6. številka.
Ljubljana, v torek 8. jannvarja 1901.
XXXIV. leto
Iihaja vsak dan zvečer, izimSI nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman sa avstro-ogrska dežele za vse leto 35 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 k Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaaa poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna TIskarna" telefon št. 85.
Minole volitve.
m.
Letošnje državnozborake volitve spadajo gotovo mej najzanimivejše, kar jih je bilo kdaj na Slovenskem, kajti pri tej pri* liki se je pokazalo, da so se tudi zunaj Kranjske začele skoro povsod take razmere, kakor jih imamo na Kranjskem.
Samo v Trstu so Slovenci Sli složno kot izključno nacionalna stranka v volilni boj, drugod nikjer, povsod drugod se je pokazalo, kako se je duhovenatvo navzelo duha kranjskega klerikalizma, kako je to duhovenstvo začelo zapuščati narodno stališče in razvijati prapor mednarodnega klerikalizma.
Na Goriškem je volitev iz pete kurije pokazala, da ima napredna narodna stranka večino slovenskega prebivalstva za sabo. Gregorčič je bil izvoljen samo s pomočjo Lahov. Ti ao glasovali zanj, ker so vedeli, da se od cjega posebno v narodnem oziru nimajo ničesar bati, in ker so vedeli, da on, če zmaga s pomočjo Lahov, ne bo smel zastopati slovenskih narodnih tirjatev, ampak se bo moral zlasti še kot kardinalu Misaii podrejeni duhovnik omejiti na to, da zastopa zgol klerikalne interese Gregorčič ni več slovenski narcdni poslanec, ampak samo še poslanec združenih slovenskih in laških klerikalcev na Goriškem.
Ravno tako kakor Gregorčič na Goriškem je tudi mariborsko vodstvo na Štajerskem zapustilo narodno stališče in se postavilo na izključno klerikalno stališče. Zmaga Žičkarjeva proti Hribarju pomeni, da je zmagalo načelo ,,proti volji duhovščine se ne sme ničesar zgoditi". Zmagal je ŽiČkar, zmagal s takimi sredstvi, kakor klerikalci v kmetskih občinah na Kranjskem, ali ta zmaga pomeni začetek stran karsktga boja mej Slovenci na Štajerskem. Razpor, ki se je pojavil pri tej priliki, se ne poravna nikdar več. Tako globoko štajerski Slovenci še niso padli, da bi pustili molče veljati načelo „proti volji duhovščine se ne sme ničesar zgoditi'1. Gorje štajerskim Slovencem, če bi se udali duhovniškemu trinoštvu! Kam vodi vodstvo duhovščine, to je pokazala volitev v mariborsko
feldbachski peti kuriji. Tam je duhovščina postavila slovenskega kandidata, da je ljudstvo varala. Ko so bili izvoljeni volilni možje, je moral slovenski kmetski kandidat odstopiti na korist nemškemu fevdalca barona Morseya, ne da bi se bil Morsey kakorkoli vezal glede slovenskih narodnih in političnih zahtev. Duhovništvo je koman-diralo slovenske kmete, da morajo voliti njim sovražnega poslanca, samo zato, ker je zagrizen klerikalec. Mariborski rudečkarji uiti poskusili niso, da bi pridobili nemške volilce za slovenskega kandidata, ampak so kar poslali slovenske volilce glasovat za nemškega barona in proti nemškemu kmeta. Mar je tudi dnhovništva za vse drugo, da je le voljen klerikalec, četudi je sicer nasprotnik slovenskih teženj?
Na ravno tisto stališče, kakor štajersko duhovništvo, se je tudi postavilo slo-ver .ko duhovništvo na Koroškem. Na Koroškem ni danes več slovenske narodne stranke. Tam imamo samo še klerikalno stranko, ki si le radi lažje agitacije odava slovenski plašč, v svojem jedru pa je po polnoma internacijo nalna ter stoji pod komando slovenskim narodnim zahtevam odločno nasprotnega celovškega škofa Kahna. Posledica tega se pokaže pri volitvah iz kmetskih občin dne 10. jannvarja. Ta dan izgube koroški Slovenci jedrnega zastopnika, ki so ga doslej imeli v državnem zboru in izgube ga vsled tega, ker koroški kmet duhovniku nič ne zaupa in mu ničesar ne verjame, nego gre rajše z naprednim nasprotnikom kakor s klerikal cem, četudi ta razobesi slovensko zastavo.
V očigled vsem tem dogodbam smemo s popolno opravičenostjo reči, da so nam volitve pokazale, oziroma nam še pokažejo, kako se je slovensko duhovništvo umaknilo tudi zunaj Kranjske s slovenskega narod nega stališča, in se postavilo na stališče golega klerikalizma. Zdaj šele vidimo, kako gre Missia Mahničeva setev v klasje. .Proti volji duhovščine se ne srne ničesar zgoditi", duhovništvo, ta mednarodna kasta mora vladati ves narod — to je parola duhovščine ne le na Kranjskem, nego tudi zunaj Kranjske, na Goriškem, na Štajerskem in na Koroškem.
