PPIMG DNEVNIK JLj&VST - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 110 (4884) TRST, sreda 10. maja 1961 Danes uradno poročilo o zasedanju sveta ministrov NATO ®A ponudile atlantskemu zavezništvu Romske podmornice z izstrelki «Polaris lovili bodo odbore za posvetovanja o posameznih vprašanjih - Gospodarska in ^na pomoč Grčiji in Turčiji - ZDA bi hotele docela podrediti OZN svoji politiki Svet ministrov NATO je danes praktič- » sltiepaV tJVoie delo in zunanji ministri so sprejeli --ke j« rv' se tiče posvetovanj, drugi pa gospo-Lnanfine pomoči Grčiji in Turčiji. iHtif prve točke je svet'--------------------- ^istavni?redlog stalnih rfovnV: lahko se b°- ti borir, 1 z?časni odbo-, Ati \meli nalogo pro-* Nia ^ na Politična '• ^loviisn odbor, ki bo «■ *, k na zahtevo Bel- >eve?raQVnaval kon§°->r h'ej- Sestava teh od- % nri raz^^na: to bo Sbravv,Iprašani' ki iih •o uHpi5avali- V odborih Atsroaene države, ki ^ ki i-llrane na vpraša- ji i .lili - ki todajl7nb,odo obravna-in DA> Velika Bri- $ v „flanciia bodo na-3 yseh odborih. Svet \ jjk edstavnikov ima _CVe«i ta sklep. so razpravljali o ®.ta stalnih pred-glede gospodarske Km P?w°či Grčiji in Lj'cij; so poveriti Aostj , :ev, mednarodnih čila i’-b bosta skup-#aj »_?raka >n turška s K'Jčila > fbah p.r'Pravijo poročila i (t i»A~ dveh držav. 'fe‘! ■h?1 ki f^mbra v Parizu. % "Čilo n?-_n.a!ogo. Pr'Pra' ia b^° i- ............. Prih°dnje za- le zatem skle- l^aii Poročila na juiriš- »ačrt P°ročilo, bo pred- &<{> seji so danes sno razpravo o ?H^0l0Žaju’ pt> 'tt, l!> o dolgoročnih na-i ,at»iih m®dsebojnih pO-^&ŠJji * k i!- i® moaUnanl i minister je moTi “■>} minister avi) a sPlošno razpra-’ aa je naklonj — vseh vprašanj da :.stališi ''e č'lan?„ se zaveda. ‘^ stališča lahko imai° ,.9ih tT, 0 Posameznih Vr,;0*1 »o ni vzrok, V le diskusije. V' asvezl® poudaril * drž= dobrih od- s p°stallVami’ ki s0 ne' fe1 da neodvisne. Do- ^VPr®membpio •v Afriki J* Za»,;-mbe. in nemo- in “Pirati tudi ne bi bilo se s surovo Vlasti treba še dalje S S se L okviru NATO, jSpko „„°do. države čla- BoPsv.etovale glede Srs^s -a 'i Vt-In®niumerni’ in P°ro' a«*!, U S»Vf»tn M A TO ^ &vetu NATO. nliranit^^T'1- da je Na Ce s*» u v°3aško moč Na -ešitev e najti po' s pogajanji, i. da se morajo jt®d V7h*jJa 0 razoro- I«*1* izre°w^ in Zahy' K 1 sVet irl Upanje' da l* 5°?elovau •imel pri' CNi.^odne,, pri Pr!Prav-iSil lyi- 7a,ga stališča o itikn ^3° ie Lange in -JPortugalske v K vlada daril, da se K strinja s to ffka^tova« Je- da je » !°dvi.® !, PPbtiko tistih NiJe tudi Hp°stavu držav, kl s® V«* na .n® na Stran S. 'siti *, stran Vzhoda. . ''it državni tajnik Rusk je izjavil, da se je treba izogniti nasprotjem med NATO in OZN. Dejal je, da morajo iskati v OZN vedno večjo večino v korist tezi Zahoda. O Sovjetski zvezi je izjavil, da ima tudi sovjetski blok svoje šibke točke. Izjavil je tudi, da je pri vseh vprašanjih, tudi pri tistih, ki se ne tičejo neposredno atlantskega zavezništva, zainteresirana NATO. Potrebno je torej o njih razpravljati v tem organizmu. Francoski zunanji minister de Murville je omenil, da se opaža težnja misliti, da so vse težave Zahoda izključno delo komunizma in Sovjetske zveze, dočim so vprašanja, ki nastajajo sama od sebe (tako politična, gospodarska ali socialna), in Zahod mora zanje najti rešitev. Britanski zunanji minister Home je govoril o »komunističnem prodiranju v Afriko« in je dodal, da to ni edini problem. Rekel je, da imajo zahodne države številne prijatelje v Afriki in da je treba upoštevati svetovni razvoj, «toda dati prezgodnjo neodvisnost je nevarno«. Glavni tajnik NATO Dirk Stikker je povzel splošno diskusijo in je dodal, da je ta bila zelo koristna. Po njegovem mnenju je razprava omogočila «ugotoviti soglasje o večini vprašanj« in je dodal, da je na splošno »NATO zadela pravilno noto: zmeren optimizem«. Sledila je razprava o dolgoročnih načrtih NATO in o posvetovanjih med državami članicami. Danski zunanji mri nister Krag je izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena pristopiti v skupno tržišče, ko bo isto storila tudi Velika Britanija Lord Home pa je ugovarjal, da stališče Velike Britanije do skupnega tržišča ni še povsem razčiščeno. Mimogrede je Lord Home tudi dejal, da bi bilo treba ustvariti «dobro uravnovešeno u-strahovalno silo«, ki naj bi vsebovala konvencionalno o-rožje ter taktično in strateško jedrsko orožje. Popoldanska seja se je končala ob 17.20 S to sejo je pomladanske zasedanje sveta NATO praktično zaključeno, ker je bil dnevni red izčrpan. Zvedelo sp je, da je ameriški predstavnik sporočil, da se ZovP?7IV® Predsed- H \ >0 _ uzakonite vla- K, h * to h *?ozivali, naj čV\,6oKariiejavnostjo; 7. da hi s tuiim‘ dr- A d*? ni oh/ 0 tem poro- i&JV. asti; #. da je >k°r Proti \ i zi 12r®čene pro- »vNN rPnanjemu mi- i 'ta PtaV \ tUdi Za' liN m- e Kasavubu- r.danes lnister Adula \Nl >bein *akt o inter-H koNii h ln Kimbeja. ^VuKSba ki°b°fa,a P°-bljeveff, Poroca- e®u predsed- g nik/U vlade. V naslednjih osmih dneh bo ta odločil, ali naj Combe ostane še šest me secev v internaciji, ali pa naj ga postavijo pred sodišče. Prve delegacije odhajajo v Ženevo na konferenco o Laosu VIENTIANE, 9. — Glavni člani mednarodne komisije za Laos so imeli danes prvi sestanek s predsednikom uporniške vlade Bun Umom. Navzoč je bil tudi general Fumi Nosavan. Vientianski radio javlja, da je Bun Um predlagal sestanek s Suvano Fu-mo ali pa s princem Sufanu-vongom, da bi se sporazumeli o politični ureditvi v državi. Predlagal je, naj bo sestanek na področju Pon Hong, severno od Vientiana, Bun Um je izjavil tudi, da bo H. maja v Vientianu zasedanje narodne skupščine. Sestanek med člani komisije in predstavniki uporniške vlade je trajal več ko eno uro. Člani komisije so sporočili, da nameravajo Iti v Ksjeng Huanu, kjer ima sedež glavni štab vladne vojske. Zvedelo se je, da je general Fumi Nosavan odšel y Luang Prabang, da se sporazume s kraljem o pošiljatvi delegacije vientianske vlade v Ženevo. Čeprav je kralj pred dnevi izjavil, da nasprotuje ženevski konferenci, menijo, da bo kljub temu odšla vientianska delegacija v Ženevo, sedaj ko že odhajata tudi delegaciji vlade in Patet Laosa. Kitajska delegacija je danes odpotovala iz Pekinga in je že prišla v Moskvo. Vodi ;o zunanji minister Cen Ji. Delegacija šteje 39 članov. Davi so iz Pekinga odpotovale z letalom druge tri delegacije v Ženevo: delegacija laoške vlade pod predsedstvom zunanjega ministra Folsene, delegacija Patet Laosa, ki jo vodi glavni tajnik stranke Form Vongvichii, in delegacija Severnega Vietnama, ki jo vodi zunanji minister Van Hien. V Moskvi se je britanski poslanik ponovno sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. Britanski predstavnik je izjavil, da je šlo za razgovor o zadevah, ki so povezane z konferenco o Laosu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil. da je državni tajnik Rusk pripravljen oditj v Ženevo na konferenco o Laosu, toda ameriška udeležba je odvisna od ugotovitve dejanskega prenehanja sovražnosti. tudi protislovja in nemožnosti sedanje politike ter izredni značaj, ki ga mora vlada ohraniti, če hoče še nadalje obstajati. Republikanci so v tolikšni meri prepričani o tej nujnosti, da so- marsikaj požrli in pri tem komaj mrdnili. Po vsem tem pa je povsem nerazumljivo. da ti pridejo najbolj kvalificirani predstavniki KD, stranke, ki nosi v največji meri odgovornost za sedanji položaj, ali predstavniki tistega PLI, ki je onemogočil vsakršno politiko, in ti začenjajo mešati tako nezanesljive vode. In KD bo morala sama prevzeti vso odgovornost za posledice, ki utegnejo nastati. Vsekakor pa bo politični tajnik in vodstvo PRI povedalo dokončno besedo, 'ki bo — kakor vedno — umerjena, a zato nič manj jasna za deželo.« Grožnja je precej jasna in kaže, da je potrpežljivost republikancev že skoraj pri kraju. Povsem pri kraju je nedvomno potrpežljivost La Malfe; tajnik stranke Reale se sicer z njim v bistvu strinja, vendar pa je on bolj elastičen in bo zato zelo zanimivo videti, kakšno stališče bo do Fanfanijevega poziva zavzelo vodstvo republikanske stranke, ki ga napoveduje današnji uvodnik glasila PRI. V senatu so v diskusiji o finančnih proračunih spregovorili najprej poročevalci vladne večine, nato poročevalci manjšine, zatem pa sta govorila minister za državne udeležbe Bo in finančni minister Trabucchi. Finančni minister je zanikal, da bi davčni pritisk že dosegel višek in poudaril, da je moderna država prevzela nase bremena socialnega značaja, hkrati pa vodi politiko investicij. Davčni pritisk je nevzdržen, če ga gledamo z liberistične-ga stališča, je dejal Trabucchi; drugače pa gledamo nanj, če upoštevamo, da mora moderna država vršiti posebno funkcijo pri pospeševanju gospodarskega in socialnega razvoja. Ko se je zadržal na splošnem davku na promet, ki je najvažnejša postavka v italijanskem davčnem sistemu, tudi kljub pomanjkljivostim, ki so vsem dobro znane, je minister omenil različne oblike izterjevanja tega davka in dejal, da so pavšalno izterjevanje tega davka skoro povsem opustili. S tem v zvezi se je dotaknil tudi nedavnega stavkovnega gibanja zdravnikov, odvetnikov in drugih svobodnih poklicev, ki so protestirali proti ukinitvi pavšalnega plačevanja davka na promet, ki naj bi v njihovem primeru pomenila hkrati kršitev poklicne tajnosti, Trabucchi je dejal, da pri vladnem ukrepu nikakor ne gre za kršitev poklicne tajnosti in da zato še vedno vztraja pri svojem osnutku, ker je tožilca je nato povedal, da je Eichmann odgovoril, da gre za «vprašanje ugleda«, in je u-kazal Roethekeju, naj preskrbi druge Jude. Tako je tudi storil in vlak je lahko odpeljal točno ob uri, kot je bilo pred. videno. p . Nato je pričal dr. Georges Wellers, docent za fiziologijo na pariški univerzi, ki je bil navzoč pri teh transportih židovskih otrok. Aretirali so ga 12. decembra 1941 in odpeljali v koncentracijsko taborišče Drancy. «Tu je bilo okrog 4.000 otrok, katerih starše so že prej deportirali drugam. Otroke so odpeljali v prazne sobe polne uši, samo z žimnicami po tleh. Nekateri so bili tako majhni, da niso niti vedeli svojega imena, (rimena tistih, ki smo jih poznali, smo zapisali na lepenko in jim jo obesili okrog vratu. Toda otroci so si te napise zamenjavali med igranjem. Vsi so bili v zelo slabem stanju: umazani, raztrgani in na pol bosi,« je pripovedoval dr. Wellers in takole nadaljeval; «Pred odhodom v Auschwitz so otroci živeli po 120 v eni sobi. Niso imeli mila, niti perila, jedli so iz konservnih škatel, jokali so in klicali starše. Neko noč so vsi otroci v neki sobi začeli pretresljivo grozno kričati. Odhod vsake skupine je bil grozen. Nenadoma so jih zbudili in otroci niso hoteli na dvorišče, obupno so jokali, tako da so jih stražarji morali nositi na rokah. V septembru 1942 so vse otroke odpeljali v Auschvvitz. Ko sem leta 1944 prišel tja tudi jaz, nisem našel nobenega otroka več.« Dr. VVellers je še povedal, da je v dveh ali treh mesecih o-krog 100 oseb napravilo samomor v taborišču Gransy. »Potovanje v Auschwitz je trajalo štiri dni: brez hrane in samo enkrat so nam dali malo vode. Neki Francoz, ki je bil v taborišču že od leta 1942. mi je povedal, da so brata bivšega predsednika francoske vlade Leona Bluma strašno mučili in ga nato ubili. V svoji knjigi, ki sem jo napisal,« je izjavil dr. Wel-lers, «nisem navedel vseh teh podrobnosti, da ne bi še bolj razžalostil Blumove rodbine. Blumov brat je bil deportiran v Nemčijo, potem ko so propadli vsi poskusi francoskih oblasti, da bi ga rešile*. Iz Auschwitza so Wellersa odpeljali v Buchenwald, kjer je ostal do osvoboditve. Weller-sovo pričanje je trajalo dve uri in pol. Popoldne je tožilec izročil predsedniku sodišča Roethe-kejeve dokumente o organiza- immiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiniiiiuiiiiiiimiuuiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiuimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiittiiuiitiitttiiMiiiif Komentarji francoskega tiska o de Caullovem govoru V Evianu bo postavljena na preizkušnjo zatrjevana dobra volja gen, de Gaulla Rezerviranost v krogih alžirske vlade ■ Stavka v prevozništvu je docela omrtvičila železniški in avtobusni promet dosedanji način izterjevanja davka na promet pri svobodnih poklicih povsem neustrezen, ker na dosedanji način ni moč doseči nobene resne ugotovitve obdavčljivega dohodka. V notrditev tega je navedel primer odvetnikov rimskega foruma, katerih je okrog 4000 in od teh jih komaj 2400 prijavi svoje dohodke pristojnemu uradu, pri katerem leži ogromno število še vedno nerešenih prizivov, ki datirajo tudi več let nazaj. Spričo 'takega stanja je finančno ministrstvo predlagalo reformo dosedanjega sistema z uvedbo kolkovanih potrdil. V poslanski zbornici so predložili spreminjevalni predlog, glede katerega bo odločil parlament; vlada pa bo še nadalje branila svoje stališče. V nadaljevanju svojega govora je minister Trabucchi zanikal, da bi uvedba nove pristojbine na sodne akte bila v nasprotju z ustavnimi določbami. Končno je minister sporočil, da je preiskovalna komisija, ki je morala proučiti zadevo črvov v cigare- tah, zaključila svoje delo in ugotovila, da pri tem ne nosi nobene krivde niti uprava monopolov nitj njeno osebje. Z namenom, da bi se v bodoče ognili takim neljubim primerom, so sklenili zamenjati zastarele zaloge tobaka. Danes zvečer se je angleška kraljica Elizabeta II. vrnila z letalom v domovino. Odpotovala je s turinskega letališča Caselle. Po obisku Benetk, je bila Elizabeta II. gostja bivše rumunske kraljice v Firencah, od koder je> vedno v spremstvu svojega moža, odpotovala v Milan, od tam pa s predsedniškim vlakom v Turin, kjer si je, po sprejemu, ogledala razstavo (dtaiia ’61» in mednarodno razstavo dela in cvetlično razstavo «Flor ’61». V Turinu sta se Elizabeta in njen mož zadržala okrog/ pet ur. Ob odhodu iz Italije je Elizabeta II. poslala brzovajko predsedniku republike Gronchiju, v kate-r ise njemu, vladi in italijanskemu narodu zahvaljuje za «čudovit sprejem«. A. P. PARIZ, 9. — Jutri zjutraj bo nova seja francoske vlade. Domnevajo, da bodo pripravili vse potrebno za izvajanje ukrepov in reform, ki jih je napovedal de Gaulle v svojem zadnjem govoru. Predvsem pa bodo podrobno določili program akcije francoske delegacije pri pogajanjih z alžirsko vlado. Pogajanja se bodo vsekakor kmalu začela. Govori se, da se bodo začela 16. maja, čeprav ni bil datum še uradno napovedan. Francoski