Hmeljar, letnik 7952
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
uKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVEGA SADILNEGA MATERIALA NA IHPS
Monika Oset Luskar in dr. Sebastjan Radišek,  
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Področje sadilnega materiala za hmelj v Sloveniji 
ureja Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala 
in sadik hmelja (Uradni list RS, št. 45/13 in 24/15) (v 
nadaljevanju pravilnik), ki določa pogoje in dolžnosti 
dobaviteljev ter kategorije sadilnega materiala. V 
skladu s tem pravilnikom in ostalo zakonodajo na 
področju zdravstvenega varstva rastlin in semenskega 
materiala kmetijskih rastlin imamo na IHPS vpeljano 
certifikacijsko shemo za sadilni material hmelja. Njen 
namen je pridelava sortno in kakovostno ustreznega 
sadilnega materiala brez vseh bolezni hmelja, ki jih ne 
moremo preprečevati s FFS (virusi, viroidi, verticiljska 
uvelost), v nasadih pa lahko povzročajo visoko 
gospodarsko škodo. Preprečevanje ostalih škodljivih 
organizmov v certifikacijski shemi poteka v skladu z 
dobro agronomsko prakso in dodatnimi smernicami 
vzgoje sadilnega materiala v zavarovanih prostorih 
(ZAP).   IHPS, ki  je  vpisan na sortni listi kot žlahtnitelj 
in kot vzdrževalec sort, v skladu s certifikacijsko shemo 
vzgaja izvorne in osnovne matične rastline, iz njih pa 
prideluje certificiran sadilni material – certificirane 
sadike A (CSA). Pogoj za pridelavo CSA je vsakoletno 
testiranje vseh matičnih rastlin pred pridelavo sadik, ki 
mora potrditi odsotnost vseh nevarnih povzročiteljev 
bolezni.
Izvorne matične rastline v mrežniku 
(Foto: S. Radišek)
Pridelava poteka po protokolu, ki upošteva 
zahteve smernic za zavarovan prostor za pridelavo 
razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Smernice 
definirajo, da zavarovani prostori (ZAP), za kar se 
štejejo rastlinjaki, plastenjaki, senčnica oz. objekti, ki 
s fizično pregrado (mreža, stena) omejujejo dostop 
nepooblaščenim osebam, omogočajo nadzorovan vnos 
rastlin in materiala ter dosledno zahtevajo razkuževanje 
orodja in ostale delovne opreme. Delo v ZAP zahteva 
ločeno delovno opremo in orodje, obvezno uporabo 
ločenih delovnih oblačil za zaposlene, zaklepanje 
vhodnih točk, razkuževanje obutve, rok (razkuževalne 
bariere), prepovedan vstop nezaposlenim oziroma 
dovoljen vstop zunanjim obiskovalcem ob uporabi 
zaščitnih oblačil in obutve. V območje je dovoljeno 
vnašati le rastline hmelja, ki ustrezajo zahtevam 
certifikacijske sheme.
Molekularna tehnika (PCR) določanja škodljivih 
organizmov v hmelju (Foto: S. Radišek)
Prav tako je v ZAP prepovedan vnos ostalih rastlin, s 
katerimi je možen prenos škodljivih organizmov, kot so 
okrasne rastline ali plodovi agrumov. IHPS izvede tudi 
testiranje substratov na prisotnost gliv, ki povzročajo 
verticilijske in fuzarijske uvelosti. Za rastline, gojene v 
ZAP, je zagotovljena sledljivost do izvora, hkrati vodimo 
zapise in dokazila o opravljenih delovnih postopkih ter 
testiranjih. IHPS ob koncu vegetacijske sezone dodatno 
izvede preverjanje prisotnosti povzročiteljev viroidnih 
zakrnelosti hmelja na ravni sadik CSA.
Stroški vsakoletnih testiranj so delno kriti iz naslova 
strokovnih nalog s področja registracije sort rastlin 
in semenarstva ter iz programa strokovnih nalog 
zdravstvenega varstva rastlin, preostali del pa je 
vključen v ceno sadike. S tem delnim financiranjem 
MKGP podpira hmeljarstvo in strokovne usmeritve za 
zagotavljanje zdravega sadilnega materiala. 
Sistem pridelave sadilnega materiala na IHPS nadzira 
in certificira Služba za uradno potrjevanje Kmetijskega 
inštituta Slovenije, dodatne kontrole sistema in dela na 
tem področju pa v skladu s področno zakonodajo izvaja 
Fitosanitarna inšpekcija.