Neodvisni narodni elementi pa se tej duhovniški nadvladi ne smejo ukloniti, če nečejo postati grobokopi slovenstva. Upreti se morajo tej nadvladi v vsemi silami, in vse kaže, da se ji tudi uprd. Tako, kakor doslej, ne pojde več, ne na Štajerskem, niti na Koroškem, to so volitve jasno pokazale. Tudi v teh dveh deželah se je začel isti proces, kakor že pred leti pri naa, in lani na Goriškem. Taka sloga, pri kateri posvetni narodnjaki nimajo ničesar govoriti, in se mora vse zgoditi po volji nenarodne duhovščine, katera slovenstvo Lahom in Nemcem prodaja, ni vredna piškavega oreha, in se ne more vzdržati, ker ni naravna. Ta sloga je bila pri volitvah razbita, in posledica tega bo, da se kakor na Goriškem, tako tudi na Štajerskem in Koroškem ustanovi svobodomiselna narodna stranka.
V IJublJanl, 8 jannvarja Princ Friderik Schwarzenberg o desnioi in bodočnosti.
Avstrijski Nemci se penijo od togote, ker je princ Friderik Schwarzenberg zopet nastopil kot kandidat v Badjejovicah ter v svojem govoru naglašal, da Budjejovice morajo ostati češke, ter da se bode na stališču čaškega državnega prava boril za jednako-pravnost Čehov in Slovanov sploh. Princ Schwarzenberg pa je govoril tudi o desnici in bodočnosti. Z vso odločnostjo se je zavzel za reaktiviranje stare desnice. .Ako naj postane dunajski parlament nosi tel j zgodovinskih tradicij Avstrije" — je dejal go vornik — . potem se mora stara desnica zopet združiti ali pa se sploh ne sme ustvariti nobena veČina. Večina, ki je obstajala doslej, ni bila delo slučaja, ne čin posameznika, ampak je bila produkt idej in celo-kupnosti.. . Tudi če se bodo posamezniki ustavljali, stara večina se bo sestala vendarle, o tem ne more biti dvoma. Ko seje večina desnice razšla, se je konservativnim veleposestnikom posrečilo ohraniti vsaj jedro desnice. Konservativni veleposestniki se bodo zastavili za rekonstrukcijo desnice. Vsa hvala gre Slovencem za njihovo solidarno postopanje. Kličem jim: Slava! (Zborovalci zakličeja viharno: Slava Slovencem!)" Nato je dejal govornik, da se
Cehi nikakor ne boje politike svobodne roke* a srečni bodo, če najdejo prijatelje, ako so tudi Nemci. ačehi, bodimo složni!"
„Mrtva roka" na Francoskem.
Ta teden se začne v francoski zbornici nov boj proti klerikalizma in njega poglavitnim trdnjavam, kongregacijam. Boj bode hud in velezanimiv. Finančno ministrstvo je izročilo uradne podatke o nepremičnem imetku dahovskih kongregacij. Vrednost znaša vsaj 110 milijonov. Dognalo se je, da je velika večina nepremičnin prepisana na tuja imena. Posestva, hiše in zemljišča so prepisana na tujce. Tako n. pr. je zapisana na jezuite vrednost posestev le v znesku 100 000 frankov, za 49 milijonov pa je zapisano na tuia imena. Sila bogati assumpcionisti, ki imajo ogromno tiskarno, tovarne in palače, nimajo zapisanega nič premoženja, kajti vse so poskrili pod tuja imena. Takisto so storili misionski duhovniki družbe Sacra coeur. Šolski bratje imajo 24 milijonov očitno svojih, celih 62 milijonov pa zapisanih na druge osebe. Sestre Vin-centa de Paul imajo 21 milijonov javnega. in 42 milijonov skritega imetka. In vendar. skoraj vse te kongregacije beračijo po Francoskem, prosjačijo za krajcarje najrevnejše ljudstvo, nakopičene milijone pa izrabljajo v politično agitatcrične, cesto protidriavne svrhe.
Vojna v Južni Afriki.
Buri napredujejo neprestano. Reuterjev vir poroča, da je marširalo sto mož skozi okraj Clanwilliam proti Malmesburyju. Bržčas je ta četa del onega oddelka, ki je dospel v soboto do G »Ivinije. Malmeabury leži samo še okoli 50 km ali dan jezdarjenja od, Kapstadt» Potemtakem so predstraže Borov. že čisto blizu morja!  Angleški polkovnik Babington je imel pri Numportu v Trans-' vaalu z Delareyem in Steemkampom boj. Buri so se baje končno umaknili proti severozahodu. Pri Lindleyu je zadelo 120 mož Knezovega oddelka na veliko četo Barov. Vnel se je hud boj, v katerem so bili Angleži tepeni ter so izgubili polkovnika Lainga, dva častnika in 15 mož. Dva častnika in 20 mož pa je bilo ranjenih. V Laurenzo*. Marquezo se govori, da je Louis Botha po-.-razil Angleže, jim vzel nekaj topov in na-
LISTEK.
