturna dejavnost je bila izredno bogata, saj je bilo vanj vloženo dosti truda in volje. Izkušnje iz dosedanjega dela pa bo- do koristile za obogatenje kulturne- ga življenja in razširitev vsebine. Pričakujemo, da bo tako tudi vnaprej, z doseženimi rezultati ne smemo biti zadovoljni, v tem tre- nutku je delo treba nadaljevati in krepiti, z mladostnim poletom je treba posegati po še večjih nalogah, delu, ustvarjalni moči, da se kultur- na dejavnost še bolj približa vsake- mu posamezniku . . . Besedilo in posnetki: Drago Papler Skupni redtal vojakov in mladine ob letošnjem praznovanju praznika dela v KS Tumišče. Prvomajsko kresovanje ob zaključku športnih iger v KS Bratje Reš Ptuj. Kulturne prireditve so sestavni del praznovanja vseh pomembnih vojaških in državnih praznikov. Pevski zbor razvya revolucionarno, partizansko in borbeno pesem. Vojaki se vključujejo v dejavnost ZMDA ,»Slovenske goriče" in ptujskega kluba brigadirjev „Franc Belšak-Tone". Na skupni udarniški akciji v KS Rogoznica. PRAV POSEBNO SREČANJE Ptuj je že navajen, da se v njem srečujejo ljudje, ki so tu prebili del svojih mladih let. To majhno mesto ob Dravi je vsakemu mlademu človeka zapustilo traj- ne spomine. Bilo je dovolj majhno, da smo se vsi med seboj poznali in dovolj veliko, da je skrilo našo mladostno prešernost in objestnost. Drava nam je dajala ?iroke možnosti za izživljanje mladostnih sanj, okoliške gorice in gozdovi po prostor za tihe pogovo- re in skrite mlade ljubezni. Prijazni okoličani so nas le pogledali in pokimali. pa so pomislili. . . bogsi- .gavedi kaj. V mestu so velike in majhne hiše živele svoja življenja, velika in majhna. Dvorišča in stopnišča pa so imela svoje prav posebno otroško vzdušje, svoj mladi ritem in skrivnost. Nasproti kolodvora je Sajblova hiša. Nekateri jo poznajo pod tem imenom, drugim je le hiša v Potrčevi ulici s spominsko ploščo, ki mimoidočega opozarja, da je v njej živel svojo mladost Dušan Kveder. Nič ni napisano, kakšna je bila ta mladost. V soboto 22. V. 1982 pa smo se zbrali vsi ,,§ajblovci," ki smo med obema vojnama stanovali v tej hiši. Čez trideset nas je bilo. Večinoma smo razt^eni po vsej Sloveniji, le nekaj jih je še v Ptuju, v ,,Sajblovini" pa ni nobenega več. Obujali smo spomine na naša lepa mlada leta, na prijateljstvo in tovarištvo, ki je še vedno tako močno, da nas je po vseh teh viharnih letih partizanstva, izgnanstva, zaporih, okupaciji in dolgih letih dela za izgradnjo domovine, zopet združilo. Ali ste kdaj videli trideset srečnih, zadovoljnih in veselih ljudi, ki so se srečali po tolikih letih? Jaz sem jih, saj sem bila sama na tem srečanju in naša mla- dost je bila tako bogata in lepa. N. K. TEČAJ ZA VODENJE MOTORNIH ČOLNOV Gasilsko društvo Slovenska Bistrica je letos ze četrtič zapored organizator tečaja za vodenje moto- rnih čolnov. Letos se je tečaj začel v začetku maja in vlada zanj veliko zanimanje, saj ga obiskuje nad 70 slušateljev. V prejšnjih treh letih se je na podobnih tečajih usposobilo za vodenje motornih čolnov že okoli 250 članov gasilskih društev in drugih občanov. Tečaj je v prostorih gasilskega doma Slov. Bistrica. V. Horvat STRELCI IN RIRIČI V JURŠINCIH člani strelske družine in ribiči z območja Juršinc so organizatorji družabne prireditve, ki bo v nedeljo, 6. junija popoldne ob 15. uri pri ribniku in lovskem domu v Juršincih. Cisti dohodek od prireditve bodo strelci in ribiči namenili za urejanje in gradnjo ribni- ka ter strelišča za orožje malega kalibra in na leteče cilje. Oboje je strelcem nujno potrebno za izvajanje njihove dejavnosti tudi pri usposabljanju občanov za naloge na področju SLO in družbene samozaščite. Za dobro počutje udeležencev bodo poskrbeli člani ansambla Mavrica. Ce bo dež, pravijo organizatorji, bodo prireditev izvedli v nedeljo, 13. junija, upajo pa, da to ne bo potrebno. VPLIV PISANE BESEDE V JLA Zgledno informiranje Založniška in informativna dejavnost v Jugo- slovanski ljudski armadi je zelo bogata in razvejana. Občani v uniformi so nasploh med najbolj obve- ščenimi v naši družbi. Vso priznanje zasluži Zavod Radio-Tednik Ptuj za zgledno informiranje. Iz bogate armadne založniške dejavnosti je bilo bralcem v uniformah od druge svetovne vojne dalje na voljo petnajst tisoč različnih knjig v skupni na- kladi več kot 150 milijonov izvodov. Za primerjavo naj navedem, da je samo lani vojaško-založniški zavod izdal'več kot sto novih knjig z naklado 750 tisoč izvodov, vojaškozgodovinski inštitut pa je do- slej izdal 168 knjig-zbornikov in dokumentov iz našega narodnoosvobodilnega boja. Bralcem in JLA sta namenjena tudi dva tednika »Front« in »Narodna armija« prvi v nakladi nekaj več kot 60 tisoč*izvodov in drugi v sto tisoč pri- merkih. K temu moramo dodati še osem štirinajst- dnevnikov. ki jih izdajajo armadna območja, nji- hova naklada pa je med osem in 15 tisoč izvodi. Tak časopisje tudi v Ljubljanskem armadnem območju, ki ga vojaki poznajo kot »Naša vojska«. Redno izhaja tudi 12 časopisov, ki zadevajo različna pod- ročja armadnega življenja. Ti časopisi izhajajo v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Skratka, v roke bralcem v armadi pride vsak teden skoraj 200 tisoč izvodov časopisov in revij. Poleg armadnih glasil pripadniki JLA -redno be- rejo v jezikih narodov in narodnosti 40 tednikov in 19 dnevnikov. Nekateri mladinci med bivanjem v jLA pi vič okusijo zadovoljstvo in nujo po obveščanju s ča- sopisom in si tako pridobijo dragocene navade tudi zajutri, ko bodo slekli vojaške uniforme in zapustili vojašnice. To je vsekakor razumljivo, saj neobve- ščeni človek le težko enakovredno sodeluje pri od- ločanju o najrazličnejših zadevah s področja življe- nja in dela. Smisel obve.