delegati bodo odšli v Evian z jasnimi navodili. De Gaulle je dal nalogo De-breju, naj zbere mnenje in priporočila posameznih članov vlade in naj mu zatem predloži podrobno poročilo. Na podlagi tega in na podlagi drugih podatkov bo de Gaulle pripravil navodila za francosko delegacijo. V krogih alžirske vlade v Tunisu ugotavljajo, da de Gaullov govor ni prinesel nobenega novega elementa. O vsem, o čemer je govoril, je bilo že večkrat govora. Na vsak način bo v Evianu po-stavljna de Gaullu zatrjevana dobra volja na preizkušnjo. Na splošno prevladuje mnenje. da ni pričakovati uradne reakcije alžirske vlade na de Gaullove izjave. Francoski tisk obširno komentira dg Gaullov govor. «Le Figaro* ugotavlja z obžalovanjem, da de Gaulle ni obrazložil svoje misli glede trajanja in obsega izrednih pooblastil. •Liberation* pa objavlja svm komentar pod na- monarhija* in obtožuje de Gaulla, da je izsiljeval Alžir-ce z grožnjo, da bo razdelil alžirsko ozemlje v primeru, da bo njegov načrt o pridružitvi zavrnjen. Različna pa je sodba o tistem delu govora, ki je posvečen gospodarskim in socialnim zadevam. Predstavniki socialističnih in katoliških sindikatov načelno odobravajo generalove načrte, CGT pa obtožuje predsednika, da je podal sliko položaja, ki ni v skladu s stvarnostjo, ter da se ni oziral na sedanje zahteve delavcev. Glasilo KP Francije »Humanite* 4>a očita predsedniku, da je »zreduciral na navaden incident fašistično zaroto*, in piše, da u-porablja de Gaulle člen 16 proti delavcem. Kar se tiče de Gaullovega poziva alžirskim Francozom, se opazovalci bojijo, da ne bo imel zaželenega učinka, kar kaže tudi prva reakcija med ultrasi v Alžiru. «Le Monde* ugotavlja, da je de Gaulie glede pogajanj z Alžirci ponovil stališče, ki ga je določil na tiskovni konferenci 11. aprila in ponovil možnost razdelitve Alžirije. List ugotavlja, da bi v primeru neuspeha pogajanj dalje »gradili novo Alžirijo brez FLN, torej — kakor se dogaja danes — proti njej*. «S tem, nadaljuje list, bi se povrnil h koncepciji tretje sile, katere nesmiselnost se po šestih letih zdi dovolj ugotovljena, in mir bi znova odložen na nedoločen čas slovom «To je absolutistična 1 Danes je zaradi 24-urne stav- ke nameščencev v javnem prevozništvu, ki so jo proglasili sindikati CGT, in v nekaterih krajih tudi katoliški sindikati, paraliziran ves- železniški in avtobusni promet, čeprav se socialistični sindikati niso pridružili stavki, je ta zavzela večji obseg, kakor so pričakovali tudi organizatorji sami. To kaže nerazpo-loženje delavstva do stališča, ki ga vlada zavzema do njihovih zahtev za izboljšanje njihovega položaja. Socialistični sindikati so izrekli samo solidarnost, pripomnili pa so, da se ne strinjajo z izbiro trenutka in sredstva. De Gaulle bo moral vsekakor upoštevati pri pripravljanju svojih napovedanih načrtov stališče sindikatov in tudi pridržke, ki so jih nekatere delavske organizacije izrekle glede napovedanih socialnih reform. Pričakuje se, da bo vodstvo CGT sporočilo svoje stališče po svoji jutrišnji seji. V poučenih krogih v Parizu izjavljajo, da bodo datum o začetku pogajanj v Evianu istočasno objavili jutri v Tunisu in Parizu. Medtem poročajo iz Blide v Alžiriji, da je večja množica danes manifestirala po ulicah za neodvisnost Alžirije. Nosili so tudi alžirske zastave. Policija je manifestante razgnala, ni pa bilo hujših incidentov. Mnogo huje je bilo v obalnem mestecu Djidjelli, kjer so Alžirci tudi manifestirali za neodvisnost in nosili alžirske zastave. Policija je ciji, ki se je imenovala »Zimsko dirkališče*. Ta organizacija je zbrala okrog 3000 moških, 5000 žensk in 4000 otrok za deportacijo. V drugem dokumentu je omenjen načrt za deportiranje 10.000 Judov v avgustu 1942. Vsi ti dokumenti so iz tajnih arhivov Gesta-pa v Parizu. Iz njih izhaja, da je Eichmann zvedel, da je mnogim Zidom uspelo zbežati v Španijo, da bi od tam odšli v Ameriko. Tedaj so francoske oblasti prejele ukaz, da morajo preprečiti izseljevanje Judov s svobodnega področja Francije. V nekem pismu nemškega zunanjega ministr-st\ a Eichmannu je rečeno, da ministrstvo nima nobene pripombe glede deportacije Židov iz okupirane Francije, Belgije in Nizozemske. Eichmann je zahteval, naj se reši vprašanje Judov brez državljanstva v treh mesecih. Iz dokumentov sledi tudi, da je Roetheke vprašal Eichmanna, ali se strinja z deportacijami in Eichmannov namestnik Luenthev v Berlinu je odgovoril pritrdilno: vsa zadeva se je zaključila s poročilom o izvršeni likvidaciji Židov. Iz enega izmed dokumentov sledi dalje, da je nemško zunanje ministrstvo ugotovilo, da so pri Judih pobrali 20 milijonov frankov v Tunisu za »pomoč meščanom, ki so bili oškodovani zaradi bombardiranja. v pivi vrsti muslimanom*. Tožilec je nato .prebral dokument, iz katerega sledi, da je Roetheke sporočil Eichmannu, da je deportuani Žid v Dransyju, po imenu Weiss, avtor neke iznajdbe, za katero misli, da bi koristi- la nemškim vojaškim naporom. Toda Eichmann je takole odgovoril: «Weiss je svojo iznajdbo že izročil patentnemu uradu Reicha. Zato ga vključite v prihodnji transport deportirancev*. Roetheke je namreč predlagal, naj bi iznajditelj ostal v Dran-syju. Tožilec je nato predložil sodišču vrsto dokumentov o aretacijah argentinskih državljanov v Franciji v januarju leta 1944. Nato je načel vprašanje uničevanja Židov v Belgiji. Prvi dokument, ki ga je prebral, je Eichmannovo pismo, ki ga je poslal načelniku nemške policije v Bruslju. V pismu piše Eichmann. da je zvedel, da so si nekateri francoski Židje preskrbeli dokumente belgijskih državljanov, da bi se izognili deportacijam. Zato zahteva strogo nadzorstvo na francosko-belgijski meji in 'ukazuje, da se morajo vsi taki Židje aretirati in poslati tja, od koder so prišli, kjer morajo ostati v »zaščitnem zaporu« do konca vojne. Delegat nemškega zunanjega ministrstva v Bruslju za judovsko vprašanje je sporočil, da ima večina Judov francosko ali nizozemsko državljanstvo: zato predlaga, naj jim se državljanstvo odvzame, da bi ostali sploh brez državljanstva. Delegat je v svojem pismu zlasti poudaril, da Belgijci zelo vztrajno skrivajo Žide, in je sporočil, da je organiziral racije in individualne aretacije, zajete osebe pa poslal na «prisilno delo«. To prisilno delo je seveda pomenilo smrt. Razprava se bo jutri nadaljevala. iiiiiiiiiiitiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiminiiiiiitiiiiiiuii Bormann še vedno živ? Izjave bivšega argentinskega diplomata V Argentini živi sedaj 70.000 Nemcev TEL AVIV, 9. — Neki bivši argentinski diplomat je danes izjavil v Tel Avivu, da je Martin Bormann pred petimi leti živel v nekem kraju na argentinsko-brazilski meji. Dodal je, da na podlagi zadnjih informacij' živi Bormann sedaj v Braziliji. Diplomat je dodal, da je nacistični režim za časa Peronovega režima prenesel v Argentino iz Švice za 500 milijonov dolarjev lastnine. Rekel le tudi, da sedaj živi v Argentini 70.000 Nemcev. Načelnik brazilske sekcije Interpol pa je izjavil, da mu ne izhaja, da je Bormann v Braziliji. Dodal je, da Interpol ni dobila nobene zahteve, raj bi Bormanna iskali. Adenauer in Židje MILAN, 9. — V ilustriranem tedniku »L’E'uropeo» je objavil Adenauer — očitno v zvezi z Eichmannovim procesom — članek, v katerem se hvali, da danes Židje v Nemčiji «uživajo varnost in spoštovanje kot vsi ostali svobodni državljani«, njihove sinago. ge so obnovljene, zlasti je poskrbljeno za otroške vrtce in igrišča in številni Židje so se baje vrnili v Nemčijo celo iz Izraela. «V nemškem narodu ni ostala nobena korenina nacionalsocializma ali diktature,« si je upal zapisati stari de-mokristjanski kancler. ((Večina nemškega ljudstva je služila nacionalsocializmu samo zato, ker je bila pod diktaturo prisiljena. Mislim, da je ta realnost danes končno priznana v drugih državah.« in skupno tržišče LONDON, 9. — V Londonu je bila danes dolga seja via-de pod predsedstvom Mac Millana na kateri so razpravljali o odnosih med Veliko Britanijo in evropskim skupnim tržiščem. Zvedelo se je, da ni bil sprejet noben sklep. V spodnji zbornici je Mac Millan na vprašanja nekaterih poslancev izjavil, da Anglija ne more podpisati rimske pogodbe o skupnem tržišču, toda lahno bi st tej pogodbi pridružila, če bi lahko pripravili zapisnik, ki bi zajamčil interese britanskega kmetijstva ter kmetijstva Common-wealtha in držav članic EF TA. Mac Millan je zatem izjavil, da se še niso začela u-radna pogajanja za tesno povezavo s »šestimi*. V teku so tehnični razgovori, da se ugotovi, ali jc mogoče najti podlago za sporazum, ki naj omogoči spoštovanje omenjenih kmetijskih interesov. Neki poslanec je vprašal, kakšno sporočilo je Mac Millan dobil od Kennedyja glede razgovorov, ki jih je ta imel z de Gaullom v zvezi s pripravo pigajanj med Veliko Britanijo in Francijo. Mac Millan je odgovoril, da bi vsako morebitno zadevno spo- nanje streljala in ubila tri od . ročilo bilo zaupnega značaja, —uu.c.jh lot^usn. njih, okoli deset pa ranila. | V Londonu se je začelo da- tev obeh zbornic parlamenta, nes zasedanje posvetovalnega odbora EFTA, Predseduje britanski minister za trgovino Maudling. Naloga posvetovalnega odbora je, razpravljati o prihodnosti EFTA v zvezi s širšim evropskim sodelovanjem in v zvezi s stiki s waastimi državami skupnega tržišča. V posvetovalnem odboru so zastopani industrijci, sindikalisti in bančniki držav članic. «»------- George Kennan prispel v Beograd BEOG-RAD, 9. — Danes je prispel v Beograd novi ameriški veleposlanik v Beogradu George Kennan, nekdanji a-meriški veleposlanik v Sovjetski zvezi. Pri prihodu v Beograd je Kennan, ki je skupno z družino prispel z Orient-ex-pressom iz Pariza, izrazil zadovoljstvo, da je bil imenovan za veleposlanika v Jugoslaviji; «Osebno sem zainteresiran za Jugoslavijo in sem srečen, da sem prispel sem,« je dejal Kennan in dodal, da je mednarodni položaj resen. «Ce se lahko stori nekaj koristnega, bo to dobra stvar. Upam, da bom storil nekaj koristnega,« je zaključil Kennan, ki velja med ameriškimi diplomati za enega najboljših poznavalcev Sovjetske zveze. «#------- 10-odsloten dvig industrije FLRJ BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska industrija je dosegla v prvih treh mesecih letos za 10 odstotkov večjo proizvodnjo od proizvodnje v isti dobi lani. Največji porast je bil zabeležen v predelovalni industriji, v prehrambeni, tobačni in v rudarstvu. Odbor za družbeni nadzor pri zvezni skupščini je začel danes proučevati nekatere ne. pravilnosti v poslovanju gospodarskih podjetij družbenih organizacij in ustanov. Posamezni primeri negativnih pojavov bodo predmet razprave skupščinskih pododborov, ki bodo aobili široka pooblastila za ustrezne ukrepe proti tem pojavom. Pri razpravi je prevladalo mnenje, da je potrebno ustanoviti poseben apa. rat odbora, ki bi proučeval posamezne negativne pojave in pripravil material za sejo odbora. Iz današnje razprave bi se lahko potegnila dva o-snovna sklepa; 1. delovni kolektivi morajo z razvojem demokratičnih odnosov prispevati k pravilnemu reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo „a izkoriščanje in način uporabe družbenih sredstev, in 2. da morajo vsi odbori bolje organizirati in okrepiti nad-zorno službo. TEHERAN 9. — Novi ministrski predsednik Ali Amini je davi predstavil šahu svojo vlado. V novi vladi so ostali na svojem mestu samo štirje ministri prejšnje vlade. Sah je danes odredil razpusti- PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vrem-e včeraj: najvišja temperatura 22.8, najnižja 14.4, ob 19. liri 15.2, zračni tlak 1010.9, narašča, veter severovzhodnik 39 km, s sunki 55 km. vlage 67 odst., nebo oblačno, morje razburkano, dežja 2.2 mm, temp, morja 16.5. Tržaški dnevnik mala Danes, SREDA, l,- Izidor ob Sonce vzide ob 4.41 in zal° ■nnz 19.23. Dolžina dneva 1*-”" vzide ob 2.45 in zatone Jutri, ČETRTEK, 1>- 0 Vnebohod ^ S sinočnje seje miljskega občinskega sveta Tudi svoj miljska občina bo dobila zbor mestnih redarjev Sprejeti resoluciji o povišanju pokojnin upokojencem ter za pokojnino gospodinjam • Začetek razprave o proračunu Na sinočnji redni seji milj-akega občinskega sveta so svetovalci soglasno odobrili dve resoluciji, ki se nanašata na težak gospodarski položaj upokojencev in gospodinj. Prvo resolucijo je obrazložil svetovalec Nicolini, ki je poudaril, da se zakonski osnutki komunističnih in socialističnih poslancev glede ureditve gospodarskega položaja upokojencev že predolgo zavlačujejo in je treba zaradi tega rešitev vprašanja pospešiti. Svetovalec je med drugim omenil, da dobivajo številni upokojenci mizerne pokojnine, nekateri pa sploh nobenih in je zato predlagal, da bi občinski svet odobril resolucijo, ki zahteva najmanjšo pokojnino 15.000 lir mesečno ter druge ugodnosti s področja socialnega skrbstva. Svetovalci PSDI in KD so se z resolucijo strinjali in tako je bila soglasno sprejeta. Naslednjo resolucijo je obrazložila svetovalka Natalia Zilli in zadeva vprašanje pokojnin gospodinjam. O tem vprašanju sedaj razpravlja pristojna komisija, vendar bi bilo potrebno, da pride vprašanje pokojnin tudi v razpravo poslanske zbornice, ki naj predložene zakonske načrte čimprej odobri. Tudi ta resolucija je bila soglasno odobrena. V naslednij točki dnevnega reda je župan Paeco poudaril nujnost ustanovitve zbora mestnih redarjev. Doslej so službo mestnih redarjev o-pravljali civilni policisti, toda 15. julija bo civilna policija razpuščena in Milje bodo ostale brez redarjev. Zaradi tega je treba ponovno ustanoviti zbor mestnih redarjev, ki naj bi bil po predlogu občinske uprave tako sestavljen: pet redarjev in en načelnik, medtem ko bi v poletnih mesecih zaposlili še nekaj sezonskih redarjev. V razpravi so svetovalci po- Cemigoi (KD) je bil mnenja, da jih bo preveč, ker bi trije zadostovali. Toda ob glasovanju so vsi svetovalci odobrili predlog občinskega odbora, le svetovalec Cernigoi se je glasovanja vzdržal. Podobno je bilo tudi po razpravi glede pravilnika o delovanju zbora mestnih redarjev, njihovih plač in uniform, saj so bili vsi predlogi sprejeti soglasno, a z izjemo svetovalca Cemigoia, ki se je glasovanja zopet vzdržal. Občinski svet je potem še potrdil vzdrževanje nekaterih občinskih cest in poti, za katere so bila nakazana sredstva za njih ureditev ter napeljavo kanalizacije, in imenoval komisijo za natečaj mesta občinskega podtajnika — knjigovodje. Sele po teh odobritvah se je začela razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki je bil predložen na predzadnji seji občinskega sveta. Najprej je v razpravo posegel svetovalec Škerjanc, ki je govoril predvsem o kmetijstvu, za njim je povzel besedo svetovalec Vascotto (PSDI), ki je osnutek proračuna kritiziral, zadnji na sinočnji seji pa je bil svetovalec Prodan, ki je predvsem poudaril nujnost u-stanovitve avtonomne dežele, s pomočjo katere bi bili rešeni tudi številni problemi, ki danes tarejo občinske uprave. Dve milijardi za socialno skrbstvo Iz proračunske razprave v parlamentu je razvidno, da znašajo v sedanjem finančnem letu izdatki za socialno skrbstvo v Trstu, to je za podpore in dobrodelnost dve milijardi in en milijon lir, to je skoraj 7 tisoč na prebivalca na leto. To je vsekakor visoka udarjali, da število redarjev številka, ki poleg ostalega pome bo zadostno, le svetovalec * trjuje, da preživlja mesto go- aiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimmiiiiiiiuiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sinoči v Dolini Po podrtju visokega mlaja je bila zaprta razstava vin Zaključni ceremoniji dolinskega praznika je prisostvovalo nekaj sto domačinov, okoličanov in meščanov Sinoči so v Dolini zaključili tradicionalni vaški praznik. Ze pred 19. uro so se na trgu okoli mlaja zbrali številni meščani in okoličani, tako da je bilo poleg domačinov zbranih nekaj sto ljudi, ki so čakali, da bodo mlaj podrli. Na trgu je bilo že vse živo, ko so s konca vasi prikorakali domači fantje in prepevali ’ISR'ši. Svetovalka Benni je vprašala župana, kako je z zemljiščem za bodoči mednarodni inštitut jedrske fizike. Za ta inštitut so se priglasila mesta iz raznih držav in če bodo izbrali za njegov sedež Italijo, pride v poštev Trst. V ta namen so ustanovili za univerzi poseben odbor. Za inštitut so ponudili zemljišče princ Torre e Tasso v nabre-žinski občini na področju Grmade, pokrajina in občina. Občinsko zemljišče se razteza med tako imenovano »Napoleonsko cesto# in cesto, ki pelje na Prosek. Seveda bi občina odstopila zemljišče zastonj. Ce pa bi sprejeli zemljišče, ki ga dasta na razpolago pokrajina ali princ Torre, bi občina prispevala določeno vsoto denarja. Tudi Tržaška posojilnica je ponudila 100 milijonov lir, da bi z njimi prispevala za zidavo. Zanimivo je, da je župan povedal, da se je priglasil v ta namen tudi DuDrovnik. Svetovalec Pogassi (KPI) je vprašal župana, kaj misli storiti, da se zgradi v Trstu tovarna plastičnih mas. Dejal je, da si je družba Montecati-ni že pred mnogimi leti zagotovila obširno zemljišče v industrijskem pristanišču v Zavljah v ta namen, da ga pa še ni izkoristila. Pogassi je dejal, naj se župan obrne morebiti tudi na ENI. Zupan je dejal, da se je večkrat zavzel za stvar tudi pri predsedniku družbe Monetcatini ter jo je sprožil tudi v nedeljo, ko je obiskalo Trst 1500 uslužbencev te družbe in jih je sprejel tudi na županstvu. Zupan je končno dejal, da je to vprašanje zanj vedno pereče. Isti svetovalec je načel tudi vprašanje gradnje vodovoda, ki bi dobavljal vodo iz arte-zijskih vrelcev s področja spodnjega Posočja. Sedanji vodovodi namreč ne zadostujejo, poleg tega pa preti tudi nevarnost, da bodo gornji tok Timava, to je Reko, preusmerili za gradnjo centrale Župan je dejal, da za sedaj ni denarja, saj je potrebnih štiri milijarde in pol lir, ki nič ne kaže, da bi jih dala v kratkem država na razpolago Za sedaj je Acegat poskrbel, da se poveča zmogljivost vodovoda V ta namen so razširili razne vodohrane in izboljšaii postaje za dviganje vode. Svetovalka dr. Weissova je priporočila, naj bi podaljšali zapadlost zastavljenih predmetov v zastavljalnici, ker je treba upoštevati, da so bile zadnje čase razne stavke, tako da so se delavske družine zadolžile. Odbornika za mestni promet pa je opozorila na razne cestne nezgode, ki se dogajajo v Drevoredu d’An-nunzio. Odbornik ji je odgovoril, da bodo na križišču z Ulico Settefontane namestili gredice, ki bodo ločile vozišča, ter da so za sedaj zarisali tam kot tudi drugje poskusne polkroge, kar pa še ne pomeni, da so pešci popolnoma varni. Svetovalec Tonel je vprašal, kako je s tlakovanjem Ulice Madonnina, kjer bi se morala dela že dolgo časa od tega začeti. Odbornik Geppi mu je odgovoril, da so bila dela oddana na dražbi pred 3 meseci ter da je začelo podjetje pred nekaj dnevi postavljati tam gradbišče, tako da bo začelo kmalu popravljati ulico. Seveda ne bodo popravili samo vrhnje plasti ceste, marveč tudi vse podzemeljske napeljave, posebno pa greznično. Neprevidno prehitevanje ju je spravilo v bolnišnico Včeraj popoldne nekaj pred 14. uro, je prišlo v bližini kraja Fossalta di Piave do prometne nesreče pri kateri sta se laže poškodovala dva Tržačana. ki sta se peljala na lahkem poltovorniku APE proti Trstu. Gre Za 48-letnega Bruna Dodicija iz Ul, S. Gia-como in Monte (Sv. Jakob) ter za 27-letnega Sergia Sola iz Ul. Canecllieri 25. Po nesreči so oba poškodovanca pripeljali v naše mesto z nekim taksijem. V splošni bolnišnici so jima zdravniki nudili samo prvo pomoč, ker sta pri nesreči zadobila le laže poškodbe. Oba bosta namreč ozdravela v 8 ali 10 dneh. Zdravniki so ugotovili, da je Dodiči..zaicjbbil razne podplut-nem ki be in praske na desnem komolcu, na desnem kolenu,' na desnem stegnu in na levem ramenu. Sola pa se je poškodoval na levem sencu ter le- vi čelni kosti, na levem delu prsi ter na desnem kolenu. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnega prehitevanja. Pri tem pa nista bila kriva tržaška potnika, temveč šofer nekega tovornika Fiata, ki ju je hotel prehiteti. Zgodilo pa se je. da je v trenutku prehitevanja privozil naproti neki drugi avto, zaradi česar se je šofer, ki je upravljal tovornik, pomaknil nekoliko na desno stran cestišča. Pri tem pa je zadel ob poltovornik APE ter ga vrgel s cestišča. Lahko vozilo je treščilo z vso silo ob neko drevo ter se prekucnilo. Krivec nesreče se ni u-stavil, temveč je nadaljeval svojo pot še z večjo hitrostjo. K sreči je neka oseba razbrala številko na tovorniku ter to kasneje sporočila policijskim oblastem, ki so uvedle preiskavo. Nesreča dijaka v telovadnici Seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Bodo na Grmadi zgradili zavod za teoretično fiziKo? Občina bo plačevala 20.000 lir mesečno za zobozdravniško službo na šolah Včeraj ob 14. uri so prepeljali v splošno bolnišnico 12-letnega Ferruccia Brešcianija iz Ul. Gambini 7, ki se je ponesrečil v telovadnici nižie srednje šole v Ul. Manzoni. Rfed, izvajanjem neke vaje^je deček, padej na tla ter se »p-bil po desnem komolcu. Možne so tudi kostne pošdodbe. V bolnišnici se bo moral zdravit; od 10 do 40 dni. Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki ji je predsedoval podžupan Albin Škrk. Po odobritvi zapisnikov zadnjih sej je podžupan obvestil občinski svet o dogovoru s tržaško občino glede zo-bozdravniške službe za šolsko deco v nabrežinski, zgoniški in repentaborski občini. Za to bo nabrežinska občina plačevala 20.000 lir mesečno. Po pregledu otrok bodo obvestili starše in jih vprašali, če bo treba, dovoljenje za zdravljenje otrok, ki bo brezplačno. Nato so sledila vprašanja raznih svetovalcev. Svetovalec Bandini je vprašal podžupana, če je občinska uprava navezala stike z vodstvom ACEGAT. Odgovoril mu je, da občinska uprava je že poslala pismo, da pa ni dobila še nobenega odgovora. Svetovalec dr. Škrk je hotel vedeti, če je res da občinska uprava ni uspela pravočasno predložiti načrta za dela v okviru Selada. Podžupan mu je odgovoril, da so pravočasno predložili seznam raznih del načrte pa predložijo potem. Svetovalec Drago Legiša je vprašal, če se bo občinska uprava zanimala, da bi ustanovili mednarodni zavod za teoretično fiziko na področju občine. Pripomnil je, da lahko pride do tega, saj je devinski princ dal na razpolago prostore v devinskem gradu in obširno zemljišče na Grmadi. Podžupan mu je odgovoril, da se bo občinska uprava zanimala za to zadevo, podrobnejši odgovor pa mu bo dal na prihodnji seji. Svetovalec se je tudi pritožil glede potujočih prodajalcev zelenjave, ki delajo pravi cirkus po raznih vaseh, kjer se ustavljajo in vrtijo gramofonske piošče s kričaškimi popevkami. Podžupan ie zagotovil, da bo upravni odbor posredoval, ker ie tako ravnanje nedostojno. Na zadevno vprašanje glede avtobusa za Medjo vas pa je podžupan odgovoril, da je ta zadeva povezana s prošnjo podjetnika za nakup zemljišča. o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji. Svetovalec Just Terčon se je pritožil zaradi ceste Slivno-Mavhinje-Prečnik, ki je v zelo slabem stanju in jo je treba popraviti, saj prihaja v le kraje vedno več turistov. Podžupan mu je odgovoril, da je bilo za ureditev ceste od na-brežinsjiega kamnoloma rlo Slivnega dodeljenih 14 milijonov lir in da se bodo dela kmalu začela. Občinska uprava se bo potrudila, da bo ure- tiMimimiiiiiiiiiiii mm m umu n umni m ■■ imun m n n n nti m mm itn nun n m m n m n, m mini ............ lz sodnih dvoran V lesnem pristanišču je kradel baker Devet mesecev zapora cerkveni miši Nenadoma je šofer začutil močan sunek: kolo tovornika je povozilo delovnega tovariša Kazensko predseduje sodišče, ki mu dr. Boschini je včeraj razpravljalo v svojstvu prizivnega sodišča o prekrških, ki jih je proti tuji lastnini zagrešil 25-letni Fabio Ve-licogna iz Ul. Pondares 5. Slo je za manjše tatvine zaradi katerih je pretor 25. novem bra lani obsodil Velicogno l.a 3 meseče zapora in 5.000 hr globe. Bilo je 27. maja lani, ko je patrulja letečega oddelka zalezovala ljubitelje tuje lastnine v mestnem okolišu Elizejskih poljan in Pončane. Nenadoma so agenti opazni nekega moškega, ki je prihajal iz neke slepe ulice, ki pelje proti lesnemu pristanišču in ki se je vedel zelo sumljivo. Taicoj so ga prijeli .er ga zaslišali. Šlo je za Velicogno, ki je brez obotavljanja priznal, da prihaja iz lesnega pristanišča, kamor je bil šel, da bi kradel če bi mu kaj vrednega prišlo pod roke. Ker pa tisti večer ni bil posebno pripraven za take podvige, je odšel praznih rok. Mladenič pa je priznal, da se je bil istega meseca spiazil d »škrat v lesno pristanišče, od koder je odnesel prvikrat 27 kg bakra, ki ga je prodal nekemu starinarju v Ul. del Rivj, a drugič 13 kg bakra, ki ga je prodal nekemu drugemu starinarju v Ul, Manzoni. Policijske oblasti so prijavile sodišču Velicogno in od-kupovalce. Vendar pa je pretor obsodil samo prvega, medtem ko je oprostil starinarje, češ da niso zagrešili inkriminiranega dejanja, oziroma, da njihovo dejanje ni kaznivo. Kazensko sodišče je včeraj znižalo kazen Velicogni na 2 meseca zapora in 3.500 lir globe. » * * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 21-let-ni Armando Lasini iz Ul. Ita-lo Svevo. ki se je znašel na zatožni klopi zaradi cele vrste tatvin, ki jih je zagrešil po raznih cerkvah. Lasinija so predvsem dolžili, da si je prilastil 2.000 lir v kapelici, ki je zraven sirotišnice sv. Jožefa. Denar je bil namenjen tržaškemu semenišču ter se je nahajal v zaklenjeni pušici. Pri tem je Lasini odprl pokrov s silo. Poleg te tatvine je mladi tat zagrešil še celo vrsto podobnih prestopkov. S cerkvenimi pušicami se je začel ukvarjati že leta 1956, ko je poskušal krasti v cerkvi sv. Justa. Podvig pa se mu ni posrečil,, ker ga je zasačil župnik. 1957. | praznimi steklenicami, so ta- se je spet spravil na pušico v cerkvi pri jezuitih, a tudi takrat ni imel sreče, saj je moral zbežati. Več sreče pa je imel Lasini že prejšnja leta, ko je odnesel iz pušice v isti cerkvi pet tisoč lir. V karmelitanski cerkvi na Greti je ukradel 1959. leta 600 lir, v cerkvi sv. Frančiška istega leta 5.000 lir, v februarju letos v cerkvi sv. Marije ob morju 600 lir, v cerkvi sv. Rite 800 lir, v gr-ljanski cerkvi 5.000 lir, v cerkvi sv. Jerneja 1.500 lir in on dolar. Ko pa je v maju lanskega leta poskušal krasti v cerkvi pri sv. Jakobu, je imel smolo. Župnik ga je namreč zasačil ter mu odvzel izvijač. Policija je prišla Lasiniju na sled zelo hitro. Ker so se po raznih cerkvah množile tatvine iz dneva v dan in ker je bil mladenič že znan raznim cerkovnikom kot vnet obiskovalec svetišč, ga je leteči oddelek pozval na svoj sedež v Ul. delTUniversita. Po kratkem zaslišanju je Lasini priznal vse tatvine, ki jih je zagrešil. Na včerajšnji razpravi je obtoženec povedal, da so ga starši prepustili skoraj popolnoma samemu sebi ter da je kradel zaradi potrebe. Večino ukradenega denarja je porabil za nakup oblačil. Sedaj je zaposlen v Milanu. Sodišče je priznalo Lasinija za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 9 mesecev zapora in 8.000 lir globe. * * * Isto sodišče je razpravljalo tudi o nekem primeru nenamernega umora, do katerega je prišlo 13. julija 1958. Na zatožni klopi sta sedeli dve osebi, in sicer 28-letni Federico Mancini iz Lonjerske ceste 145 in 34-letni Tullio Vidali iz Ul. Matteotti 9. Mancinija so dolžili, da je omenjenega dne nenamerno zakrivil smrt 48-letnega Ruggera Preka iz Ul. SS. Martiri 12, a Vidalija, da je bil sokriv Prekove smrti. Dogodek, ki je pripeljal Mancinija in Vidalija pred sodišče, ne spada med navadne prometne nesreče. Prek je namreč izgubil življenje pri delu, katerega je opravljal skupaj z obtožencema. Omenjenega dne so se vsi triie odpeljali s tovornikom, ki je last pivovarne Dreher. v Ul. Negrelli. kjer so izročili lastniku nekeea bifeia naročeno pivo. Ko so naložili zaboje s koj odšli. V tistih dneh pa je bila Ul. Negrelli zaprta na določenem odseku zaradi popravil. Zato je moral Mancini, ki je vozil tovornik, zavoziti ritenski na Elizejska polja. Pri tem manevru sta Vidali in Prek spremljala tovornik ob levi strani ter dajala šoferju razne nasvete. Nenadoma se je Vidali umaknil za tovornik. Se vedno pa je dajal na ves glas razna navodila, Zgodilo pa se je, da niti oh, niti Mancini nista mogla videti Preka, ki je ostal na levi strani tovornika. Nenadoma je Mancini začutil močan sunek. Ustavil je vozilo ter pogledal kaj se je zgodilo. Takoj je uvidel, da je zadnje kolo povozilo Preka. Nesrečnežu se je verjetno spodrsnilo in je padel prav pod kolo. Na včerajšnji razpravi so sodniki oprostili oba obtoženca, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. jena tudi cesta Slivno-Mavhi-nje-Prečnik, toda ob vsakem nalivu je precejšnja škoda, ker na klancih voda odnese gramoz. Svetovalec Kravanja je izrazil pritožbe kmetov iz Vi-žovelj zaradi strelišča, ki je blizu železnice in poti, po kateri gre živina na pašo. Domačini ne nasprotujejo