4
Siemens in iskra -evropska zveza
S podpisom pogodbe o ustanovitvi mešanega pod-istja - družbe z omejeno za-Vezo se med Iskro in zahod-uonemško firmo Siemens A. “• začenja oblikovati čvrst C en’ M bo razveselil domače ^govornike povezovanja z
Evropo '92.
iskra bo svoje več kot šti-Uoesetletne izkušnje in pomembni tržni položaj doma m v tujini združila z enim redkih svetovnih proizvajalcev, ki je kos ostremu kon-Venčnemu boju na trgu te-'ekomunikacij.
Novonastalo podjetje Is-T3 TeL, v katerem ima Siemens 45-odstotni, Iskra Te-ekom pa 55-odstotni lastniški delež, bo proizvajalo digi-mina sistema EWSD in Sl ooo. Gre za posrečeno kom-macijo lastnega in kuplje-ega znanja, ki bo zagotovila ekovostne sisteme v širo-em razponu do več kot vo.ooo priključkov in naj-^obnejše funkcije, tudi
Pogodbena partnerja sta e sredi pospešenih skupnih "znih aktivnosti doma in v ujmi. iskra končuje montažo prve centrale EWSD v Dom-slah in pripravlja kadre in Premo za proizvodnjo sijema v Kranju. Tako bo že °nec letošnjega leta obvla-JJa tudi izdelavo program-ke opreme in pomembnega
m Taterialne opreme. Načrtovan je skupni razvoj Jukcij obstoječih sistemov, Imovo adaptiran je za po-'rebe novih tržišč in razvoj nadaljnjih generacij. Analize aZfjo, da bodo tudi drugi . Iskre lahko v Siemensov 'sJcm plasirali precej svojih uelkov in storitev. Nedvomno je povezava z jjnodnonemškim partner-n 'zrednega pomena za
Prestrukturiranje Iskre in ui celotne slovenske in jugoslovanske elektronske in--Jstrije, zlasti v smeri Evrope ’92.
Kazimir Mohar
....................................'......................... m
V prisotnosti vladnih in gospodarskih predstavnikov Bavarske in Slovenije so v četrtek, 4. maja v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani podpisali pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja Iskra TEL, v katerem ima zahodnonemški Siemens 45-odstotni, Iskra Telekom pa 55-odstotni lastniški delež. (Tekst in foto LD)
Glasilo sestavljene organizacije združenega dela Iskra — 8. maja 1989 — številka 17
Iskra
_________________Rotomatika_____________
Doma smo - v Spodnji Idriji!
Kdo si je pred nekaj desetletji lahko predstavljal, da bo na tem mestu nekoč zrasel svetovni izvoznik zahtevnih industrijskih izdelkov
Iz ozkih in tesnih spodnjeidrijskih grap, iz naših domov in ognjišč vznikne volja in pripravljenost za delo
Marsikdaj nas zaloti zadrega, še posebno, če začnemo govoriti o stvari, za katero mislimo, da nam je nekako znana.
Tudi, če si želimo opisati človeka, ki ga sicer dobro poznamo, zaidemo na križpotje vseh tistih lastnosti, ki ga izgrajujejo. Naenkrat ugotovimo, da težko izbiramo besede, s katerimi bi najbolje opisali človeka, predvsem pa, da bi se besede prelile v portret resničnosti.
Pred tako nalogo smo sedaj mi, ko želimo opisati naš kraj - Spodnjo Idrijo!
Večkrat rečemo, da je Spodnja Idrija manjši kraj na robu severnoprimorske regije, 4 km oddaljen od Idrije - znanega nahajališča živo-srebrne rude, ki je v svoji 500-letni zgodovini močno zaslovel. Ob tem pa potiskamo v pozabo izvore življa, saj je bila Spodnja Idrija pred dnem, ko je idrijski škafar doživel po letih svojega dela presenečenje, iz katerega so se pozneje napajala že prej omenjena stoletja idrijskega obilja, poglavitno naselje in hkrati cerkveno središče širše okolice, tako daje zajela tudi samo Idrijo. Od tod pa tudi še sedaj živo poimenovanje Spodnje Idrije »Pri Fari«. Tuje bila torej cerkev, center dogajanj in vsega življenja idrijskega področja. Cerkev Marija na
skalci, se tu prvič omenja že I. 1132 kot podružnica Šentviške gore. V drugi polovici 17. stoletja so stavbo baročno preoblikovali. V njej pa je tudi več del domačega podobarja Jurija Tavčarja.
Sam kraj označuje sotočje Idrijce in Kanomljice. Na levem bregu lete so stale v 16. stoletju poleg mostu na Poklonu fužine, ki so se oprle na bližnja ležišča železove rude. Tu pa so tudi pridobivali lito železo. Na Idrijci je bila zgrajena hidrocentrala z dvema turbinama. Manjšo hidrocentralo na vodotoču izpod Pečnika v Peklu je I. 1926 zasula povodenj, a so jo pozneje obnovili.
Način preživljanja s kmetijstvom in gozdarstvom, ki je v preteklosti pomenil skorajda edino možnost preživetja, se je v sedanjem času do zadnjega porazgubil. Z začetkom pospešenega razvoja Idrije, je tamkajšnji rudnik s takratnimi neomejenimi količinami živosre-brne rude tudi Spodnjeidrijčanom rezal kruh, pozneje pa je začelo zaposlovati tudi lesno industrijsko podjetje v bližnji Spodnji Kanomlji. Lesarstvo je v zgodovini Spodnje Idrije igralo pomembno vlogo, o tem priča ne le povojna lesna industrija, pač pa tudi ostanki grabelj na Kanomljici iz časov, ko so še plavili les iz Ovčjaka.
Sama narava je tudi tu poskrbela, da so se morali tukajšnji prebivalci prilagajati njej in tako izgleda Spodnja Idrija mimoidočim kot zelo majhen kraj, kajti oba bregova Idrijce se strmo dvigujeta in navidezno ne dopuščata kdove koliko prostora za domovanja. Staro spodnjeidrijsko jedro je res skrčeno ob reki Idrijci, vendar se je v povojnem času razširilo na stanovanjske bloke, imenovane Koreja, pn mostu, ob začetku ceste proti Žirem je naselje Marof, v tem predelu pa je tudi Mokraška vas, vsem bolj poznana kot Amerika. Ime pa je dobila po tem, ker so se vsi prebivalci vključili v socialno demokratsko stranko, takoj ob pričetku delavskega gibanja pred 1. svetovno vojno v Idriji.
Današnje življenje Spodnje Idrije se vedno bolj spreminja, vendar ne želi poteptati dosedanje podobe in ne pozabiti do sedaj preživljene-ga. V mnogih krajih, industrija hoče s svojimi mogočnimi premiki osiromašiti vsa druga prizadevanja in odtrže ljudi od svoje prvobitnosti. Za Spodnjo Idrijo je značilno to, da podobe kraja ne skrunijo stavbe s povsem novimi vsebinami in izrazi. Naša DO Iskra Rotomatika se je tudi odločila prenoviti do sedaj razpadajočo Kendovo domačijo.
Spodnjeidrijčani vedo, kaj je predstavljala posest Kendovih. Bili so največji spodnjeidrijski kmetje. Gospodarica je v kočiji med vožnjo spremljala svoje kosce ob delu in tako si najlaže predstavljamo veličino in vzdušje takratnega življenja.
Prenovljeno poslopje bo služilo za turistične, prav tako pa tudi za kulturne namene. V Sp. Idriji namreč zelo uspešno deluje KUD Janko Premrl-Vojko, ki je pred kratkim obnovilo gledališko dvorano. Prav to društvo pa poleg mnogih prireditev vsaj enkrat letno pripravi svojo gledališko predstavo, za katere mnogi kritiki menijo, da že presega meje amaterskega dela.
Kljub vsemu Spodnja Idrija do sedaj ni imela večjega nakupovalnega in poslovnega centra. Vse to pa je v gradnji in pričakujemo, da bomo drugo leto spet za nekaj bogatejši.
Naša DO Iskra Rotomatika s svojim delom in življenjem želi poseči v utrip in dogajanje kraja.
Zavedamo se, da ni smoter tovarne samo njen obstoj sam po sebi, pač pa je začetek in konec le-te tesno prepleten z ljudmi, ki so pognali korenine na izvirih tihe, vendar čiste preteklosti stare »Fare«.
Iskra SOZD
7. seja predsedstva SAK ZK SOZD Iskra
Kakšna bo Zveza komunistov?
Kje je prihodnost zveze komunistov v podjetjih? • Ali v njenem ukinjanju?
•	Ali v ohranitvi njene dosedanje funkcije kot družbenopolitične organizacije?
•	Ali pa se bo postopno (trajneje in začasno) organizirala v projektne in interesne skupine, ko bodo njeni člani nastopali kot nosilci razvojnih projekcij in vedno znova sprožali razvojna vprašanja?
O teh in mnogih drugih vprašanjih prenove zveze komunistov je tekla razprava na ponedeljkovi stalni akcijski konferenci Iskrinih komunistov. Gost srečanja je bila namreč izvršna sekretarka CK ZKS Sonja Lokar, ki je v uvodu označila razvoj družbenih dogodkov v Jugoslaviji od leta 1976, ko je že Kardelj v Smereh razvoja opozarjal na prilagajanje organizacije novim razmeram, pa do danes, ko v Jugoslaviji, sicer počasi, toda vse bolj prihajamo do spoznanja in zavedanja, da je zveza komunistov potrebna prenove. Sonja Lokar je na kratko preletela faze, ko se je ZK začela ozave-ščati krize, tako leta 1981, ko je prišlo do znanih dogajanj na
Kosovu, leta. 1984, ko »se je pisala« Kritična analiza pa prek 13. kongresa ZKJ, različnih konferenc, 17., 20. in 22. seje CK ZKJ, sploh pa v zadnjem letu, ko so si dogodki in dogajanja v sleherni jugoslovanski republiki in pokrajinah sledeli z veliko naglico. Bistveno pa je to, da je v vseh teh letih postopno prihajalo do spoznanja, da naša kriza ni samo ekonomska, pač pa tudi politična.
Člani SAK SOZD Iskra so Sonji Lokar postavljali različna vprašanja o trenutni ekonomski in politični situaciji v Jugoslaviji, o sami prenovi zveze komunistov, metodah dela, članstvu, predvidenih kongresih, nadaljnjem delovanju osnovnih orga-
nizacij ZK v podjetjih itd. Glede prenove zveze komunistov je dejala, da pri tem ni dileme, kajti le-ta je zaradi vse večje krize socialistične ideje in prakse pa tudi novih izzivov nujna, so pa naše razlike tako objektivno velike, da jih ni možno reševati povsod z istimi metodami. Med drugim je tudi poudarila, da je potrebno glede preseganja trenutne politične situacije (predvsem z nacionalnega vidika) aktivirati ekonomsko sodelovanje, okrepiti medsebojne stike in pomoč, torej omogočati in uveljavljati vse možne posredne in neposredne komunikacijske vezi. Ko je govorila o zvezi komunistov v podjetjih, je dejala, da bi 00 ZK morale delovati kot »za-
gonska jedra« podjetij in sčasoma naj bi bila splošnost političnega delovanja presežena s projektnim načinom organiziranja. To se pravi, naj bi bila funkcija članstva zveze komunistov v podjetjih, ki naj bi bilo nosilec razvojnih projekcij, v pospešenem razvijanju konkretnosti dela, predvsem pa v povečanju učinkovitosti.
Člani akcijske konference so se seznanili tudi z gospodarjenjem Iskre v lanskem letu, ki ga je prek šestih strateških točk ocenil predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič s tem, da je tudi podal načine reševanja težav v Tele-matiki, Mikroelektroniki, Avtomatiki in Elektroakustiki. Prisotne je seznanil tudi s tremi temeljnimi nalogami v letošnjem letu, kot so poslovna reorganizacija Iskre, selekcija programov in saniranje generatorjev izgub v Iskri.
V. Ž.
Enajsta seja predsedstva KOS SOZD Iskra
Priprave na letno srečanje sindikata
Letno srečanje sindikalistov bo od 19. do 21. maja v Poreču • Aktualni Iskrini problemi, sistem spremljanja razvoja kadrov in letna seja sindikata bodo glavne teme letošnjega srečanja • Iskrine letne športne igre bodo 24. in 25. junija v Ljubljani.
Na torkovi seji predsedstva Koordinacijskega odbora Iskrinega sindikata so njegovi člani govorili še o zadnjih pripravah na letošnji sindikalni zbor v Poreču. Kot vsako leto bo tudi to pot sobotni dopoldanski del posvečen ekonomskim tokovom v Iskri v lanskem in letošnjem letu, ki ga bodo predstavili člani Poslovodnega odbora SOZD Iskra. Popoldne se bodo sindikalisti seznanili z Iskrinim projektom razvoja kadrov (IKAR), o katerem bo govoril vodja projekta Janez Mayer. V nedeljo pa bodo udeleženci srečanja na letni seji ocenili dosedanje delo in sprejeli programske smernice dela v bodoče. Na torkovi seji so tudi pripravili okviren program dela sindikata, ki naj bi zajemal njegovo delovanje na področjih samoupravljanja (utrjevanje vloge sindikata), zaščitne funkcije, delitve dohodka pa prenovi sindikata in povezave in utrjevanja
branžnega sindikata. Na seji so tudi po Iskrinih programskih sklopih evidentirali člane predsedstva KOS SOZD Iskra in njegovega predsednika Janeza Šilca iz Elektrozvez.
V nadaljevanju so se prisotni seznanili s predlogom za opredelitev poglavja »Delovanje družbenopolitičnih organizacij« v statutu podjetja, obravnavali in podprli predlog za imenovanje člana PO SOZD Iskra za raziskovalno dejavnost, kvaliteto in ekologijo Bruna Štiglica in se dogovorili, da bodo do konca aprila sporočili predloge za Iskrine nagrade, s tem, da so za eno izmed nagrad predlagali tudi dosedanjega predsednika KOS SOZD Iskra Avguština Ciuho za njegovo dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v Iskri.
Ob koncu seje so se seznanili tudi z datumom letošnjih Iskrinih športnih iger, ki jih organizira Iskra Commerce; ob informaciji o Dnevu Iskre, ki bo to pot na Črnem vrhu, pa so dali pobudo strokovnim službam in centralnemu delavskemu svetu, da v prihodnje pregledajo možnosti za večje financiranje tega zbora iskrašev iz promocijskih virov Iskrinega siste-
ma.	v.Ž.
Iskra Kondenzatorji
Miha Ravnik med semiškimi delavci
Sindikat v funkciji pogajalca • Utrjevanje branžnih sindikatov • Kolektivne pogodbe tudi v družbenih podjetjih • Spremeniti odnos drugih do sindikata
V okviru festivalskih dogajanj v občini Črnomelj, ki so namenjena obeleževanju aprilskih in majskih obletnic, je semiške Kondenzatorje obiskal tudi predsednik RS ZS Miha Ravnik, ki si je ogledal tovarno in se na kratko seznanil s problemi sindikalnega dela v semiški Iskri. V sproščenem pogovoru s sindikati je ocenil gospodarske razmere v Sloveniji, zakon o
podjetjih, možnosti poslovanja delovnih organizacij v današnjih razmerah, precej pozornosti pa je namenil novim statutom podjetij. Skozi celotno razpravo se je kot rdeča nit vlekla nujnost prenove sindikata v vsebinskem in organizacijskem smislu. Miha Ravnik je poudaril, da bi moralo biti nadaljnje delo sindikalne organizacije usmerjeno na področje pogojev dela, sa-
Iskra Rotomatika
Za polovico večja proizvodnja
Zaradi povečanih naročil bomo letos v Iskri Rotomatiki za polovico povečali proizvodnjo kompresor-skih elektromotorjev za potrebe bele tehnike. Največje povpraševanje tujih kupcev od zahodne Evrope do ZDA je prav po elektromotorjih, ki jih vgrajujejo v hladilne skrinje in klimo naprave. Lani smo v 950-članskem delovnem kolektivu izdelali nekaj več kot 3,800.000 vseh vrst elektromotorjev, od tega 1,900.000 kompresor-skih motorjev. Letos moramo povečati proizvodnjo najmanj za polovico, kar z drugimi besedami pomeni, da moramo mesečno narediti 220.000 kompresorskih motorjev. Da nam bo to uspelo, smo že uvedli delo v treh izmenah, za zdaj na dveh linijah, v kratkem pa bomo skušali tretjo izmeno vpeljati še na eni liniji. Ob skoraj enakem številu zaposlenih, s tem, da v proizvodnji pomagajo tudi delavci iz strokovnih služb, smo v prvem četrtletju letos dnevno proizvodnjo kompresorskih elektromotorjev povečali na 10.100 kosov, kar je za 36 odstotkov več kot lani. Prve dni aprila se je proizvodnja na štirih linijah, pri čemer ena dela v treh izmenah, povzpela že na 11.300 elektromotorjev, ki pa jo bomo z uvedbo tretje izmene še na preostalih dveh proizvodnih linijah tja do konca prvega polletja povečali na več kot 13.000 motorjev. Z dosego tega cilja bomo v naši tovarni ob skoraj enakem številu zaposlenih proizvodnjo kompresorskih elektromotorjev v pri-
merjavi z lanskim letom povečali za 78%.