Konec sveta.
Francoski spisal Ernest Benjamin. (Dalje.) II.
Oni letni čas je, v katerem gospodična Adela spi.
Anton jo je popoldne obiskal. Na večer ga je čakala Katarina z radostno utripajočim srcem. Uverjena je bila, da jej prinese dobrih vestij. .Bržčas bo prerokovala rojstvo kakega vnuka!" si je mislila stara žena ter se že naprej veselila rožnatega, sladkega, malega bitja, katero hoče razvajati, božati in ljubkati, kolikor bo poželelo srce.
Na vratih so zazveneli trije udarci. Katarina je urno hitela odpirat. Bil je Anton — toda njegov obraz je bil čmeren.
„Oh, slabo vest ti prinašam," je vzdih-nil poparjen.
.Govori, kaj je?'
.No, svet se bode pcdrl, konec sveta je tu ..
.Kateri svet? Ali si blazen?"
.Ne, nikakor nisem blazen. Kateri svet? Neumno vprašanje!... Li misliš, da je 36 svetov? Kratko, naslednji torek ob treh popoldne bo konec sveta. Tako, sedaj veš vse, draga moja."
.Ali si pa o tem tudi preverjen, Anton?"
.Parbleu, mari se je gospioa Adela kdaj zmotila?"
.Ah, ne, ne, nikdar. Ona je učenja-kinja."
Katarina se je zgrudila na stol, si zakrila z rokami obraz ter jokala.
.Ah, Bog, to je strašno," je mrmrala, .zakaj nas je Bog zapustil?"
Nakrat se jej je povrnil pogum, in rekla je: »Dragi moj mož, vsega na sveta in vseh Ijadij mora biti konec; ako bodo drugi to prestali, prebila bova isto tudi midva."
„Hm!" je naredil Anton, .to je sicer tolažba, toda — rad bi bil vendar še živel svojih deset let."
Katarina je stopala z velikimi koraki po sobi sčm in tja ter mislila glasno: „Prav za prav se tema ne čudim, prisegla bi bila celo, da mora priti tako. Ljubi Bog ima že dosti tega.   Ljudje ničesar več ne
verujejo, ničesar ne spoštujejo. Dandanes ima samo denar in lepa obleka vrednost. Kratko, ljubi Bog ima končno prav, da pokaže zlobnemu svetu, kdo je njegov gospod in zapovednik ..."
.Vse jednako! Rad bi bil vendar živel še deset let!" je upil obupani Anton.
.Ah, in kaj poreče Virginija, ubogi otrok?" je jadikovala Katarina.
.Človek bi skočil kar iz kože, draga žena. Vse življenje sva se ubijala, da, ubijala ! In čemu ? Zakaj ? Da doživiva konec sveta. Ali bi ne imela ta katastrofa časa po najini smrti, ako, za vraga, že mora priti ?"
.No, da, vse svoje življenje nisem imela sreče!"
.In jaz? Sem li jaz imel srečo?" .Anton!"
.Ali sem se le kdaj v svojem življenja opil?* .Anton!"
.Ali sem te kdaj pretepel?"
.Anton!*
.Varal?«
.Anton!"
„Vražje jednostavno je to:  Vse življenje sem si želel stoječe ure .. .Jaz tudi, Anton, jaz tudi!..."
želji
„In nikdar nisem mogel zadostiti tej
„Jaz tudi ne."
„Sedaj, ljuba žena, si kupiva vendar stoječo uro."
„Dä, in sicer lepo, dobri moj mož."
„Ba, kaj lepo, krasno. In kar bo naj-izbornejše pri tem, plačala je ne bova?"
„Kaj, plačala je ne bova?"
„No, da, to je prav jednostavno. Rekla bova, da jo plačava v osmih dneh. V osmih dneh bo pa konec sveta, tedaj pa ne bo nihče nikomur več plačal."
„Toda, Anton, to pač ni lepo, da hočeš tako ravnati; ne poznam te več.''
„Ne lepo!!! Kaj naj bi bilo slabega na tem? V osmih dneh ne bo nobenega urarja več, kateri me je tiral tekom dolgih trideset let skoro v blaznost, ker sem gledal njegove ure; v osmih dneh bode vse minilo. Zakaj bi si ne privoščila veselja, da bi imela osem dnij lepo stoječo uro?"
Resignirana je končno mrmrala Katarina: „No, da, kakor hočeš, ako bo rea konec sveta ..