strelišču, toda želijo, da bi bilo kje drugje. Ko na strelišču streljajo, se živina, ki gre mimo, plaši in spravi v nevarnost domačine in turiste. Podžupan mu je obljubil, da se bo občinska uprava pozanimala za to zadevo in posredovala, da se stvar uredi, kakor si domačini želijo. Nato je občinski svet soglasno odobril pismo predsedniku poslanske komisije za delo, s katerim zahtevajo odobritev zakona za dodelitev pokojnine gospodinjam. V drugem delu seje pa so občinski svetovalci odobrili prodajo občinskih in jusarskih zemljišč v Nabrežini, Seslja-nu in Štivanu, za katera so zaprosili že pred časom nekateri domačini in Tržačani, da bi si zgradili stanovanjske hiše. Prihodnja seja bo v torek. Pet fašistov aretiranih zaradi incidentov po predavanju o fašizmu Zaradi pouličnih incidentov, do katerih je prišlo predvčerajšnjim zvečer po predavanju prof. Iginia Moncalva o fašizmu in odporniškem gibanju v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo, so policijski organi prijavili sodnijskim oblastem sedem oseb. ker se na poziv agentov javne varnosti niso razšle. Pet aretirancev je v priporu, medtem ko so dva mladeniča izpustili, ker sta mladoletna. Enega izmed sedmorice so prijavili tudi zaradi upora proti javnim funkcionarjem. Novi prostori za železniško blagajno Danes bodo odprli na glavni tržaški postaji nove prostoie zs železniško blagajno, ki se bo preselila iz dosedapjih.p,fpi štorov v veliki vhodiji veži. Tako se polagoma bližamo koncu del pri obnavljanju postaje, katera bo dobila sodobno lice. Gre za eno izmed največjih javnih del v Trstu poleg gradnje krožne železniške proge v predoru. V novih prostorih bodo začeli prodajati vozovnice za prvi jutranji vlak. ki se odpelje ob 3.45 uri proti Vidmu. Volitve na univerzi Sinoči ob devetih so se za-k’jučile volitve za akademski svet tržaške univerze. Takoj nato je volilna komisija začela s svojim delom. Kot je znano, nastopa letos kar šest list, in sicer: Intesa Universitaria (katoliški akademiki), Goliardia Nazionale Tradizionalista (neo-fašisti), AGl Liberi Goliardi (liberalci), UGI (napredno u-smerjena lista, na kateri nastopata tudi dva slovenska kandidata), lista «Adria» (odraz slovenskih klerikalcev in liberalcev) in šesta lista «In-dipendentisti#, ki zastopa tiste akademike, ki so se odcepili od liberalcev. Takoj po zaključku volitev se je sestala volilna komisija za štetje glasov, ki je nadaljevala svoie delo v poznih nočnih urah. Angleža so okradli Angleški državljan James Frize, star 30 let, ki je zaposlen pri agenciji «Lloyd Register of Shipping# s sedežem v Ul. Mazzini 9, je prijavil letečemu oddelku, da so mu neznanci ukradli torbo z raz- iiiiiimiiiiitiiiiimiiiniiiiiiiiiimtiiMiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. maja 1961 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 o-seb. RODILI SO SE: Euro Corsi, Armida Angeletti, Fulvia Novel, Massimo Leonzini, Luisa Vatta, MireUa Cannata, Alessandra Campanella, Roberto Quargnal, Roberto Monteslon, Fabiana Cor-rado, Olara Apollonio. UMRLI SO: 86-letni Pietro Bas-si, 56-letni Giuseppe Prandstaet-ter, 71-letnl Rocco Nostro, 75-letni Zerlino Callegari, 65-letni Angelo Pavone, 22-letni Bruno iullano, 64-letni Antonio Volto-li.ni, 69-letni Francesco Nicoli. NOČNA SLUŽBA LEKARN Di. Codermaiz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Valute Trst : dolar 620.10 švicarski frank 143.35 funt šterltng 1735.— francoski frank 125.45 marka 156.25 šiling 23.79 dinar —.70 marengo 4630.— 1 I zlato 705,- Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče............ 106 212 147 limone ....... 94 129 118 češnje ............... 70 330 118 jagode ............. 141 377 282 jabolka 1. .... 71 200 106 jabolka II............. 47 118 88 hruške l............. 153 165 165 beluši (špargeljni) 1°0 280 200 pesa .................. 20 60 40 artičoke ...... 15 32 200 cikorija............... 25 30 25 čebula............ • 59 94 71 koromač .............. 41 59 47 razna solata .... 31 100 60 prva solata . . . ( • 70 250 170 krompir................ 27 61 51 nov krompir .... 41 106 94 grah .................. 83 160 118 zeleni radič I . . . 150 250 200 zeleni radič II . . . 40 100 70 zelena . ........... 100 150 120 špinača............... 38 100 ,70 bučice ............... 47 300 94 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). nimi listinami, risbami in risarskim materialom. Do tatvine je najbrž prišlo v Florenci ali pa v Benetkah. Skupna škoda znaša okoli 150.000 lir. Plinska jeklenka mu je zadišala Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka prijavili sodnijskim oblastem 52-letnega Antonia Coslovicha iz Ul. Goz-zj 5 ,ki je obtožen, da je ukradel jeklenko za tekoči plin ter tri kovinske podstavke za šivalne stroje v trgovini elek-trogospodinjskih strojev v Ul. Roma 19, Umrl je Colognatti bivši misovski prvak Sinoči ob 21,30 je umrl zaradi možganske kapi bivši misovski prvak Carlo Colognatti. Colognatti je začel svojo povojno politično kariero v kva-lunkvističnem gibanju «L’uo-mo qualunque». Nadaljeval jo je v neofašističnem gibanju MSI ter jo zaključil v monarhistični stranki «Partito mo-narchico popolare#, ki jo ' je ustanovil neapeljski bogataš Lauro. Colognattija so še pred letom 1954 izvolili za poslanca v rimskem parlamentu na listi MSI v Vidmu. V zadnjih letih je izginil s političnega površja deloma zaradi razprtij v desničarskih strankah, deloma pa zaradi svojega zdravstvenega stanja. VI. koncert v »Verdiju« Dirigent Bellugi in violinist Gulli Bol j kot program sam je bil privlačnost včerajšnjega koncerta nastop violinista Tržačana Franca Gullija ter mladega dirigenta Piera Bellugija. Nič čudnega ni, če ima Franco Gulli med tržaškim občinstvom mnogo prijateljev. Resno delo tega 35-letmka je iz njega ustvarilo pravega umetnika, ki je že dosegel v svetu najlepše priznanje za svoje umetniške dosežke. Včeraj je igral Mozartov Koncert št. 3 KV. 216 za violino in orkester. S svojo igro je Gulli izrazil vso plemenitost Mozartove glasbe, pri čemer mu je zlasti- instrument prekrasno zvenel v -Adagiu.^„ac;,^^ Začel pa se je koncert s kratkim Vivaldijevem Koncer. tom «alla rustica#, . ki gu je priredil Cusella, zaključil se je pa s I. simfonijo (Titan) Gustava Mahlerja. Ta skladatelj češkega izvora je bil mogoče bolj uspešen kot dirigent kakor pa kot skladatelj. (Lani je bila stoletnica njegovega rojstva, letos je pa petdeset let, odkar je umrl). Mahler je bil sicer močna osebnost, vendar se v svojih simfonijah ni mogel nikoli oddaljiti od pevskega elementa, tudi tedaj ne, ko so zasnovane v zgolj instrumentalnem smislu. Včerajšnja izvedba Mahlerja je bila tako bolj zanimiva zaradi mladega dirigenta, ki z njim gotovo ni imel lahkega dela. Opravil ga je pa zelo vestno in zavzeto, tako da je občinstvo začutilo, da gre za glasbenika, ki bo lahko spričo svoje mladosti dosegel še visoke cilje, Kakor že prej Gul-hju tako je tudi Bellugiju dolgo časa ploskalo. IZLETI Planinski izlet SPDT na Čaven in na Gol jake V nedeljo dne 14.5. priredi SPDT izlet z avtobusom do Predmeje. Od tod izlet na Čaven. ali na Goljake. Informacije in vpisovanja v Ulici Geppa 9/II. Prosimo že vpisane udeležence, da poravnajo voznino in prevzamejo sedežne listke za avtobus v dnevnih urah v Ul. Geppa 9. da ko vi in ritiNincVKi Namesto cvetja na grob gospe Josipine Možina daruje Duša Kosmina 500 lir za Dijaško Matico I TRŽAŠKA KNJIGARNA l’i'»l • III. hv. Frančiška 20 Telefon 61-792 NOVO: Matej Bor: Sračje sodišče L 650- Grad: Italijanska začetnica L 360,— GLASBENA _____ T R S -- V soboto, 13. maja “J ™ v prosvetnem drus hiša) iz^tovel (Sosiče'* v prosvetnem “*r.oV sek-Kontovel (Sosiče nastop gojenj 9'asbene Sodelujejo , Sodelujejo gojem* , ce Prosek-Kontove, ^ iz Trsta ter mladmfia ra PD brežine a ter “““7 ' iz »Igo Grude11 ^ in Dijaške!® iz Trsta. Vljudno vabljeni dru- * * * . rth it un V nedeljo 14. maja o ^ v dvorani prosvetne^ C((. v avoram , štva v BarkovljaD, reto st. i nastop S°ience\ iz Barkovelj h Vljudno vabljeni! *** jaHfl V ponedeljek, l5kvditorilu ob 21. uri " glasbena o^ai j Sodelujejo: Godaln Glasbene Matice, le Glasbene MaW-..orI, mladinski Pe.vs.k‘ g & pranistka Ljuba ^or ŠUta’ Prosek -Koni°ve' d P Prodaja vj;t9P;m kB) dalje v Trzaskt 20 «<• Ul. sv. Frančiška , ,tk» red “ji 6^792° Ver'eno u™^liB, i S) četkom v baru Teatru Romano Avditorija) [ GDEP*^. VERDI . .M V soboto, ob fiJhafpTjU koncert Trzask?irjgenta „ies# pod vodstvom dirs>lovavj|. Straussa in s pianista Moura daj(: * . Danes začetek P[ blagaP nic pri gledalisB* TEATRO NU0V° . , o j uh* po^ Danes nh i -rt Danes ob m0i>. Svevo: ((Zakonski ',va. vitev na željo obCi . Jutri ob n 7a S Nazionale <( Valter ujfi ren v bikini*)), Wap>^ ^ ‘til v .... Valena Fabriz* mladini. !>N* enice io.uv r-n jn ... nevarnosti)), j^a jto#1 Fenice 16.00 < inski uevarm»n.. -Carotenuto, bi , Prepovedano m Excelsior 16 -se prične po no« ' Leslie Laron, g Prepovedano mi ^ Filodrammatico Dan Grattacielo 16-0®* „ «il*? k0j ie«? j 1)1% k’ za""" ^ ieio 1°““ - tur« Prepovedan jj Michael Cra‘g- KOstr' p ;;‘ii Arcobaleno 1 < St' > % K 't^n Hi ’ nenb«5 chard Pasco, ue ^ ----- . - gouth Supercinema Jo1"1, fic», M:izi Gaynor’ |n Alabarda 16.00 * vfari< Miora Orfei marin. Aurora 16.30 «SbS dini- (lj en Prepovedano dežeVc4«W $ Cristallo 16.30 «J“d* SH K & / Ju' H eastmancolor. prtt°f easimaiiuuu''* ■ Burt Lanraster mladim. , H, Garibaldi 16.00 «M®leC S muči Kapitana#, j(a sa A Capitol 16.30 «cfyul 0 J? ra« tecniiicoiJB* j* M> ca» tecbiiicoiJt' bteve Mac Que • v Impero 16.30 «Ven m pero lo.uu » ■ - at \ Elizabeth Taylor_ flol^t lalia 16 30 = C Italia 16 30 «U^ na», Soma z'ea?.ni man. Drugi te Massimo 16.00 nicoior, Jacdues „ V' muii(j Purdorn. Zad-nji dan. Loderno 15.30 --cem», tecbnicoim^t ion in Marie % Zadnji dan. , jgočjJ P Moderno 15.30 «P A^‘f^ ppmtt ,ecbnicoK%,ret. V ign in ***»»* . ,,1 d vedano .-/voščil £ veuanG . - Astra 16.30 »Noč_ w , Astoria 17.00 stopnicah#, teob$a gj/ mongeot m ' M Vittorio Veneto 10BrynCe ^ J senečenja#, Vul / Ideale 16 00 J hodu#, Audye jjr color- »KUPŽIlr*4^ Marconi 16.00 . rk iarconi I6 ^ ;nt T* „ Strasberg, LaumladiB‘; »lofy Prepovedano olgoVi , 9 Savona 16.00 »V?,1*,. **' Nagrajen v Bcrli le " Kose i n a , Tog n 3 zZ* tl'In Folco LU‘»ca,, Odeon 16.00 «Me‘L jn KINOPROSUjj^ predvaja daneS(i!tB: ob l*"’ Juiw na CjičU Giulia la predvaja <*an« j|. * z začetkom Lux film: L* £ § S ¥ i« t i ?! s k j« s v s S N M ' dnevnik — 3 — 10. maja 1961 Govor dr. Jožeta Dekleve v tržaškem občinskem svetu Dolžnosti občinske uprave {{^občanov slovenske narodnosti Občinski proračun kot doslej poln vrzeli - Niti lire za sloven-e kulturne ustanove - Gospodarski položaj Trsta zelo pereč svet Predsednik, spošto !•>» o "n-®01!31110’ da Se raz' Jušivj ?racunu kaj malo *• 2e'v^a , P°teka mono-* Sli m.. ■ )e proračun ‘■Noben j statičen. Eden i1 mahni, ruSemu, razen t41 i«e^0S.tne spremembe, le JgJ .tudi dejstvo. upošteva kak WiV*°te T,maiJJ’sa že odobre-S L** da bi jemal v To’ Da gM Predla§a OPO- •jNskost *kratl dokazuje že ne zavze-ŠD in ^a .položaja, ki ■ ^Oiaio n .nlenl zavezniki if'uu?^ve.USmerianju ob' S prinariUŠki orSan. ka-*se nriiu da Pravica do- Olink • fldViCa UO- * CLntve Proračuna, sl „?°trebe, ’Kj so bile med Hravnovešenja i Stolic ima j® ° naših pro-i ** H. 10 vrednost flsicerES drugega raz-Ir^a v,L °> ker se do- J***Ua ®ta>. vključena >.'•"e dn,,?- . uravnoveš S' kot ie viU^e v tolikšni v %ia ia zahtevana in : Jtvj £>• Posledica tega ^Ijajn a se vse postavKe ji , na glavo, kajti ;i|°i ne j. A izločijo ali 16 oboii, • 1 vprašali za (.j "e (j- K SKi svet, včasih J D, bibl ga o tem obve-jfkoilj v,-vsai deloma to k?°veLn 1 m°rali doseči h*il'dnn proračun šele na .>* Vsote e in ž® na' S' Cia "V* -nar°be' iUt>saki. Isto ^.Wadai?e: Tudi dopolnit! nav Je tula zahte-Vi velik„azana. se Iz leta t !H h n® sPremeni. Iz ‘?h.. ’ c n «_________ “ase -i,1..®0 finančne raz- b ,ea*e t?6 ve® ali mani m.H 2a ' Potemtakem ve- tt, V Pr01.,,S?dahji proračun v it. fir,acunsKega odbor- .N°čiiuca> ki je v svo- i “ k proračunu za takole rekel; «Da bi avnovesje samega tj* an Pr°racuna, mora \ Se za zmanjšati redne ,Nne H®nL° četrtino, ali V!! Ntiin dke povečati 't Dn dal n°“' 1Jr- hocco je v, ^tti sta oba ukre- iib^tna n“r®s,ničljtva, kaj. ,-1 'lev K; ?'daljnja davčna i .i °nom-i krivična in en ,kega vidika ime-'rtž;,'sicerinek- -Drugi u-kt,^«i]h „ nadaljnje skrče-u . v. stmskov j nem0. stroški že itak mero. S«1 aaS°,i!i Slr°š »i 0!krajao iti-lte; x . 0racun kaže iste - tak?* PotrVv. s°glasju z de-V‘žno n bami mesta, m. '1 bersn v nakazuje kake N '"'»ti i “,c v bližnji - b t8itner 6 °draz ekonom-,ISem ar,.®?««. . razmer, \ ^rbliPane ki vzbu- V s feKaf081' ,°meiil se ^ ih i zna*ilnih dej- N Vsi® s°razrJ,0S*’ ne popu‘ 'i dauerno najvisja b'«tep], 'ten- v- republikl- se d»kai Pičke rezul ‘l’ ia So ^ib doslej «0 j , bi dali se ta kriza \^°va iP°itavi ua n°ge ?k. v PreSelidustriia. sa v >eli„ilJO druge dru-djedgiru mdustrija Tr-Seb-etiutkeCe’ , preživljajo ,1'Ve 2 ■ brez vsake H 4i 2a . .dočnost. Isto ?tia-.?ekato.-Zaaki promet. W\ tudi T poizkusom, S i Dr^ zadnjem ča- t» žiiiT®1 skozi Trst E!, d *e ne • Naže Pn- bi mp0,stavlja v po-iSii-llni tekmovati 1» ,^'ttii di in tudi ta tjj^kk slabih eko- sV itJ^raa^Pfistanišči Sever-tai -®t in upadanja tv a je tudi Nb^teižik 0 v‘šji od-livi z a meščanov v se drugimi mesti. V?juW' ki bman predlaga-V1" a- bdi Po splošnem k* hafkovn rni vrniti V (kriost80K?Vost ‘n ve-'^ba^osta • Med temi je V > ®v* v^°na' za kate" s^Vtifvt^di lna občanov. C ki gQ.n p^sproto ven j a C »o i“Sp°darskih kro-il1 n»°p°li i_yezani z razni-2*» .skle’,,*1 odločilno vph-fk' ii bila °d'°čujočih or-1 k, u. industrijskih sp‘ bi morale na-St«d?5z ®niti v po-N>ie, if« industrijske iKv!3 bi bu0 lzkoriščal° industrijske izkoriščalo usmerjeno Jo Fi. Tržaško o-ir*bt ki h,eva večina Vjk 'ji bi vidi in- SS^Poda^t^v"0 vpli- V"te. dženTirrazmere % kriten ' ^ ostala ^ 55®' S5TS SU tem "0vitv' dežel, Sli5Ss- ^ > *kol za reši- Romske krize i Vsi^ ?.nsko stanje la- '11, m tj “krepi so f‘io hS?‘lnl “krepi, proračuni'1 izhail?