In kako nam to uspeva? Z boljšim izkoristkom delovnega časa, štafetno menjavo na delovnih mestih in s prerazporeditvijo delavcev na najbolj potrebna dela. Do konca leta bodo za idrijske iskraše delovne vse sobote. Proizvodna hala pri nas sameva le še ob nedeljah popoldne. Ker bo za prvomajske praznike precej prostih delovnih dni, smo se odločili, da naši delavci prostovoljno oblikujejo eno izmeno, ki bi delala na dveh linijah. Tako bomo z delom med prazniki uspeli doseči mesečno povprečje izdelanih elektromotorjev.
Živahno pa ni samo na tekočih trakovih, temveč tudi v ostalih spremljajočih objektih naše tovarne. V visokoregalnem skladišču na dan raztovorijo in odpremijo 30 tovornjakov z reprodukcijskim materialom in izdelki. Za povečano proizvodnjo rabimo na dan 90 ton pločevine, več kot deset ton lak žice in dve toni aluminija. V naši tovarni nimamo zalog, saj vse narejene elektromotorje sproti dobavljamo kupcem v zahodni Evropi, elektromotorje, namenjene ameriškemu tržišču, pa poslej ne bomo več pošiljali prek naših pristanišč, temveč prek Hamburga, saj iz jugoslovanskih luk odpeljeta čez Atlantik na mesec le dve ladji, iz Hamburga pa 28. V Iskri pa v treh dneh izdelamo samo za ameriškega Feddersa dva kontejnerja elektromotorjev.	p §emr|
moupravljanja, delitev dohodka in osebnih dohodkov pa socialne zaščite delavcev in na področje standardnih sindikalnih vprašanj. Glede organiziranosti je dejal, da je potrebno znotraj sindikata zagotoviti večjo fleksibilnost, predvsem pa utrjevati sindi-
kat znotraj podjetja in v okviru njega postaviti sindikalnega poverjenika. V bodoče bo potrebno razmišljati tudi o utrjevanju vloge branžnih sindikatov in najti neke oblike kolektivnih pogodb tudi v družbenih podjetjih.
Iskra
ISKRA ZORIN, TOZD CAOP
Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc, tel. 061/213-213 int. 3474)
11. in 12. maja 1989 bomo organizirali izobraževanje na temo:
vodenje projektov na osebnem računalniku s paketoma SuperProject Plus in Super Project Ekspert (proizvoda Computer Associates International Inc.)
Program:
11.	maj: - Uvod v vodenje projektov
-	Osnove dela s SuperProject Plus
12.	maj: - V čem je razlika med paketoma SuperProject Plus in SuperProject Expert?
-	Osnove dela s SuperProject Expert?
-	Ali se izplača prehod na SuperProject Expert?
Predaval bo mag. Džordže Krstič ob podpori računalnika in projiciranja iz računalnika prek Iskrinega grafoskopa LCD CP1. Vsak udeleženec ob dobil strokovno gradivo.
Izobraževanje je namenjeno vodstevnim in vodilnim delavcem, vodjem projektov, članom projektnih skupin, vodjem proizvodnje, planerjem...
Izobraževanje je za Iskro zanimivo, ker se paket SuperProject Plus uporablja v Iskri že več kot eno leto, po drugi strani pa tudi za presojo ali se izplača prehod na SuperProject Expert. To izobraževanje je tudi pogoj za nadaljevalna delovna tečaja SuperProject Plus, oz. SuperProject Expert.
Izobraževanje bo v poslovni stavbi Iskre, velika dvorana, Trg revolucije 3, Ljubljana, in sicer od 8.30 do 13.30.
Cena izobraževanja je 190.000 din; možna je tudi enodnevna udeležba po ceni 110.000 din.
Informacije in prijave sprejema Brijona Krajnc, tel.: 061/213-213, int.: 3474.
VLJUDNO VABLJENI!
j
L____________Iskra SOZD______'____________________
S srečanja Iskrinih poslovodnih delavcev
Opredelitev za podjetniško obnašanje
Strateška usmeritev Iskre v letošnjem letu bo sledila predvsem trem ključnim nalogam: poslovni organiziranosti, selekciji programov in razrešitvi problematike izgubarjev, je ob letošnjem srečanju z direktorji temeljnih in delovnih organizacij spregovoril predsednik PO SOZD Franc Šifkovič. Predhodno je na kratko orisal poglavitne značilnosti poslovanja Iskre v preteklem letu in na kratko nakazal bistvene usmeritve za prihodnja leta.
V_ lanskoletnem poslovanju so se že pokazali nekateri pozitivni Premiki, ki deloma že odražajo tržno usmerjenost Iskrinih organizacij. Velik korak naprej tako po-jnani za 18% večji konvertibilni 'zvoz. Po več desetletjih ekstenzivnega zaposlovanja smo lani prvič uspeli zmanjšati obseg zaposlovanja, podobni trendi pa se v tem letu še nadaljujejo. Žal pa srno leto zaključili z negativno inženirsko bilanco, kar odraža slabo izkoriščenost razpoložljivega znanja in tehnološko ter tržno zastarele programe. Nemudoma bo zato potrebno poskrbeti za naložbe v ljudi, torej za ustrezno materialno stimulacijo in vsestransko in kontinuirano izobraževanje, še posebno pa za spremembe v miselnosti, in to v vsaki delovni sredini, v vsakem podjetju. Moramo pa biti Pripravljeni tudi na delovanje trga delovne sile, ki se bo pač koncentrirala okoli najboljših programov.
Delež investicij v celotnem prihodku naj bi ostal na lanskoletni ravni (6,5 %). Razveseljiv pokazatelj zaupanja tujih investitorjev pa )e podpis pogodb treh naših delovnih organizacij z IFC, gre za sovla-9anje v izvozno naravnanih projektih.
Veliko bolj kritični kot doslej bomo morali postati pri vrednotenju novih izdelkov. Merila, ki so v uporabi, so zastarela in ne kažejo Prave podobe o tem, koliko no-Vega je resnično že zaživelo v Proizvodnji.
Iskra je ime, ki zavezuje, zato Postaja urejenost celovitega zagotavljanja kakovosti stvar izjemnega pomena in zajema vsa področja poslovnejga obnašanja, je Poudaril Franc Šifkovič.
Plan za leto 1989, sprejet na zadnji seji DS SOZD, je veliko bolj Prečiščen kot pred leti, zato je tudi mnogo bolj stvaren, a hkrati precej optimističen dokument.
Izpad prodaje na domačem trgu še naprej narašča, zato je številka 400 mio dolarjev izvoza v tem letu nujnost, ki jo bo moč doseči pred-ysem s povečanjem obsega proizvodnje. Možnosti za plasma Is-
krinih izdelkov na tujem je ogromno, treba pa jih bo znati izkoristiti.
3 ključne naloge, na katere se bomo osredotočali v tem letu, pa so: poslovna organiziranost, selekcija programov in reševanje problematike izgubarjev.
Poslovna organiziranost
Zadnji dve leti smo se intenzivno posvečali problemom reorganizacije in v glavnih potezah uspeli razčistiti vsa vsebinska vprašanja, zato ni več razlogov za kakršnekoli zadržke ali zamude. Potrebno bo realizirati plan aktivnosti, ki ga je DS SOZD sprejel na zadnji seji. Le-ta predpostavlja, da že do letnih dopustov izvedemo oblikovanje podjetij, jeseni pa novo nastala podjetja organiziramo v sestavljeno podjetje. V Iskri bomo predvideno imeli nekaj skupnih podjetij, združeno podjetje ter skupna storitvena podjetja. Po nekaterih ocenah so ponekod zadeve že delno odprte, prehod v podjetja pa na nekaterih lokacijah še premalo analitičen in strokovno dodelan. Načelo, ki naj bi veljalo pri oblikovanju vsakega podjetja, je, da je potrebno zgraditi močna jedra na posameznih lokacijah. Bodoča podjetja morajo biti koncipirana tako, da bodo v celoti obvladovala tržno in proizvodno (in seveda razvojno) funkcijo, pri tem pa se je treba otresti stare miselnosti o potrebi po vseh poslovnih funkcijah v vsakem podjetju. Nekatere dejavnosti bo smiselno zaokroževati, združevati na enem mestu, kar je razvidno že iz same zasnove sestavljenega podjetja, ki bo organizirano skrajno racionalno, upravljano pa čimbolj lastninsko.
Programi
Bodoče divizije morajo biti programsko zaokrožene, vendar ne po podjetjih, temveč po programskih sklopih. Za strateški razvoj in usklajevanje programov bodo odgovarjali podpredsedniki v bodočem poslovodnem odboru, na voljo bodo imeli strokovne službe na nivoju sestavljenega podjetja in
posebne službe na nivoju posameznih divizij, ki pa naj bi delovale v popolni tržni oz. interesni odvisnosti.
Probleme in potencialna krizna žarišča mora Iskra najprej reševati znotraj sebe, zato bomo v nov organizacijski sistem vgradili varovalne mehanizme; eden od predvidenih je rezervni sklad kot sredstvo blažitve (ne reševanja) posameznih udarcev. Delovanje tega sklada pa naj bi predstavljalo prve začetke poslovnega lastninskega upravljanja Iskre, saj bo zasnovan po naložbenem načelu. Vstop v podjetništvo predpostavlja, da iz medsebojnih odnosov izrinemo čim več dogovorne ekonomije. Ne-
kateri dogovori bodo sicer potrebni še naprej, treba pa jih bo dosledno spoštovati.
Reševanje
problematike izgubarjev
Položaj v (nekdanji) Telematiki se razpleta po dobri poti finančne in programske sanacije, o tem priča tudi podpis pogodbe s Siemensom. V združenem podjetju Telekom se bodo strokovna vodstva posameznih podjetij borila za obstoj in nadaljnjo rast v novih, tržnih pogojih gospodarjenja, računajo pa lahko tudi na sredstva iz zveznih in republiških razvojnih skladov.
Mikroelektronika je razburila duhove v Sloveniji, vendar, kot je dejal Franc Šifkovič, nihče nima dovolj denarja za reševanje tekočih likvidnostnih težav te tovarne, zato je DS SOZD Iskra predlagal skupščini občine Šiška likvidacijski postopek, ki pa bo vsebinsko
pomenil dobro prisilno upravo s strokovno usposobljeno ekipo, ki bo na podlagi ugotovitev o tržni upravičenosti tovrstne proizvodnje in na osnovi konkretnih pogodb predlagala bodočo obliko delovanja. Odprte so možnosti novega podjetja, tehnološkega parka ali morda načrtovalskega centra.
Ob koncu je Franc Šifkovič nanizal še nekaj misli o sedanjem in bodočem vodenju Iskre. Kljub demokratično zamišljenemu načinu odločanja sistem ni deloval, kot bi moral, zato bo potrebno preiti na nekatere oblike avtomatizma, treba se bo držati dogovorov, konsenz pa v sodobno podjetniško zasnovanem sistemu ne more več delovati kot načelo upravljanja.
Iskra je vzpostavila strateške koncepte, vsak v svojem podjetju pa bo moral poskrbeti za lastno globalno usmeritev na tem nivoju. Glede na interesno in poslovno primernost bo potrebno vzpostaviti povezave, tako finančne, kadrovske, programske.
Sprostitev iniciativ, načelo poslovne samostojnosti in poslovanje v tržnih razmerah bo trd preizkusni kamen za marsikatero podjetje, vendar je to hkrati edini način, da Iskra kot sistem naredi kakovostni premik naprej. Ob tem ne smemo mimo dejstva, da le z medsebojnim zaupanjem znotraj Iskre in pravili medsebojnega obnašanja lahko krepimo skupno učinkovitost in gradimo podobo Iskre v okolju. V republiki in Jugoslaviji pa se bomo zavzemali za smotrno delitev programov in poslovno naravnano jugoslovansko sintezo.
I. S.
Iskra
Iskra Kibernetika Kadrovska služba
Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD Orodjarna objavljamo prosta dela in naloge
vodja obdelave (izžiganje)
Zahteve: inženir strojništva in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave sprejema Kadrovska služba Iskre Kibernetike, Savska loka 4, najkasneje v 8 dneh po objavi.
Letos šestič
Iskrine nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge
Spodbujanje povezovanja študentov z Iskro, seznanjanje z njihovim bodočim delom in omogočanje raziskovalnega dela je predvsem namen Iskrinih nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge. V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani so jih podelili že šestič, prejelo pa jih je deset magistrov in inženirjev, ki so naloge zagovarjali minulo leto. To so Slavko Cankar, Dušan Ličen, Andrej Škerlavaj, Aleš Čuk, Aleksander Klemenčič, Andrej Lapanja, Saša Noč, Andrej Žagar in Anton Gorjanc.
Na razpis za podelitev nagrad je poslalo naloge 41 kandidatov. To je precej več kot prejšnja leta, ko se je ta številka gibala med 24 in 34. Največ nalog je dobila posebna komisija iz Kibernetike, in sicer 10, iz Telematike 9, Delte 7, Avtomatike 4, po dve nalogi so prijavili iz Videomatike in Mikroelektronike, po eno pa iz Avtoelek-trike, ERO, Elektromotorjev, Centra za elektrooptiko, Kondenzatorjev, Inštituta Jožefa Stefana in Strojne fakultete.
Diplomske in magistrske naloge so bile z različnih tematskih področij - 28 iz programa in proizvodnje, 6 iz organizacije in informatike, 2 iz tržništva iz zunanjetrgovinske dejavnosti, 3 iz ekologije in varstva pri delu ter 2 iz kadrovsko-izobra-ževalnega področja.
Kot rečeno je komisija - njeno delo vsekakor ni bilo lahko - med 41 nalogami izbrala 10 najboljših, pri čemer je upoštevala koristnost in zanimivost za Iskro, izvirnost in praktičnost uporabe ter nadomeščanje tujih materialov z domačimi.
Prijetnega slavja ob podelitvi nagrad so se poleg nagrajencev in vodilnih Iskrinih delavcev udeležili tudi nekateri mentorji in ocenjevalci nalog ter seveda člani komisije. Nagrade so podelili predsednica delavskega sveta SOZD Iskra Lea Kolar, predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič in predsednik komisije za podelitev teh nagrad Nace Pavlin.
Utemeljitve nagrajenih nalog so naslednje:
CANKAR SLAVKO, magistriral na FNT VTOZD kemijska tehnologija z nalogo REGENERACIJA IZRABLJENEGA AMONIJKLO-RIDNEGA JEDKALA V PROIZVODNJI TISKANIH VEZIJ.
Avtor je v nalogi dokazal uspešnost lastnega postopka za regeneracijo izrabljenega (odpadnega) amonijkloridnega jedkala, ki ga dobimo kot stranski produkt pri proizvodnji tiskanih vezij prevlečenih z zlitino kositer-svinec. Ugotovil je, da je regenerirano jedkalo izdelano po predlaganem postopku možno uporabiti večkrat oziroma, da je recikliranje izrabljenega jedkala možno in da kvaliteta plošč tiskanega vezja ustreza predpisanim standardom. Izrabljeno jedkalo je biološki strup in predstavlja velik ekološki problem za vsakega proizvajalca tiskanih vezij. Izpust jedkala v odvodnik ni možen, razstrupljanje pa je neprimerno predvsem s stališča varstva okolja. Predlagan postopek smo preverili tako v laboratoriju kot v industrijskem merilu. Trdni ostanki, ki nastanejo kot stranski produkt pri regeneraciji so tudi uporabni - kot polprodukt za izdelavo bakrovih fungicidov.
Recikliranje izrabljenega amonijkloridnega jedkala prispeva k izboljšanju proizvodnje TIV predvsem z vidika varstva okolja in ekonomike proizvodnje in se
lahko direktno uporabi tudi v sorodnih DO Iskre.
Mentor: dr. Jadran Maček
Ocenjevalca: dr. Milan Dular in Marijan Štraus
Avtor je zaposlen v Iskri Video-m ati ki.
LIČEN DUŠAN, magistriral na Fakulteti za strojništvo z nalogo STATISTIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA TRDNOSTI OHIŠJA AVTOMOBILSKEGA ZAGANJAČA,
Avtor je v svojem delu prikazal za nas dokaj nov način preizkušanja industrijskega izdelka - simulacijo pogojev, ki jim je izpostavljen izdelek - ohišje avtomobilskega zaganjača pri različnih obremenitvah. Uporabljene so najnovejše metode, ki s pomočjo računalnika dajejo vpogled v dogajanje (stanje) v materialu. Z njimi je mogoče zelo nazorno analizirati kritična mesta glede obrabe, notranjih napetosti itd. Te analize služijo konstruktorju izdelka
Iz dela je razvidno, da je rezultate mogoče uporabiti pri analizi zaganjača tudi drugih dimenzij. Prav v tem je prednost omenjenega pristopa. Računalniška obdelava simulacij omogoča tudi »izbiro« drugih materialov tako, da lahko vnaprej ocenimo, kako kot tudi tistim načrtovalcem, ki ta izdelek uporabljajo kot sestavni del avtomobila.
Saša Noč
Slavko Cankar
bi se v danih pogojih obnašal domač material.