„Gotovo, konec sveta bo. Zato si nabavim stoječo uro, katere pa ne bom plačal. To naj bo moje maščevanje nad osodo." (Konec prih.
pravil več sto ujetnikov. Posameznosti o tej bitki niso znane, ker so Bari potrgali brzojavne žice. V Kapstadtu so spravili 2000 njetih Barov na ladje in jih ondi zaprli. V Londona zatrjujejo, da se je to zgodilo zategadelj, da je bataljon, ki je doslej straži! njete Bare, zopet svoboden ter ga je možno rabiti za stražo Kapstadt» Ta nabirajo pro stovoljce za obrambo mesta in okolice. 1000 prostovoljcev se je oglasilo do 4. t m, poštna uprava je dala 600, železniška oprava pa 500 mož. A tudi druge oprave in kor-poracije bodo dale svoje uradnike in uslužbence Angležem na razpolago. Vse mora pod puško! Angleško vojno ministrstvo je izdalo poročilo, da je bilo doslej ubitih, za boleznimi umrlih, vsled ran in nezgod pohabljenih in ujetih 51 687 angleških vojakov.
Dopisi.
Z Notranjskega, 6. januvarja. (Olgo vor v obrambo dopisniku .Slovenca" v štev. 296. z dne 28 decembra 1900.) Die schlechtesten Flüchte sind es nicht, woran die Wespen nagen — mislil sem si, ko sem čital dne 17. m. m. svoje ime v predalih .Slovenca". Ni se mi zdelo vredno odgo varjati na nesramne napade na mojo osebo, vsakdo pač ve, koliko je v .Slovenčevih" dopisih resnice.
Ko sem pa sedaj zopet na isti način napaden, primoran sem se braniti, ter jed-nake napade na svojo osebo odbiti. Poveljnika imenuje me dopisnik, kar mi daje dvomiti, ali on sploh razume pomen besede poveljnik. Kje me je on videl na Čelu pijane druhali? Na dan z dokazi, iuače Vam ostane znak neresničnega poročevalca vertno ntisnjen na Vašem širokem čelu! Kako se predrznete Vi to trditi, ko Vas niti zraven ni bilo! Ali ni to skrajna impertinenca? Kakor Vam pač je dobro znano, ne stanujem v kraju, kjer se je shod vršil, toraj sem prišel tja, ko je šlo prvo dejanje tragedije .Klerikalni shod v Starem trgu" že proti koncu, videl sem samo še zadnji prizor: .Kcnsumniki zapuščajo svoje prostore, na prednjaki jih zasedajo". Ne veste li, da mora poveljnik biti povsod prvi? A jaz prišel sem precej pozno. Vodil sem pijano druhal, trdi nadalje dopisnik. Kolikor besedi, toliko laži! Šel sem res z nekaterimi takajänjimi možmi k shodu, a bili so sami pametni, razumni in trezni posestniki, katerim sem samo to rekel, da je dobro, ako gre nekaj naših k shodu, bodemo vsaj slišali, kaj bodo povedali, ter se tudi ne bodo upali tako čez nas zabavljati, ako nas bode nekaj zraven, ker najbuiši sovražnik me ne bode mogel, in se tudi ne bo upal nikdar me tako obrekovati, ako sem jaz zraven, kakor bi me v moji odsotnosti. To je vse, kar sem jaz govoril o tem shodu, nekaterim tukajšnjim naprednim posestnikom, kar vsi lahko pričajo. Kako hudobno pa Vi pišete! Vem dobro in poznam zlobni namen Vaših nesramnih dopisov. Pripraviti nas hočete pri ljudstvu še ob ta ugled, ki ga imamo, začrniti nas pri višjih oblastih! Zakaj ste se ravno na nas učitelje spravili, zakaj pustite pa posestnike pri miru? Ni li jasen Vaš zlobni namen, ali ne teptate z nogami poglavitnega nauka katoliške vere, ki se glasi: .Ljubi Boga čez vse, a svojega bližnjega kot sam sebe!" Spomnite se!
Čez vse mere nesramno in podlo pa je Vaše nadaljno osebno obrekovanje mojih starišev, kakor tudi moje malenkosti. Tedaj tako nizko ste že padli v svoji hudobnosti, da take stvari na dan spravljate. Iu ko bi bile resnične, bi bilo sramotno, kaj takega očitati, nikar pa, ko je docela neresnično, kar Vi trdite.