^ odstranili *tabia -° iz gospo- 111 Pomanjk- ljivega zakona o finansiranju krajevnih ustanov, zakona, za katerega preosnovo se že leta borijo same javne ustanove in levičarske stranke. Omenjeni zakon onemogoča občinam, da bi zajemale sredstva za lastno vzdrževanje iz najprimernejših virov, hkrati pa jemlje veljavo ustavnim načelom, ki določajo pravico javnih ustanov, da bi se demokratično upravljale in jih tako postavlja v popolno odvisnost od osrednjih organov. Ne preostaja nam torej drugega, kot vztrajati v borbi za popolno izvajanje ustavnih načel in za korenito spremembo zakona o finansiranju krajevnih ustanov, to ja za nov sodoben zakon, ki naj ustreza demokratičnim načelom. Zaradi posebno kritičnih razmer tržaške občine je nesmiselno zahtevati, da bi se mogli dohodki povišati do tolikšne mere, da bi bil proračun uravnovešen. Zato je potrebno odločno zahtevati od države, da proračun dopolni do tolikšne mere, da bi se mogle zadostiti vse realne izredne potrebe mesta na temelju načela, da morajo biti te potrebe pogoj za višino finančnih sredstev in ne narobe. Kar se pa tiče davčne politike upravnega odbora, se pridružujem konceptom, ki so jih prikazali tovariši leve o-pozicije, vendar pripominjam, da razmerje med neposrednimi in posrednimi davki dokazuje, da breme uprave obremenjuje pretežno delovne ljudi. Glede tega bi morali težiti k temu, da bi trošarina ne bremenila toliko najširšega potrošnega blaga. Kar se tiče družinskega davka bi bilo treba dvigniti obdavčljivi minimum na 40O.UOO lir in popraviti progresivno lestvico. V proračunu je tudi nekaj pozitivnih točk. Proračun predvideva strošek 7-5.bOU.CHJO lir za prevzem pogrebnih zavodov v neposredno upravo, g tem bo uresničena zahteva pomembne javne koristi, za i^atero se že dolgo casa borijo skoraj vsi kolegi. S sedanjim finančnim letom 00 prešel v izključno občinsko posest tudi openski tramvaj, izražamo upanje, da bo ta služ. ba, ki je tako važna za povezavo mesta z enim najprijetnejših središč krasne planote, kamor zahajajo mnogi meščani in tuji turisti, v novi upravi in s sedanjim osebjem izboljšana in razširjena. Problem mestnih straž je bil dokončno rešen. V ta namen je predviden strošek »7.V11.UUO lir. Nič pa ni predvidenega v proračunu za poljske čuvaje. Zato se postavlja vprašanje, kako se bo rešil ta problem, ki za našo okolico ni prav nič manj važen. Tudi naša okolica predstavlja davkoplačevalce. Občinska uprava bi ne smela se naprej ignorirati dejstva, da našo občino ne sestavljajo le mesto in predmestja, pač pa da jo sestavlja tudi obsežno kmetijsko ozemlje, ki se razteza od Zavetj od Nabrežine. Nekoč so obstajali poljski čuvaji, ki so varovali polja, gozdne posesti ter pašnike. Naši kmetje že dolgo zaman zahtevajo ponovno vzpostavitev te službe. Ta služba pa je povsem nujna ne le zaradi vedno številnejših poljskih kraj, pač pa tudi zaradi dejstva, da avtomobilisti pogosto polja in travnike spreminjajo v Javne parkirne prostore, ne da bi pri tem pazili na škodo, ki jo s tem povzročajo. Tudi izletnikom bi bilo treba preprečiti, da bi delati škodo na drevju in nasadih. Da bi ta služba bila učinkovita, je nujno, da bi se za poljske čuvaje izbrali ljudje iz krajev, kjer bi svojo službo vršili, kajtj samo z dobrim poznavanjem meja med posameznimi posestmi in z dobrim poznavanjem njihovih lastnikov in njihovega jezika bodo lahko koristno vršili svojo službo. V proračunu ni predvidena nobena postavka za ustanovitev občinske lekarne, kar so svetniki skoraj vseh političnih sektorjev že pred leti zahtevali in kar predstavlja predmet poglobljenega študija zdravstvene komisije na temelju zahteve kolegov dr. Weissa in dr. Pincherleja. Ta problem je treba rešiti. Nadaljnji problem ki že dvanajst let čaka na dokončno rešitev, pa čeprav je naš občinski svet o tem že sklepal, je problem podjetja za prebiranje in obdelavo smeti. Menda bo svet priznal, da sedanja rešitev ni primerna. Odlaganje smeti v kraških do. linicah ni le drago, pač pa je tudi proti vsem načelom higiene in antiestetično. Stalno se ponavljajo pritožbe prebivalcev, ki morajo namesto svežega kraškega zraka dihati smrad, ki posebno v poletnih mesecih puhti iz kupov smeti. Ti ljudje upravičeno trdijo, da ta neprijetnost negativno vpliva tudi na obisk letoviščarjev. Poleg tega bi spreminjanje smeti v gnojila bilo koristno tudi za občino in za kmete. Prosil bi vas še, da proučite kako bi se dala izboljšati gozdna področja in pašniki, ki se iz leta v leto vedno bolj slabšajo na škodo občine in še posebej koristnikov. Nadalje bi prosil, da bi se storilo, kar Je možno za ponovno uvedbo nižjih tarif za vodo, ki se u-porablja v poljedelske namene, da bi se s tem pomagalo našemu kmetu, ki se bori z vsemi mogočimi težavami. Nadalje bi bilo treba zgraditi javno pralnico v Lonjerju, za katero so bila že pred časom zagotovljena finančna sredstva. Isto velja za javno kopališče na Proseku in Kontovelu, ki je prav tako potrebno in o cemer bj bila vsaka diskusija odveč, posebno zaradi povečanja števila prebivalstva. Tudi prebivalstvo Bazovice že dolga leta zahteva javno kopališče. To zahtevo bi občina končno že morala vključiti v občinski proračun. Pripominjam še, da je za Bazovico, Gropado in Padriče še vedno odprto vprašanje telefona, o cemer smo že večkrat govorili. Tudi zahtevam slovenskih občanov ni bilo ustreženo. Na vidiku je sicer kako izboljšanje, ki ga pošteno priznavam. Po ponovnih zahtevah in pogostih^ intervencijah slovenske manjšine in tudi zaradi intervencij s strani KPI in PSI v Rimu je vlada pred kratkim predložila zakonski načrt za ureditev slovenskega šolstva. Gre za načrt, ki ni povsem zadovoljiv, ki ga pa moremo smatrati za korak dalje. Prav tako upam, da smemo končno smatrati za premošče-ne ovire, ki že dolgo let ovirajo dograditev slovenskega Kulturnega doma. Toda tudi tu nekaj ne gre. Ministrstvo sicer daje pristanek za uporabo Kulturnega doma, vendar pa pod določenimi omejit, venimi in nesmiselnimi pogoji, kot n. pr. pod pogojem, da’ morajo biti predstave brezplačne. Menda mi bo dopuščeno vprašati, kako se bocio krili stroški za postavitev na oder^ predstav, kot tudi za vzdrževanje in za upravo, če ne bo dohodkov od vstopnine? Seveda, v kolikor bi vlada ne bila pripravljena kriti teh stroškov. Končno izražam svoje zadoščenje nad dejstvom, da so bila po dolgih letih čakanja končno dana v najem dela za gradnjo znanstvenega in klasičnega liceja' pri Sv. Ivanu. Kljub temu pa je še mnogo obveznosti, ki jih je prevzela vlada z Memorandumom in ki še čakajo uresničenja v okviru naše občine. Od teh obveznosti bi hotel omeniti predvsem obveznost glede u-porabe slovenščine v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi oblasti, med katerimi, seveda, tudi občinskimi. Kako naj bi Slovenci uveljavili to pravico? Koliko je v občinskih uradih uradnikov, ki poznajo slovenščino, in, tudi če jo kdo pozna, ali imajo toliko poguma, da bi jo uporabljali? In če takih uradnikov ni, kaj je bilo storjenega, da bi se temu odpomoglo? Se nikoli ni bil razpisan natečaj, v katerem bi se od natečajnika zahtevalo znanje slovenščine, znanje, ki bi pri natečaju kandidatu dalo tako točko več. To ne velja le za občinske urade, pač pa za vse javne urade nasploh, v katerih je na vsem ozemlju okoli 23 tisoč nameščencev, ki žive na račun javnih proračunov. Prav tako niso bile uresničene določbe posebnega statuta, ki se nanašajo na poimenovanje ulic in cest v tistih predelih občine, kjer je slovensko prebivalstvo brez dvoma v večini. Tudi napisi na občinskih in državnih uradih v naši občini so izključno v italijanščini, razen nekaj dvojezičnih napisov, ki so jih pred kratkim postavili na nekatera šolska poslopja. Ali se vara ne zdi, da je dvojno obdavčenje dvojezičnih napisov in reklam, nih desk na javnih lokalih v kričečem nasprotju z določili posebnega statuta? In tudi kar se uradnih obvestil tiče mi dovolite opozoriti, da določila posebnega statuta niso bila spoštovana, kajti doslej ni bilo sestavljeno niti eno uradno obvestilo, ki bi bilo v soglasju s temi določili. (Konec na 4. strani) Radioaktivne ribe Na Japonskem morajo vsako ribo, ki jo ulovijo na tistih področjih Pacifika, kjer izvajajo atomske poskuse, preden jo dajo na trg v prodajo pregledati in ugotoviti, če ni radioaktivna Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane v Kopru Zrelost zrelih na izpitu.., Jose Andre Lacour: «2relostni izpita - tragedija sodobnih problemov Mladi ljudje, ki so prišli na svet v času, ko je bila Evropa sredi zadnjega dejanja tragedije, ki se imenuje vojna, tragedije, v kateri je glavno vlogo poblaznelega diktatorja igral soboslikarski manijak po imenu Adolf Hitler, ti mladi ljudje so v današnjih časih spet skoraj po vsem svetu glavne osebe drugačne drame in nosilci drugačnih vlog in začetniki, t. j. «pobudniki» drugačnih problemov. Te mlade ljudi — seveda ne vse, da se bomo razumeli! — imenujejo z različnimi imeni. Na zapadu so teddy-boyi, v Nemčiji Halb-starke, na Poljskem pa so jih (in jih še) klicali «huli-gani». Res je, da predstavniki tega malo spodbudnega, zato pa tembolj problematičnega mladega človeškega plemena nimajo neposrednega kontakta z zadnjo vojno, so pa v nekem smislu «družbena žrtev« te vojne. Se pravi: direktna posledica neurejenih razmer tik po vojni v deželah kapitalističnega sistema, sistema, ki je pojem humanizma degradiral no stopnjo tako imenovanega ekomer-cialnega humanizma«. Prevedeno v preprosto besedovanje pomeni to: človečnost, ki je to le tedaj, kakar je plača- na. Demoraliziran, amoralni humanizem. Stranski produkt metode izkoriščanja človeka po človeku. Saj se razumemo, mar ne? No, ti mladi ljudje, katerih možganske površine pač ne predstavljajo kdove kakšnih razsežnosti, so postali v zadnjih letih skoraj centralni problem za vse tiste, ki se poklicno in nepoklicno (to so tisti, ki jim prisojamo roditeljski' hobbg!) pečajo z vzgojo. V šoli, doma, v klubih, pod meniško kuto in v izredno aktivnih oddelkih za mladinski kriminal. Pisatelji pišejo novele in romane, pedagogi in psihologi znanstvene študije in elaborate, dramatiki pa si z obupno vnemo prizadevajo, da bi na odrskih deskah rešili problem, ki ga nihče do njih (baje) ni rešil. Da: to je problem tako imenovane povojne generacije. Problem huliganov v petrolejsko-modrih kavbojkah in črnih usnjenih jopičih. Probfem doraščajo-čih deklet, ki svojo komaj odkrito, malce še rožnato mladost merijo z obsegom čez boke in prsi. Problem skratka, ki je v osnovi tragičen, ker je bil tragičen čas, ki je doraščal in rastel v otroštvu teh danes prezrelih ljudi. In ta problem je v nekem smi- iiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiMiiifiitiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiitiiiiimiiMiiimiiuiiiiiiiniMmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiii Novi fantastični načrti sovjetskih znanstvenikov «Leteča žarnica» ki bo dosegla hitrost svetlobe Njeno pogonsko energijo naj bi sestavljali pretežno fotoni oz. celice svetlobe, ki bi jih pridobili s trčenjem bloka materije in bloka antimaterije Ze prej, predvsem pa po Gagarinovem poletu, se je na svetu z vidnim zanimanjem postavljajo vprašanje kaj pripravljajo sovjetski znanstveniki v neposredni in daljni bodočnosti? To vprašanje je zanimalo tudi Lu-ciena Barnueja, znanega francoskega znanstvenika novinarja in izrednega sodelavca «Paris Presse 1’Intrasi-geant«, k' je med svojim bivanjem v Moskvi stopil v stik s sovjetskimi znanstveniki in skušal od njih dobiti informacije o tem, kaj pripravlja sovjetska znanost za nadaljnje osvajanje koz-mosa. Čeprav je res, da smo tudi na izredne podvige tako rekoč že navajeni in nas zato tudi tak «skok», kakršnega je napravil Američan Shepard, več ne začudi, so zamisli sovjetskih strokovnjakov tolikšne, da je vredno, da se vanje zamislimo, pa čeprav gre le za zamisli, saj so tudi sedanji velikanski podvigi astronavtike še pred nekaj leti bili le zamisli. * * * Znano je, da je 12. aprila 1861 prvi človek zaplul sko- llllllIIIIIIUl.ini......................Illllllllll.....11111111111,1,um,,.......,„.....................HIMM,,,,,....................„„.................................. [Z UME! m »Sl "NI H G ILER li Sih /ester loi dh la v «h loss oni »i mm Silvester Godina SKEDENJSKI PLAVŽI (olje) V galeriji Rossoni razstavlja svoje intimno občutene pokrajine škedenjski rojak Silvester Godina. Ta kleni domači slikar, ki mu ne prisodiš sedem križev in pol, je dokaz neusahljive življenjske sile našega rodu tu ob morju, ki ga Godina dobro slika a ne razstavlja. V Go-dinovi delavnici sem namreč videl odlična morja in mislim, da bi lahko postal dober marinist če ne bi bil tako navezan na svojo zemljo, na vinograde, ki jih sam marljivo obdeluje. Ta ljubezen mu je potisnila v roke ohranil vso ono lepoto naših gozdičev, hiš in bor ja-čev, ki jih občuti njegovo srce. Slika rahlo impresionistično ter dovolj čvrsto a povsod pod vtisom osebnih občutkov do lepote videnega, ki so romantično obarvani in odkritosrčno razstavlja brez selekcije, kar je le njemu všeč. Toda njegova umetnost ni morda izživljanje upokojenca, ki si tako preganja brezdelje; v njej je nekako njegova druga mladost. Začel je pravzaprav šele sedaj resno slikati. Je to lahko nekako tako, kot z ono ameriško kmetico, ki je začela slikati s 70 leti in slika še danes s 102. letom ožarjena že s svetovno slavo. Da bi pa Godinov slučaj pravilno razumeli, si moramo pridobiti njegovo zaupanje, da nam pokaže novatorske slike z reliefno izstopajočim barvnim tkivom in male slike z mojstrsko sproščeno igro lopatice čisto sodobnega i zgleda. V njih je omenjena mladost, ki kar preseneča in nas tudi bo, ko se bo rešil prevelike ljubezni do drobnih posameznosti. A Godina ne ljubi skokov, zato na razstavi skoro ne opazimo njegov prehod od čopičev k lopatici. Tega se zavemo šele s podrobnejšim ogledom sve-žejših slik. Tako so Boršt, Kraški motiv št. 1 in oni št. 2 ter nageljni v mnogočem različni od del iz prejšnjih razstav. Likovno umetnostno snovanje Godine je prednostno omejeno na krajine, vendar pa ga začenja poslednje čase zanimati tudi problematika skupinskih stavb. Ena takih slik — Škedenjski plavži, preseneča po trdni kompoziciji in posebni barvno-sti, kjer dodaja kontraste in dopolnila iz lastnega barvnega sveta, dočim se v ostalih slikah prepušča bolj slučajnosti motivnega razpoloženja. Vse to kaže, da jemlje Godina slikarstvo dovolj resno, kar ga bo gotovo dovedlo do. popolnejšega osebnega izraza, zlasti če se bo še jasneje zavedal svojega poslanstva. MILKO BAMBIČ z1 vesolje v kozmični kabini. Toda ta podvig še ne pomeni, da bo v bodoče zdru-ženost človeka in kozmične ladje dokončna. Gotovo je, da so zamisli in načrti sovjetskih znanstvenikov o katerih sem slišal, tukaj v Moskvi, resni in uresničljivi. Toda