ščanja je tudi strnjevanje vrst, krepitev morale in bojne pripravljenosti. Obenem pa se s tovrstno dejavnostjo ne krepi samo že omenjeno, marveč tudi odločenost vse naše družbe za zaščito pridobitev oborožene revolucije in življenjskih vrednot, kijih gradimo iz dneva v dan. Vzporedno s tokovi obrambnih priprav, ki so že zdavnaj segli čez obzidja vojašnic, narašča založni- ška dejavnost o obrambi in družbeni samozaščiti tudi zunaj armade. Naša javnost še nikoli doslej ni bila tako dobro obveščena o dogajanjih v oborože- nih silah in o dosežkih zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kot prav v zadnjem času. kar je dokaz, da sta obramba in samoza.ščita podružbljeni kategoriji. Prav zanesljivo se med zgledne informativne ča- snike uvršča ptujski »Tednik«, ki bogato poroča o dogajanjih v ptujski vojašnici Dušan Kvedcr-To- maž. JLA in .sodelovanjem njenih pripadnikov s samim mestom Ptujem in okolico. S tem potrjujemo to nerazdružljivo vez. da sta armada in ljudstvo tesno povezana! Drago PAPLER tednik - 3- junij 1982 DELO DRUŠTEV - 11 PESEM Z GORA Prisotnost življenja in besede planinstva je v Poljčanah in oko- lici skorajda vsakodnevna, že kar udomačena tema razprav in raz- govorov tako med mlajšimi kot tudi starejšimi občani. Težko bi v Poljčanah in njegovi okolici našli prebivalca, ki ne bi tako ali dru- gače živel s planinstvom. Velika večina med njimi ljubi planine in življenje na njih. Planinsko dru- štvo Poljčane se prav po zaslugi takšne privrženosti planinam uvršča med najaktivnejša društva te vrste v SR Sloveniji. Ne samo poznavanje planin- skih veščin ter skrbi za očuvanje narave in okolja, člani PD Polj- čane skrbijo tudi za duhovni in kulturni razvoj članstva. V ta na- men pripravijo tudi mnoge kul- turne prireditve, skrbijo za spo- minska obeležja NOB na ob- močju Boča, pred dobrimi štirimi leti pa so sklenili, da se bodo po- izkusili tudi v zborovskem petju. »Beseda ni konj, poizkusiti je potrebno« so menili, ko so se na enem svojih številnih srečanj odločili ustanovili planinski oktet. Beseda je kmalu postala resnič- nost in danes mineva že štiri leta. To pa je že obdobje, ko planinski oktet Poljčane lahko oceni svoje delovanje. Ocena je najboljša, saj seje oktet uspešno uveljavil v svoji življenjski sredini, njihov glas pa danes sega že prek občinskih meja, saj so uspešno nastopili za radio Maribor in radio Ljubljana je posnel nekaj njihovih pesmi. Za prireditve v svojem kraju Poljča- nah in okolici, posebno zadovolj- ni so ko nastopijo in »svojem« Boču, pa bi bilo že kar nenavadno, da v kulturnem programu ne bi nastopil poljčanski oktet. Do takšnih uspehov so prišli predvsem s trdim delom, veliko mero veselja do petja in seveda prijateljstvom, ki veže člane ok- teta. Zasluge za njegove uspehe pa ima prav gotovo tudi njihova pe- vovodkinja Majda Stepanič, saj tedensko vadijo po dve uri. Pred nastopi pa vadijo tudi veliko več. Načrti za prihodnjost so vsem dobro poznani. Ostati skupaj in še izpolniti sedanji izbor pesmi kot tudi povečati kvaliteto izvajanja. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Oktet iz Poljčan na enem zadnjih nastopov na Boču. MLADI PLANINCI PRAZNOVALI NA DONAČKI GORI Donačka gora je bila vedno zanimiva izletniška točka, odkar se je tudi pri nas začel razvijati planinski turizem in zdravilišče v Rogaški Slatini. Za planince pa je wstalo še posebno mikavna točka eta 1972. koje bila Donačka gora eden izmed osemdesetih vrhov, na katerih so po vsej Sloveniji slovenski planinci složno prazno- vali rojstni dan tovariša Tita v akciji 80 vrhov za 80 let Tita. Od tiste svečane manifestacije je praznovanje dneva mladosti na Donački gori postalo tradici- onalno. Srečanja organizira pla- ninsko društvo Majšpefk, sode- lujejo pa vsa planin.ska društva ptujske občine. Tudi v nedeljo 23. maja se je, kljub nezanesljivemu vremenu, zbralo na tej zanimivi gori več sto planincev iz planinskih društev ptujske občine, največ seveda iz PD Majšperk in »Donačka gora« Stoperce. Prišlo je tudi več dele- gacij drugih bližnjih društev. V lepem kulturnem programu so sodelovali planinci iz Maj- šperka in Stoperc, pevski zbor Svobode Majšperk, šoli Majšperk in Stoperce ter ansambel Torna- do. Kljub temu, da so zbrane pla- nince in goste preganjale krajše plohe, se ti niso dali ugnati, zato se je večina obiskovalcev zadržala še v pozni nedeljski popoldan. Besedilo in posnetki: L. C. Kljub nezanesljivemu vremenu seje pri planinskem domu na Donački gori zbralo več sto planincev. Pevski zbor Svobode Majšperk pri planinski koči Volnenih izdelkov na Donački gori. Uspešno delo pionir- skega hišnega sveta Petindvajset mladih iz dveh kidričevskih in enega ,,tapovskega" bloka je združilo svoje izvenšolske aktivnosti v pionirskem hišnem svetu, ki so ga ustanovili 4. maja letos na Potrčevi 46 v Ptuju in za predsednico izbrali Brigito Vesenjak. Tako so se organizirali mladi, ki še — kot pravijo, niso stopili v mladinske vrste in so se doslej le igrali in podili okrog stanovanj- skih blokov. Brez ustreznega igrišča in skupnega prostora je bila toliko več- ja potreba po organiziranem delu z njimi, ki ga je z veliko požrtvovalnosti sprejel predsednik HS na Potrčevi 46—50 Milan Plajnšek. Doslej so za potrebe pionirskega hišnega sveta že organizirali nekaj akcij kot je zbiranje papirja in drugih odpadlih surovin, s čimer si bodo za- gotovili nekaj denarja za nakup raznih športnih rekvizitov in drugih pripo- močkov, ki jih potrebujejo pri igri in razvedrilu. Po svojih močeh pa bodo sodelovali tudi v vseh ostalih akcijah hišnega sveta. Tako mladi na Potrčevi že opravljajo odgovorno in pomembno delo kot pomoč svojim staršem, prijetno pa so jih presenetili v petek popoldan, ko so na dvorišču med dvema stanovanjskima blokoma pripravili prisrčen kulturni program s ka- terim so počastili dan mladosti in 90. rojstni dan svojega velikega vzornika in ljubitelja mladega rodu tovariša Tita. mš Štiri leta delovanja NKTurnišče - 78 Nogomet je v ptujski občini močno razširjena športna panoga. Ob tem pa je zelo priljubljen mali nogomet, ki zapolni vrzel med spomla- danskim in jesenskim kolom prvenstev. V marcu leta 1978 se je porodila misel fantov, ki prebivajo na posestvu Kmetijskega kombinata v Turni.