Take cvetke rastejo pač le na gnojišču Vaše skrajne zlobnosti. Vem, da dotičnemu duhovniku nikakor ne bode ljubo, da je prišlo to v javnost, a moja krivda ni, jaz nimam tega zagovarjati, jaz se samo bra nim, kar je moja sveta dolžnost. Nehvalež nost mi očitate napram duhovniku, ki je podpiral mene in moje stariše. Ste li bili dobro poučeni, predno ste to zapisali? Ste li dotičnega duhovnika vprašali, ali smete to zapisati? Menim da ne, ker drugače bi tega sploh pisali ne bili. Pisati je pač lahko kaj tacega, posebno sedaj, ko veste, da počiva moj oče že 10 let v hladnem grobu. On se ne more opravičiti, a govoriti hočem jaz za njega, toda le v glavnih potezah, ako pa želi dopisnik natančnejših pojasnil, sem mu vsak dan na razpolago, ker nočem s privatnimi zadevami bralcev nadlegovati. Povedati hočem le nekoliko najvaž-
nejšega, kar mi služi v obrambo pred tako podlim obrekovanjem.
Smelo lahko trdim in rečem, da nima moj oče zadnjih zaslug, da je dotični gospod sploh stopil v politično življenje, ter da je tedaj poslanec. On ga je kot mladega duhovnika upeljal v to življenje, on ga je duševno podpiral, on mu je pošiljal dopise in podlistke v .Slovenca", ko je bil dotični duhovnik Se urednik tega lista. Jaz sam čital sem pisma, v katerih ga je prosil, naj za .Slovenca" kaj napiše, kar je moj oče tudi vselej storil. Da ne bi morebiti kdo mislil, da pretiravam, bodi mi dovoljeno povedati, da je bil moj pokojni oče kandidat za deželni zbor na Koroškem, in sicer pred 30 leti kot Slovenec v tužnem Koro-tann, v časa, ko je dotični duhovnik komaj .mensa" sklanjati znal. Seveda je propadel, a a častno manjšino, saj še sedaj ni upati, da pride kateri koroški Slovenec v zbornico. Toraj mu politične zmožnosti ni bilo moči odreči, kar mora tudi dotični duhovnik sam priznati, in je toraj verjetno, da je bil moj oče učitelj in voditelj v prvih poskusih in nastopih dotičnega duhovnika v javno življenje.
Da je od tega duhovnika kdaj podpore dobil meni ni znano, a tajiti tudi ne mo rem, a toliko lahko rečem, ako mu je v poznejših njegovih bridk-.h časih kaj dal, je gotovo dobro vedel, zakaj, ker možje Vašega kalibra tudi vinarja ne dajo iz rok, da ne bi imeli vzroka za to, ali pa kak sebičen namen pri tem. In za to naj bi bil jaz hvaležen? Iz katerega vzroka, ne vem, ker to niso bili nikaki milodari, ampak grenko za služeni krajcarji. Kar se pa moje oseba tiče. pa nikakor ne tajim, da nisem ničesar od njega dobil, a povedati moram tudi zakaj. Ko je namreč moj oče umrl, poslala je moja Še sedaj živeča mati zaboj najboljših in najdražjih knjig dotičnemu duhovniku, ter meni še kot dijaku naročila, naj se z gospodom za nje pobotam. Kadar sem bil v kaki stiski, zaletel sem se res k njemu, ter knjige po deseticah plačevane dobival, a nazadnje pristudilo se mi je to beračenje za svojo lastnino, ter nisem in bi tudi ne bil nikdar in nikoli o tem omenil, da nisem bil tako nizkotno izzivan. Ali naj bodem morda za to hvaležen, ko sem le svoje dobival? K večjemu sme dotični duhovnik od mene zahtevati znak hvaležnosti za to, da je on kot semeniščnik meni kot prvo-šolcu kakšno praeparicijo ali nalogo pregledal in popravil, za kar sem se mu pa vsakokrat sproti zahvalil. Hvaležen sem mu zato tudi še danes, a le njemu kot osebi, ne pa kot kandidatu nasprotne mi politične stranke, ker to sta za mene dve osebi v jednem telesu. Zanesljivo lahko rečem, da bi tudi .Slovencev" dopisnik, ako bi bil njegov lastni oče kandidat nasprotne stranke, javelne njega volil, dasiravno bi bil pri tem najhvaležnejši njegov sin. Tudi jaz čislam in spoštujem dotičnega duhovnika kot prijatelja mojega pokojnega očeta, a da bi temu prijateljstvu svoje prepričanje daroval, tega pa nikdar in nikoli, in je toraj skrajno hudobno mi v t m oziru očitati nehvalež-nost, tudi ako bi v resnici imel hvaležen biti Spada li to v politiko ? Obžalujem Vaše slabo razumevanje politike! Nehvaležnost je znamenje napredka, trdi dopisnik, jaz pa pravim .Mica Kovačeva" pa znak klerikalcev, ker drugače ne bi bil milostni škof za moj denar grozdja in breskev jedel, na kar pa sem seveda zelo ponosen. Tudi mi je naročila moja soproga Vam sporočiti, da ona nikakor ni pri volji inventar Vaše kuhinje z jerbasi, košarami in steklenicami bogatiti. Ako smete biti Vi tako nesramno osebni, bodi i meni v mali meri to dovoljeno.