le nekaterim od nas in naših otrok bodo omogočili, da bodo z nogo stopili na Mesec ali morda še na enega ali dva planeta sončnega sistema. In vendar se gotovost tukaj končuje. Ni nam znano koliko desetletij in verjetno tudi- stoletij bo potrebno preden bo človeško bitje, ki je postalo astronavt, sposobno prekoračiti meje našega sončnega sistema Na vašem mestu Zato pa bodo stroji sposobni realizirati še bolj oddaljene polete. V tem ležijo fantastične obljube, ki jih dajejo ti ((inteligentni« laboratoriji, ki bodo, kot na pr. «Lunik II.» ali «Venusik» 0-pravljali opazovanja na naš račun, merili in fotografirali številna nepristopna področja. Prof. Kiril Ogorodnikov mi je pravil: ((Vprašam se ali ne bo morda končno največja usluga, ki jo nam bo lahko nudila astronavtika prav v tem, da bo namesto nas odšla do Jupitra ali Plutona in zvezde Alfa iz Centaura. Tudi če bi se nadejal, da bo nekega dne lahko potoval s hitrostjo svetlobe, bi moral človeč ostali v vesolju okrog 30.000 let, da bi lahko dospel samo na središča naše galaktike, do Rimske ceste. To pomeni, da bi se poročni par, ki bi se poslovil od nas na pragu kozmične ladje, moral biološko podaljšati skozi 1200 generacij, da bi lahko človeške oči končno prodrle do središča naše skupine zvezd. Antimaterija Zaradi tega bo dolžnost same ladje, da polagoma o-pravlja raziskovanja in prodre do nivoja amoniakovih ali metanskih oceanov, ki obstajajo na površini Jupitra ali pa do tajinstvenih Saturnovih obročev. V Moskvi sem srečal skupino fizikov, ki pod vodstvom doktorja znanosti Ki-rila Stanjukoviča proučujejo izdelavo magične rakete, imenovane afotonična raketa«. Teoretično bi ta izredna naprava dosegla hitrost od 200.000 do 280.000 km na sekundo. Toda na žalost gorivo za njo še ni iznajdeno, ker gre za famozno ((antimaterijo«. S povzročitvijo trčenja bloka materije z blokom antimaterije bi se izzvalo popolno uničenje obeh blokov s čimer bi se sprostila nepojmljiva količina energije, ki bi jo v glavnem sestavljali fotoni ali z drugimi besedami celice svetlobe. Zaradi tega pravi Stanju-kovič tej fotonski raketi ((leteča žarnica«., ■ ■ Termos Videl sem na stotine čudnih izračunavanj, ki najavljajo čudež. Vendar pa je ta čudež razumljiv samo matematikom, ker še nikomur ni uspelo, da bi proizvedel niti en sam edini atom antimaterije. Toda morda je ta nesposobnost samo začasna, ker nas nič ne ovira v predpostavki, da bomo nek(,;a dne iznašli «termos steklenico«, k: bo neka vrsta nepoškodlji-vega kovčka v katerega bomo nagomilili antiatome, an-timolekule v obsegu, ki ne bi bil večji od treh do štirih litrov in zbrati toliko energije kolikor je Sonce potrosi dnevno na eni polobli našega planeta. Strah vzbujajoče Na ta način prihajamo do me)a_ tragičnega, neznosno tragičnega. Pa vendar vam lahko rečem, da živi v Ul. Gorkega v Moskvi človek, ki živi v obsedenosti tega tragičnega. otar je komaj 40 let, piše pa se Kiril Stanju-kovič. Izreden problem zoperstavlja nekaj sovjetskih fizikov veliki večini njihovih kolegov: gre za odgovor na vprašanje ali bodo ali ne kozmične ladje lahko letele s hitrostjo, ki bo večja od hitrosti svetlobe. Videl, sem prjsta|e_onega, kar se zdi danes kot absurdna teorija, ker predpostavljajo. da hitrost svetlobe 300.080 km na sekundo ni nedosegljiv cilj. Srečal sem tudi njihove nasprotnike. Jaz sam si nisem mogel o tem ustvariti nobenega mišljenja, ker mi je svet v katerega so me potegnili ti znanstveniki skoraj nerazumljiv in me — zakaj ne bi priznal — navdaja s strahom. Človek, ki bi letel skozi kozmos s hitrostjo svetlobe, bi prišel do občutkov, ki so danes popolnoma nerazumljivi. Astronavtika potemtakem ni samo velikanski čudež, hrabrost, temveč pomeni tudi nenavaden pre-okret v človeku, njegovi fiziologiji in brez dvoma tudi še bolj v njegovi psihologiji. 15. aprila sem v dvorani Palače znanosti v Moskvi, ko sem stal pred Gagarinom, razmišljal prav o tem LUCIEN BARNUE slu tudi poanta drame ((Zrelostni izpit« belgijsko-franco-skega avtorja Joseja Andreja Lacoura, s katero je pred dnevi gostovalo v Kopru in Izoli Mladinsko gledališče iz Ljubljane na povabilo in v organizaciji zavoda nPrimor-ske prireditve«. Jose Lucour je fabulo svoje dramske zgodbe postavil na križišče treh družin: tu je družina Terrenoire s sinom Micom, pa general s pruskimi navadami Guiraud-Jobit s sinom Jacquesom in hčerko Evelgne in navsezadnje še družina profesorja Cachouja s sinom Marcelom. Potem je tu še punca Nicky, ki ji je mati prostitutka precej zagrenila življenje in so tu še nekateri mladeniči, ki se gredo ezrele ljudi«, ker plešejo rock’n roli in pijejo whisky. Zakaj so to, kar so? Zakaj so taki, kakršni so? Poglejmo družine: še kar mladostni Mi-cov oče deli s sinom domačo služkinjo in ima tudi sicer ljubico, profesorjeva žena, gospa Cachou je priležnica generala, Guirauda, le-ta pa pred svojim sinom Jacgue-som prikriva izdajstvo na fronti. Z eno besedo: v navidez sicer zglednih družinah je doma kaos, na dnevnem redu so mali grehi, sinovi in hčere pa si iz teh grehov kujejo pravico enakega ravnanja. Stvar se konča precej tragično: generalov sin se u-streli, ko spozna očetovo sleparijo in mu pijan vrže v obraz njegov namišljen in skoz vse življenje igrani patetični heroizem. Moralna teza «Zrelostnega izpita« je v resnici uglašena na osveščanje teh mladih ljudi, ki naposled vendarle sprevidijo, da nimajo nobene pravice živeti tako, kot živijo, le na račun očetovih ali materinih »grehov«. Delo je dramaturško spretno zasnovano, moralne klofute na račun tako imenovane ((moderne« vzgoje pa so pekoče in ostanejo njih sledovi še dolgo na obrazu vseh tistih, ki so jim bile namenjene. Namenjene Pa so bile večjemu delu vsega občinstva. «Mladinsko gledališče«, delujoče pri zavodu «Ljubljanski festival« je gostovalo tokrat prvič v Kopru in Izoli. «Zrelostni izpit« je režirala Balbina Batelino • Baranovi-čeva z uspehom spretnega postavljavca sodobnih problemov na oder, manj spretnega pa v izenačevanju oseb in vlog, ki so jim bile dane. Od treh očetov je bil še najbolj odrsko zanesljiv in neponarejen profesor Cachou Antona Homarja. General Lojzeta Drenovca je zvenel operetno, gospod Terrenoire Staneta ~čfesmka pa dolgočasno in medlo pa vseskozi naučeno. Dobri sta bili o.be materi, predvsem Ema Starčeva in nekolikanj našopirjena Marga Filčeva. Strašno neenotna pa je bila igralska klaviatura mladih interpretov: Mic Kristijana Mucka. Jac-ques Antona Slodnjaka. Marcel Janeza Hočevarja, pa E-velime Kristine Piccoli in Nicktj Alje Tkačeve so igro s svojim več ali manj neponarejenim tolmačenjem vzdrževali na nivoju. Sceno je zasnoval Sveta Jovanovič. Koprsko občinstvo je gostovanje sprejelo z vidnim zanimanjem a precejšnjim nezaupanjem v oznako «Mladinsko gledališče«. . MiLi PREJELI SMO ZDRAVSTVENI VESTNIK. S trs- kovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XXIX. St. 11-12. Ljubljana 1960. paleto in čopiče, da bi si iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiKmiuummuomouunnuoumuunoounnmnunuOuumifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHniiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sta- zelo razveseljivih uspehov. Mož. CurlEl Vlil nost nesporazumov z ljubljeno I Ifj^J U I I I I osebo Nervoznost. I | | KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) re obljube se vam bodo nepričakovano izpolnile. Nekoliko vznemirjenosti v sicer ugodnem duševnem razpoloženju. Zdravje dobro, BIK (od 21.4. do 20.5.) Rešiti bo treba upravne probleme, ki so vas doslej ovirali. Prijetna srečanja in sklenitev novega prijateljstva. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše načrte bodo nadrejeni zelo upoštevali. Gmotno stanje vam dopušča prijetno turistično potovanje. Zdravje uravnovešeno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspehi v nalogah, ki zahtevajo izvirnost, čut opazovanja in umetniško žilico. Prehodna in neuipra- m vičena vznemirjenost. LEV (od 23.7. <10 22.8.) Ce boste vztrajni, boste dosegli mno-goobetajoče rezultate. Nepričakovana ponudba utegne spremeniti vaše načrte. Vaš srčni mir bo ogrožen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Majhen uspeh vas bo spodbudil k večjim načrtom. Rešitev neke komplicirane zadeve vam bo povrnila mir in zaželeno prostost. Previdnost pri osebnih izdatkih. Boriti se boste morali proti lastnim razvadam, vendar ne bodite TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) I žrtev predsodkov. Vaši nadrejeni vam bodo zaupa- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) li. Upoštevati bo treba zahteve Ni čas za dolgoročne načrte. U-in potrebe družinskih članov, j krepati je treba hitro. Vaša lju- Zdravstveno izboljšanje, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Pretirana avtoriteta lahko škodi vašemu prestižu. Zelo konstruktivno obdobje v sentimentalnih odnosih: Zdravje brez mo-tenj. STRELEC (Od 23 11. do 20.12.) Vztrajnost vas bo privedla do bežen bo postavljena pred težko preizkušnjo. Prehodna vznemirjenost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predloge, ki vam bodo stavljeni v teku dneva, je treba sprejemati s previdnostjo. Odstranite vsak dvom glede vaših sposobnosti in sreče. Radio Trst A 7.00: Koieuar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: O glasbi in glasbenikih v anekdotah; 19.00: Zdravstvena oddaja; 20.00: Šport; 20.30: Avtor tromesečja; Italo Svevo: «Mož», igra v treh dejanjih; nato Romantične melodije; 22.30: Vivaldi: Koncert v d-molu; 23.00: Vibrafonist Terry Gibbs. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetlic; 14.30: Gedin-gova opera «Maria d’Alessan-dria« — 1. dejanje; 15.05: Mladi furlanski pesniki; 15.20: Gianni Safred ob marimbi; 15.35: Italijanski arhiv redkih skladb. Koper 7.15: Glasna za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.45: Program pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40: Veselo naokrog; 14.00: Narodne pesmi in plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Moški zbor Svoboda iz Kopra; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Ljudske pesmi in plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Marcel Fabris; 19.30:’ Prenos RL; 22.15: Orkester Armanda Trovajolija; 22.30: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30. vreme na ital. morjih; 9.00: AHegretto; 9.30: Jutranji Sreda, IO. mn ju UMU koncert; 10.00: Radijska šola; 11.30. FrSnk Sinatra in Janiče Harper; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasba mladih; 15.15: Poje Corrado Lojacono; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Ko žuželke popravljajo zgodovino; 17.20: Alfred Cor-dot, zadnji izmed romantikov; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.30: Upodab- ljajoča umetnost; 20.00: Glasba iz filmov in revij; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Milvine pesmi; 22.50: Glasba in slovstvo; 23.20: Michelino in njegov orkester. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno varietejski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobolo; 14.00: Naši pevci; 15.15: Miniaturni koncert; 15.45: Uspeli motivi; 16.00: Program ob štirih; 17.40: Varietejski program; 18.35; Italijanske narodne pesmi; 20.30: Lahka glasba; 21.45: Simfonični koncert. III. program 17.00: Koncert p. v. Franza Andrea, na programu Purceli, Mozart, VVeber; 18.15: Novi a-tomi; 18.30: Italijanski periodični tisk; 19.00: Na programu Arthur Honegger; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 2.1,30: Shakespeare: ((Beneški trgovec«. Slovenija 8.05: Mladi talenti; 8.30: Mehiška orkestr. glasba; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Radi bi vas zabavali; 10.15: Tri slavna imena: Bjorling, Dominguez, CaJlas; 11.00: Ritmi z južnih morij; 11.30: Za cicibane; 12.00: Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Andaluzija. Španska suita, Ernesta Lecuone; 13.50: Imtermezzo za violončelo; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Klavir v ritmu; 14.40: Pesmi H. Svetela poje Mariborski komorni zbor; 15.45: Radijska univerza; 16.00: Koncert po željah; 17.15; Sestanek v sredo; 17.30: Lepe melodije; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hindemitha; 18.45; Sovjetska zabavna glasba, 20.00: Giuseppe Verdi: Ri-goletto — opera v 4. dejanjih, 22.15: Mladim plesalcem; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz modernega glasbenega sveta. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15. TV pošta; 18.40: Salvator Gotta: «Ottocento» — I. nadaljevanje; 20.15: Volitve za eno idejo; 20.30: TV dnevnik; 21.10: Tiskovna konferenca: Politič- na tribuna; 21.55: Gino Ros-setti: «Jesenski večer«; 22.45: Znanost in umetnost; 23.05: TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 18.00; Sestanek ob šestih — oddaja za otroke; 18.45: Nuklearna energija — serijski film; 19.00: Cas, ljudje in dogodki — informativna novinarska oddaja. J RT 20.00: TV dnevnik, Zagreb 20.15: Zgodba o tovarni in ljudeh — propagandno dokumentarni film; 20.30: TV magazin — zabavna oddaja. Nastopajo: Beti Jurkovič, Tanja Devjak, kvartet Melos ter pevci amaterji. Beograd 21.30: Portret in srečanja — operni pevec Stanoje Jankovič. Zagreb 22.00: Šahovski komentar. PRIMORSKI DNEVNIK 10. maja Goriško - beneški dnevnik Mogočna manifestacija suspendiranih delavcev v Tržiču Vladni načrt predvideva znižanje števila delavcev GRDA za eno tretjino Delegacija suspendiranih delavcev pri prefektu in ravnatelju nadzorništva za delo Včeraj dopoldne je nad 1500 suspendiranih delavcev Iraške ladjedelnice v mogočnem sprevodu korakalo po mestnih ulicah in se ustavilo pred občinsko hišo, kjer je delegacija delavcev skušala prikazati županu Cuzziju, ki Pa je bil odsoten, stanje v CRDA. Štiričlanska delegacija je nato odšla v spremstvu poslanca Raffaela Franca k prefektu v Gorico, ki jo je sprejel okoli 11.30 in se z njo razgo-varjal približno eno uro. V delegaciji je bil tudi odpuščeni suspendirani delavec En-rico Zanolla Preden je delegacija odšla k prefektu sta se z njo sestala tudi pokrajinska tajnika CGIL Bergomas in CISL Ma-rinello. Vsi skupaj so odšli na inšpektorat za delo, kjer so z direktorjem pregledali položaj, ki je nastal z odpustitvijo. Zaradi volitev v notranjo komisijo v ladjedelnici, ki bodo v petek, so na včerajšnjem sestanku predstavnikov sindikalnih organizacij, ki so se zbrali, da bi proučili razmere v ladjedelnici in elektromeha-ničnih delavnicah, nastale po odpustitvi Zanolle, s klenili, da se bodo v ponedeljek 15. maja ponovno sestali in se dogovorili o nadaljnji sindikalni akciji. Vsem delavcem v tržiški ladjedelnici je danes jasno, da predstavlja odpustitev Zanolle uvod v tisto odpustitev o-sebja in znižanje proizvodnje v ladjedelniškem sektorju podjetij IBI, ki jo je pred kakšnim mesecem v svojem poročilu o štiriletnem načrtu IRI napovedal sedanji minister za državne udeležbe Bo. Dejal je, da bodo morali lad-jedelniške storitve prilagoditi potrebam Skupnega evropskega tržišča in znižati sedanje število zaposlenih delavcev v vseh ladjedelniških obratih IRI v državi (med katerimi so tudi obrati v Tržiču in v Trstu) od sedanjih 37.000 na 25.000, to se pravi za eno tretjino. Za prav toliko bodo znižali tudi proizvodnjo. Ta dejstva, to se pravi napoved ministra Boja in odpustitev prvega suspendiranega delavca, povsem demantirajo obljube poprejšnjih ministrov za državne udeležbe •iiiiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiiiiiniiitmiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Car Aljaske)), R. Burton in C. Jones. Barvni film. VERDI. 