šču, da bi naredili ekipo in se začeli udeleževati številnih turnirjev v malem nogometu širom občine Ptuj. Torej po krajih kot so Draženci, Videm Markovci, Leskovec, Cirkulane. Sela, Dolena, Kicar, Vitomarci, Juršinci in še bi lahko na- števali kraje, kjersonastopili na turnirjih. Fantjesosi nadali ime pokraju kjer prebivajo ter imenu dodali še letnico začetka delovanja. Tako je nastalo ime N K TU RNIŠČE -78, s težavo so prebrodili začetne težave ki so jih pestile. Najprej sije vsak igralec kupil sam dres za nastopanje, za žoge so skupaj zbirali denar. Septembra istega leta so se vključili v delovanje 00 ZSMS Turnišče. V sredini leta 1979 pa so se odvojili in začeli spet samostojno pot. Organizirali so turnirje v malem nogometu in si tako pridobili nekaj sredstev, da so si lahko kupili skupne drese, žoge, pokale in diplome za organizacijo turnirjev. Tako je napočil trenutek, da v delovanje kluba niso več vlagali sredstva iz lastnih žepov, temveč sredstva, katera so si pridobili z svojim delom v klubu. V tem letu se lahko pohvalijo z malim jubilejem, saj so pretekla štiri leta uspešnega delovanja. Fantje so še zmeraj skupaj in pripravljeni nadaljevati s takšno aktivnostjo. V teh letih so se kar uspe.šno prebijali skozi naj raziičnej.še turnirje, potovali izkraja v kraj. Rezultati so se vrstili od najslabših, dobrih in najboljših. Pri vsem tem pa moramo omeniti dva klučna človeka, ki nosita največje breme pri delu in sploh organizaciji turnirjev, kakor tudi samega vodenja kluba,če ga sploh lahkotakoimenujemo.Tosta Martin Bedrač in Branko Zupanič, ki pa še vedno aktivno delujeta. Uspešno sta organizirala kar dve trimski akciji VSI N A KOLO. ZA ZDRAVO TELO indosedaj uspešno vodila šest turnirjev v malem nogometu. Priskočila na pomoč pri organizaciji turnirja mladincem OO ZSMS Dolena ob prvem krajevnem prazniku Dolenc. Torej rada priskočita na pomoč, če je kje potrebno. ' Na koncu pa vsem fantom te ekipe zaželimo veliko uspehov pri delu v klubu, kakor tudi lepih uspehov in obilo športne sreče na igriščih. D. Z. 12 - NAŠI DOPISNIKI 3. junij 1982 - tednik Kdaj bo urejeno ■ ■ If v igrisce v KS Turnišče Nogomet, da nogomet; tako priljubljen Šport in ni ga otroka, mladinca in veterana, ki ne bi kdaj zaigral to priljubljeno igro in se podil za žogo. Ko se vozimo na delo, na izlete s kolesi, avtomobili, z vlakom, se nehote ozremo na poljane ob cesti in železnici, na katerih so lepo urejena nogometna igrišča. Veliko krajev v ptujski občini se lahko oohvali s takšni- mi igrišči, so pa tudi kraji, kjer nimajo možnosti zgraditi takšnih igrišč. Mnogi mladinci in drugi občani ter vneti nogometaši so ta igrišča gradili in urejali z lastnimi rokami. Ni jim žal za prosti čas, ki so ga vložili z udarni- škim delom. Saj bodo na teh igriščih lahko igrali tudi njihovi otroci. Tako je bilo povsod v Hajdini, Skorbi, Hajdošah, Dražencih, Vidmu, Leskovcu, Rogozi in Se je krajev in vasi, ki jih bi lahko našteli. V KS Turnišče je veliko privržencev nogometa od najmlajše do najsta- rejše generacije. Kaj pomaga srčnost do tega športa in rekreacije, če ni pri- mernega terena za takšno dejavnost. Pri gradu oziroma nekdanji kmetijski šoli je igrišče namenjeno igranju nogometa. To igrišče popravlja in ureja le nekaj mladincev, ki stanujejo tik ob njem. To je le nekaj, kar lahko storijo, da bi lahko ob sobotah in nedeljah na njem oživelo, saj se zbere ob žogi sta- ro in mlado. Veliko je bilo v zadnjih dveh letih govora o gradnji in asfaltiranju igrišča ter zgraditvi peskovnika za najmlajše krajane naše KS. Ostalo pa je le pri besedah in željah. Ze v prvem krajevnem samoprispevku so bila določena sredstva za telesno kulturo in gradnjo igrišča. Toje pa ostalo le na papirju. Ce bi v začetku pričeli z gradnjo, bi bila cena gradnje veliko manjša kot je danes. Vedno bolj se bo gradnja odlašala, tem bolj bo cena rasla. Ob tem bi se morali vsi odgovorni zamisliti. Zaenkrat bomo ostali le pri načrtih, upajmo pa, da se bo premaknilo in ne bomo ostali le pri besedah. ZB NOSILA SEM KURIRČKOVO POŠTO Ze več let kuHrčkova pošta potuje iz roke v roko mladih pionirjev ši- rom naše domovine. Tako je tudi letos prišla na našo šolo. Na pionirskem sestanku smo izvolili pionirje, ki jo bodo zanesljivo prinesli na drugo mesto — šolo, na šolo HAJDINA. Izvolili smo štiri skupine. Jaz sem bila v drugi. Zraven mene sta bili še dve učenki tretjega razreda. Kuričkovo pošto smo dobili iz Oš Franca Osojnika, kjer je tudi prenočila. Ko je kurirčkova pošta prispela do nas, ki smo stale pri Lackovem spomeniku, sem jim povedala geslo, da so mi pošto zaupali. Potem smo z enominutnim molkom počastili spomin na Jožeta Lacka. Nato smo se pozdravili in z Alenko ter Blanko, nadaljevali pot po skrivnostnih poteh. V meni sta zrasla pogum in veselje, da lahko nosim kurirčkovo pošto, kot so jo med NOV nosili mladi in hrabri pionirji-kurir- ji- Ko smo jo prinesle do spomenika Dušana Kvedra, smo se vpisali v DNEVNIK, ki je bil v torbici in jo izročili naslednji skupini kurirjev naše šole. Ze v torek je bil pri OS Franca Osojnika partizanski miting s kultur- nim sporedom, pri katerem smo sodelovali pionirji naše šole. Eden