Sploh pa, prijatelj, ne lučaj kamenja na streho svojega bližnjega, ako imaš sam stekleno!
Vem dobro, da bode tema mojema odgovoru sledil drugi v .Slovenca", a že sedaj povem, da se ne bodem spuščal v na daljno polemiko z ljudmi, katerim je časti-kraja in obrekovanje vsakdanje delo, in ker vsakdo ve, s čim so predali .Slovenca" napolnjeni. Sedanji odgovor pa sem bil dolžan svoji časti in blagemu spomina mojega pokojnega očeta ter le obžalujem, da moram svojo čast braniti nasproti ljudem, ki nosijo namesto brevirja v jednem žepa svoje pre klane suknje .tarok"- v drugem pa .ma-riage" karte ter pojo pričo mladih kmetakih deklet pesemce, kakor: .Jaz Te najrajši imam, — Jaz Te najbolj štimam, — Jaz Te zapisano v srca imam!" — Pa brez zamere gospod .kikerikacius!" False-Zibksr.
Iz Postonjinske okolice, 6. janu-varja. Pop pri Sv I vann ni Stedil ob agitaciji za klerikalce, osobnosti vlačiti v javnost V gostilnvh mo ni bilo možno razvijati svojega agitatoričnega talenta, kati iz obeh gostiln v Matenji vasi je izbacnjen, ter ma je obisk, pijača, jed in vse, tudi za gotov novec odklonjeno. Tedaj izvolil si je cerkev za agitatorično polje, ter ondi napadal na-prednjake in strup  bij a val na poštene ljudi. V nedeljo,  16. t m   pred volitvijo je omenjeni far kar izlival gnojnično go-lido po brumnih dušicah.  Rekel je mej drugim: .Zlasti v tisti veliki hiši v Ra-kitniku pri Grossmanu je shajališče liberalcev, tam se glasovnica pišejo, črtajo" itd. Ako se je kdaj kakor pop na svetem mesta lagal, to je gotovo zakrivil Sveto-ivanski božji namestnik v tem slučaju Gosp. Grossmana ob volitvi niti v Ra-kitniku ni bilo in ni v obče nikomur ni-kakove glasovnice Črtal, ne napisal, česar ni bilo treba, ker narodno napredni volilci so toliko zavedni in sposobni, sami napisati si kandidata. Pop je res hodil po hišah zaslepljencev in z županom • priganjačem popisoval glasovnice. To je prosta volitev! Toraj namesto   .Kristusa   Kralja" pride Gross man na lečo.   Lepo to! Take dvora-live eksistence nas hočejo osrečevati in poučevati! — Kako skrbe Črni nasprotniki za blagostanje naše, naj navedem fakta iz bogoljubnega žitja tega moža:
Plačo dajemo v beri in sicer: celo-zemljakarji 2 mernika pšenice, 2 mernika ovsa in 1 voz drv. Toda božjemu namestniku treba dati še krompirja, fižola, ajde, rži, ječmena, prosa, jajec, kolin brez mere. Potem berači po dvakrat v letu sena in slame.
Dalje zahteva, naj odstopi vsaka hiša umrle gospe Kalistrove ustanovo, ki znaša nekaj nad 5 Kron. Kmet, pride v pekel, odšteje mu vse t. 1. pobravši to ustanovo, h slednji dan po vaseh, ter prosja«. brunov. Drva, koja odrajtamo, proda, česar ne moremo zabraniti, a on  potem brezplačno   nabira po   Prestranskem gozda drva za svojo kurjavo, dalje prešičjo skubo po bližnjem polju. Res prava Mica Kovačeva.
Kaj pa s tistimi 20 K Marjete Kotni-kove in s hranilnično knjižico za 400 K Ivane Čičeve? Vsi skupaj toliko ne pridobimo, da bi se ta nenasitljiva malha napolnila.