Mentor: dr. Anton Kukelj Ocenjevalca: dr. Božidar Bru-dar in Ana Robnik Avtor je zaposlen v Iskri Avto-elektriki.
ŠKERLAVAJ ANDREJ, magistriral na Inštitutu za tehnologijo, Uppsala Uni-versity (Švedska) z nalogo IZBOLJŠANJE OPTIČNIH LASTNOSTI REAKTIVNO NAPRŠENIH TiN SLOJEV.
Avtor je v svojem izredno kvalitetnem delu prikazal svoje dobro obvladovanje tehnologije naprše-varija optičnih tankih plasti. Še posebej pohvalno pa je, da je za karakterizacijo plasti uporabil veliko različnih metod, od optične spektroskopije do strukturnih kri-stalografskih in električnih metod. Dokaza! je, da je sposoben samostojno obdelovati tehnološki problem tako teoretično kot praktično. Dobljeni rezultati delo uvrščajo v sam svetovni vrh.
Za Iskro je njegovo delo pomembno in uporabno, rezultate "bo mogoče praktično uporabiti v Centru za elektrooptiko, kjer predelujejo aparaturo za naprševanje tankih slojev in ugotavljajo, da bodo lahko sami izdelovali vroča zrcala tudi s to, za Iskro novo
Dušan Ličen
tehnologijo, in s tem dopolnili standardni program Iskre.
Mentor: docent profesor Carl G- Ribbing
Ocenjevalca: dr. Alenka Rožaj in dr. Igor Senčar
Avtor je zaposlen v Iskra, Center za elektrooptiko.
ŽLEBIR SILVO, magistriral na FZE z nalogo INTEGRIRANI HALLOV SENZOR.
V nalogi je avtor podal natan-oen pregled dosedaj znanih rešitev in tehnologij s področja različnih magnetnih senzorjev in jih nadgradil v načrtovanju Hallo-Vega senzorja v CMOS tehnologiji ob pomoči Mikroelektronskega laboratorija Fakultete za elekotro-tehniko. Pri tem je ob svojem dokazanem obsežnem strokovnem znanju s področja matematičnih in numeričnih metod prišel do optimalnih rešitev oz. spoznanj, katerim so podvrženi senzorji pri njihovi aplikaciji v merilni tehniki. pri tem je upošteval oz. dognal različne vplive, ki so povezani bodisi s tehnologijo izdelave Hallo-vega senzorja, kakor tudi spremi-njahja veličin oz. okolice. Vsa ta sPoznanja, ki so bila ugotovljena tako z numeričnimi in matematičnimi metodami, kakor tudi s praktičnimi meritvami, so omogočila
Anton Gorjanc
Andrej Škerlavaj
spoznanja, katera je bilo možno izkoristiti za načrtovanje Hallo-vega senzorja v monolitnem elektronskem števcu.
Mentor: dr. Anton Jeglič
Ocenjevalca: Ervin Pirtovšek in Igor Pompe
Avtor je zaposlen v Iskri Kibernetiki.
ČUK ALEŠ, diplomiral na Fakulteti za strojništvo z nalogo Odzivne lastnosti košarice zvočnika.
Naloga predstavlja prvo fazo navodil za konstruktorje košaric za zvočnike iz termoplastičnih materialov v Iskri Videomatiki. Košare iz termoplastov bodo bistveno prispevale k:
-	zmanjšanju pretočnega časa materiala skozi proizvodnjo
-	pocenitvi košare zaradi enostavnejšega tehnološkega procesa ter zmanjšanja števila orodij
-	zmanjšanju problema onesnaževanja okolja.
Naloga je v celoti uspela ter predstavlja primer kako uspešno je lahko sodelovanje med fakulteto ter proizvodno organizacijo.
Mentor: dr. Igor Grabec.
Ocenjevalca: mag. Tomaž Bajuk in Andrej Marinšek.
Avtor je zaposlen v Iskri Videomatiki.
KLEMENČIČ ALEKSANDER, diplomiral na FAGG, VTOZD Arhitektura z nalogo Oblikovanje vrtalnika kot izhodiščen predlog celovite podobe podjetja.
Naloga predstavlja prvi kompleksni elaborat s področja oblikovanja električnega orodja v Iskri in vzorčno, na primeru vrtalnika, opredeljuje večino najpomembnejših kriterijev za zasnovo novega izdelka. Predstavljena metodologija daje dobro osnovo za
Silvo Žlebir
model oblikovnega dela razvojnega procesa najmanj za večino električnih ročnih orodij pa tudi za druge Iskrine izdelke.
Naloga končuje s povsem konkretnim rezultatom, modelom izdelka, ki mu pripisujejo visoko stopnjo inovativnosti v bistvenih elementih ocenjevanja: zadovoljevanje funkcijskih in ergonomskih zahtev, uporabi materialov in izpolnjevanju tehnoloških zahtev ter tržno-komunikacijski sposobnosti. Ocenjujemo, da je rezultat zelo dobro izhodišče za zaporedno in vzporedno vključevanje ostalih razvojnih aktivnosti, kar v celoti lahko vodi do uspešnega novega izdelka.
Mentor: dr. Niko Kralj
Ocenjevalca: mag. Ljuban Kloj-čnik in Jože Cenčič.
Avtor je zaposlen v Iskri - Industriji za električna orodja.
LAPANJA ANDREJ, diplomiral na VŠOD, kadrov-sko-izobraževalna usmeritev z nalogo Izpolnjevanje strokovne izobrazbe IPO in delavcev s posebnimi pooblastili v DO Iskra Kibernetika Kranj.
Diplomska naloga predstavlja redek primer v industriji neposredno uporabne družboslovne študije in merskega inštrumenta. Z njim je mogoče odkrivati nekatera elementarna stanja v strukturah znanja, interesov, motivov in delovnih problemov vodilnih delavcev v podjetju. Omenjena stanja so lahko objektivna podlaga za načrtovanje, usmerjanje in izvajanje kadrovskega razvoja imenovanih delavcev, kar so v Kibernetiki delno že storili. Za nadaljnjo uporabo bi kazalo vprašalnik razdeliti na posamezne vsebinske dele, ki bi bolje diferencirali merjene pojave in bolje diagnosticirali njihove odklone.
Aleš Cuk
Mentor: dr. Janez Jereb.
Ocenjevalca:	mag. Janez
Mayer in dr. Mitja Tavčar.
Avtor je bil zaposlen v Iskri Kibernetiki.
NOČ SAŠA, diplomirala na FZE z nalogo Trifazni sinusni referenčni vir.
V nalogi so teoretsko obdelane možnosti za digitalno generiranje sinusne napetosti in praktično realiziran trifazni sinusni vir za umerjanje trifaznih števcev. Uporabljen je bil za napajanje ,etalon-skega in umerjenega števca v primerih, ko ni na razpolago trifaznega omrežja.
Sinusni generator je realiziran s pomočjo vpogledne tabele in D/A pretvornika. Zaporedje adres v EPROM-ih predstavlja časovno os, vrednost na posamezni lokaciji pa določa napetost pri določeni fazi signala. Ker je generator takta realiziran s kremenovim kristalom, je dosežena velika frekvenčna stabilnost. Tudi popačenje izhodnega signala je pod zahtevano mejo. Vse to omogoča dokaj veliko možnost praktične uporabe naloge v Iskri (samo v Kibernetiki vidijo najmanj dve možnosti praktične uporabe naloge). Ta uporaba je možna na vseh področjih, kjer se zahteva nizka harmonska popačenja, am-plitudno stabilnost in točne fazne kote med signali.
Mentor: dr. Anton Jeglič
Ocenjevalca: mag. Vinko Muha in dr. Matija Seliger.
Avtorica je zaposlena v Iskri Kibernetiki.
ŽAGAR ANDREJ, diplomiral na FZE z nalogo Analiza in sinteza multiproce-sorske mreže.
Prispevek avtorja na tem novem in izredno hitro razvijajočem se področju je pomemben, tako na teoretičnem področju, kjer je na
(Dalje na 8. strani)
Iskrine nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge
(Nadaljevanje s 7. strani)
izviren način zasnoval krmilne enote enonivojske hiperkocke za paralelni računalniški sistem, kot tudi na aplikativnem področju. Koncepti, ki so opisani v diplomski nalogi, so uporabljeni in vgrajeni v obstoječo PARSVS arhitekturo. PARSVS je projekt paralelnega računalniškega sistema v Iskri Delti pri katerem je 64 procesorjev in pomnilnikov povezano preko povezovalne mreže.
Iz načrtov, ki so priloženi v prilogah diplomske naloge, je mogoče izdelati »tiskance« za povezovalno mrežo in jo praktično realizirati za PARSVS računalniški sistem.
Analitični model na osnovi dis-kretno-simulacijskega modela je mogoče uporabiti tudi pri ocenjevanju zmogljivosti drugih multi-procesorskih mrež. Zato je razvoj, trženje in uporaba domačega paralelnega računalnika velik dose žek domače računalniške industrije, povezovalna mreža pa je en del tega sistema.
Mentor: dr. Ludvik Gyergyek.
Ocenjevalca: mag. Peter Bra-jak in dr. Saša Prešern.
Avtor je zaposlen v Iskri Delti.
GORJANC ANTON, diplomiral na Tehniški fakulteti Maribor, VTO elektrotehnika z nalogo Priključitev inteligentne vtične enote na VSB vodilo.
Trendi razvoja v iskra Delta so narekovali razširitev proizvodnega programa na VME kartice z dodatnim asinhronim VSB podsi-stemskim vodilom. Ker pa ustrezno gate-array krmilno vezje . M USB 2400 v času razvoja še ni bilo dostopno, je avtor izdelal nadomestno vezje, ki delno emulira delovanje originalnega krmilnega vezja. S tem so v Delti pospešili razvoj nove inteligentne vtične enote s priključkom na VSB in zmanjšali zaostanek za vodilnimi proizvajalci VME/VSB modulov v svetu. VSB krmilnik s priključenim nadomestnim vezjem je bil uspešno preizkušen pri testiranju pom-nilniških RAM/EPROM modulov z dvojnim dostopom.
Mentor: dr. Ivan Rozman.
Ocenjevalca: mag. Andrej Urat-nik in dr. Ivan Šantl.
Avtorje zaposlen v Iskra Delta.
LD
_________Drugi o nas_________________________________________I
•	Beograjski Privredni pregled je objavil izvozne rezultate Iskre v prvih treh mesecih. V tem obdobju je Iskri uspelo izvoziti za 67,5 milijona dolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kot je povedal Miloš Resnik, pomočnik direktorja za zunanjo trgovino v Iskri Commerce, so v prvih treh mesecih največ izvozili v razvite države, kar za 42,3 milijona dolarjev. V dežele v razvoju so izvozili za 9,2 milijona dolarjev, v dežele SEV pa za 15,2 milijona dolarjev. K temu je potrebno dodati še 800.000 dolarjev, ki so jih realizirali v maloobmejnem prometu. Široko paleto Iskrinih proizvodov najbolj cenijo kupci v ZRN, Italiji, Veliki Britaniji, ZDA in Franciji. »Posebna značilnost našega zunanje-trgovin-skega poslovanja v tem obdobju je padec izvoza v dežele SEV za 14 odstotkov, kar smo kompenzirali s povečanjem izvoza v razvite dežele za 17 odstotkov,« jena koncu deial Miloš Resnik.
•	Zagrebški Vjesnik piše, da je najvišji samoupravni organ Iskre sklenil, da gre delovna organizacija Mikroelektronika z 250 zaposlenimi v likvidacijo. Kot piše list je tako končana enoletna poslovna borba med dvema konceptoma, namreč, da se Mikroelektronika kot velik izgubar ali sanira s pomočjo finančne pomoči ostalih delov Iskre ali likvidira in s tem ustvari pogoje za ustanovitev novega podjetja. Iskra-Mikroelektro-nika je imela lani 11 milijard dinarjev izgub, za sanacijo pa bi bilo potrebnih od 12 do 14 milijard dinarjev.
•	Gorenjski Glas je pred nedavnim objavil krajši prispevek o pripravah na novo organiziranost DO Iskra-Kibernetika v Kranju. Delavski svet tega nad 5.000-članskega kolektiva je namreč že obravnaval osnutek statuta, s katerim naj se delovna organizacija z 11 temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo preoblikuje v družbeno podjetje. Osnutek statuta bo v javni razpravi do 15. maja, referendum pa naj bi bil konec junija. Kot podjetje naj bi začeli takoj, statusne zadeve pa bodo urejene do konca leta.
•	Ljubljanski Dnevnik je obširno zabeležil obisk sovjetskega ministra za elektronsko industrijo Valerija Kolesnikova v žužemberški Iskri. Ta Iskrina delovna organizacija sodeluje s sovjetskimi partnerji že enajsto leto. Lani so podpisali pogodbo, po kateri bosta obe strani do leta 1995 uresničili menjavo v vrednosti 84 milijonov dolarjev. S prvo pogodbo je žužemberška Iskra izvozila v Sovjetsko zvezo le za 1,3 milijona dolarjev izdelkov, zadnji dve leti pa izvažajo Žužemberčani v to deželo samo opremo v vrednosti 3,5 milijonov dolarjev. Lani ob 10-letnici sodelovanja je Iskra podpisala pogodbo o kooperaciji do leta 1995, hkrati so podpisali tudi protokol o znanstveno-tehničnem sodelovanju in opredelili skupen razvoj opreme in tehnologije za proizvodnjo kondenzatorjev.
Iskra SOZD
Ustvarjalno o ustvarjalnosti
Konec preteklega tedna je bila Iskra gostitelj strokovnega posveta »Ustvarjalno o ustvarjalnosti«, ki ga je organiziralo slovensko Društvo psihologov - Sekcija za psihologijo dela. Rdeča nit posveta je bila nedvomno ta, da bo v današnjih razmerah preživelo le tisto podjetje, ki bo prožno, fleksibilno in bo v celoti temeljilo na ustvarjalnosti.
V imenu gostitelja je udeležence posveta pozdravil član Poslovodnega odbora SOZD Iskra Jože Godec, ki je v uvodu dejal, da smo se do sedaj s problemom ustvarjalnosti ukvarjali zgolj deklarativno. V Iskri pa v zadnjem času dobiva vse pomembnejše mesto, saj je eden izmed dokazov tudi ta, da je tretjina naše proizvodnje usmerjena na tuja tržišča. Ustvarjalnost ne more biti namenjena sama sebi, pač pa se
mora potrditi na trgu. Svojo težo pa nosi ustvarjalnost tudi v Iskrinem inovacijskem projektu IKAR (sistem razvoja kadrov), katerega sestavni del je.
V nadaljevanju je o ustvarjalnosti v slovenski literaturi govoril profesor Vid Pečjak s Filozofske fakultete, ki je analiziral vsebino in posamezne kategorije, ki govore o uporabi ustvarjalnosti in jih tudi časovno primerjal. Rezultat analize je, da pisanje o us-
tvarjalnosti v slovenski literaturi počasno, konsistentno in linearno narašča.
Živana Bele-Potočnik in Brigita Hruševar z Zavoda za produktivnost dela sta udeležencem predstavili delo s krožki za izboljšanje proizvodnje, kjer gre za delovno Maydr iz Iskrinega Izobraže-metodo, s katero želijo delavce naučiti aktivno reševati probleme. Rezultate akcije množične inovativne dejavnosti v Gorenju je predstavil
Marjan Salobir, o viziji ustvarjalnega podjetja pa je ob koncu spregovoril Janez valnega centra, ki je govoril o nujnosti ofenzivne strategije podjetja, o pogojih ustvarjalnega podjetja, kjer je nujna individualna pobuda, ki je velikokrat, iz rgzličnih razlogov, zadušena pa o nalogah managementa, ki mora ustvarjati ozračje tekmovalnega duha. Nezanemarljiva je tudi usmeritev iz kratkoroč-nosti v dolgoročnost podjetja in iskanje rešitev iz ozračja krize in malodušja v reinterpretaciji in oživljanju temeljnih človeških vrednot.
VŽ
Iskra ERO, Iskra Commerce
Angleški distributerji na obisku v ERO
Na povabilo in v organizaciji kranjske Tovarne električnih ročnih orodij in trgovinskega podjetja Iskra Limited v Londonu je bila minuli teden na obisku v Sloveniji večja skupina distributerjev električnih ročnih orodij iz Velike Britanije. Poleg kranjske tovarne ERO so si ogledali še Comet v Zrečah.
Prodaja Iskrinih električnih ročnih orodij v Veliki Britaniji poteka predvsem preko tamkajšnjih zasebnih distributerskih firm, predstavnike desetih največjih oz. tistih, ki prodajo več naših orodij, pa sta Industrija za električna orodja in Iskra Commerce te dni gostila v Sloveniji. Skupina osemnajstih distributerjev, med njimi so bili tudi domala vsi direktorji oz. Ustniki teh firm, si je v Kranju najprej ogledala tovarno ERO, zatem pa se je sešla na pogovore z vodilnimi delavci te tovarne in Iskre Commerce. Direktor ERO Miro Krek je goste
seznanil z delom in načrti Iskre kot celote, 'o1 razvoju, proizvodnji in trženju Iskrinih električnih orodij pa je spregovoril svetovalec za trženje v tem kolektivu Anton Poštovan.