izmed borcev je pripovedoval spomine iz NOV in se spomnil tudi hrabrih kurir- jev, ki so največkrat srečno predali pošto tja, kamor je bila namenjena. Nataša Slodnjak, 5/b, 0§ Olga Meglič, Ptuj DAN MLADOSTI IN BRALNA ZNAČKA V KIDRIČEVEM Mladi v Kidričevem so organizirali proslavo ob dnevu mladosti v avli osnovne šole ,,Bo- ris Kidrič" in to zaradi tega, ker je zunaj kazalo na dež. Mladi in tudi nekaj starejših občanov so avlo povsem napolnili. Organizatorja proslave sta bili OO ZSMS v šoli in v krajevni skupnosti. Slavnostni govor je imela Smilja- na Rajher, ki je orisala življenjsko pot tovariša Tita. Poudarila je, da je pot mladih le Titova pot, ki pomeni nadaljnji razvoj sociali- stičnega samoupravljanja in krepi- tev bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narod- nostmi. To je še zlasti pomembno za mlado generacijo, ki pomeni našo bodočnost. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali mladinci, pionirji ter starejši, srednji in mlajši cicibani iz otroškega vrtca. Ob tem je bilo izrečeno tudi priznanje folklorni skupini, ki je uspešno sodelovala na občinski reviji folklore v Doleni in pionirjem, ki so osvojili prvo mesto v malem nogometu na tek- movanju ob 200-letnici šole v Cirkulanah. Po kulturnem programu je bil svečan sprejem pionirjev v OO ZSMS s podelitvijo članskih knji- žic. Tako so v Kidričevem mladi nadvse uspešno proslavili dan mla- dosti in ostali skupaj še precej časa vse do tedaj, ko je bilo treba iti domov in na TV zaslonih spremljati prenos osrednje sloves- nosti ob dnevu mladosti. Nastopili so cicibani iz otroškega vrtca. Ritmični krožek iz OŠ Boris Kidrič Kidričevo. Tov. Pavla GombaČ je čestitala novosprejetim v ZSMS in Jim spregovorila nekaj spodbudnih besed. Precej obiskovalcev je v avli osnovne SoIe moralo stati, če so hoteli spremljati program. Veselo nasmejani obrazi ob spominskem posnetku s pisateljem Antonom Ingoličem ob podelitvi bralne značke. Moj prvi izlet z letalom v soboto zjutraj smo šli v Moškanjce na letališče. Na letališču smo ča- kali letalo, ki naj bi prišlo iz Murske Sobote. V Murski Soboti bo očka vo- dil padalske skoke. Čakali smo skoraj eno uro. Po zraku je prihrumelo letalo, jaz pa sem bila vedno bolj vznemirjena. Pristalo je in se pripeljalo do nas. Mamica, jaz, brat in očka smo vstopili v letalo. Pilot je zaprl vrata, da ne bi kdo padel ven in vžgal motor. Nato smo se dvignili visoko v zrak. Včasih se je letalo zamajalo na levo ali desno stran. Takrat me je bilo najbolj strah. Iz zraka se je videla naša vas Zamen- ci. Komaj sem zagledala našo hišo. Letalo je dolgo krožilo okrog naše vasi. Iz letala je lepo gledati pokrajino. Dolgo smo se peljali, da smo prišli do le- tališča. Vse niže smo se peljali proti letališču. Končno smo pristali. Ko smo pristajali, je v letalu zelo ropotalo. Padalci so že čakali, kdaj bo prišel očka. Z mamico sva šli sedet k mizi. Prišla je natakarica in vprašala, kaj bova imeli. Mamica je pila kavo, jaz pa sok. Padalci so med tem časom skakaH. Padalci so naredili vsak tri skoke. Dolgo smo bili na letališču. Ob pol dveh smo šli v Gornjo Radgono. Domov nas je peljal pilot, to- da z avtom. Jaz sem v avtu zaspala. Doma sem šla takoj spat. Bilo je zelo lepo! Suzana Cuš, 2/b, OŠ Franja Zgeča, Dornava Zg. Polskava-Središče 1:3(0:1) Zg. Polskava: Gorjanc, Tutič, Flešer Z., Zošter, Zupanič, Zorko, Puftič, Keršič, Mohorko, Frangeš, Flešer (Novak). Središče: Horvat, Goršič, Trstenjak, Horvat S., Dogša, Rakovec, Ko- šir (Zinko), Lesinger (Rajh), Petran, Horvat D., Kačičnik. Na igrišču v Sp. Polskavi sta se pomerila Zg. Polskava in Središče. Glede na pogoje je igra bila še dobra in borbena, namreč ozko igrišče in ve- lika vročina niso dovolile igralcem, da bi pokazali vse kar znajo. Začetek je bil borben, kljub temu je bil dosežen prvi gol šele v 40. minuti (Frangeš — avtogol). Začetek drugega polčasa je pripadal Polskavi, kljub temu jim ni uspelo izenačiti. Nasprotno, Središče je povedlo že s 3:0, v 85. minuti pa je Frangeš znižal rezultat, ki je bil tudi končni. V moštvu Središča je odlično igral Rakovec. Sodniška trojka, na čelu s Turkom, je dobro vodila sreča- nje. Ti Sp. Polskava-Osankarica 3:1 Sp. Polskava je srečno premagala Osankarico, ki je bila enakopraven partner in po drugem neregularnem zadetku čisto opustila igro. Srečanje je slabo vodil sodnik Hrastnik, ki je oškodoval goste, ki so izgubili voljo do igre in ostali na igrišču samo zato, ker jim je to rekreacija in ne stremijo fK) rezultatu v igri. TI Drugi dan, t. j. v sredo, 26. maja pa je OS Kidričevo obiskal znani slovenski pisatelj Anton Ingolič, ki je prisostvoval sklepni slovesnosti ob Ingoličevi bralni znački. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Pokal dneva mladosti v petek 21. maja je bilo v Or- možu tekmovanje z zračno pu.ško v počastitev Dneva mladosti. Ekipo so sestavljali štirje mladin- ci. Največje število 690 krogov je dosegla ekipa SD »KOVINAR« Ormož, druga je bila SD Velika Nedelja s 584 krogi, tretja SD Tovarna sladkorja Ormož B s 537 krogi, četrta SD Tovarna sladko- rja Ormož A s 529 krogi in peta SD Ograd Ormož s 499 krogi. Darko Vernik Občinsko prvenstvo člani SD Podgorci so v nedeljo, 23. maja pripravili tekmovanje za občinsko prvenstvo občinske strelske zveze Ormož z malokali- brsko puško. Tekmovanje je bilo na strelišču v Podgorcih. Ekipno je prvo mesto osvojila SD Središče z 830 krogi, druga je bila SD Podgorci s 763 krogi in tretja SiD Tovarna sladkorja Or- mož s 684 krogi. Med posame- zniki je zmagal Branko Veselko. pred Dragom Kaničem in Jan- kom Sladnjakom. Darko Vernik tednik - 3. junij 1982 TELESNA KULTURA iN SPORI - 13 DUŠAN KOREN ZNOVA PRVI Dušan Koren pri skoku v višino ' V soboto m nedeljo je bilo na stadionu Poljane v Mariboru republiško prvenstvo v atletskih mnogobojih, ki so se ga udeležili tudi ptujski atleti in atletinje. Tudi letos je republiški članski naslov v deseteroboju osvojil Ptujčan Dušan Koren, kije zmagal pred Kadišem z Raven in Podgorškem iz Brežic. V osmeroboju mladincev je Oliver Sirec osvojil drugo mesto za domačinom Klamferjem in pred Kabičem iz kranjskega Triglava. V sedmeroboju članic je Marija Šešerko osvojila drugo mesto za domačinko Muršičevo, pri mladinkah — tudi v sedmeroboju — pajebila Sonja Pajenk tretja. Tako je atletski klub Ptuj na tem prvenstvu osvojil eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. ] i^otar ROKOMET Drava-Eta 24:20 (15:7) Članice rokometnega kluba Drava so v soboto popoldan dosegle pomembno zmago v boju za obstanek v slovenski rokometni ligi. Nasprotnice iz Cerknega so premagale po boljši igri v prvem polčasu, ko so si po izenačenem prvem delu z nekaj hitrimi nasprotnimi napadi priigrale osem zadetkov prednosti. Gostje so v drugem polčasu igrale veliko bolje in razliko znižale. Zmaga domačih igralk je zastužena, trener Starki pa je v zaključku srečanja v igro poslal tudi igralki, ki običajno nimata te priložnosti, saj je za Dravo vsako srečanje pomebno. To velja za Zupančevo in mlado Hentakovo, ki sta si nastop zaslužili zaradi velike prizadevnosti na treningih in napredku. Tokrat se je kot strelka izkazala tudi Metka Kelenc. Vičarjeva in Kmetčeva pa sta izpolnili svojo običajno »normo«, še posebej pa tudi tokrat velja pohvaliti vratarko Sitsenfraj DRAVA: Farič. Kelenc 6. Vičar 9. Novak 1. Galun I. Zupane. Rimele 1, Kmetec 6. Sipek, Hentak, Sitsenfraj. V prihodnjem (predzadnjem) kolu se bodo Ptujčanke v gosteh pomerile z Dupljami, ki imajo dve točki več kot Drava. Razplet bo tako še zelo zanimiv, saj bo v zadnjem kolu v Ptuju gostovala Polana. 1. k. Drava-Aero Celje 15:28 (6:12) Mladi rokometaši RK Drava se kvalitetni gostujoči ekipi niso mogli resneje upirati. Proti globoki obrambi Celjanov namreč niso naSli prave igre in od tu velika razlika. DRAVA: Korpar, Tumpej, Pušenjak. 1, Vukašinovič 3, Gobec 1. Milunič, Habjanič 3, Rajšter 3, Klajderič 1. Žmavc 2, Terbuc 1. Zemljič. 1. k. Velika Nedelja-Rudar 30:28 (16:12) člani RK Velika Nedelja so si po lepi sobotni zmagi proti gostom iz Trbovelj položaj na lestvici močno popravili, saj so od tretjega mesta oddaljeni le dve točki. Srečanje si je ogledalo prek 200 gledalcev. Zaključek je bil razburljiv. Zanesljivo vodstvo domačih je skopnelo. gostje so celo povedli z dvema zadetko- ma prednosti. Vendar so se domačini močno popravili in zasluženo zmagali. VELIKA NEDELJA: Lah. Davorin Zorli. M. Bezjak 2. Gregorin 2, Cvetko 2. Sabo 8. Rajpš 5. Danijel Zorli 3. S. Bezjak 3. Hrga 4, P. Zorli. Baklan. i k. PORAZ V LENDAVI Nogometaši Ptuja v Lendavi niso uspeli. Doamača Nafta jih je premagala s 3:2. Soortna sreča Ptujčanom tokrat ni bila naklonjena. Po vodstvu domačih z 2:0 so namreč z zadetkoma Kodriča izenačili, neodločenega izida pa niso uspeli obdržali in so do konca srečanja prejeli še en zadetek. Tako ostajajo še naprej na repu lestvice s točko zaostanka za ljubljansko Ilirijo in tremi za Koprom. V nedeljo se bodo Ptujčani na domačem igrišču pomerili z moštvom Izole. Gotovo bodo s polno močjo igrali na zmago. PTUJ: Veselič. Malek. Smigoc. Drevenšek, Stajner. Kodrič, Emeršič. Žitnik, Čuš. Čeh (Hameršek). Korošec. |. k. Odlični rezultati na področnem prvenstvu Mladi atleti in atletinje osnovne šole Tone Žnidarič niso najboljši samo v ptujski občini, temveč so v obeh konkurencah najboljši tudi v Podravju. To so dokazali na področnem prvenstvu v Mariboru v prejšnjem tednu, saj so osvojili oha ekipna nalova. Po doseženih rezultatih so se na območno prvenstvo uvrstili tudi tekmovalci in tekmovalke drugih šol ptujske občine. Posebej velja pohvaliti štiri tekmovalce. Matjaž Damiš je v teku na 100 m dosegel čas 11,4 sek, Odon Planinšek je v daljino skočil 6 metrov, Kristijan Kovač pa je preskočil kar 181 centimetrov. Vsi trije so osvojili prva mesta. Damir Klarič pa je v suvanju krogle za prvim mestom zaostal le za pet centimetrov in bil tretji z rezultatom 12.93 metra. j Stojnci-Tržec 1:2(0:1) v Stojnicih je bilo v soboto odločilno srečanje v medobčinski nogometni rekreacijski ligi — skupini B. Odločilno je bilo za razvrstitev ekip na prvo in drugo mesto na lestvici, srečanje pa ni odločalo o uvrstitvi v A skupino, saj sta si ekipi Stonjc in Tržca že v prejšnjih kolih zagotovili uvrstitev v višjo skupino. Srečanje pa zaradi tega ni bilo nič manj razburljivo, kar so dokazovali tudi nekateri domači gledalci, ki niso znali miriti živcev. Predvsem dobremu in odločnemu sojenju sodniške trojke gre pripisati zaslugo, da seje tekma končala brez večjih incidentov. Nogometaši Tržca so bili v glavnem gospodarji na terenu, čeprav to ne pomeni, da igralci Stonjc niso pokazali dobre igre. Da so nogometaši Tržca tudi v resnici najboljša ekipa v B skupini medobčinske nogometne lige, dokazuje tudi serija zmag v spomladanskem delu prvenstva. Sicer pa je sobotno srečanje pokazalo, da bodo ekipe, ki tekmujejo v A skupini, dobile v jesenksem delu prvenstva močna nasprotnika. jb NAJBOLJŠA JE OŠ TONE ŽNIDARIČ Zveza telesnoku]turnih organizacij občine Ptuj je ob zaključku tekmovanj v občinski atletski šolski ligi objavila končni vrstni red v posamični in ekipni konkurenci. Izvedena so bila tri tekmovanja (je- sensko, dvoransko in spomladansko), upoštevani pa sta dve najboljši uvrstitvi^ Po pričakovanju so največ uspehaimeli tekmovalci in tekmo- valke OŠ Tone Žnidarič pred OS Franc Osojnik. Najboljši so: — tek na 100 in 30 metrov: Irena Korošec in Matjaž Damiš (oba TŽ); — tek na 300 in 6 krat 35 m: Violeta Košar (TZ) in Roman Žmavc (O. Meglic): — daljina: Alenka Župec (TŽ) in Odon Planinšek (_F. Osojnik); — višina: Sandra Čuček in Kristijan Kovač (oba TŽ); — krogla: Darja Kojc in Damir Klarič (oba OŠ T. Žnidarič); — ekipno — dekleta: 1. T. Žnidarič 379.5, 2. Franc Osojnik 328,5, 3.0lga Meglič 219,5,4. Kidričevo 170,5, 5. Juršinci 143,5,6. Grajena 58, 7 Destrnik 42, 75, 8. Cirkulane 29 in 9. Gorišnica 28,5; — ekipno — fantje: L Tone Žnidarič 361, 2. Franc Osojnik 341,5, 3. Kidričevo 268.5, 4. Olga Meglič 164,3, 5. Juršinci 106, 6. Majšperk 85,5, 7. Gorišnica 67,5, 8. Destrnik 47,6, 9. Grajena 24,5, 10. Cirkulane 14 in 11. Videm 13 točk. i \ ZLATA ROKAVICA TONETU NOVAKU Člani sekcije za boks pri TVD Partizan Ptuj so v soboto popol- dan in zvečer v dvorani Mladika pred 600 gledalci izvedli drugo tekmovanje za Zlato rokavico Slovenije. Lani jo je dobil doma- čin Albin Mere, letos pa Tone Novak. Pokrovitelj tekmovanja je bil Občinski štab za teritorial- no obrambo. Prireditev seje pričela 5 prika- zom karateja polnega kontakta in tremi borbami v tej veščini. V prvi je Frigan iz Zagreba prema- gal Špiljka iz Celja, v drugi domačin Štumberger Miličeviča iz Sesvet, v tretji pa drugi doma- čin in državni prvak Sitar Huniča iz Sesvet. Največ je pokazal Vladimir Sitar, priznanje za športno obnašanje je dobil Ce- ljan Jani Špiljak, za najboljše tehniko pa Gorazd Štumberger. Sledila je osrednja prireditev — tekmovanje za drugo Zlato rokavico Slovenije. Gledalci so videli osem borb v mladinski in devet v članski konkurenci. Zato je bila prireditev precej dolga, podaljšal pa jo je tudi izpad električne energije. Najbolj zani- miva sta bila članska obračuna, v katerih sta nastopila najboljša domačina — Albin Mere in Tone Novak. Albin tokrat ni imel sreče z Mariborčanom Celingerjem in je dvoboj izgubil. Tone Novak se je pomerif z znanim karateistom, sedaj boksarjem, Pušnikom iz Celja. Za zmago v tej privlačni borbi je žirija Zlato rokavico prisodila Novaku, v imenu po- krovitelja pa mu jo je predal Jože Perko. Priznanja za borbenost so prejeli Stančulovič (Mb), Tahiro- vič (Hrastnik), m Gajšek (Ptuj), za najboljšo tehniko pa Bojan Poš (Maribor), Jug (Celje), med mladinci pa Vlado Poš (Maribor) in Planinšek (Celje). Izmed osta- lih ptujskih boksarjev sq zmagali Rajh, Zelenko in Pučko, izgubila pa Turk in Gajšek. Nastopilo je 34 boksarjev iz Maribora, Celja, Hrastnika, Ptuja, Varaždina in Zagreba. Prireditev je pokazala, da v slovenskem boksu gre na bolje, tako v številčnosti kot tudi kakovosti, čeprav je od jugoslo- vanskega poprečja še precej od- daljen. Prireditev so domači boksarski delavci dobro izpeljali. 1. kotar Prireditev je vzbudila precejšnje zanimanje (foto l.kotar) FVikaz karateja polnega kontakta (foto l.kotar) Novaku je Zlato rokavico podelil Jože Perko (foto KOSI) VREME PRESTAVILO ZAČETEK v soboto zjutraj so na letališču v Moškanjcih s kratko svečanostjo odprli jubilejno 20. republiško prvenstvo v jadralnem letenju, ki ga pod pokroviteljstvom SOZD Emona organizira aeroklub Ptuj. Po uvodnem pozdravu predsednika domačega kluba Draga Krepila, je 35 tekmo- valcev in eno tekmovalko v imenu pokrovitelja pozdravil dr. Cveto Doplihar, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik ZLOS Alojz Gojčič. Prvenstvo, ki bo trajalo do nedelje, seje pričelo šele v ponedeljek, saj je slabo vreme onemogočilo izvedbo v soboto in nedeljo. Vendar to ne moti, saj je za vse planirano na tem prvenstvu še dovolj časa. Na tem prvenstvu tudi domače zastopstvo ni brez možnosti za visoke uvrstitve. Zraven državnega prvaka, domačina Igorja Kolariča, za AK Ptuj na- stopajo še Alojz Čuš, Leopold Ambrožič in Milena Cestnik kot edina predstavnica lepšega spola. In kdaj je za gledalce najbolj zanimivo? To sta start in povratek. Start je običajno med 11. in 13. uro, povratek pa med 15. in 17.,uro. Prvenstvo se bo končalo v nedeljo ob 10. uri. Tekst in foto: 1. kotar Z otvoritve pred hangarjem AK Ptuj Prva dva dni so letala ostala na zemlji Tragični prisilni pristanek Pred zaključkom redakcije smo z letališča v Moškanjcih prejeli žalostno vest. Prisilni pristanek jadralnega pilota Srečka Kotnika iz Novega mesta, ki je sodeloval na 20. republiškem prvenstvu v jadralnem letenju, seje pri naselju Vodole (Šentjur pri Celju) končal tragično. Srečko Kotnik je bil star 26 let, kot jadralni pilot je bil v zraku 570 ur in preletel 9000 kilometrov, osvojil je dve diamantni znački, bil pa je tudi motorni pilot. Nesreča se je zgodila prvi dan prvenstva, v ponedeljek lopoldan. V toi;ek zjutraj je bila na letališču v Moškanjcih žalna (omemoracija. Vsi piloti in njihovi spremljevalci so se odločili, da bodo s tekmovanjem nadaljevali ter tudi tako počastili spomin na svojega tovariša. Vzroke nesreče, kije žalostno odjeknila med letalci, znanci, prijatelji, bodo raziskali. Gotovo pa gre za nesrečni slučaj, saj so prisilni pristanki jadralnih pilotov na takšnih tekmovanjih ob- ičajni. MOTOKROS GLOGOVIČ ZMAGOVALEC Na motokros progi v Zelini je bila 4. dirka za državno prvenstvo v kat. 250 ccm. Nad 70TO gledalcev je videlo zanimive borbe najboljših jugoslovanskih tekmovalcev. V prvi vožnji je nastopilo 22 tekmovalcev z neparno številko, kjer je bila velika borba ramo ob rami med Avbiom in Šamcem in si je Avbelj v predzadnjem krogu zagotovil zmago. V tej skupini je nastopil tudi Peter Šegula in po slabem startu je bil trinajsti, toda med dirko seje z dobro vožnjo uvrstil ob koncu na 9. mesto. V drugi skupini med parnimi številkami je nastopilo 24 tekmo- valcev. kjer je skozi vso tekmo prepričljivo vodil Cjlogovčan. bila pa je borba za 2. mesto, kjer je bil uspešnejši Šinkovec. Drugi ptujski predstavnik Spurajje uspel in z dobro vožnjo bil 13 in se s tem uvrstil v finalno vožnjo. V finalni vožnji so gledalci uživali v drzni vožnji obeh zmagovalcev. Vse do sedmega kroga je vodil Avbelj. nato pa prevzel vodstvo Glo- bovčan in bil do konca nezadržen. Oba ptujska tckmovalca sta zaradi okvare odstopila. Končni vrstni red: Cilogovič-S. Marof40 točk. Avbcij-Lukovica 39. Šamec-Zabok 37 . . 