17.00: «Dvojnp Zorro-vo znamenje«, C. Moore in P. Blake, ameriški film. VITTORIA. 17.00: «... in človek je ustvaril Satana«, S. Trače in G. Kelly. Ameriški film. CENTRALE. 17.00: «Vatusi», G. Montgomery in D. Far-rar. Ameriški barvni film. MODERNO. 17.00: «Saracen- ska simitara«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbani - Albanese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici na j višjo temperaturo 23,2 stopnje ob 11.50, najnižjo 12,6 stopinje ob 4.30; vlage je bilo 56 odstotkov. Lamija Starnutija in Ferrari-ja Aggradija, da se število delavcev v CRDA ne bo zmanjšalo. IZ BENEŠKE Toča v SLOVENIJE Gorjanih Pred dnevi je bilo v občini Gorjani v Zapadni Benečiji hudo neurje s točo. Ta je povzročila na nekaterih področjih veliko škodo na posevkih in na sadnem drevju, zlasti v zaselku Sv. Helena. Prebivalci te vasi so že prijavili krajevnim oblastem škodo, ki so jo utrpeli po toči, da bi dobili kakšno pomoč. Obenem so se pritožili tudi proti domačemu cerkovniku, ki ni šel zvonit, kadar se je bližalo neurje, ker bi po mnenju nekaterih z zvonjenjem lahko odvrnil točo. Tako praznoverje je namreč v teh zaostalih krajih še precej razširjeno. «»-------- Obvestilo kmetovalcem glede popisa prebivalstva Opozarjamo vse tiste kmetovalce, ki jih še niso obiskali funkcionarji, ki so hodili po hišah in zbirali podatke o stanju kmetijstva, naj se nemudoma, najkasneje do petka, zglasijo na županstvih, kjer bodo izpolnili obrazce z vsemi potrebnimi podatki. Goriški nogomet Jutri bo odločilno srečanje med Podgoro in Juventino Izid tekme bo najbolj verjetno odločil o letošnjem zmagovalcu skupine D II. kategorije Jutri popoldne ob 16. uri bo na nogometnem igrišču v Pod-gori ena izmed najbolj zanimivih nogometnih tekem druge kategorije. Srečali se bosta ekipe iz Podgore im Juventina iz Standreža, ki sta najresnejša kandidata za osvojitev prvega mesta. Kakor je razvidno iz lestvice, je Podgora na prvem mestu s 37 točkami, sledi Juventina s 35 točkami, vendar z eno še neodigrano tekmo, kar praktično pomeni, da imata enako število točk in bo izid jutrišnje tekme odločil o letošnjem prvaku D kola. Ce upoštevamo izid nedeljskih tekem, v katerih je Ju-ventina premagala Moraro s 6:1, Podgora pa Hausbrandt s 1:0, tedaj ima Juventina neprimerno večje možnosti za zmago, ki jim jo tudi iz srca iiiiitiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiimiiimniimiiiMMiiitiiiiiiimiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiimitiiiiiHiiiiiHiiHiiiil Izpred okrožnega sodišča Sodni zaključek nočnega pretepa pred «Lanterno d'Oro» na Gradu Visintin je dobil sedem mesecev, dr. BUttolo pa dva meseca zapora in oba sla bila obsojena še na plačilo sodnih stroškov Včeraj dopoldne je bila na okrožnem sodišču v Gorici zaključena razprava v zvezi s pretepom, do katerega je prišlo pri »Lantemi d’oro» dne 4. oktobra lani in v katerega sta bila med drugimi zapletena tudi 32-letni Giorgio Visintin iz Gorice, Ul. Morelli 25, ter dr. Desiderio Buttolo iz Gorice, Korzo Italia 50. Dne 3. oktobra lani je bil dr. Buttolo skupaj z nekaterimi svojimi prijatelji v kavarni Garibaldi, kjer so se zadržali do policijske ure. Ko so jih od tu spravili na cesto, jim ni bilo še dovolj, ampak so odšli še na goriški grad, kjer je bila gostilna «Lanter-na d’oro» ob tisti uri še odprta. Zasedli so eno izmed miz in naročili pijačo. Kmalu za njimi pa sta prišla v isti lokal tudi omenjeni Giorgio Visinltin in njegov prijatelj Gino Federico. Ko sta videla, da je pri tisti mizi še nekaj stolov nezasedenih, sta vprašala, če smeta prisesti. Buttolo je odgovoril, da je eden izmed obeh praznih stolov že zaseden. Visintin se je nato oprostil in odšel k točilni mizi. Ne tako Federico, ki se je jezil in grozil Buttolu ter njegovim prijateljem, da jih bo počakal pred vrati in z njimi obračunal. Nekaj pozneje, ko se je But-tolova družba odpravila ven, je res prišlo zunaj do prepira in tudi do dejanskega obračunavanja. Med tistimi, ki so skušali prepirajoče spraviti narazen, je bil tudi Visintin. V zmešnjavi, ki je nastala, je Visintin udaril z roko Buttola v obraz in mu pri tem razbil naočnike. Buttolo je dobil tudi poškodbo na enem očesu. Medtem ko je iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmmi Dolžnosti občinske uprave do občanov slovenske narodnosti (Nadaljevanje s 3.. strani) Povrh tega se že leta zaman zahteva ustanovitev otroškega vrtca za slovenske otroke, ki žive v središču mesta, otroškega vrtca, katerega nujnost čutijo manj premožni starši in katerega obstoj je nujno povezan z zahtevami sodobnega življenja. Nič manj občutena ni potreba po otvoritvi otroškega zabavišča ali vsaj oddelkov v že obstoječih otroških zabaviščih za slovenske otroke, kar bi slednje odtegnilo nevarnostim ulice, katerim so sedaj izpostavljeni, ker njihovi starši, ki so povečini manj premožni ljudje, zaradi dela na nje ne morejo paziti. Zato bi bilo primerno, da oi v proračun vključili ustrezno vsoto, s katero bi krili te vrzeli in ki bi dopuščale tudi primerno izpopolnitev učil na slovenskih šolah. Pa še nekaj. Pripomniti bi hotel, da so v našem pfora-čunu povsem upravičeno všteta precejšnja sredstva za italijanske kulturne ustanove, toda za podobno slovensko ustanovo, kot n. pr. za Slovensko gledališče, za slovensko glasbeno šolo in za podobne izključno kulturne u-stanove ni bila doslej še nikoli predvidena, še manj pa nakazana niti ' najmanjša vsota. Kar se uporabe slovenščine tiče, bi hotel poudariti nasprot. je med pravicami, ki jih daje posebni statut in med njihovim dejanskim izvajanjem. Vtem ko se na eni strani pravica uporabe slovenščine pred sodnimi oblastmi jamči, se z druge strani ta pravica onemogoča s čl. 137 civilnega postopka in čl. 122 kazenskega postopka, po katerih se vsaka zahteva Slovenca, da bi se pred sodiščem izražal v svojem materinem jeziku, smatra celo kot zločin. Vsa zavlačevanja, obotavljanja in umikanja oblasti od izvajanja zahtev ustave in mednarodnih obveznosti ne oškodujejo močno le Slovence, pač pa se za fašistične in revanši-stične elemente, spreminjajo v spodbudo za izvrševanje dejanj v duhu nacionalne in plemenske mržnje, v nasilje in vandalizem proti Slovenskim ustanovam in spravlja v nevarnost nujno mirno sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Zato prosim občinski svet, da te neizpolnitve obveznosti, vzame v pretres, gospod župan pa naj pri ustreznih kom. petentnih organih .intervenira in jim prikaže pereče razmere Slovencev, ter nujnost, da bi se čimprej kaj ukrenilo, da bi Slovenci imeli zares enake pravice, da bi se jim omogočila konkretna in dejanska enakopravnost. eden izmed družbe klical po telefonu policijo, pa je odšel Buttolo nazaj v lokal, zgrabil prazno steklenico od piva in z njo treščil Visintina po glavi, da je padel v nezavest. Kmalu zatem je prišla policija, ki je napravila red in pridržala Giorgia Visintina v zaporu, potem ko so mu nudili prvo pomoč v civilni bolnišnici, Buttolo pa se je zdravil v bolnici pri Rdeči hiši. Buttolo je nato vložil tožbo proti Visintinu zaradi telesnih poškodb in trajne okrnitve vida na enem očesu. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec zahteval za Visintina leto dni zapora in za Butina pa dva meseca zapora. Civilno stranko, to je dr. Buttola, je zastopal odv. Pedroni iz Gorice, ki je v dolgem go viru skušal dokazati izključno krivdo Giorgia Visintina in veliko škodo, ki jo je napravil Buttolu s poškodovanjem o*est. Giorgia Visintina pa ie branil odv. Uglessi iz Trsta, ki je po dolgih in spretnih argumentacijah zahteval za njega popolno oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Med drugim je navajal, da ni točnega dokaza, da je bil Buttolo ranjen prav od drobca naočnikov, ter bi prav tako bil lahko ranjen od drobca steklenice, katero je razbil na Vi-sintinovi glavi. Po daljšem posvetovanju v posvetovalnici, je sodni dvor izrekel naslednjo razsodbo: Giorgia Visintina so obsodili na 7 mesecev zapora, dr. Buttola pa na 2 meseca zapora pogojno in brez navedbe v kazenskem listu. Določili so, da mora Visintin plačati civilni stranki sto tisoč lir za stroške, da morata oba plakati sodne stroške ter tudi vsak svoje stroške civilne stranke Odredili so nadalje takojšnjo izpustitev na svobodo Visintina, ki je medtem napravil v zaporu že nekaj dni več kot sedem mesecev in je torej prestal odmerjeno mu kazen. Tako je bila ta razprava, ki so jo začeli že dne 10. februarja in jo potem odložili, končno zaključena. Vendar pa še ni rečena zadnja beseda, ker je odv. Pedroni že vložil priziv za svojega varovanja, kateremu se zdi, da je bil s sodnim pravdorekom prikrajšan. Predsednik sodišča dr. Fabiani, zapisnikar Omeri. želimo, zakaj to bi bilo najboljše plačilo za vse napore, ki so jih požrtvovalni igralci vlagali skozi vse leto v vsako posamezno tekmo. V nedeljski tekmi proti Mo-raru se je najbolje izkazal igralec Juventine Marino, ki je sam zabil tri gole. Ostale tri pa so zabili Pischi, Fer-folja in Tabaj. Prvi polčas se je zaključil s 3:1. Rezultat bi moral biti še bolj zveneč, vendar je sodnik večkrat zaustavil napad Standrežcev, da bi ne bila katastrofa prevelika. Na nasprotnem igrišču so v nedeljo tudi Sovodnje nabrale dve točki: S. Lorenzo so premagale z 2:1. S tem so se dokaj močno utrdile na polovici lestvice. Jutri se bodo Sovodnje srečale z Morarom, nad katerim bi morali Sovo-denjci triumfirati prav tako kot so Staodrežci. Tekme pa ne smejo vzeti za šalo, ker je Moraro zagrenjen zaradi visokega poraza prejšnje nedelje in se bo skušal na kakšen način maščevati. Preden bo konec prvenstva bodo ekipe odigrale še tri odnosno štiri tekme. Med temi je za naše kraje najpomembnejše srečanje med Juventino in Sovodnjami v nedeljo 14. maja. Pokrajinski komisar nogometne zveze Mario Tiberio nam je poslal izide tekem, odigranih v nedeljo 9. maja. Poleg rezultatov Sovodenj in Juventine so še naslednji izidi: Kapriva-Zagraj 0:0, S. Mar-co-Fara 0:2, Villesse-Ločnik 3:3, Hausbrandt-Podgora 0:1. Zaradi nedostojnega obnašanja do sodnika so kaznovali z opominom igralca Giorgia Stabileja (S. Marco). LESTVICA SKUPINE D Podgora Juventina Fara Ifala S. Marco Zagraj Ločnik 21 Sovodnje 21 Moraro 22 Kapriva 21 S. Lorenzo 21 Hausbr. 22 Villesse 21 22 18 21 17 21 11 21 13 21 13 21 10 3 55 26 37 3 67 19 35 3 38 20 29 5 36 22 29 7 49 30 27 7 37 25 24 9 33 51 19 5 11 31 43 15 5 12 37 52 15 7 10 26 40 15 5 12 26 46 13 5 15 26 57 9 5 14 16 46 9 Urnik trgovin za praznik 11. maja Na vnebohod 11. maja bodo mesnice odprte do 11. ure, trgovine sadja in zelenjave do 12., pekarne in mlekarne do 12.30, cvetličarne pa do 13. ure. Vsi ostali trgovski obrati bodo zaprti ves dan. Na predvečer bodo trgovine lahko odprte do 20. ure. Urnik velja za celo pokrajino. Ureditev občinske ambulante v Praprotnem za najbolj dobrotljivega meščana, upokojenki 73-letm Giuseppini Salla, ki je pohče-rila mlado siroto in se sedaj kljub letom trudi, da bi deklica dokončala študije. «#--------- Požar v Angorisu povzročil 1,7 milijona škode Domnevajo, da je cigaretni ogorek včeraj ob 13.40 povzročil v skladišču posestva SAT-CA v Angorisu velik požar, ki je lastnike oškodoval za 1.778.000 lir. Zgorelo je 80 stotov slame in 300 stotov kon-serviranih breskev v skupni vrednosti 1,3 milijona. Vrhu tega je zgorela še streha skladišča, ki je bila vredna pol milijona. Podjetje je zavarovano pri zavarovalnici RAS v Vidmu. Požar so pogasili goriški gasilci, ki so imeli dve uri dela. Porotno sodišče v Gorici V petek 19. t. m. bo zasedalo porotno sodišče v Gorici. Razpravljalo bo o zadevi Renata Grubissa, ki je obtožen umora. Za predsednika sodišča je določen dr. Rossi, državni tožilec bo dr. Marši. Za to zasedanje so določeni nadalje naslednji porotniki: 37-letni Ettore Damiano iz Fogliana, 48-letni Aldo Bratina iz Trsta, 36-leitna Carla Girelli iz Tržiča, 39-letna Rosetta Cimitan iz Starancana, 38-letni Fran-cesco Brivonese iz Tržiča ter 69-letni Marcello Teodoro iz Trsta. f'Cf ŠTOIZTf fK V soboto in nedeljo v dvorani stadiona «Prvi maj* Mednarodni namiznoteniški turnir za nagrado »Bor, Edinstvene športne prireditve se bodo udeležili najboljši avstrip ' italijanski in tudi slovenski igralci ■ Tudi domačini bodo častno zastof11 zgolj na Organizacijska sposobnost športnega združenja BOR je doslej prišla do izraza le pri pripravah za športne dneve. V glavnem je potekala njegova dejavnost v sklopu slovenskih organizacij in ljudi. Polagoma pa so Borovi igralci m igralke razširili svoj krog delovanja tudi v splošno športno življenje našega mesta, in danes lahko rečemo, da so vsaj v nekaterih panogah dobro zasidrani in zavzemajo dokaj vidno mesto. Še posebno velja to za namizni tenis. Danes je ta odsek športnega združenja Bor med najmočnejšimi v Trstu. Zato si je zadalo tudi nalogo, da poživi namiznoteniško dejavnost v tem predelu in je prevzelo pobudo za prvi Tržaški mednarodni turnir v večjem obsegu. Na sodelovanje je povabilo, razen vseh krajevnih društev, tudi igralce iz ostalih predelov Italije, predstavnike kluba Alpine iz Donawitza in predvsem slovenske namiznoteniške igralce iz Kranja in Ljubljane. Delo, katerega se je združenje lotilo, pa ni bilo lahko. Zahtevalo je ogromno izdatkov, in zato se je Bor obrnil do raznih slovenskih in italijanskih tvrdk in ustanov, da ga pri tem podprejo. Te tvrdke in ustanove so se Borovemu klicu odzvale ter radodarno