Na britanskem tržišču je Iskra prodala lani preko 30.000 električnih ročnih orodij v vrednosti nad milijon dolarjev. Večino teh orodij so plasirali distributerji, vse bolj uspešno pa sodeluje ERO tudi s svetovno znano firmo Kango, s katero ima posebno kooperacijsko pogodbo. Na osnovi te pogodbe je angleška firma v svoj prodajni program že uvrstila en izdelek kranj-
ske tovarne, v kratkem pa bo predvidoma še dva. V zamenjavo prodaja ERO Kangova kladiva v Jugoslaviji, Švici in Belgiji.
Huda konkurenca Boscha, Makite, Hitachija, AEG-eja in drugih je seveda najhujši problem pri plasmaju Iskrinih električnih ročnih orodij na britanskem tržišču. Temu ustrezen je tudi tržni delež, ki ga imamo na Otoku: znaša le približno 2 %, kljub povečevanju prodaje pa ostaja to razmerje približno na enaki ravni. Manj spodbuden je tudi cenovni razred, v katerem so naša orodja na tržišču Velike Britanije, z izjemo orodja, ki ga na osnovi kooperacijske pogodbe prodaja znani Kango.
Angleške distributerje električnih ročnih orodij sta med obiskom v Sloveniji spremljala tudi direktor v Iskri Limited v Londonu, zadolžen za trženje teh orodij, Duško Vučinič in Vlado Sod in iz Iskre Commerce.
Lado Drobež
Državno odlikovanje Milošu Kobetu
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra je predsednik Skupščine občine Ljubljana-Center Borut Plavšak podelil dolgoletnemu Iskrinemu vodilnemu delavcu Milošu Kobetu visoko državno odlikovanje - red dela z zlatim vencem. Obrazložitev je podala predsednica delavskega sveta celotne Iskre in predsednica komisije za odlikovanja Lea Kolar.
Utemeljitev podelitve državnega odlikovanja Milošu Kobetu je naslednja:
Tovariš Miloš Kobe se je rodil leta 1928 v Beogradu, kjer je do pričetka vojne končal 3 razrede gimnazije. V NOB je sodeloval kot kurir in terenski mladinski aktivist na Dolenjskem. Leta 1947 je končal gimnazijo in maturiral v Ljubljani. Leta 1953 je diplomiral za inženirja elektrotehnike šibkega toka (elektronika). Nato se je zaposlil na Institutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani kot raziskovalec. Kasneje je postal vodja za visokofrekvenčno termiko, v obdobju 1970-1974 pa je bil direktor Instituta. Zatem se je zaposlil v SOZD Iskra kot član Poslovodnega odbora SOZD, zadolžen za raziskovalno-razvojno dejavnost. To funkcijo je opravljal vse do leta 1986, ko je bil imenovan za svetovalca predsednika Poslovodnega odbora SOZD Iskra za stike z javnostjo.
Njegov prihod v Iskro sovpada z obdobjem intenzivnega urejanja nove ustave in Zakona o združenem delu, ki sta pomenila tudi eno od osnov novega branžnega organiziranja Iskre. V teh aktivnostih je tov. Kobe bistveno prispeval k uveljavitvi nove opredelitve razvojno-raziskovalne dejavnosti kot
enega ključnih elementov in temeljev nadaljnjega razvoja Iskre. V veliki meri je njegova zasluga, da je Iskra v tem obdobju uspešno nadaljevala orientacijo na lastno tehnološko-programsko znanje, povezano z vrhunskimi svetovnimi dosežki. To se je odražalo v pospešenem in za jugoslovanske razmere visoko nadpovprečnem vlaganju v razvojno-raziskovalno dejavnost. To je bila tudi osnova za intenzivne procese prestrukturiranja Iskre v smeri zahtevnejših tehnologij. Odločujoč je tudi njegov doprinos pri razvoju in uvajanju mikroelektronskih tehnologij kot izjemno pomembne infrastrukturne dejavnosti za nadaljnji razvoj Iskre, Slovenije in tudi širše.
Miloš Kobe je bil vseskozi družbenopolitično zelo aktiven. Bil je član MK SKOJ Novo mesto, član MO ZSM Ljubljana, sekretar SKOJ na Fakulteti za elektrotehniko, opravljal je razne funkcije na univerzi, bil je
urednik Študentskega lista itd. Na Institutu za elektronsko in vakuumsko tehniko je bil med drugim predsednik Upravnega odbora in Sveta Instituta, hkrati pa tudi član Občinske konference ZK Vič-Rudnik in v obdobju 1961 do 1965 poslanec Gospodarskega zbora Skupščine SRS ter predsednik odbora Zbora. Nadalje je bil 6 let član Upravnega odbora Sklada skupnih rezerv SRS, več let član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča in vodstvenih organov Raziskovalne skupnosti Slovenije. V obdobju 1975-1979 je bil član Republiškega komiteja za raziskovalno skupnost in tehnologijo, več let pa tudi član Odbora za napredek dela in gospodarstva GZS in ustreznih organov PKJ. Sedaj je član Sveta Instituta Jožef Stefan in 'predsednik KO Gibanja Znanost mladini.
Miloš Kobe je član ZK od leta 1948 in je rezervni kapetan letalsko-tehnične službe.
Njegova strokovna in publicistična aktivnost obsega več raziskav s področja visokofrekvenčnega segrevanja v industriji. Razvil je vrsto naprav in tehnologij s tega področja, ki se danes na široko uporabljajo v jugoslovanski industriji, zlasti pri predelavi kovin. Sodeloval je pri številnih raziskavah s področja organizacije inovacijskih procesov in njihove ekonomike in večkrat predaval na Fakulteti za elektrotehniko in na šoli za poslovodne kadre na Brdu. Je avtor številnih člankov in referatov s področja ekonomike, problematike uvajanja novih mikroelektronskih in informacijskih tehnologij, družbenopolitičnih vidikov tehnološkega zaostajanja itd. Še posebej je v tem okviru pomembno njegovo delo s področja sistemskega uveljavljanja tehnološkega znanja kot temeljnega proizvodnega dejavnika.
L. D.
Ob 70-letnici ljubljanske Univerze
Dekanska insignija v zahvalo za sodelovanje
Kot priznanje za dolgoletno vsestransko sodelovanje je Iskra v okviru Tedna ljubljanske Univerze in ob 70. obletnici visokošolskega študija elektrotehnike v Ljubljani podelila Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo dekansko insignijo. Predsednik Iskre Franc Šifkovič jo je izročil sedanjemu dekanu Elektrofakultete prof. dr. Petru Jerebu, slavja pa so se udeležili tudi povojni dekani fakultete Albert Čebulj, Slavko Hodžar, Marjan Plaper, Jernej Virant in Joško Budin.
Dosedanje dolgoletno sodelovanje in povezanost med slavljencem, ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo in Iskro je gotovo najlepše ocenil in opisal dekan te fakultete prof. dr. Jereb, ko je na slavju, potem ko je sprejel insignijo, poudaril, da meje med obema pogosto niti ni mogoče določiti in je tudi nihče ne išče, saj je lahko to sodelovanje marsikomu za vzor.
Seveda so takšni odnosi med Elektro fakulteto in Iskro povsem razumljivi, saj je pri nas zaposlenih približno 1500 nekdanjih študentov te fakultete, od tega 90 magistrov in doktorjev znanosti. Na tej visokošolski ustanovi se zdaj izobražuje 905 naših štipendistov, svoje znanje pa tam izpolnjuje 320 Iskrinih študentov ob delu in 140
kandidatov za pridobitev podiplomske izobrazbe. Na Elektrofa-kulteti je habilitiranih tudi 10 strokovnjakov iz Iskre, v Fakultetnem svetu pa sta dva Iskraša.
Seveda je ta povezanost velika tudi na razvojno-raziskovalnem področju na obeh straneh, celo več: programi fakultete se skoraj popolnoma pokrivajo s programi Iskre. Posebej velja omeniti tudi intenzivno sodelovanje na več projektih, kot so npr. Elektronika in optoelektronika bodočnosti, Razvoj inteligentnih merilnih sistemov in aparatov ter Razvoj, projektiranje in proizvodnja robotov f ter robotizacija proizvodnih p roče-' sov v elektromehaniki in elektronski industriji.
Lado Drobež
Marjan Plaper
Jernej Virant
Jožko Budin
L____________Iskra Avtoelektrika
Delavska proslava pred delavskim praznikom
Dati znanju in defu čast in oblast
Prvi delovni dan v maju smo dobili v naše novogoriško uredništvo časopisa Iskra anonimno pisemce, napisano s težko delavsko roko, v katerem je bil le en stavek: »Objavite prosim v našem glasilu zahvalo vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da je tako lepo uspela in izzvenela proslava v Iskri Avtoelektriki, hvala vsem nastopajočim!« Od kje izvira prijazno pisemce, seveda nismo raziskovali, njegova vsebina pa pove vse. Pove, da je bila zadnji delovni dan v aprilu tradicionalna proslava, namenjena obeležju republiškega praznika, 27. aprila, dneva Osvobodilne fronte in mednarodnega praznika dela, 1. maja.
Prireditveni prostor ob dvoriščni zelenici so lepo in domiselno uredili mladi iz te delovne organizacije, vmes pa so se zaskrbljeno ozirali v nič kaj prijazno nebo in ugibali, bo zdržalo ali ne. Vendar je šlo tudi vreme na roko tako prirediteljem kot nastopajočim, ki so bili: Mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe, ki ga vodi mlada, temperamentna dirigentka Barabara Šinigoj, hčerka bivšega iskraša Oskarja Šinigoja, ki Pa žal zaradi bolezni ne more več prihajati na delo. Nad tem pevskim zborom, kjer prevladujejo pevke in pevci iz Avtoelektrike, ima ta delovna organizacija pokroviteljstvo. Otroško vihravi ter v dušo in srce segajoči recitaciji sta pričarala učenka in učenec Osnovne šole Šempeter, svojevrstna popestritev proslave pa je bila gotovo v trenutku, ko je prireditveni prostor zapustilo kar petdeset golobov kot simbol miru in svobode. Zasluga za to gre Žarku Kogoju, zaposlenemu v tovarni delovnih sredstev, ki te lepe in mirne živalce že vrsto let goji in šola. Hip zatem, ko jih je spustil, so že bili na njegovi domačiji v Vrtojbi. Slavnostni govornik na proslavi je bil Robert Žerjal, glavni direktor Iskre Avtoelektrike. Njegov zanimiv govor objavljamo v celoti:
»Spoštovane sodelavke in sodelavci! Delavci Iskre Avtoelektrike že vrsto let pripravljamo proslavo na tovarniškem dvorišču v počastitev DNEVA OF in 1. MAJA - MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELA. To nikakor ni slučaj, saj temeljni sporočili obeh praznikov izražata pravi interes nas delavcev: povezati vse napredne ljudi v boju za svobodo
človeka in naroda ter za kakovostnejše življenje, dati znanju in delu čast in oblast.
V	današnjih težkih in negotovih časih v naši domovini se moramo še odločneje povezati v boju za uresničevanje omenjenih sporočil.
V	Iskri Avtoelektriki si želimo, da bi položaj vsakega človeka v naši domovini bil definiran z njegovimi delovnimi rezultati, ki se vrednotijo na trgu in ne na osnovi pripadnosti temu ali onemu narodu, tej ali oni politični organizaciji.
Zato si v našem kolektivu vztrajno prizadevamo, da bi se naše podjetje razvijalo tako, kot je to značilno za sodobna podjetja v razvitem svetu, saj je to osnovni in edini kriterij za naše večje vključevanje v mednarodno delitev dela in edina možnost za nadaljnji razvoj Iskre Avtoelektrike.
Za uspešno realizacijo zastavljene usmeritve pa potrebujemo ljudi z veliko znanja in ustvarjalnega zagona. Zato si moramo še naprej prizadevati za pridobivanje mladih izobraženih ljudi, za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter za motiviranje vseh zaposlenih za učinkovito in kakovostno opravljanje delovnih nalog.
Tržno usmerjeno gospodarstvo nas bo namreč neizprosno postavilo v položaj, ko bo že majhen naskok v znanju in tehnologiji pomenil pravo bogastvo, vsako zaostajanje pa nas bo potisnilo na rob dogajanja in eksistence.
Poleg tega pa vsi vemo, da je znanje, ki mora vsekakor rezultirati posredno ali neposredno na trgu, tista ustvarjalna sila, ki se je ne da vzeti in ki bo neizogibno še bolj kot
doslej definiralo položaj posameznika in naroda.
Konkretizacija aktivnosti za realizacijo omenjenih spoznanj v Iskri Avtoelektriki je opredeljena v planskih aktih v naslednjih poglavjih: trženje, raziskave in razvoj, nabava, tehnološka in organizacijska prenova proizvodnje, kadrovska politika in organizacijska vprašanja, finančno planiranje, celovito zagotavljanje kakovosti.
Sistem celovitega zagotavljanja kakovosti v Iskri Avtoelektriki, ki je bil uspešno zgrajen v letu 1988, definira strategijo in taktiko našega delovanja v vseh fazah poslovnega procesa od koncepta do trženja izdelka in vključuje vse zaposlene v vseh področjih ter je temelj za naš nadaljnji razvoj.
Kljub temu, da rezultati, ki jih dosegamo na delovnih področjih, ki so več ali manj v naših rokah: produktivnost, kakovost, razvoj novih izdelkov, planiranje ipd., niso slabi, imamo pred seboj še veliko nalog. Želim, da bi se vsi še bolj zavedli, da je usoda kolektiva in nas iz dneva v dan bolj v naših rokah in da bi se še bolj zavzeto lotili dela. Želim, da bi bil naš odnos do tehnološke in delovne discipline večji, da bi skratka postali podjetje, na katero bi bili vsi ponosni in, ki nam bi dajalo primeren kos kruha za bolj kakovostno življenje. Prepričan sem, da je to naša skupna želja, zato je naša naloga, da zgradimo take vzvode, ki nas bodo uspešno potiskali po tej poti. Prva priložnost za to je že priprava novega statuta Iskre Avtoelektrike v skladu z novim zakonom o podjetjih.
Slavnostni govornik Robert Žerjal
Da bi ta temeljni akt Iskre Avtoelektrike bil kar najboljši in motivacijski ter z jasno opredeljenimi odgovornostmi, je potrebno, da se v fazi obravnave vključimo vsi s svojimi morebitnimi sugestijami in predlogi.
Naj moje razmišljanje strnem s čestitko sodelavcem za DAN OF in 1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA ter z željo, da bi si med prazniki obnovili energijo za premagovanje delovnih in življenjskih nalog.«
Marko Rakušček
Na proslavi so letos »sodelovali« tudi golobi kot simbol miru Proslavo je popestril pevski zbor Ciril Silič in svobode. Spustil jih je Žarko Kogoj
Sejem učil
Učila in šolska oprema ’89
Od 10. do 14. aprila je bila v Ljubljani jubilejna 10. razstava Učila in šolska oprema. V štirih halah Gospodarskega razstavišča so lahko obiskovalci gledali, kupovali in preizkušali številne izdelke domačih in tujih proizvajalcev. Tudi iskra je predstavila nove izdelke in merilno opremo za potrebe izobraževanja.
Razstava učil in šolske opreme sodi med tiste prireditve, ki zahtevajo glede na njihov velik družbeni pomen zlasti skrbno strokovno pripravo.
Tako so letos soorganizatorji Zavod SR Slovenije za šolstvo, Zveza organizacij za tehnično kulturo, Republiški svet za preventivo in varnost v cestnem prometu in Gospodarsko razstavišče pripravili bogat razstavni in strokovni program.
Zavod za šolstvo, ki že od leta 1971 skrbi za strokovnost programa in tematske razstave, je tudi letos skupaj z učitelji in učenci različnih stopenj ob pomoči ZOTKS in delovnih organizacij pripravil bogat program prikaza pouka, učil in strokovnih posvetovanj. ZOTKS je predstavila mladinsko razvojno-razisko-valno dejavnost.
Organizatorji letošnje 10. razstave učil in šolske opreme so želeli predstaviti napore za vsebinsko in didaktično preobrazbo vzgoje in izobraževanja in prikazati
sodobne tehnologije, ki postajajo pomemben dejavnik posodobitve vzgoje in izobraževalnega procesa. Razstava je bila razdeljena v tematsko zaključene celote:
-	predšolska vzgoja
-	osnovnošolska in srednješolska vzgoja in izobraževanje
-	prikaz uporabe računalnikov
-	predstavitev pripomočkov in učil za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem in telesnem razvoju
-	predstavitev srednjega izobraževanja v naslednjih usmeritvah - tekstilni, obutveni, osebnih storitvah, kreaturi, gostinstvu, turizmu, elektroniki in lesarstvu
-	predstavitev inovacij v vzgoji in izobraževanju
-	vzgoja za varnost v prometu
-	predstavitev vojaških poklicev
-	razstava učbenikov
Poleg posvetovanj za strokovnjake in pedagoge je bila razstava učil namenjena tudi staršem. Vsega, kar je na
Iskrine tovarne proizvajajo razno merilno opremo, ki je ustrezna tudi za izobraževanje
Iskra Kibernetika je prikazala delovanje novega računalniškega	Prikaz krmiljenja avtomatiziranih procesov je pripravil TOZD
LCD projektorja M. 1, ki podobno kot grafoskop CP1 omogoča Inženiring iz Iskre Kibernetike projiciranje informacij in grafike z računalniškega zaslona
voljo za podporo in lajšanje učenja, si šole namreč ne morejo privoščiti.