20. mesto Šegula 12 in 26. mesto Špuraj 8 točk. Zupane 14 - ZA RAZVEDRILO 3. junij 1982 - jednik tednik - 3. junij 1982 OGLASI IN OBJAVE ~ 15 os DR. LJUDEVITA PIVKA Odlikovane tri ortopedagoginje v osnovni šoli dr. Ljudevita Piv- ka v Ptuju je bila v četrtek, 27. maja svečana seja sveta šole, na kateri je predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič izročil trem zaslužnim članicam tega kolektiva odlikova- nja predsedstva SFRJ. Sejo je vodila predsednica sveta šole Nada Predikaka. Po uvodnem delu je o zgodovini in razvoju nek- danje posebne osnovne šole govo- rila predsednica delovne skupnosti šole Nežka Belca. Slavnostni trenutek pred podelitvijo odliko- vanj je učinkovito zapolnil ptujski nonet pod vodstvom Rudija Mohorka. Zatem pa je po krajšem nagovoru Franc Tetičkovič izročil odlikovanja red zasluge za narod s srebrnim vencem dolgoletnim zaslužnim članicam tega kolektiva, ortopedagoginjama Alojziji Buto- len in Kristini Ledinek, ter ravna- teljici šole Hildi Slekovec-Slivnik. Alojzija Butolen opravlja svojo delovno dolžnost uspešno že 28 let. Odlikovanje je prejela za posebne in izredne uspehe na področju vzgojnega in izobraževalnega dela v OS dr. Ljudevita Pivka in za aktivnosti v družbeno političnih organizacijah. Kristina Ledinek uspešno oprav- lja svoja delovno dolžnost že 27 le- to. Odlikovanje je prejela za posebne in izredne zasluge, dosežene na področju vzgoje in usposabljanja v 0§ dr. Ljudevita Pivka. Hilda Slekovec-Slivnik je ravna- teljica šole, kjer je zaposlena že 17 leto. Odlikovanje je prejela za posebne in izredne uspehe, doseže- ne na področju vzgojnega in izobraževalnega dela na 0§ dr. Ljudevita Pivka in Zavodu dr. Marijana Borštnarja, zlasti na področju dela s prizadeto mladino. V imenu odlikovank se je za izročena odlikovanja zahvalila Hilda Slekovec-Slivnik in oblju- bila, da bodo s svojim delom še naprej dokazovale upravičenost te odločitve. M. Ozmec Odlikovane ortopedagoginje iz OS dr. Ljudevita Pivka z leve: Hilda Slekovec-Slivnik, Lojzka Butolen in Kristina ledinek. Na seji sveta za ljudsko ob- rambo, varnost in družbeno samozaščito, je v sredo, 26. maja predsednik SO Ptuj, Franc Teti- čkovič izročil odlikovarije pred- sedstva SFRJ Zvonku Ribiču, kretničarju iz železniške postaja v Kidričevem. Predsedstvo SFRJ je Zvonka Ribiča odlikovalo z medaljo zaslug za narod na predlog sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter na pobudo posta- je milice Ptuj, ker je s trezno in pravočasno intervencijo prepre- čil hudo železniškp nesrečo — trčenje dveh tovornih vlakov polne hitrosti in sicer iz smeri Pragerskega in Ptuja. Strojevodja vlaka iz ptujske smeri je namreč spregledal rdečo luč — znak, da mora vlak ustaviti, ker bi iz smeri Pragerskega moral pripeljati drug tovorni vlak in bi se tako srečala na različnih tirih, na postaji v Kidričevem. Kretničar je napako pravočasno opazil in v trenutku reagiral, saj je s kretnico preusmeril vlak na drugi tir. S tem je storil veliko dejanje. Zvonko Ribič je vsem sodelav- cem vzor vestnega in marljivega, ter predvsem doslednega delav- ca, ki se vselej loteva dela z vso odgovornostjo. Zvonku Ribiču so za njegovo dejanje čestitali tudi vsi člani sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. M. Ozmec Predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič izroča Zvonku Ribiču medaljo zaslug za narod. VZGOJA ENOT IN ŠTABOV TO V dneh od 28. maja do 5. junija poteka redna letna vzgoja dela enot in štabov TO občine Ormož. Vzgoja pomeni izvedbo srednjeročnih planskih usmeritev na področju teritorialne obram- be v naši občini. Ob angažiranju precejšnjega števila naših stare- šin ter pripadnikov pri pripravah in izvedbi vzgoje so vključene tudi nekatere druge strukture SLO in DS o krajevnih skupno- stih komiteji za SLO in DS, mUidina, šole, NZ, sredstva in- formiranja. Tako široko zasta- vljen koncept urjenja in vzgoje pomeni približevanje resnični situaciji, v kateri bi se lahko znašli ob napadu morebitnega agresorja. Vemo, da v takem primeru nobena komponenta SLO ne bi delovala ločeno od celote, ki jo tvorijo JLA, TO, milica in vse druge strukture civilnega sektorja, ki se danes usposabljajo za vodenje odpora agresorju. Vemo tudi, da je le usklajenost, enotnost ter hkratno vodenje oboroženega in drugega odpora vseh naših delovnih ljudi ter občanov porok naše zmage. Taka sočasna vzgoja elemen- tov SLO in DS pa pomeni tudi vpletanje novih, trdnih vezi med sodelujočimi. Šli smo še korak naprej. Naši štabi in enote bodo v tem tednu ves čas živeli pri ljudeh, pri naših občanih, pred- vsem v KS Tomaž. Povedati moram, da je pro- gram vzgoje izredno napet in bo zahteval tudi precejšnje fizične napore. V popoldanskih in večer- nih urah je za prisotne pripra- vljen pester program različnih aktivnosti, osrednja manifestaci- ja pa bo 2. junija ob 19. uri pri Tomažu, kjer bo partizanski miting, srečanje pripadnikov TO, mladine, borcev, pionirjev, delo- vnih ljudi in občanov. Vzgoja bo v omenjenih dneh potekala na področju KS Tomaž, Ivanjkovci, Miklavž, Kog in Ormož. Ta oblika vzgoje niso klasični vojaški manevri, temveč je to taktično urjenje manjših enot. Zato ni bojazni, da bi se na poljih, travnikih ali vinogradih povzročala škoda. Vse starešine in pripadniki so na to še posebej opozorjeni. Naj ob tem omenim še eno. Med starešinami, člani ZK in ZSMS, je bil podan predlog, da vsi pripadniki za en dan vzgoje izkoristijo svoj letni dopust. To kaže na dobro moralno-politično stanje in visoko zavest med pripadniki, ki bodo zastavljene naloge tudi na tej vzgoji dobro opravili. [y|jrko Novak Z urjenja ŠOLA V NARAVI V ptujski osnovni .