priskočile na pomoč s podporami ali z darili. Urarna «La Clessidra« je kot prvo nagrado dala uro znamke «Darwil», zaščiteno proti vodi in proti udarcem, tvrdka Boris Kersevani otroško kolo znamke Atlas lastnega proizvoda. Azienda Autonoma Sog-giorno in Turismo srebrn krožnik, podjetje Cambissa i-gralne karte, Techna pokal. Pokale so dali tudi Slovensko kulturno gospodarsko združenje, Primorski dnevnik, Zvezni in deželni odbor GITeT. Denarno pomoč pa so nudile trgovine «Casa dello Šport«, A. Pertot, Udovič, Kerže in tvrdke Adraimpex, Andrej HiimiiiiiiiiiimmiiimiimiimiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiitiiiniiiiiiitHiiuiililiiilHlililil V tem tednu dve naporni tekmi za Triestino Jutri doma proti Reggiani v nedeljo pa v Catanzaru Na mestu poškodovanega Larinija bo igral Sadar Po zadnjih dveh tekmah Triestine s Foggio in z Marzot- tom, ki sta ji prinesli tri točke, čaka tržaško enajstorico res naporen teden. Jutri v četrtek bodo Tržačani sprejeli v goste močno Reggiano, tri dni kasneje in sicer v nedeljo, pa bo morala Triestina nastopiti v Catanzaru. V tem usodnem Venutku za tržaško moštvo se trener ne bo mogel poslužiti močnega Občinska ambulanta v Praprotnem je bila v zadnjem času zelo zanemarjena in v resnici potrebna nujnih popravil. Končno je prišlo pred nekaj dnevi iz Rima sporočilo, da bo vlada prispevala 400.000 lir za njena popravila, tako da bo ambulanta lahko služila svojemu namenu, za kar je bil že skrajni čas. Podelitev nagrade iz sklada Orza Zupan je s privoljenjem odbora sklenil letos podariti nagrado v znesku 100.000 lir, ki so jo dali na razpolago otroci pokojnega Guglielma Orzana Larinija, ki se mora po nedeljski poškodbi zdraviti v bolnišnici. Trevisan pa je že našel nadomestilo v Sadarju. Da ne bi preveč izmučil igralce, je Trevisan določil le lahko delo. Vsi so zbrani na Re-pentabru, kjer dopolnjujejo priprave s sprehodi, z razgibalnimi vajami in podobnimi telovadnimi gibi V napadu bo zelo verjetno ponovno igral Fortunato, ki se je skupno z De Minom in Reino pridružil desetim igralcem iz Valdagna. Tudi za jutrišnjo tekmo, ki je predzadnja na domačem igrišču, bo vodstvo Triestine uvedlo znižane cene z namenom, da privabi na stadion čim več ljudi, ki bodo prav gotovo bodrili domače moštvo v tej borbi za obstanek v B - ligi. V predigri se bosta spoprijeli za mladinsko prvenstvo Bolko, Adamič, Imporex, Švab-Soave, tiskarna Graphis, Ty-pographic in mnoge druge, med katerimi naj še omenimo gostilni Suban in Prešel iz Bazovice. Vse bo zdaj zanimalo kateri tuji igralci bodo nastopili na našem turnirju. Doslej so zagotovili svojo udeležbo le Avstrijci, ki bodo nastopili s trojico prvoligaških igralcev Alpine iz Donavitza. Ti so We-grat, bivši avstrijski prvak Wegrat, Jeli in Kollmann. Pri-rediteljski odbor je povabil na sodelovanje Kranjčana Te-rkna in Kerna in čeprav se še nista odzvala vabilu, je veliko upanja da bosta nastopila Jugoslovanska udeležba pa ne bo omejena — , bon„ dena igralca, temve^ ^ navi- ti deli tudi vse ostale igralce iz Tudi obmejnega v tet. z UL>i»iv'J _gp] italijanska i tih 1UU1 liauj«*;-- xna IB tanca bo dokaj h* ^ zmag* jim prvakom ne lahka. . -Ji pl*. vič P Turnir bo torej ?r,jnstvi> J oDC “v itrti stavil tržaškemu njb tff* gro doslej še oePffop>g>f cev in bo močrVaZvoj sredstvo za ra_„nCa. 1^. no sreastvo *‘'tenisa* "i* njega namiznega za ut časno bo to kor « jevanje in ga imena ne le n>ea. " tud' ji# y osu- mi krogi, ampak ,lhs,od,1St A 4 a.’«*, nekaj let čitajo zmol# kakšne so njih®’. reuci. v tako močni kon ^ pP mi se ne delamo v so le tretjekateg tijj sW dar na dnu srca n pl ta želja, da bi na„-»čeoij, kako veselo prese»«V niiim111 liillllllllllllllllillllllillllllllllllillllimi I ■* II i liunii ll II l IIIIIIIIII l*II,,l,>a> Odločilni dvoboj za naslov v vvelter juniorj^ Nocoj v MilauJ D. Lot - C. Orti* Kdo bo zmagal: hladnokrvni ItaHja11 ali vročekrvni Portoričan? s* odločUneg jj* MILAN, 9. — Toliko pričakovana ura oaiul'“'katego: , boja za naslov svetovnega prvaka welter junior gjo ■ •v.n.4 «wirnler»»v) T niom in 1771 t/Q T-117 P m JC v* alll® zvečer prišla. Po odložitvi 23. aprila, se bosta jutri borbi za svetovno kro in Portoričan spoprijela v Kdo bo zmagal je težko predvidevati. Loi je star maček in navajen vseh mogočih boksarskih trikov. Ves čas se je dobro pripravljal in pravijo, da bo skušal prisiliti nasprotnika na kolena še pred določenim rokom. Dolgotrajna borba bi se namreč prav gotovo končala v njegovo škodo, ker je Ortiz mlajši in s tem seveda bolj vzdržljiv. Loi bo moral v glavnem paziti, da ne napravi nobene napake, ker bi ga ta drago stala. Portoričan bo namreč čakal nanjo in če bo našel priliko, smo lahko gotovi, da jo bo izrabil in spustil svoj težak in nevaren udarec. Carlos Ortiz je od septembra lani, ko mu je Loi odvzel naslov, jezen na vse in še posebno na jutrišnjega nasprotnika. To je že večkrat pokazal in še vedno kaže ter pripominja, da hoče zmagati s k. o. Nemogočega sicer ni nič. toda Loi mu tega verjetno ne bo dopustil Italijan s° je celo pripravljal z močnejšimi boksarji, ki pripadajo težji kategoriji. In kljub temu se ni nikoli znašel v zagati. Njegovi udarci so sedaj moč- čili- r v dolon • točno zadenejo v -J! lahko d°seje Tega sg — t jv , . hladnokrvnostjo, vrlifl najlepša lastnost _ / uajicjjoa i««—- -g pr dan j ega Jutri bo torej u,“'rtel»/jite boj. Ta bo pri^i Siro po stadiona S. „e lji upajo, da J'1” rajill> ponovno prekriža načrte. .«»■ Nov svetovni ■ ret«' sovjetskega moštvi Triestine in Šv. Ivana, nejši, a ti so uspešni le, če Danes za italijanski pokal Fiorentina-Juventus in Lazio-Torino MILAN, 9. — Jutri bodo odigrali polfinalna srečanja turnirja za italijanski nogometni pokal. V Florenci se bosta ob 21.15 srečali Fioren-tina in Juventus, v Rimu pa bo ob 17.45 tekma med La-ziom in Torinom. Prvo srečanje bo sodil Joni, drugo pa Marche.se. SAH MOSKVA, 9. — Devetnajsta partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Taljem in Bot-vinikom je bila v nadaljevanju danes ponovno prekinjena v 84. potezi. SZ BOR - GITeT FIT - CONI V soboto, 13. in nedeljo, 14. t. m. bo v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR za NAGRADO BOR z udeležbo najboljših italijanskih, avstrijskih, slovenskih in domačih igralcev Spored: TURNIR ZA PIONIRJE TURNIR ZA III. KATEGORIJO TURNIR ZA II. KATEGORIJO TURNIR ZA I. KATEGORIJO TURNIR ZA DVOJICE Urnik tekmovanja: Sobota od 17 do 20 in od 21 do 23.30 Nedelja od 8.30 do 13 in od 14 dalje MOSKVA, Sh j. -IVI WO Iv V K) ‘g padalec Bičenko J ^reC*.. svetovni rekor od ■ ♦ ■ • Ričenko J« W k pristajanju, ^ | Tass javh*' Agencija Tass Ja- ,, ■ ta rezultat predlag logacijo. Prejšnji pripadal FranCJ«U]eta p^. je junija J l®®®- čččne 14.50 cm od sre joseg1' ‘is11 V Gomelu so _,.o!A pt ekipni svetovni r disciplini. Pet s,°n poVP^ dalvec je-pr>s!a‘°e toč^P 1.43 m od določene Pa je skakala i* p#' Prejšnji rekora CSSR s 3.15 m. Ob žici oKupira"e -of11 Sovjetskim ati« lov°rlKv A največ ljo veliko mednar° «Ob vanje «wu -- prog*“.j ;, Ljubljane«. Nftonski Vi bil mali maraton* od K: 25 km dolgi P«®1 in ka do Ljubljane v tek okoli mesta- ; soVl_ nu je atlet Popov, -_t0 v* ju j di .zasedel 5- 1}lpin skim tekmovalcem reds./ drugim ruskim kom Bajkovom- Ja pr teku mest je do» v J sto ekipa ®f.ossVetoVI,1gi),'l'> sta tekla tudi 61 a- der in olimPp5{iIIioV- V;, Bolotnikov m pias> JI ‘ Ji Ki mesto su kači iz Lenint^jda tU vi ekipi sta * svetu. Na - , p se uvrstile ekip _ 4. Oslo, 5. . ljana, 7. Varsa BeoSr8o' p',l‘ m V Jernejevi krčmi je bilo odslej več vrst pijače: brinjevec in slivovec, belo vino, črno vino, poleg tega je dal Jernej porušiti ognjišče in postavil na tisto mesto štedilnik. Na tej in oni moški glavi se je pojavil nov klobuk. Klobuka, kajpak, ni bilo varno takoj natakniti, človek ga je hranil doma, tja do prvih praznikov ga je hranil ter si ga skrivaj pomerjal. Potem se je opogumil: odvrgel je obnošeno kvako in stopil iz hiše z novim pokrivalom. He-he... A posmeh ni trajal dolgo. Mlajši so začenjali nositi svilene opa-sice, nekateri so si umislili nenavadne, bolj udarne kletvine. Da, da, tudi to se je dogajalo! Ako se je v tistih dneh Ločanec zakasnil postavimo v Slivju ali Materiji in je prišla njegova ura, tedaj je odcedil trojko. Premišljeno si je obrisal brke. Napihnjen kakor mehur se je potem razkoračil sredi pivnice in se bobnil po prsih, ko da bi udaril po čebru. Mi, Ločanci, je rekel in šel. Tako, vidite, denar nakvasi človeka. oni je odzdravil in šel svojo pot. Palčič pač! Hodi pokonci in o nečem razmišlja... Naj gre človek k Skadančevim ali k Racetovim ali h Krznarjevim, povsod se pomenkujejo samo o tem. O ledenicah. V krčmi pri Jerneju, kakopak, tam tudi ne vedo govoriti o čem drugem. Ne vedo — — Kaj ne! Toda to je sedaj najpomembnejše, in vrag naj ga vzame, je rekel Dolgi Klun, če iz te moke ne bo nekaj ljniha. Oni dan je bil srečal Palčiča; tamle pod Slivjem ga je bil srečal. Zlomkovo rad bi ga bil vprašal, kako on sodi o vsem tem. Dolgi Klun je zvedavo pogledal krčmarja Jerneja. Poleg kovača sta bila v krčmi tudi Race in šta-kar. Rekla sta, da bi res ne bilo napačno zvedeti za Palčičevo mnenje. E, Palčič, s svojim poznanstvom! Race je hotel vedeti, ali sta sploh o čem govorila. Nič! Dolgi Klun mu je voščil dober večer. «Naj no počaka, pravim. Zaradi tistih ledenic, pravim...« A Pa je zopet buhnilo tam pri ledenicah. V zraku in pri tleh je vršalo. Dvignila se je jata vznemirjenih vranov, kvra kvra, v Grebenu je srdito vzdihnilo, uuh, je reklo, a tudi škrljevci so pritajeno tožili nad vsem tem hrupom. Spokojno zatišje, zasanjano v vekovno bajavost, se je vznemirilo. Surovost glasov je pregnala rodove skrivnostnih bitij goščave. Zapuščala so zeleni vaški venec in se zatekala globlje v gozd, nekatera so se umaknila v Ponikvo. Samo iz daljave so se potem oglašala na klic vaščanov, še divjad in ptice so se plašile divjega kričanja. Hudič je imel svoje veselje... Po vsem tem se je zavzel tudi gospod župnik v Slivju. On, ki je lahko ocenjeval duše tudi po spoved-niškem šepetu, je sprva nemel v začudenem prisluškovanju. Razmišljal je o tem, končno pa se je odločil, da bo udaril po prižnici. Kajpak, po prižnici bo udaril. Toda bil je blag, duhovnik po milosti božji, bi se reklo, in si ni usojal kazati s prstom na grešnika. Ali z nečim se jih je vendarle moral lotiti, Ločan-cev. Z dobrim vzgledom nemara? Sam takega vzgleda ni mogel dati, a zaradi tega nikakor ni mogel priti v zagato Manjkalo se je svetnikov in mučencev, ki so se žrtvovali v takšne namene! Do potankosti se je nato pomenil o tem s svojim bogom in si izbral primerno nedeljo Ko se je kašljanje porazgubilo pod oboki, je gospod župnik pomembno dvignil roko. Najprej je spregovoril o telesnem trpljenju. O odtrganih udih, o odsekanih glavah in cerkev se je na mah napolnila z grozotnimi prividi. Po mršavih hrbtiščih faranov so pričele polzeti ledene znojne kaplje; prejkone krvave tudi te, zakaj nihče ni mogel upati, da se bo izvil iz te posvečene klavnice brez krvavih madežev, še do- bro, da je bog rešil nekaj mučencev iz vrelega olja in pokazal s tem na svoje neskončno usmiljenje. Ali župljani vedo, kaj pravi Suplicij Sever? Ves svet je bil oškropljen z mučemško krvjo in bolj so kristjani takrat hrepeneli po mučeniški smrti, nego sedaj nekateri hrepene po škofovskih palicah. Ah, ta gospod Janez! Vedno se je skliceval na tega ali onega neznanca. Seveda, tukajšnje župnije se niso mogle ponašati s takšnimi žrtvami; toda že tamle nad Dolino se je skrival sveti Socerb. Nekaj časa se je skrival tam brez pretiranega hrepenenja po mučeniški kroni, potem so ga seveda umorili, medtem ko so tržaškega patrona kratko in malo utopili v morju. A kaj naj bi bilo trpljenje mesa z nepopisnimi duševnimi mukami, postavimo, svetega Avguština. On, vidite, je ginil v brezupnih dvomih in glodajoče kesanje njegovi vesti ni dalo obstanka. Ali morejo, dragi župljani, vse to doumeti? Nikakor ne, akoravno so se tudi Orehovcev in Kovčanov in Hotiščanov in Ritancev kajkrat lotevali nekakšni pomisleki. O, bili so trenutki, ko so se tudi preprostemu umu vsiljevale pregrešne, bogokletne primerjave. A kdo bi pravil o tem! Skušnjavec pač, ki ga je bilo treba odganjati z neomahljivo vernostjo. Ali sveti Avguštin ni delal tega?... Samo z otročadjo, s to je imel človek često težave. In kaj tudi hočemo, otrok je otrok in od njega ni moč pričakovati, da bi ločil nespodobnost lastne golote od nagote angelskih ritk, ki venčajo stranske oltarje. Vse to trpljenje je bila pohlevna rosa v primeri z gorjem v posmrtnem peklenju! O, ti moj bog nebeški! Malone razločno je vzdihnila Luknjarjeva staru-ška nad tolikšno grešnostjo moških, in tudi zato, da je preložila težo telesa na manj otrplo koleno. Na tak način se ie znal gospod Janez približati svojemu smotru. UmeRemh, z veščo besedo zrahljanih duš sedaj ni bilo težko naščuvati proti trem nevar- i nim razbojnikom: proti denarju, ki ga Kiel v znali umno obračati, proti alkoholu, P1? Navsezadnje je bilo konec tudi te jd še je enkrat konec. Gospod Janez je P^jčtij0;^ J vil tisto svoje posodje in odšel v zal« . pjti y svetega Martina se je praznil in župnU® etn$LA je znašel zopet sam v neživljenjskem ®j. i p angelskem spremstvu; s tem bi moral se #!) 'p? in ophati vredne in nevredne vzdihe *ajjJ sr{p*; ročil in tajnih sklepov, ki so se izpreij1 lom in odlomki latinske molitve podstropju. A kazno je bilo, da Martin -voljan lotiti se občutljivega opravka, pol0'"j«r setletja ni bil voljan ločiti od narezane ^10 srebrenega plašča. In tako je vse skupaj f ' ' ta* dobrem namenu... živ- Kaj bi ne, ko je bil zunaj dan tako v-. svetlobe m oddaljenih, znanih gla " f A' Tistih nekaj ločanskih mož se je naglice pomikalo proti pokopališkemu 1 r9v ' M, bo kdo mislil, da se jim kam mudi " % Vsak svoj klobuk si ogleduje, poravnava j0, v t.$F kakor se pač spodobi človeku z mirno si pokrivalo natakne. Takšno vreme, de reS danjlm glasom. Da, da, vreme je bilo rf" so Na ta način so se izmotali na pot. Tja proti Bubniču, kakor po navadi. je v P J*t>u Ko so se nekoliko osamili in se ji1? -L je jt porazgubil vonj po smodečih se stenjih« j tudi pritisk božje besede. ,„^aPc.e- «če ta pridiga ni bila namenjena rekel Ujčič Racetov, potem naj ga stre^u je He-he, pridiga. Vsakdo je vedel, kon »Vsaka pridiga je nekomu namenjph^iP1^ Ježin Joškov. «Neka Korinčanom, ne« Ta je bila namenjena Ločancem.« rn.» (Nadaljeva*1 jr k S