Dosedanjim organizatorjem se je letos pridružil še Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pripravil je posebno razstavo »Vzgoja za varnost v prometu«. Osnovne šole so sodelovale z različnimi aktivnostmi in opozarjale na akcijo »-10%«.
Zanimiv Iskrin nastop
Razstavni prostor Iskre je bil dobro obiskan. Programe, ki so zanimivi za šole, so predstavile Iskra Kibernetika (TOZD Vega in TOZD Inženiring), Iskra Delta, Merilna elektronika Horjul, Iskra Elementi in Iskra Baterije Zmaj.
Letošnji sejem učil je bil tudi v znamenju projekta RAČEK (računalniška eksplozija), ki ga vodi Zavod za šolstvo. Projekt predvideva
opremljanje srednjih šol s 1.000 osebnimi računalniki AT. Zanimiva finančna konstrukcija bo šolam omogočila nakup potrebne opreme za računalniške učilnice, šole so že naročile več kot 500 računalnikov.
Pri uvajanju informacijske tehnologije v šole se je pokazala tudi potreba po ustreznem računalniškem projektorju, s katerim je mogoče predstaviti informacijo slušateljem. Iskra Kibernetika, oz. njena TOZD Vega je že lani predstavila opremo za povezavo grafoskopa in računalnika, ki pa ni ustrezala za grafično kartico Hercules.
Letos je Tovarna Vega predstavila prototip računalniškega projektorja M.1, ki ustreza karticam Hercules in EGA. Ta projektor povsem ustreza računalniški opremi v naših šolah in ima določeno prednost pred konkurenčnimi izdelki tujih proizvajalcev. Is-
Iskra Delta je predstavila računalniški sistem Partner AT in programsko orodje za izobraževalni sistem
Brez računalnika ne gre več...
Iskra
SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo:
Za večjo uspešnost v trženju v času od 25. 5. do 27. 5. 1989
Program strokovnega izpopolnjevanja je namenjen samostojnim strokovnim in vodstvenim delavcem v trženju.
Vsebina:
1.	Politika trženja in strateški načrt trženja
2.	Načrtovanje organizacijskih in delovnih ciljev
3.	Pooblastila in odgovornost v pravnem prometu
4.	Poslovno dogovarjanje, komuniciranje in pogajanje
Čas in kraj: s programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 25. 5. 1989 ob 15. uri v Kompas Hotelu v Ribnem pri Bledu. Zaključek seminarja bo 27. 5. 1989 predvidoma ob 14. uri.
Vodja programa: prof. dr. Mitja TAVČAR
Prijave: prijavnice, ki jih lahko dobite v vaši kadrovsko-izobra-ževalni službi, pošljite najkasneje do 17. 5 1989 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Trg revolucije 3/12, Ljubljana.
Podrobnejše informacije o vsebini in izvedbi seminarja dobite v Izobraževalnem centru SOZD Iskra na tel. št. 061/222-212.
kra Kibernetika se bo s to Slovenije za šolstvo, ker periferno opremo lahko vklju- omogoča zelo kvalitetno prečila v projekt RAČEK. Novi jekcijo. projektorje dobil tudi podporo
predstavnikov Zavoda SR Tekst in foto: Alojz Boc
Iskra Elementi
Vedno širše možnosti uporabe tehnične keramike
Z novo organizacijsko ureditvijo v tovarni tehnične keramike v Stegnah so posamezne zaključene razvojno-proizvodne procese razdelili na samostojne enote, imenovane »profitni centri«. Tokrat vam predstavljamo enoto, programsko zaokroženo na področje ekstrudirane keramike, v kateri poleg že utečenega programa pripravljamo vrsto zanimivih izdelkov.
Glede na novi način dela so posamezne enote povsem samostojne pri organiziranju razvoja proizvodnje in prodaje, kar pomeni, da se lahko hitreje prilagajajo potrebam kupcev po-t.i. butik načelu. Zaradi majhnega števila zaposlenih (25) so več del in nalog združili v delokrog ene osebe, tako je vodja proizvodnje hkrati zadolžen tudi za razvoj in tehnologijo. Ostali strokovni delavci - tehnologi
sicer s pomočjo zunanjih institucij, vendar je večji del v domeni domačih razvojnikov. Gre za razvoj novih izdelkov na osnovi zahtev kupca. Keramika je material prihodnosti, zato se jih vedno več zanima za zamenjavo določenih sklopov s keramičnimi. V tovarni lahko zato kupcu svetujejo, kakšne materiale je možno uporabiti, ker se kupec sam večkrat ne zna odločiti.
Zanimiv nov izdelek, ki že prihaja v redno proizvodnjo, je keramična ploščica, s katero bodo oblagali na-letno ploskev na smučarskih skakalnicah. Do ideje in poznejše sestave ustreznega materiala so prišli v sodelovanju s konstruktorjem skakalnic ing. Goriškom. Material mora biti odporen na temperaturo, kemijske vplive, atmosferske vplive v vseh letnih časih, mehanske obremenitve smučarja pri velikih hitrostih, imeti pa mora tudi zelo dobro drsnost. Ko so ugotovili, da izdelek izpolnjuje vse te lastnosti, so začeli z redno proizvodnjo, lastni konstrukcijski oddelek pa bo poskrbel za montažo prve skakalnice v Ilirski Bistrici. Za izdelek se zanimajo tudi tuji investitorji.
Skupaj s Teleoptiko iz Bačkega Petrovca razvijajo sestavni del za sklop za meritve nivoja goriva v avtomobilih. Plastičen del v tem sklopu naj bi zamenjala keramika. Prvi vzorci iz korundne keramike so že v preizkušanju. Rezultat pa bo znan v treh mesecih, nakar bodo začeli z redno proizvodnjo.
V zaključni fazi razvojne naloge se nahaja izparilnik za laboratorijski program, ki bo izpolnjeval stroge zahteve na kemijske, temperaturne in ostale šoke.
Za metalurško industrijo razvijajo filtre, ki se uporabljajo pri izlivanju kovine. V programu pa imajo tudi vrsto že utečenih izdelkov za metalurgijo, kot so cevi različnih dimenzij, sežigni čolnički. Vsi ti izdelki služijo za preizkušanje oz. ugotavljanje kvalitete nekega materiala.
Z naročili trenutno nimajo težav, pojavljajo pa se problemi s plačili. Kot proizvajalci polizdelkov morajo imeti na zalogi določeno količino izdelkov, da zadovoljijo zahteve svojih
Jadran Fabjan, vodja enote laboratorijskega programa in ekstrudirane keramike
kupcev, ki so tudi vezani na roke. Procesna tehnologija, ki je značilna za keramiko, zahteva ciklus dolg vsaj 45 dni, poskušajo pa ga skrajšati vsaj na 30 dni od dneva naročila s tem, da imajo določene izdelke tudi na zalogi in jih dobavijo takoj.
Zaradi zmanjšanja kupne moči domači trg vse bolj upada, začel pa se jim je odpirati zahodnonemški trg v sodelovanju z Industrijsko elektroniko v Kostanjevici pa uresničujejo soizvoz z nosilci za žične upore. Zaenkrat znaša celotni prihodek te enote 33 milijard mesečno, s trendom rasti 30 %, kar ni le rezultat inflacije temveč tudi večjega fizičnega obsega. V letošnjih prvih treh mesecih se je pokazalo, da daje nova organiziranost boljše rezultate, v kakovosti in obsegu proizvodnje, zaposleni pa imajo tudi več možnosti, da pokažejo svojo kreativnost.
I. S.
nimajo strogo določenih nalog, ampak vsa opravila podrejajo celovitem izboljšanju kvalitete in proizvodnega procesa. V primerih, ko je treba izpolnjevati izredna naročila, mora vsak znati opravljati delo v vseh fazah proizvodnje.
Program laboratorijske in ekstrudirane keramike obsega spekter proizvodov od nosilcev za žične upore do laboratorijske keramike, ki se uporablja v metalurgiji, prehrambeni industriji in kemično predelovalni industriji. Izraz ekstrudirana keramika pomeni, da gre za tehnologijo mokrega ekstrudiranja. Zaenkrat so nekatere operacaije še ročne, vendar strokovna ekipa tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev že pripravlja avtomatizacijo procesa ekstrudiranja, kar pomeni, da bi tako bistveno zvišali zmogljivosti, predvsem pa izboljšali kakovost. To bi pomenilo manj neposrednega, ročnega stika z izdelkom v surovem stanju, ko je najbolj občutljiv.
Razvoj znotraj te enote poteka
I_______Iskra Avtomatika__________________
Ustanovili prvo stanovanjsko zadrugo v Iskri
V ponedeljek, 17. aprila, je bila v prostorih restavracije delovne organizacije Iskra-Avtomatike v Stegnah ustanovna skupščina stanovanjske zadruge Iskre, ki jo je vodil Alojz Keindienst, vodja Področja za kadrovske zadeve delovne skupnosti. Prisotnih je bilo 96 ustanoviteljev.
V delovno predsedstvo sp bili izvoljeni Alojz Kleindienst, Terezija Mencin in Darko Časar
Ideja, da bi ti v Avtomatiki ustanovili stanovanjsko zadrugo, v katero se bodo lahko včlanili, tako delavci naše delovne organizacije in ostalih Iskrinih organizacij, kakor tudi občani, ki bodo sprejeli pravice in obveznosti iz aktov zadruge, je bila v Področju za kadrovske zadeve, oz. Službi za družbeni standard že dlje prisotna. Porodila se je iz povsem praktičnih razlogov; v Službi za družbeni standard že vrsto let opravljajo dejavnosti reševanja stanovanjske problematike zaposlenih v Avtomatiki. Vedno težje razmere v gospodarstvu in s tem posredno zmanjševanje namenskega prostora, oz. rapidno upadanje vrednosti razpoložljivih sredstev v primerjavi s cenami m2 stanovanjske površine in možnosti za pridobitev sredstev za obnovo obstoječih stanovanjskih objektov, so narekovale, da poiščemo in vpeljemo še druge razpoložljive oblike združevanja sredstev, namenjenih za gradnjo, nakup in prenovo. Stanovanjska zadruga je vsekakor ena izmed teh oblik.
Na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu so člani zadruge s podpisovanjem sprejeli Samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske zadruge Iskra, na podlagi določil obeh navedenih aktov pa so sprejeli tudi Statut. Podrobnejšo vsebino obeh je ustanoviteljem obrazložila Mirjam Leskovic iz Področja za pravno-splošne zadeve delovne skupnosti. Pri tem velja še posebno Poudariti
Dejavnost zadruge
-	zbiranje in združevanje sredstev za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš ter za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v lasti članov zadruge;
-	organiziranje različnih oblik stanovanjskega varčevanja in pridobivanje kreditov za zadrugo, oz. za člane zadruge ali odobritev odloga Plačila za člane, ki že dlje izkazujejo na žiro račun zadruge dobro imetje, oz. s pismenim dokumentom dokažejo, da pričakujejo v določenem krajšem obdobju bančni ali drugi'kredit, kolikor to omogoča likvidnostni položaj zadruge;
-	organiziranje graditve stanovanj in stanovanjskih hiš;
-	organiziranje nakupa in prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš za člane zadruge;
-	pridobivanje stavbnih zemljišč, Potrebnih za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš;
-	organiziranje vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš;
-organiziranje gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih naseljih, ki se gradijo v okviru zadruge;
-	opravljanje investitorskih del,
nadzorstvo pri gradnji, prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš za svoje člane;
- organiziranje in morebitna izvedba nakupa gradbenega in drugega materiala ter stavbnih elementov, ki so potrebni za graditev, prenovo ali vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš svojih članov itd.
Članstvo v zadrugi
Članstvo v zadrugi je prostovoljno in osebno.
Člani zadruge so lahko delovni ljudje in občani, ki gradijo, oz. bodo gradili stanovanjsko hišo ali želijo adaptirati, rekonstruirati ali vzdrževati stanovanjsko hišo, oz. stanovanje. Člani zadruge lahko postanejo delovni ljudje in občani, ki omenjene dejavnosti izvajajo na območju vseh Ljubljanskih in nekaterih ostalih slovenskih občin in sicer:
Občina Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik ter Brežice, Domžale, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Radovljica, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi. V pristopni izjavi delavec, oz. občan navede, da želi graditi, oz. obnoviti stanovanje ali stanovanjsko hišo, oz. da kakorkoli drugače rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, da sprejema statut in samoupravni sporazum o ustanovitvi Stanovanjske zadruge ter da je seznanjen z njuno vsebino, kakor tudi, da ni član druge stanovanjske zadruge, da ima potrebna sredstva, oz. že nabavljen material, oz. zagotovljeno stavbišče in, da ima urejeno vso potrebno, dokumentacijo.
Pristopni delež je 60.000.- din
Na ustanovni skupščini so bile opravljene tudi volitve v organe stanovanjske zadruge. Soglasno so bili izvoljeni v:
Upravni odbor: Boris Bukovec, Marinka Zidar, Milan Zupančič, Martin Tomažič in Peter Skušek. Na seji upravnega odbora, ki je bila po zaključku ustanovne skupščine, so bili izvoljeni še: Boris Bukovec - predsednik upravnega odbora, Peter Skušek - namestnik predsednika upravnega odbora, Anton Kastelic -upravnik zadruge in Majda Rebolj -računovodja zadruge.
Odbor za samoupravni nadzor: Janka Lazarevič - predsednik, Metka Cvek - član in Stane Longar - član.
Skupščina je pooblastila tudi Staneta Sušnika, da opravi vsa po-
trebna opravila v zvezi z registracijo zadruge, kakor tudi priprave za pričetek poslovanja. Predsednik ustanovne skupščine je v kratkem obrazložil tudi potek priprav za začetek poslovanja zadruge.
K sporazumu o ustanovitvi mora dati predhodno soglasje Stanovanjska skupščina občine. Nato mora sporazum in statut potrditi še IS občine Ljubljana Šiška.
Po potrditvi bodo na pristojno sodišče vložili ustrezne obrazce skupaj z akti in tem zapisnikom, na podlagi katerih bo registrirana stanovanjska zadruga.
Po pridobitvi registracije bo pri SDK odprt žiro račun (možno je, da ga bo SDK odprla še pred pridobitvijo registracije).
Ko bo račun odprt, bodo ustanovitelji vplačali ustanovitveni (pristopni) delež za pričetek poslovanja zadruge.
Vzporedno s temi opravili bodo morali v zadrugi pripraviti vso potrebno knjigovodsko in finančno do-
kumentacijo, naročilnice, obrazce iz-venknjigovodske evidence materiala, pogodbe z zadružniki itd., da bo možno takoj po pridobitvi registacije pričeti s poslovanjem.
Opravljanje navedene dejavnosti zadruga poveri na podlagi pogodbe Službi za družbeni standard - Področje za kadrovske zadeve v okviru Delovne skupnosti za skupne zadeve v DO Iskra-Avtomatika.
Na podlagi posebne pismene pogodbe pa lahko zadruga posamezna strokovna opravila poveri tudi zunanjim, za ta dela strokovno usposobljenim delovnim organizacijam, oz. delovnim ljudem, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov.
Vse Interesente obveščamo, da se lahko za vse nadaljnje informacije obrnejo na naslov: Iskra-Avto-matika, Ljubljana, Stegne 15 b -Služba za družbeni standard, tel.: 555-720 ali 556-141 int: 409.
Š. D.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge je bil sprejet s podpisovanjem prisotnih ustanoviteljev
Iskra Telekom
Prva centrala Sl2000 na Češkoslovaškem dobro deluje
Lani smo predstavili zamisli komercialistov podjetja Iskra Telekom o prodoru Sl 2000 na Češkoslovaško. Tedaj je bil tja odposlan prvi del opreme iz skuppe vrednosti 5,3 milijona klirinških dolarjev. Centrala z zmogljivostjo 4000 naročniških priključkov je zdaj postavljena v železarni NHKG Ostrava in solidno deluje.
O poteku del nas je seznanil Jože Kejžar, vodja produkta Sl 2000 za ČSSR v Programskem področju malih komutacijskih sistemov:
»Najprej malce kronologije: centrala Sl 2000/124 je bila dobavljena 15. septembra 1988, montaža in preizkus sta potekala do 17. oktobra, prvi del atestiranja (v sodelovanju s praškim inštitutom VUS, ptt organizacijo in kupcem) pa do 10. novembra, ko je bilo izdano dovoljenje za predvideno trimesečno poskusno delovanje. Vključitev centrale v omrežje, oz. njena polna obremenitev je bila uresničena 19. novembra. Po drugem delu atestiranja, ki je potekal v drugi polovici februarja in v prvi polovici marca letos, je bila 10. marca opravljena predaja izdelka, s tem pa je stekla tudi njegova garancijska doba.