šoli Olge Meglič so v vzgojne in izobraževalne aktivnosti spešno vključili tudi različne oblike tako imenovane šole v naravi. Tako je v okviru rednega učnega programa odpotovalo prejšnjo soboto na Debeli rtič ob morju 126 učencev četrtih in petih razredov te šole. V okviru enotedenske šole v naravi,' bodo ob rednem pouku, ob kopanju v morju krepili tudi znanje plavalne abecede in skozi druge aktivnosti koristne za razvoj mladega rodu. širili svoja znanja tudi z drugih področij. Podobno obliko .šole v naravi, seveda v drugačnem — zimskem okolju, so organizirali tudi pozimi, ko so bili učenci petih in šestih razredov v Gorah nad Hrastnikom. Pri organizaciji tokratne poletne šole v naravi velja pohvaliti tudi nekatere osnovne organizacije sindikata ptujskih organizacij združe- nega dela. ki so pomagale s prispevki, predvsem za tiste šolarje — učence svoiih delavcev, ki sami ne bi zmogli plačati prispevka za šolo v naravi. JOS Živ-žav na železniški postaji v Ptuju, ob prihodu vlaka, ki je odpeljal šolarje obmorskim dogodivščinam naproti. (Foto: JOS) V dneh od 25. maja do vključno I. junija 1982 so miličniki postaja milice Ptuj in oddelkov posredovali v osmih prometnih nesrečah. Pri tetn so zabeležili eno smrtno žrtev, tri hujše in pel lažjih telesnih poškodb. .Med vzroki nesreč so tokrat neprimerna hitrost, pretesno prehitevanje in neupoštevanje prometnih znakov. Na vozilih je za okoli 172.000 din materialne škode. TRCILA V KOLESARJA V soboto, 29. maja ob 22.00 se je zgodila zelo huda prometna nesreča na lokalni cesti v Dra- žencih. Voznica osebnega avto- mobila A. B. iz Maribora je peljala po lokalni cesti iz Ptuja iroti Selam. V Dražencih, pri liši št. 15. je s prednjo desno stranjo zadela v kolesarja Franca Cioloba iz Draženc 20, ki se je peljal v isto smer. Pri trčenju je kolesarja vrglo v jarek, kjer je obležal mrtev. AKCIJA PEŠEC IN KOLESAR V PROMETU! V sredo 26. maja in v ponede- ljek 31. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov izvedli akciji proti pešcem in kolesar- jem. Akcija je potekala v okviru splošne akcije NNNP 82, rezulta- ti pa so porazni. Pomočnik komandirja PM Ptuj Aleksander Majdič nam je povedal, da so 26. maja kaznovali 20 pešcev, dva- krat toliko pa sojih opozorili. 31. maja pa so kaznovali 19 pešcev, 50 pa opozorili. Vse kaže. da si večina občanov ni pogledala novosti iz novega zakona o cestnem prometu, zato .so se na PM odločili, da bodo kaznovalno politiko še poostrili! ^OM Zlati par iz Krčevine Tudi v soboto, 29. maja je bilo na matičnem uradu v Ptuju slovesno, ko sta pred pooblaščenim delegatom SO Ptuj in matičarjem svečano obnovila 50-letnico skupnega življenja AVGUŠTIN in JOŽEFA SAKELŠEK iz Krčevine pri Vurberku 164, KS Grajena. Avguštin, rojen 17. 8. 1908, je bil po poklicu strojnik, Jožefa, roj. 8. 11. 1910 pa likarica. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, danes pa sta ponosna tudi na 10 vnukov. Avguštin in Jožefa Sakelšek med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc RODILE SO: Branka Hohn. Hajdo.še 53 — Diano: Nada Topolovec, Krčevi- na pri Vurberku 123 — Dejana; Minka Cmager. M. Brebrovnik 12 — Dragana; Marija Ličina, Zamušani 12 — Mateja; Jožica Murat. Vinski vrh 7 — Valerijo; Štel"ka Munda. Podgorci 20 — deklico; Alojzija Topolovec. Strajna 4 — dečka; Albina Ver- lič. Trstenjakova- 16 — Urbana; Tatjana Čeh. Videm 57 — Ma- tjaža; Justina Lešnjak. Kolodvor- ska 21. Ormož — Ciorana; Ana Križan. Gabernik 52 — deklico; Kristina Kamenšek. Apače 26 — deklico: Majda Žižek. Na gradu 5 — Ivana; Liljana Grof. Ob ribniku 10 — Jana; Marija Jere- nec. Dolena 53 — Marjeto;. POROKE: Martin Toplak. Dornava 26 in IVIarija Novak. Rotmai) 44; Boris Černezel. Hercegova 7 in Vesna Zore. Ziherlova pl. 3; Petar Polančec. Rače. Hadžejeva 42 in Terezija .Mohorič. Dolič 20; Mi- ran Kovačič. Cirkovce 60/b in Dragica Fišer. Slarošince 8; Zlat- ko Ambrož. Maribor. Kosarjeva 50 in Slavica Šegula. Zabovci 19; Anton Cafuta. Belavšek 1 in Marija Bedrač. Trdobojci 66; Branko Pilinger. Spuhlja 102 in Sonja KirbiŠ. Nova vas pri Mar- kovcih 29; l-ranc Hvaleč. Veliki Okič 55 in Ljudmila .Milošič. Belavšek 43; Slavko Arnuš. Kicar 11 in Dragica Šori. Kicar 83; Dominik Polajžcr. Koritno II in Andrejka Kajzovar. Doklece 26; Radivoj Latinčič. Lilič b. b. in Ana Žunko. Sp. Hajdina 113; Danilo Muzek. Varaždin. J. Ko- zarca 22 in Liljana Malek, Ore.šje 4; Franc Žnidarič. Gorišnica 100 in Darinka Firbas, Moškanjci 76. UMRLI SO: Franc Jurgec. Kraigherjeva 26. roj. 1937, umrl 21. maja 1982; Franc Repec, Kungota pri Ptuju 26. roj.J909. umrl 21. maja 1982; Jakob Šmigoc, Skorišnjak 26. roj. 1909. umrl 25. maja 1982; Terezi- ja Majcenovič, Goričak 30. roj. 1907. umrla 25. maja 1982; Jožef Žlahtič. Zagrebška 54. roj. 1901. umrl 26. maja 1982; Alojzija I ijan. Zabovci 9. roj. 1927. umrla 25. maja 1982; Alojz Strajnšak. Cesta Olge Meglič, roj. 1916. umrl 27. maja 1982; Jožef Kme- tec. Pongerce 25, roj. 1950. umrl 25. maja 1982; Ivan Rizman. Dom upokojencev Ptuj. roj. 1895. umrl 26. maja 1982; Jožef KlajdcriO. (jruškovec 124. roj. 1926. umrl 25. maja 1982; Leo Rochll. Trnovska vas n. b.. roj. 1900. umrl 29. maja 1982; Jože Škrinjar. Zupančičeva 2. roj. 1936. umrl 28. maja 1982. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in -adijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-