Iz Črnega grabne, 6. januvarja Iz našega zgodovinsko znanega kraja prihaja zelo malo vesti v širšo javnost, če prav bi se dalo pisati zelo mnogo, kajti naš bori kmetic tava še vedno v sred njo veški megli ter ponižno nosi jarem farovške nadutosti. Da ta trditev ni pretirana, videli smo pri zadnjih volitvah, ko je duhovenstvo, po naših gorah, begalo ubogo ljudstvo z bričem in bu licem, v večno sramoto prosvetlemu XIX stoletju. Zavedne može naše stranke so sramotili po cerkvah ter jih slikali kakor Antikriste, ki so s kožo in kostmi zapisani hudiču in večnemu pogubljenju. Pop v Spitaliču je neko žensko pripravil skoraj do popolne blaznosti, ker je na prižnici preklinjal one, ki so volili z liberalno stranko. Neka tercijalka motniške fare je noč in dan kričala in molila okrog, da bi zmagal dr. Žlindra, ker jej je neki tonzu-ranec natvezil, da v nasprotnem slučaju se duhoven ne bo smel več z obhajilom pokazati na cesti. Čemšeniški fajmošter in njegov mlečnozobi kaplan sta napravila največje razprtije v fari, posebno zadnji se je odlikoval tako, da ga je na volišču moral krotiti navzoči orožnik. Pobče je še mlado, se skuša s hujskanjem prikupiti svojemu škofu. Št. Gotardski vedno sladko ginjeni .Rajtguzen" pa še sedaj rohni ter primerja svoje ostrižene in ne ostrižene ovčice z raznimi svetniki, češ: liberalci z vami ravnajo, kakor so ravnali never-niki s svetniki-mučeniki. Gospodu župniku bi pripovedko o modernih mučenikih nekoliko predrugačili in postavili na mesto istih naše otroke, katere on v šoli „garba" s svojo volovsko žilo ter jih zapira po mrzlih luknjah. Ako mož misli, da bomo vedno mirno prenašali njegove trme, potem se zelo moti, ker dalje ne mislimo več prizanašati svojim nasprotnikom, pa tudi Št. Gotardskemu fajmoštru ne. Prihodnjič si hočemo ta unikum očetovskih dolžnosti in kuhančne milosti nekoliko pobližje ogledati in spregovoriti besedo o njegovi konfazni pomočnici dne 24. decembra minolega leta.
Do tedaj pa naj mož prebavlja liberalce, katere baje nosi v svojem mastnem trebuščku. Na svidenje! Satanelo.
Iz Celja, 6 januvarja. Silvestrov večer, katerega je priredila „Narodna čitalnica" v Celji, je bil jako živahen in prav dobro obiskan. Vse točke obširnega in jako zanimivega programa so izvrstno uspele. Krona vsemu pa je bila krasna alegorija, katero je umetno sestavil g. M. Benčan, za kar mu gre posebna hvala.
Z ozirom na to, da tudi letos „Celjski Sokol" s svojo maškarado ne izostane, sklenil je Čitahiiški odbor prirediti letos samo eden plesni venček in sicer dne 20. prosinca 1901. Mladini pa ne bo manjkalo zabave, kajti preskrbljeno je, da so vsak četrtek večer plesne vaje pod vodstvom podpredsednika g. dr. Dečka.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 januvarja.
— Državnozborska volitev iz kranjskega veleposestva se je vršila včeraj. Oddanih je bilo 49 glasov. Izvoljena sta bil z 48 giasovi dosedanji poslanec baron Schwegel in dež. postauec grof Bar bo, slednji na mesto grcfa Ervina Auers jerga.
— Državnozborske volitve na Štajerskem. Danes se vrše na Štajerskem volitve iz kmetskih občin. Vee|i boj bo pač le v ptujsko ljutomerskem okraju, kjer kandiduje proti dr. PI o j u ^posestnik W ratsch k o, vodja nemške stranke. Vender ni dvomiti, da zmaga tudi dr. Pluj.
— Državnozborska volitev na Goriškem. Jutri se bo vršila državnozborska volitev iz kmetskih občin ca Goriškem. Mandat slovenskih oböin je im»l. doslej v rokah grof Coronini. Zdaj kandiduje slovenska nanrurlna stranka za ta okraj tolrain-
oslanca gosp. ialci pa kan-Matijo Ru-
t ar j <*. u. dr. Turna m uumi sprejeti kandidature v kmetskih občinah. Pri volitvi se pojde le za nekaj glasov, vendar upamo, da zmaga g. Gabršček.
— Ožja volitev Trstu. Iz „Edinosti" je posneti, kako silno težaven je bil volilni boj v Trstu. Kar je počenjala laška stranka to je nečuveno. Kako so Lahi pri volitvi sleparili, se razvidi iz tega, da je bilo 51 oseb radi sleparstev pri volitvi aretiranih, 21 drugih pa ovadenih. In vendar tako revna zmaga in tako sijajna manifestacija slovenskega življa v Trstu! Laska stranka je pač po vsi pravici potrta in gleda s strahom v prihodnost.
— Ljubljanski škof. Štev 136 pr. Cenjenemu uredništvu dnevnika „Slovenski Narod" v Ljubljani. V štev. 4 dnevnika .Slovenski Narod" z dne 5. t. m. (dnevne vesti) nahajal se je zapisek pod napisom .Ljubljanski škcP, vsled kojega je „L|ub-Ijanski škof zdaj jedenkrat od deželnega predsedništva dobil krepak dopis, v katerem se mu je po višjem naročilu izrekla ostra graja zaradi ščuvanja njegove duhovščine zoper vojaštvo s posebnim ozirom na znano pridigo v šentpeterski cerkvi*. To poročilo se ne strinja z de janskimi okolnostmi. Sklicuje se na § 19 tisk. zakona pozi vije se cenjeno uredništvo, da ta popravek primerno objavi. V Ljubljani, dne 8 januvarja 1901. C. kr. deželno predsedniStvo: Hein.