Kaj se je v tem obdobju dogajalo na samem objektu? Ob običajnih montažnih delih
in preizkusih je bil velik poudarek dan atestiranju centrale, ki je zahtevalo največ aktivnosti. S češkoslovaško telefonijo smo se srečali prvič.
To je narekovalo nekaj dodatnih sprememb, oz. prilagoditev programske opreme, čeprav smo imeli spričo pred-, hodnega sodelovanja rela-
tivno kar dobro definirane tehnične pogoje. Iz prvega dela atestiranja naj omenim samo glavno aktivnost - statistične preizkuse. Z avtomatskim simulatorjem prometa, ki mu je pomagalo dvanajst preizkuševalcev, smo testirali zveze, vzpostavljene prek Sl 2000. Zahtevana je bila 99-odstotna uspešnost, dosegli pa smo 99.79-odstotno, kar je omogočilo začetek posku-
Kontejnerizirana digitalna centrala Sl 2000/214 je bila poslana na Češkoslovaško v mesecu septembru 1988
Iz redakcijskega arhiva smo potegnili doslej še neobjavljeno fotografijo s podpisa pogodbe o dobavi centrale Sl 2000/124 in mednarodnTmen ave^^SR) P°S/a V /efU 1987 Sta sodelovali firmi KOVO iz Pra9e 'n Rudar iz Zagreba (izvoznik na podlagi
snega delovanja.
Vključitev je potekala dokaj gladko, predvsem pa izredno hitro, saj je bila železarna brez zveze s svetom le pičlih 15 minut. Celotna vključitev je bila izvedena v poldrugi uri, kar je v veliki meri tudi zasluga kupca, ki se je na podvig zelo dobro pripravil.
Centrala torej obratuje že od lanskega 19. novembra. Res pa je, da je bila v decembru potrebna dodatna inter-
Naš sogovornik Jože Kejžar
vencija naše ekipe. Pri polni obremenitvi centrale se je namreč pokazala napaka, ki je s simulacijami nismo mogli odkriti. Uspešno smo jo odpravili in zdaj je kupec z delovanjem zadovoljen. Vsi pa seveda niso veseli, saj centrala potrebuje manj vzdrževalcev in še te drugačnih pro-filov, omejeno je zasebno telefoniranje, kar pomeni tudi manj denarja za ptt, itd. Toda Po drugi strani bo podjetje mnogo privarčevalo.
Centrala je bila predana na osnovi pozitivnih rezultatov meritev in preizkušanj v drugem delu atestiranja. Zato po moji oceni ni ovir za pridobitev atesta češkoslovaške ptt ~ celo prej kot po prvotno predvidenem letu dni obratovanja centrale. •,
Zanimanje za Sl 2000 je nedvomno veliko: to med drugim dokazuje tudi organizacija ptt Ostrava, ki pripravlja
poseben seminar o Sl 2000 za češkoslovaške strokovnjake. Centrala se s svojimi tehničnimi kvalitetami lepo potrjuje, led je prebit, tako da smemo pričakovati podpise novih pogodb.«
Za konec omenimo še glavne sodelavce, ki so prispevali k uspešno opravljeni nalogi! Največje breme je no-
sil Matjaž Dolenc, vodja programske opreme projekta, z njim pa tudi »softveraši« Vili Eržen, Bernarda Kern in Nenad Djurka. Za organizacijo odatkov so skrbeli Dušan imič, Vilko Božič in Miha Jezeršek. To je seveda le ožja ekipa iz programskega področja malih komutacijskih sistemov. Pri montaži in
preizkusu se je odrezal vodja objekta Juhas Šandor iz montažno-servisne organizacije, pohvaliti pa moramo še precej ljudi iz Telekoma in Delte, ki so sodelovali pri projektiranju, izdelavi in kontroli materialne in programske opreme in dokumentacije, kontejnerizaciji centrale itd.
Kazimir Mohar
Še pet central Sl 2000 na Štajersko
Iz krajev pod Pohorjem neprestano dobivamo novice o naglem razvoju gospodarstva in turizma. Zdaj ga bodo pospešile še sodobne telekomunikacije. V drugi polovici aprila je bila v Slovenskih Konjicah podpisana pogodba med DO PTT Celje in podjetjem Iskra Telekom o postavitvi petih digitalnih central Sl 2000.
Telefonija na področju občin Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah je relativno mlada, saj njeni začetki segajo v konec šestdesetih let. Tedaj so vključili prvo avtomatsko centralo, ki je imela 160 naročniških priključkov. Pozneje so zmogljivosti okrepili, vendar so sedanje potrebe kljub temu kar trikrat večje od možnosti.
Zato so se odločili za ambiciozen razvojni preboj: v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini bodo zgradili vozliščni centrali, ki bosta imeli po 3000 priključkov, v Zrečah, Podčetrtku in Rogatcu pa končne centrale. Skupna vrednost naložbe v
komutacije znaša po sedanjih cenah okrog 17 milijard dinarjev. Dodatnih 13 milijard pa bo treba zbrati za prenosne naprave. Združevalni sredstev vsekakor zaslužijo vse priznanje za podvig.
Uresničitev projekta je predvidena za konec leta 1990. Največ bosta pridobila združeno delo in zdraviliški turizem, saj se bodo telefonske zmogljivosti v teh krajih dobesedno potrojile. V krajevnih skupnostih pa že potekajo dogovarjanja o naložbah v izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja.
Kazimir Mohar, foto Dean Dubokovič
Pogodbo o postavitvi petih digitalnih central Sl 2000 na območju občin Slovenske Konjice in Sm^/epr/ Jelšah sta podpisala Andrej Polenec, direktor podjetja JTS in Janez Gril, direktor
16. stran
»Informacije iz Iskre«
Iskrina merilna tehnologija
na svetovni razstavi industrije v Hannovru
Te dni poteka v Hannovru v ZRN tradicionalni vsakoletni mednarodni industrijski sejem. To največjo svetovno razstavno prireditev obišče okoli pol milijona ljudi, sodeluje pa nad 5000 podjetij, od tega kar blizu 2000 z vsega sveta.
Med redkimi jugoslovanskimi razstavljalci izstopa na oblikovalsko povsem preurejenem prostoru tudi SOZD Iskra, ki se je odločila tokrat osrednjo temo posvetiti programu merilne opreme in tehnologije, ki je po oceni Iskre predpogoj za uspešno prevladovanje novih tehničnih zahtev in standardov, ki jih s seboj prinaša EVROPA ’92. Z vidika lastne podjetniške strategije se bo ali pa se že pred slehernega jugoslovanskerga izvoznika industrijskih izdelkov postavlja v ospredje prilagoditev izdelkov novim tehničnim normam in standardom. Preizkus te ustreznosti ni mogoč brez sodobne merilne tehnologije in opreme, saj se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je potrebno tako tehnično ustreznost izdelka kot kakovost načrtovati že v zelo zgodnji razvojni fazi, ne pa zgolj »meriti« končni izid-izdelek. Ta prehod od izdelčne na sistemsko raven in proces transformacije merilnega načrtovanja, ki se vse bolj utrjuje kot prvina razvojnega in ne »kontrolnega« dela, je povezan s številnimi novimi tehnologijami in opremo. Posebej izstopa pri tem računalniško podprta in integrirana merilna oprema in ne več posamezni merilni inštrument.
Te sodobne trende je Iskra v Hannovru predstavila na programu merjenja električne energije - programa, s katerim se je Iskra uveljavila v svetu in doma (Iskrini števci električne energije se namreč »vrtijo« v 48 državah po svetu!). Dobri, stari znanec -elektromehanski števec (enofazni, trifazni, večtarifni) se počasi umika v prid najsodobnejši elektronski merilni napravi, ki jo je tokrat predstavila kot rezultat lastnega raz-vojno-raziskovalnega dela Iskrina DO Kibernetika. Tako se Iskra uvršča med nekaj proizvajalcev teh naprav na svetu, ki že imajo pripravljeno to novost; od premagovanja konservatizma elektrodistri-bucijskih organizacij po svetu pa je odvisno, kako hitro bo potekal proces komercialne vpeljave elektronskega števca. Na ta način, menijo v Iskri, se je EVROPA '92 že pričela, sej se s to tehnologijo lahko odzovejo vsem zahtevam evropskih preizkuševališč in stan-
dardizaciji števcev električne energije, kar je strateškega pomena, saj v zahodno Evropo, zlasti ZRN, Skandinavijo, Benelux in Španijo izvozi Iskra že pretežni del svoje proizvodnje - bodisi direktno ali pa prek prodaje tehnologije.
Na sejmu v Hannovru pa se je Iskra poleg samega elektronskega števca predstavila s celovitim programom s področja merjenja, registriranja, zbiranja in prenosa podatkov o električni energiji (tudi daljinsko po modemih in telefonskem omrežju), kot tudi s kompletno obdelavo na centralnem mestu (odčitanje, tarifiranje, obdelava podatkov itd.).
Takšen je sistem SEP 2, ki vključuje do 150 merilnih mest ter enega ali več centrov za obdelavo in obračun podatkov.
Posebno pozornost obiskovalcev je vzbudila prilagodljivost sistema, saj je namenjen tako visokonapetostni mreži (tranzitne transformatorske postaje) kot tudi srednjenapetostni mreži in celo za interni obračun pri večjih odjemalcih električne energije (večja podjetja, sistemi). Tako je na sejmišču v Hannovru Iskra demonstrirala tudi daljinsko odčitavanje porabe električne energije porabnika na Nizozemskem, prek direktnega javnega telekomunikacijskega omrežja pa so te podatke odčitavali kar na centralnem mestu na Iskrini stojnici v hali 12 hannovr-skega sejma! Naprava, ki to omogoča, je POREG 4, ki te podatke
najprej shrani, jih lokalno obdela in na poziv pošlje prek modemskih ali optične komunikacije. Kot zanimivost velja omeniti tudi to, da v Iskri ne namenjajo pozornosti zgolj sodobni elektroniki, zlasti mikroelektroniki, ampak da je POREG 4 za svojo zunanjost dobil tudi nagrado za izvirno obliko - nagrado sodobnega industrijskega oblikovanja IF 87! To mednarodno tekmovanje poteka vsako leto v okviru specializirane razstave Die gute Industrieform, prav tako v Hannovru.
Poleg programa merilne elektronike za področje električne energije se je Iskra predstavila še z merilnimi inštrumenti (univerzalni, digitalni, panelni, vgradni), impulznimi in časovnimi števci, stikali, aktivnimi in pasivnimi elektronskimi elementi, releji, elektromotorji, toroidnimi transformatorji itd. Vsi našteti izdelki so zastopani v Iskrinem izvoznem programu - na konvertibilne trge Iskra izvozi kar za 254 mio $, na EGS pa odpade 60% vseh zunanjetrgovinskih tokov Iskre. Izvoz v ZRN je med največjimi, saj tam Iskra predvsem s pomočjo lastnih trgovinskih firm v Munchnu in Stuttgartu ustvari skoraj 50 mio DEM!
Sodobna tehnologija ni dovolj
Kljub sodobnosti tehnologij v Iskri zatrjujejo, da tehnologija še
zdaleč ni edino, kar loči uspešne od neuspešnih. To je predvsem marketing! Trdijo namreč, da so s pripravami na letošnjo manifestacijo v Hannovru začeli že pred 6 meseci in da so skrbno načrtovali celovit trženjski in komunikacijski splet, saj sodobna stojnica, prijazne hostese in domača slovenska kapljica niti po naključju ne »vžgejo« same po sebi. Tako so najprej v okviru predsejemskih dejavnosti analizirali lanskoletni nastop, pripravili nato projektno študijo, določili nosilce nalog, pripravili novo pro-spektno gradivo, vnaprej povabili poslovne partnerje na letošnji nastop, vzporedno pričeli z oglaševalnimi sporočili v nemškem strokovnem časopisju, pripravili mapo z informacijami za tuje novinarje, opravili vpis v sejemski katalog in informacijski računalniški sistem, usposobili ekipo prodajnih inženirjev, ki bo imela kompetenten odgovor za sleherno strokovno vprašanje in še in še. Projekt Hannover 89 je s samo razstavo vstopil v drugo fazo, kjer napovedujejo v času sejma kar okoli 400 poslovnih srečanj. Dežurne ekipe iz Iskrinih tovarn, Iskra Commerce in DO Marketing skupaj s strokovnjaki iz Iskrinih nemških firm tako lahko v celoti zadostijo ciljem in zahtevnosti projektno zastavljenega načrta nastopa. Pravo delo, ki zares obrodi sadove, pa se prične šele po razstavi, ko je treba sistematično obdelati sleherni kontakt, vzpostavljen ob sejmu, pa če gre za lokalnega zdomca - podjetnika iz ZRN ali pa za sorazmerno veliko multinacionalko iz Avstralije! Pri tem je Iskri v oporo zlasti lastna, zelo razvejana zunanjetrgovinska mreža, ki že nekaj dni po sejmu dobi računalniško in vsebinsko obdelane naloge dežurne ekipe s sejma v Hannovru (vedeti kaže, da sejem v Hannovru obiščejo poslovni ljudje od vsepovsod).
V Iskri ničesar ne želijo prepuščati naključjem, saj si sleherne ležernosti in neprofesionalnosti v tujem okolju ne morejo privoščiti - priložnost kar čakajo številni konkurenti! Podatki o že 35-od-stotnem deležu izvoza v celotnem prihodku SOZD Iskra, izvozu 310 mio $ letno in 60% ZT tokov S partnerji iz EGS so potrditev, da se je EVROPA ’92 za ISKRO že pričela.
Brane Gruban
Upokojenci
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz TSD, ERO in Števci, posebno pa kontroli galvanike za dragocena darila in najlepše želje.
Vsem skupaj želim obilo zdravja in osebnega zadovoljstva Marija Žbul
Ob moji upokojitvi se vsem sodelavcem iz orodjarne Števcev, sodelavkam in sodelavcem napetostnih tuljav - montaže števca ter sindikatu iskreno zahvaljujem za dobre želje in res lepa spominska darila.
Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva Joža Dovič
Četrt stoletja je minilo od dneva, ko jenežno potrkala na vrata Iskre Avtoelektrike Nova Gorica simpatična nova delovna moč in tiho vprašala: »Rabite mogoče vestno delavko?« Seveda so jo rabili, saj so takim pridnim delavkam vrata oovsod na stežaj odprta. Beseda teče o Angelci Šuligoj, ki se je pred dnevi upokojila. Kot razmnoževalka proizvodno-tehnične dokumentacije je bila zaposlena v delovni skupnosti skupnih služb. Vedno in natančno je vse postorila, lepo in prijazno besedo je privoščila vsakomur, zato je bila na
prisrčnem slovesu deležna obilice zahval in lepih želja za srečne in zdrave dni v pokoju. Skoraj nobenega našega praznika dneva Iskre ni zamudila, kar pomeni, da je bila vedno vesela in rada med veselimi ljudmi. V spomin na dolgo prehojeno pot v Iskri Avtoelektriki soji sodelavke in sodelavci poklonili šopek rdečih vrtnic in spominsko darilo ter jo ob vsaki ponujeni priložnosti še povabili na obisk. Od Šempetra, kjer je doma, do Iskre pa ni daleč.
M. R.
Ob odhodu v pokoj se prav lepo in iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelkih termoplasti stroji in tiskanje, kontrola, orodjarna, vzdrževalcem in termoplasti -razigljanje za zelo lepo in praktično darilo.
Hkrati želim vsem še veliko uspeha in medsebojnega razumevanja Pavla Ušeničnik
t
		JESENICE 64270
Uj		
<<		Yu - 120 Gorenjska bolnišnica Begunje
		e Gestapovski zapori Begunje
$		Yu - 121 Prešernova koča na Stolu
N Uj		Yu - 122 Verdnik, Jesenice, Pod Mežakljo, Mencingerjeva 7
$		Yu - 123 Planinska koča na Golici
CQ LU		Yu - 124 Graničarska karavla, Planina pod Golico • Mentnova domačija
S 15		' '
AVSTRIJA—OSTERREICH
PLIBERK/BLEIBURG 9150
A - 1 Posojilnica Žvabek/Schwabegg, Pliberk/ Bleiburg
A - 2 Bosank, Dob/Aich, Pliberk/Bleiburg
A - 3 Lomberk, Cirkovče/Schilterndorf, Pliberk/ Bleiburg
A - 4 Posojilnica Pliberk/Bleiburg
A - 5 Mikič, Komelj/Kommel, Pliberk/Bleiburg • Spomenik, Komelj/Kommel
A - 6 Cimperc, Komelj/Kommel, Pliberk/Bleiburg
A - 7 Apovnik, Borovje/Woroujach, Pliberk/ Bleiburg
• Spomenik, pokopališče, Šmarjeta/St. Margarethen
__V Dupljah 1200 tekačev_____
Po poteh Kokrškega odreda
Duplje - v nedeljo, 9. aprila so bili v Dupljah pod pokroviteljstvom DO Slovenijales trgovina in ob odlični organizaciji na sporedu 13. množični teki »Po poteh Kokrškega odreda«, ki se ga je udeležilo v 29. kategorijah kar 1200 tekačev iz vse Slovenije, prvič pa so ga izvedli v naravi. Pot je udeležence teka na 12 km vodila do Strahinja in po Udin borštu nazaj pred šolo v Duplje, kjer sta bila štart in cilj prireditve. Krajše proge pa so bile speljane okrog vasi Spodnje Duplje. Vreme je bilo muhasto, aprilsko in sicer ob 9.30, ko so štartali cicibani, je močno deževalo, čez pol ure pa je že posijalo sonce tako, da se je prireditev končala v vsesplošno zadovoljstvo sodelujočih.
Najhitrejši na 12 km je bil Klemen Dolenc iz Radovljice s časom 37.10 min, na 6 km pa je bila najboljša med ženskami Marija Trobec iz Polhovega Gradca s časom 23,03 min, lep uspeh pa so dosegli mladi tekmovalci iz trži-ške občine, ki so osvojili več prvih mest v posameznih kategorijah.
Precej tekmovalcev pa je bilo tudi iz nekaterih kranjskih delovnih organizacij kot Iskre, Save, itd.
Prireditve se je udeležilo tudi 70 borcev, med njimi Janko Prezelj-Stane, predsednik odbora Skupnosti borcev Kokrškega odreda, med njimi pa sta bila tudi dva preživela borca bitke v Udinem borštu, Minka Peraič in Karel Kraucer. Vsi pohodniki so se z minuto molka poklonili padlim borcem NOV pri spomeniku v Strahinju, kjer so položili tudi cvetje.
Vas Ouplje je bila praznično okrašena, povsod so vihrale zastave v pozdrav udeležencem, poskrbeli pa so tudi za organiziran prevoz iz Kranja, za toplo malico in napitke, vsak tekač pa je dobil spominsko čepico in značko. Najboljši pionirji so za svoja likovna dela in najboljše spise prejeli knjižne nagrade, na temo iz NOB.
Po končanem tekmovanju so povedali:
Lojze Oblak iz Gorenje vasi:
»Čestitke organizatorjem, da so
tako kvalitetno izpeljali,suhe teke’. Proge so bile dobro pripravljene.«
Boštjan Šinko iz Kranja:
»Proge na 4 km so bile lahke. Mislim, da je bila odločitev organizatorja pravilna, da so pripravili 29 kategorij.«
Anica Žakelj iz Predoselj:
»Proga na 6 km je bila dobro pripravljena. Organizacija prireditve kot obveščanje zaslužita vso pohvalo.«
Rezultati
_ Ml. cicibani 600 m: 1. Jure Šubic, Naklo, - ml. cicibanke: 1. Saša Ahačič, Tržič, cicibani 1000 m: 1. Klemen Eržen, Tržič, - cicibanke: 1. Tea Lapaljna, Škofja Loka, ml. pionirji (1500 m): Andrej Starman, Bistrica, ml. pionirke: 1. Tanja Zelene, Hotedrščica;
St. pionirji (2000 m): 1. Anže Rener, Križe, - st. pionirke (1500 m): Urška Eržen, Loka;
ml. mladinci - (4000 m): 1. Boris Zelene, Hotedrščica, - ml.
mladinke (2000 m): 1. Suzana Didič (Golnik), st. mladinci (4000 m): 1. Boštjan Šinko, Kranj
-	st. mladinke (2000 m): 1. Urša Fečur, Logatec;
ml. članice: 1. Sabina Bradač, Kokrica, (tekle so 4000 m), članice: 1. Ana Jerman, Tržič, - veteranke: 1. Jožica Lampe, Ljubljana;
ml. članice - (6000 m): 1. Marija Trobec, Polhov Gradec, članice: 1. Ana Žakelj, Predoslje, -veteranke: Terezija Filipič, Logatec, ml. člani - 1. Tomažj Lesce,
-	člani - Tomaž Kalan, Žabnica, ml. veterani - 1. Konrad Merlak, Logatec, - veterani - 1. Jože Meglič Podljubelj, - st. veterani -1. Drago Smodiš, Ljubljana;
ml. člani (12 km): 1. Klemen Dolenc, Radovljica, - člani (12 km): 1. Jože Bohinc, Tržič, - ml. veterani: 1. Lojze Oblak, Gorenja vas, - veterani: 1. Janez Ambrož, Križe, st. veterani: 1. Dušan Plive rič, Ljubljana, - Milica, TO, JLA (6000 m): 1. Milan Kotnik, Radovljica.
Janez Kuhar
ŽELEZNA KAPLA/EISENKAPPEL 9135		PODJUNA/JAUNTAL		
A - 29 Wdlfl, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/ Eisenkappel	-	A - 14 Šoštar, 9142 Globasnica/Globasnitz • Pokopališče v Globasnici/Globasnitz		
				
A - 30 Tavčman, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/		A - 15 Lomšek, Šentlipš/St. Philippen, 9141 Dobrla vas/Eberndorf		$
Eisenkappel		• Pokopališče, Šentlipš/St. Philippen		
A - 31 Sadolšek, p.p. PRI IVANKI, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/Eisenkappel		A - 16 Šmun, Plaznica/Plasnitzen, 9141 Dobrla vas/Eberndorf		N Uj
		• Pokopališče Žitara vas/Sittersdorf		oc
A - 32 Polanšek-Hojnik, Lepena/Leppen, Železna				
Kapla/Eisenkappel		A - 17 Posojilnica, 9141 Dobrla vas/Eberndorf		CQ
• Spomenik žrtvam		e Pokopališče Dobrla vas/Eberndorf		UJ
A - 33 Peršman, p.p. PRI ANČKI, Koprivna/		A - 18 Hojnik, p.p. PRI SMREKARJU, Mokrije/		v
Koprein, Železna Kapla/Eisenkappel •	Spomenik žrtvam •	Muzej NOB		Mockriach 9142, Dobrla vas/Eberndorf		š <
				
		A - 19 Tedi, Zgornje'Žamanje/Obersammelsdorf,		
A - 34 Urbančič, p.d. Šejin, Bela/Vellach, Železna		2122 Škocijan/St. Kanzian		
Kapla/Eisenkappel		A - 20 Posojilnica, 9122 Škocijan/St. Kanzian		
		• Pokopališče, Škocijan/St. Kanzian		16
%
Govornik
Matej je o sebi govoril, da je pošten, deloven in obveščen občan in kdor ga je poznal, je vedel da je to glede obveščenosti kristalna resnica.
Vsak dan je poslušal radio, gledal televizijo in občudoval govornike, ki so ob mikrofonu vzdržali uro, dve in celo več. Ti so nabiti z energijo, si je mislil Matej. In ni se motil. Povečini so bili znani govorniki lepo okrogli, rejeni in gotovo niso čakali v vrsti za socialni kruh.
In prav je tako, je rekel Matej v tovarniški jedilnici prijatelju Stanetu, saj mora ugleden predstavnik dežele biti z vsem preskrbljen, zunaj in znotraj.
In kako pametno so govorili! Matej bi jih poslušal tudi dopoldan v pisarni, kjer je delal kot kadrovik. Stane se je zasidral v sosednji.
Vsi javni govori so se zvrščali v program popoldne ali zvečer, takrat pa Matej ni hodil v službo.
Sicer so sprejeli nov predpis, da lahko delajo od osmih do štirih popoldne in to mu je ustrezalo. Ženi je srečen zaupal, da lahko gre v službo pred osmo, kadar koli si to poželi in se vrne prav tako po želji, ko mine šestnajsta ura. Ni to krasno?
Žena je molčala. Edino v njegovo službo se ni vtikala, vse drugo je nadvladala.
V	maju
Vse obdaja že cvetje, povsod sliši se petje, spet nas krasi zelena idila, narava se je prebudila.
Maj, samo maj vso to lepoto vrača nazaj, še čustev nimamo oddanih, mesec vseh src je mladih.
V	samoti neskončne vedrine, vsem nam obnavlja spomine a, ko vzcveti ljubezni maj,
z mislijo vrača nas nazaj.
Le ta pesem bo radost imela, obilo uspeha ob pazniku dela kot kovač, ki konja kuje, nam skupno srečo narekuje.
Julij Kožuh
Torej Matej ni mogel v pisarni poslušati govorov, a jih je že na stotine vsrkal in ko je za delovno mizo zadremal, je on sam postal slavna govorniška oseba.
Stane je potiho zbral vse pisarniško osebje in so ga poslušali. Med spanjem je celo odgovarjal na vprašanja.
Najhuje pa se je godilo ženskam, posebno tajnici Ariani, ker je imela čudovit sopran, a preglasen in se ni mogla zadržati kot druge. Piskajoče se je zasmejala in Matej se je prebudil.
Prisotni so dejali v zadregi, da so ga prišli vprašat, kdaj ima rojstni dan in bi mu kupili nov akvarij.
Tudi ob njem je zaspal. Ribice niso prepevale in ne govorile. Zena ga tu ni kontrolirala, raje ga je čakala doma. A tam je ukazovala kot pač vse druge. Ubogi možje!
In prav o njej je Matej govoril, ko je zaspal ob mizij
»Žena, zakaj imaš tako črn hrbet?«
Potem je spremenil glas:
»Poglej, tudi po trebuhu sem potemnela«
»Zakaj pa?«
»Spala sem s črncem.«
Ariana si je zatisnila usta, da ni bruhnila v smeh.
Matej je nadaljeval svoj govor dveh oseb.
»Hej, govornik Iči, zakaj jacljaš? Govoriti moraš razločno, da te bomo vsi razumeli.«
»Ne morem. V štiridesetih letih sem si obrabil jezik in vse tisto zraven.«
»Oh, kako je to hudo! Moral boš spremeniti poklic.«
»Ne znam nič drugega delati.«
»Pa ti, Ači, zakaj imaš na desni roki krajši kazalec od drugih prstov?«
»Več kot štirideset let sem kazal svojemu ljudstvu pravo pot v prihodnost.«
»Kje pa je?«'
»PO neki drugi poti je odšla, a jaz jo bom našel. Levi kazalec je še neobrabljen.«
Vsi v pisarni so se razveselili, ker se jim obetajo lepši lepši časi, a niso šli delat za boljši jutri, pač pa so šepetaje zaprosili Mateja, naj pove še kaj o ljubezni.
»Ne smem,« jim je povedal v spanju.
»Zakaj ne?«
»Sem poročen in mi je žena prepovedala pitje, ljubljenje, kajenje, tekanje k prijateljem in Revež, nič ne morem, sem samo delovna žival. A dobrega srca, saj sem ji celo črnca odpustil.«
»Ali nikoli ne premišljuješ o svojem stanju, da bi našel kak skrivni izhod kot drugi možje?«
»Tudi to mi je prepovedala. Ona je glavna oseba v mojem življenju.«
»A govorniki?«
»Občudujem jih, ker tako tekoče in korajžno govorijo vsem odkrito in glasno in se ne bojijo svojih žena. Jaz pa smem kaj reči, samo, ko spim v pisarni.«
Zlata Volarič
Pridružite se nam
Prepričani smo, da smo z Mileno Dadasovič dobili stalno sodelavko našega tednika. Milena je pevka v mešanem pevskem zboru Iskre Commerce in Servisa, obljubila pa je, da nam bo kar pogosto pošiljala članke oz. novice o nastopih in sploh delu zbora.
Tokrat objavljamo njen prvi prispevek in čeprav v njem ne omenja, smo prepričani, da velja njeno vabilo za petje v zboru iskrašem iz katere koli delovne organizacije. Gotovo se ne bodo branili tudi kakšnega sorodnika ali prijatelja. Da bi bilo vse skupaj še bolj vabljivo, smo njen prispevek obogatili še s fotografijo z enega imed nastopov tega zbora. Milena je v prvi vrsti prva z leve.
Pevski zbor Iskra Commerce-Iskra Servis
Kot pevski zbor Iskra Commerce/Servis delujemo že peto leto. Naš zborovodja je priznani poklicni glasbenik FRANCE SLABE. Čeprav je naš uradni naziv pevski zbor Iskra Commerce/Servis, smo člani zbora zbrani z vseh vetrov. To pomeni iz ostalih DO Iskre in tudi izven Iskre.
Do sedaj smo sodelovali na vseh internih proslavah Iskra Commerce in Iskre Servisa, na katere smo bili povabljeni. Kljub temu mnogo sodelavcev sploh ne ve, da obstajamo. To so predvsem tisti, ki se ne udeležujejo proslav in ne berejo glasila ISKRE, kjer smo že bili predstavljeni. To pa ne pomeni, da nas ne poznajo drugje po Sloveniji. Vabljeni smo v različne kraje in pred kratkim smo že tretjič gostovali v Šmarjeških Toplicah, kjer smo imeli celovečerni koncert. Predstavili smo se s približno petnajstimi pesmimi in to zelo uspešno, saj je bilo občinstvo zopet navdušeno. Dobili smo tudi povabilo v ZRN, saj so koncertu prisostvovali tudi inozemski gostje. S tem je naše delo in trud zborovodje, ki se včasih resno muči z nami, poplačan. Seveda se srečujemo tudi s težavami, predvsem kadrovskimi, saj je moški del zbora precej okrnjen.
Veselilo bi nas, da bi se nam pridružili tudi novi člani. Torej prijatelji glasbe, vesele družbe-vabljeni!
Kotiček za iskraše —
Znova lepi z naravo
Pravijo, da je pomlad čas za »lepšanje«. Bolj pazljivo merimo kalorije, natančno izbiramo hrano, telovadba postaja naša vsakdanja sprotna dejavnost. Kozmetičarke, zdravniki in voditelji različnih tečajev za gimnastiko ali pa aerobiko imajo polne roke dela pa tudi najbolj zaposlene ženske so pripravljene posvetiti čim več časa sebi in svojemu izgledu. Toda čas nam redno uhaja iz rok. Zakaj ne bi iz narave poskusili kar sami vzeti tisto, česar nam primanjkuje, čeprav živimo v »moderni dobi«? Nedavno tega smo v tej rubriki objavili nekaj naravnih receptov za nego obraza, las in telesa. Odziv naših bralk je bil takrat presenetljivo velik, predvsem pa so želele, da takratni seznam receptov še dopolnimo. Danes željo izpolnjujemo:
Nega obraza
Čiščenje obraza
Recept:
jabolčni kis	45 g
mleko s 3,2 tolšče	25 g
Priprava:
Kis in mleko kuhajte, dokler ne zavreta. Ohladite in odcedite skozi čisto gazo. Losion, ki ste ga dobili, je odličen za čiščenje obraza.
Uporaba:
Ta losion je uporaben bolj za suho kožo. Uporabljajte ga trikrat na dan.
Recept:
poprova meta	15 g
vrela voda	250 g
Priprava:
Suhe liste poprove mete namočite v vrelo vodo, zaprta posoda pa naj stoji pol ure. Nato skozi platneno krpo precedite in odstranite liste iz losiona. Dobili boste zeleno tekočino, ki zdravi ogrce.
Uporaba:
Losion poprove mete uporabljamo za nečisto kožo, polno ogrcev in gnojnih mozoljev, še močnejši pa bo, če mu boste dodali alkohol, ko boste hoteli zdravljenje pospešiti. Kožo osvežuje in mehča. Pazite, da bo steklenica z losionom vselej dobro zaprta.
Utrujena koža
Recept:
materina dušica	25	g
kamilica	10	g
voda	150	g
Priprava:
Zelišča kuhajte, a samo toliko, da zavrejo. Pustite, da se ohladijo, šele potem jih precedite. Dobili boste blagodejno raztopino zelene barve.
Uporaba:
S tem čajem si boste prav kmalu osvežile utrujeno kožo, naguban »uvel« obraz. Obraz si s hladnim čajem poškropite ali ga dolgo tamponirajte, lahko pa kombinirate oba postopka. Vsak dan si pripravite svež čaj, uporabljajte pa ga toliko, kot se vam zdi potrebno.
Maske za obraz
Recept:
kumarice	150 g
kravje ali navadno mleko 150 g Priprava:
Sveže kumarice narežite na kolesca in jih namočite v toplo mleko. Stojijo naj tri ure. Nato kumarična kolesca, prepojena z mlekom, uporabljajte kot masko za suho kožo.
Uporaba:
Masko imejte na obrazu do pol ure, nato se umijte z mlačno vodo. Masko lahko uporabljate samo, dokler dobite sveže kumarice. Kolesca lahko polagate tudi na veke, ker se bodo tako spočile oči.
Recept:
blitva	150 g
mleko	350 g
Priprava:
Vrelo mleko zlijte na oprano blitvo. Dovolj je, če blitvo samo poparite, nato posodo odstavite z ognja in pustite, da se ohladi. Blitvina maska vam bo dobro dela, če imate mozoljavo kožo. Uporaba:
Z mlačnim mlekom si umijte mastno mozoljavo kožo, blitvo pa uporabite kot masko za kožo z ogrci, in sicer tako, da jo položite na čisto kožo, jo pustite pol ure, nato pa jo odstranite in se umijete s toplo vodo in žveplenim milom. Če boste to masko uporabljale vsakih deset dni, si boste osvežile ten in pozdravile kožo.
Bradavice
Recept:
bršljan	100 g
Priprava:
Listi naj stojijo nekaj časa, da boste lahko iztisnile le nekaj soka, zdravilne tekočine proti bradavicam.
Uporaba:
Bradavico zbrišite z alkoholom, nato tamponirajte s sokom. To ponovite čim večkrat na dan. Bršljanov sok velja za čudežno zdravilo proti bradavicam.
Lasje
Prhljaj in izpadanje las
Recept:
čebula	45 g
voda	350 g
Priprava:
Čebulo skuhajte v vodi, jo precedite in čebulno vodo uporabljajte za zdravljenje prhljaja in proti izpadanju las.
Uporaba:
To čebulno vodo vselej dodajte vodi, v kateri si umivate lase. To morate delati čimvečkrat, da boste čimprej dosegli zaželeni učinek.
Mastni lasje
Recept:
listi velike koprive 100 g voda	1 I
Priprava:
Oprane koprivine liste kuhajte, dokler ne zavrejo, nato odstavite z ognja, malo ohladite in si z njimi umijte lase.
Uporaba:
Lase si umijte vsaj dvakrat na teden, poleti tudi vsak dan. V kratkem času bodo zdravi in rahli.
Nega telesa
Zdravilne kopeli
Recept:
poprova meta	100 g
limonin sok	50 g
voda	10 I
Priprava:
Poprovo meto sesekljajte, ožmite limono in vse skupaj prelijte z vodo. Nato dajte vse v vročo vodo za kopanje.
Uporaba:
15 minut v tej zdravilni kopeli vas bo osvežilo, počutili se boste sproščene. Obrišite se s toplo brisačo, potem pa še nekaj časa ostanite v toplem prostoru.
Nega rok
Recept:
kuhan krompir	150	g
mleko v prahu	50	g
voda	125	g
Priprava:
150 g kuhanega krompirja dajte v posodo, dodajte mleko v prahu in nazadnje vse zmešajte z vodo. Dobili boste dobro pasto za nego rok.
Uporaba:
Če imate utrujene roke, razpokane zaradi detergenta ali pranja posode, uporabite to zmes. Ko končate z delom si roke umijte v topli vodi, nato si jih premažite s pripravljeno zmesjo in si jih pomanite, kot bi si jih milili, tako da bo zmes delovala z vseh strani. Zmes imejte na rokah največ pol ure. V kratkem času bodo dobile roke lep žameten videz. Potem si jih spet umijte s toplo vodo, a le z blagim milom.
Zanimivosti
Potenje
Recept:
lipovi cvetovi	25 g
voda	250 g
Priprava:
Iz lipovega cvetja z ovršnimi listi skuhajte čaj, vre naj samo pet minut, nato ga odstavite, ohladite in precedite.
Uporaba:
Znano je, da se s potenjem izločajo toksini. Ta čaj spodbuja potenje, s tem pa čisti organizem. To je tudi naloga tega čaja, vselej ga pijte svežega, mlačnega in nesladkanega.
Recept:
žajbelj	15	g
srčna moč	10	g
voda	150	g
70 % alkohol	75	g
Priprava:
iz zelišč skuhajte čaj, precedite ga skozi gazo, ločite 75 g čajne reztopine in jo zmešajte z enako količino alkohola. Ta losjon uporabljajte proti potenju telesa in obraza tako, da večkrat tampo-nirate tiste dele, ki se potijo.
»ivana«
Pa še nekaj nasvetov Podaljšanje trepalnic
Trepalnice lahko podaljšate tako, da jih mažete z mascaro in imate pri tem sušilnik za lase usmerjen v obraz. Topel zrak bo sproti sušil trepalnice, z več nanosi barve pa bodo trepalnice videti- daljše.
Pravo rdečilo za ustnice
Ko v trgovini izbirate rdečilo za ustnice, preizkusite barvo na konicah prstov, tam bo prav take barve kot pozneje na ustnicah.
Porumeneli zobje
Porumenele zobe, kakršni postanejo po kajenju, od časa do časa očistite s krtačko, na katero ste nasuli drobno kuhinjsko sol. Potem ko ste s tem zdrgnili zobe, jih le še izperite z mlačno vodo.
Napitek za čisti ten
Mesec dni pijte na tešče sok ene limone, pomešan s sokom ene pomaranče in žličko medu.
Lasje brez sijaja
Če so vaši lasje izgubili sijaj, jih po pranju izperite v vodi, v kateri ste prej kuhali por. Sijaj vrnete lasem, če šamponu primešate kozarček ruma in kozarček kamiličnega čaja. Nato lase izperite s čisto vodo, da ne bodo dišali po rumu.
V	vodi kuhajte štiri ali pet orehovih listov in s tem prevret-kom osvežite lase po pranju.
Neprijeten zadah iz ust
V	pol litra vode skuhajte pest listov materine dušice in si s tem nekajkrat na dan izperite usta.
Lapuh
Lapuh je zdravilna rastlina, ki pokriva v naravi večje površine, razmnožuje pa se tudi s podzemnimi žilicami. Sedaj, v spomladanskih dneh, ga je vse polno na vlažnih, peščenih in ilovnatih tleh, ob jarkih, ob bregovih potokov in rek, ob njivah, po nasipih in pustih krajih. Cvetni koški so živo rumeni, zato jih je zlahka opaziti. Čeprav velja v naravnem zdravilstvu opozorilo, da je treba napitke ali pripravke iz lapuha previdno uporabljati, je ta zdravilna zel že stoletja v rabi za preganjanje kašlja in raznih pljučnih bolezni.
Lapuh vsebuje alkaloid piroli-cidin, ki škoduje jetrom in domnevno vpliva tudi na nastanek raka. Na Zahodu se množe primeri, da nosečnice, ki stalno uživajo lapuhov čaj, rode mrtve otroke, ali pa otroci kmalu po rojstvu umrejo. V Zahodni Nemčiji so odstranili s tržišča približno 2500 preparatov pirolici-dina. Sestavili bodo nove, vendar brez lapuha.
(DM)
Kolesa na električni pogon
Kolo kot prevozno sredstvo na zelo kratke razdalje še vedno pridobiva na veljavi. Nekaj zaradi športa, nekaj pa, ker ne onesnažuje okolja. Poganjanje kolesa pa je lahko tudi utrudljivo, zato so pri AEG izdelali pomožni motor na električni pogon. Konstrukcija kolesa je nespremenjena, zadaj ima kolo še električni motor, ki ne ropota, vozi pa le 20 km na uro. Opremljeno \e z baterijo, ki dovoljuje 40 km vožnje, potem pa jo je treba čez noč napolniti. Za to kolo ni potrebna čelada, odpadejo vse težave pri startu in je sorazmerno poceni. Možno ga je seveda poganjati samo z nogami. Izdeluje ga tovarna koles Prophete iz Rhede.
(Elektrotechnik)
Nove svečke
Nobena redkost ni, da je treba pri novih avtomobilih zamenjati olje samo enkrat letno. Sedaj so se spomnili proizvajalci avtomobilov, da bi bilo dobro izdelati tudi takšne svečke, ki bi imele daljši vek trajanja. Sprva so svečke »zdržale« le 500 km, pozneje pa se je kilometrska razdalja vedno bolj povečevala. Sedanje nove svečke z imenom »silverstone« lahko prevozijo 50 tisoč km. Nova generacija svečk
ima veliko prednosti pred dosedanjimi. Konstrukcija temelji na masivni srednji elektrodi iz ster-ling srebra. Ta plemenita kovina odlično odvaja vžigalno napetost tako, da je moč vžiga v vsakem primeru odlična. Srebro ščiti agregat, ne spremeni pa se tudi razdalja med elektrodami, tako da ni poškodb na vžigalni tuljavi in akumulatorju. Srebro se tudi bolje zoperstavlja vžigalni koroziji in kemičnim vplivom v motorju.
(KFZ-Betrieb)
Madžarske
fantazije
Na podlagi madžarskih debat je ameriška revija News & VVorld Report čisto resno objavila novico, da bo morda Otto von Habsburg naslednje leto kandidiral za madžarskega predsednika. To mu bo dovoljevala nova madžarska ustava. Otto von Habsburg, star 76 let, je sedaj predstavnik Krščanske stranke CSU v strassburškem evropskem parlamentu. Na Madžarskem naj bi bil priljubljen, posebno zato, ker zelo dobro obvlada madžarski jezik. Ima tudi dobre zveze z zahodno diplomacijo in je zgodovinska osebnost za Madžare. O tem, da gre za že enkrat propadlega monarha, ki je skregan s socialistično stvarnostjo, pa omenjena revija previdno molči.
(Spiegel)
Sončenje
Ameriški znanstveniki z Univerze v Arizoni so odkrili sintetični hormon z imenom »mela-notan«. Pod njegovim vplivom se pigmentacijske celice v človeškem organizmu vzburijo tisočkrat močneje, kot pri naravnem hormonu pod vplivom ultravijoličnega sevanja. Poskusnim osebam so nalepili obliž z novim hormonom, ki ni povzročil nobenih stranskih učinkov, koža pa je lepo porjavela. Ljudje so lahko zaprti tudi v najtemnejših ječah pa kljub temu z novim hormonom močno porjavijo. Ameriška revija Business VVeek sedaj poroča, da bo dolgotrajno sončenje na raznih plažah ob morju, rekah in jezerih odslej odveč. Obliži ali pa tablete z novim hormonom bodo naprodaj v nekaj letih.
(Prisma)
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Srečanje pobratenih planinskih društev
Planinsko društvo s sekcijo DO-lskra Kranj pripravlja letos tridnevni izlet po planinski poti »bilogorskim stazama«. Taje obenem združen s 13. tradicionalnim srečanjem pobratenih planinskih društev Jugoslavije. Srečanje bo letos na Kamenitovcu pri Bjelovarju od 16. do 18. junija, udeležujejo pa se ga planinci osmih planinskih društev, po eno iz vsake republike in avtonomnih pokrajin.
Sama pot »bilogorskim stazama« je, zlasti zaradi možnosti prenočevanja in obiska cele trase v enem vikendu, razdeljena na dva dela. Ima 10 kontrolnih točk (žigov), prehoditi pa jo je možno tudi v enem dnevu. Vsak udeleženec, ki jo prehodi bodisi v enem zamahu ali v več etapah in to dokaže z žigi na posebnem Dnevniku, dobi na zaključku značko PD Bilo-gora, kot spomin na doživetja na prehojeni poti. Trasa te poti je izbrana zelo pestro in zanimivo. Vodi mimo naftnih vrelcev, po nižinskem predelu, na višjih točkah pa je najlepši razgled na Bjelovar, sosednji Papuk, proti Madžarski, Panonski nižini... Vsekakor je nekaj posebnega in nevsakdanjega in že zaradi tega vredna obiska.
Kranjčani načrtujejo, da bi jo prehodili v dveh dneh; prvi dan bi šli, takoj po prihodu v Bjelovar, do planinskega doma, naslednji dan pa še na preostali del. Tako bi jo zmogel vsak udeleženec, saj bo prvi dan le 3, drugi dan pa 8 ur nezahtevne hoje. Seveda je po zaključku tega neobveznega dela izleta splanirano družabno srečanje s planinci vse Jugoslavije, kjer bo ob tabornem ognju veselo še tja v pozne večerne ure.
Če vas bodo te vrstice spodbudile in se odločite za pohod in srečanje planincev pobratenih planinskih društev Jugoslavije, pojdite na pot z vedrino in po možnosti s fotoaparatom, kajti poleg lepot narave, zanimivih gospodarskih, kulturnih - turističnih dobrin boste le tako spoznali še običaje in planinsko vzdušje, ki ga goje drugi planinci, ki niti niso tako strogo planinski, kot to pojmujemo pri nas. Vsekakor bo na srečanju dobrodošel vaš prispevek z dia posnetki ali druga družabna oblika. Tako preprosto kot to znajo le planinci v Sloveniji, se obnašajo tudi planinci ostalih jugoslovanskih narodnosti. Tudi oni pridejo veselo in s seboj prinese, kar je vredno pokazati in povedati, da tako pričarajo doživetje kulture in lepote.
O podrobnostih tega zanimivega srečanja in izleta bomo še pisali.
Peter Leban
Veliki Rogatec in Lepenatka
PD Iskra bo organiziralo v soboto, 13. maja, izlet na Veliki Rogatec in Lepenatko. Na pot bomo odšli z osebnimi avtomobili, in sicer do Gornjega Grada in nato po dolini Kanolščice do izhodišča ture.
Pot nas bo peljala mimo cerkve Sv. Lenarta in pozneje mimo gorske kmetije Pri Špehu na sedlo Kal. Od tam bo ura hoje do vrha Rogatca in pol ure do vrha Lepenatke. Skupno bo približno 5 ur hoje.
Tura je primerna za vse planince, ki jih zanimajo skriti kotički naših gora.
Prijave sprejema Tone Burgar, ki bo izlet tudi vodil. Njegov telefon je 572-247 ali 574-211/253.
________Šah_______________________________________
Delavsko prvenstvo Ljubljane
Šahisti Iskre so se 42. delavskega moštvenega prvenstva Ljubljane v šahu udeležili s petimi ekipami. Moštvo Iskre I. Avtomatika je igralo v prvi ligi, Iskra III. Zmaj in Iskra IV.
Tela v drugi ligi, v tretji pa Iskra II.
Elektrooptika in Iskra IV. Videomati-ka. Moštva smo poimenovali po delovnih organizacijah, čeprav niso bili vsi šahisti iz teh organizacij. Kombinirani sta bili ekipi Avtomatike in Zmaja.
Šahisti Iskre III. Zmaj so nastopali v postavi: Andrej Erman, Anton Jerina, Bogdan Brezigar, Jože Špende in Dane Černe. Premagali smo moštva Kliničnega centra II., Litostroja III., SCT II., Vulona, Iskre IV. Tele in Karla Jeraja A. Najvišji rezultat smo dosegli ravno s čistokrvno ekipo Tele. Medsebojni dvoboj je bil, kakor vedno, zelo zanimiv. Prvo zmago je dosegel Černe, ki je efektno premagal Lojzeta Gorjupa. Minimalen spre-
						ISKRA	ANTIKVAR	NEMŠKI BARVNI TV SISTEM	BIKOBOR- SKI VZKLIK	JUGOSLO- VANSKA LUKA	UM RAZUM	ŽELEZAR- SKI KRAJ PRI CELJU
					%	LEPOTNA RASTLINA DEHTEČIH CVETOV VERBENA						
						NADAR- JENOST						
			3S\\ _F^A		97/	GRŠKA BOGINJA MAŠČE- VANJA OTO CAR						
AVTOR RUDI MURN	PARJENJE SRNJADI	POLITIK DUGONJIČ	SLONOV ČEKAN	PEVSKI ZBOR KLIMAK- TERIJ				SLOV. ŽENSKA REVUA	ZRAK (LAT.) AVTO- MOBIL			
SLOVESNA PODELITEV DOKTOR. NASLOVA										LESKOVAC JAN IVO		
KRSTA						NAV						ARGON
ZID						GRŠKO- RIMSKI STARI VEK						
BOUŠE PECIVO PEČENO V MODELU						2286 M VISOKA GORAV LAOSU				TURČIJA		
gled Lada Anžurja je bil dovolj za mojo zmago. Najbolj borbeni sta bili partiji na prvih dveh deskah. Jerina je na drugi deski iz poteze v potezo večal svoj napad in končno zlomil odpor Boga Majerja. Partija Ermana in Petra Giergieka se je stalno spreminjala, enkrat je bil boljši prvi, nato drugi in se končno končala z delitvijo točke. Najugodnejši sta bili zmagi nad Vulonom in Karlom Jerajem. Bili so naši neposredni tekmeci. Neodločene izide smo dosegli z ekipami: Sloga Dom JLA II., UNZ Ljubljana mesto in Saturnom. To so samo močne ekipe. Izgubili pa smo z Ilirijo Vedrog in Institutom za ekonomske raziskave. Prvi so bili dejansko boljši, poraz z ekonomisti pa je bil čisti spodrsljaj. Odpovedala je celotna ekipa. Na koncu tekmovanja smo bili s 15 meč točkami in 25,5 osvojenimi navadnimi točkami četrti. Šahisti posamezniki so dosegli naslednje število točk: Jerina 8,5 točke od 11 partij, Černe 4,5 od 6, Brezigar in Špende 4,5 od 8 in Erman 3,5 od 11. Posebej moramo pohvaliti Jerino, ki igra zelo kvaliteten in trd šah. Ekipa je zelo homogena in izredno borbena. To smo dosegli z dolgoletnim sodelovanjem v isti ekipi: Černe in Brezigar 25 let, Špende več kot 20 let, Jerina 15 let in Erman več let. Na delavskem prvenstvu je vidnejši uspeh dosegla še ekipa Videomati-ke. Bila je druga v tretji ligi in bo naslednjo sezono nastopala v drugi ligi.
Bogdan Brezigar
Mali oglasi
Močne sadike bršljink prodam po 5000 dinarjev, Joža Konc, Mošnje 37, Radovljica, tel. 79-943.
Torpedo ladijski motor-diesel, 2 cilindra, 18 KS z menjalnikom in alterna-torjem - nov in več izvenkrmnih motorjev Tomos prodamo. Tel. 267-478 - zvečer.
Moped Tomos 14 M, nov, prodam. Tel. 267-478 - zvečer.
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. — Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.