— Surovost v cerkvi. Šentjakobski kaplan Nadrah je tudi minolo nedeljo rohnel na leči tako, da so se ljudje kar spogledovali. Nadrah je v taj propovedi infamno razžalil vse soproge liberalnih meščanov. Vse je ogorčeno in če bo ta ne omikani kaplan še dolgo stresal 'take za-robljenosti in infamije kakor v nedeljo, se znajo zgoditi v cerkvi prav resne demonstracije. Šentjakobski meščani uplivajo za zdaj pomirjevalno na razburjeno občinstvo, odločili pa so se tudi, da» bodo proti sramoten ju poštenih žena na prižnici odločno odgovarjali. Temu Nadrahu je močno podoben znani frančiškanski kričač p. Hijacint Ta je na Sv. Štefana dan imel na Viču politično pridigo zlasti je rohnel zoper naš list in se pre-drznil prekleti tiste hiše, keder imajo na Viču .Slov. Narod". .V treh hišah se na Viču bere .Slov. Narod" — je vpil ta izpiti frančiškan — preklete naj bodo te hiše". Čudno se nam zdi, da Vičani ne puste tega .fiečkajnarja" malo zapreti. Isti dan so slišali Vičani tudi obširno raz-
laganje o tisti stvari, ki frančiškane menda najbolj zanima, namreč o poželjenjn mesa. Razpravljal je dotični frančiškan o tej zadevi kakor največji strokovnjak-špecijal ist in priporočal proti tema poželjenju troje sredstev: Dotični naj se: 1. trkajo s ka-menom po prsih, 2. naj se valjajo po trnja in 3. če je preveč sila, naj skočijo v mrzlo vodo. No, to lahko rečemo: med ljubljanskimi „fleckajnarji" ne izgleda nobeden tako, kakor bi se valjal po trnja in hladil v mrzli vodi, za svojo rabo morajo torej ti možje imeti še kako posebno sredstvo, da .utolažijo" svoje poželjenje mesa Pa ne —!
— Razširjajmo ,,Rodoljuba". S tekočim tednom postane „Rodoljub" tednik. Klerikalci so se tega silno ustrašili, dobro vedoč, kako blagodejno vpliva ta pošteni narodni list na Širše kroge, in da pojema klerikalizem povsod, koder je „Ro doljub" razSirjen. Klerikalni strah pred „Rodoljubom" naj bo našim somišljenikom v spodbudo. Agitirajte za „Rodoljuba", razširjajte ga kolikor mogoče. Le s tem dosežemo, da bo ljudstvo začelo spoznavati klerikalno hinavstvo in se upirati pogubo-nosnemu klerikalnemu nadvladja. Zlasti priporočamo somišljenikom, naj akrbe, da se bodo ljudje skupno naročali na list, ker s tem nam prihranijo mnogo dela in stroškov.
— Lažnjivci iz navade. .Slovenec" je v štev. 295 napadel nadučitelja gosp. E ngelmanna v Dobrepoljah, češ, da je spisal neki dopis za naš list. Gosp. Engel-mann tistega dopisa ni spisal, in ni ž njim niti v najmanjši dotiki. ..Slovenec0 je to prav natančno vedel, a napadel ga je vendar, samo da bi ga denunciral. Ti klerikalci so pač cvet hudobnosti in lažnjivci iz navade.
— Davkoplačevalci šentjakobske?* okraja se uljudno vabijo na ko«-'-' stanek, ki bo dne 9 t. m i\
v gostilni „Miram?»-0
govorilo r>
žapL
.oce. Repertoar za mt se je sledeče sestavil.
V peicK, 11. t. m. vprizori se prvikrat v letošnji sezoni priljubljena in v muzika-ličnem oziru nevenljiva Weberjeva čarobna opera .Čarostrelec", v kateri bo prsikrat na slovenskem odru resnično izvrstno zastavljena tenorska uloga Maksa z našim tenoristom gospodom St Orzel-skim. Gašperja in pusčavnika pel bo gosp. Vašiček. — V nedeljo, 13. t. m. bodeta dve predstavi, popoldanska ljudska in večerna opera. — Z dogovorom z vojaško godbo os'gural se je celoten in popolen orkester za predstave velike Wagnerjeve opere BT a n n h ä u s e r° za dneva, torek 15 t. m. in soboto 19. t. m. Na teh dveh dnevih oprizori se sigurno opera „Tannhäuser8 kot par- in nepar- predstava. — V č e t r t e k , 17. t. m. vprizori se prihodnja dramska noviteta slovenske ga gledišča „Charleyevatetka". V torek, 22. t. m. vprizori se po daljšem, večletnem presledku priljubljena opereta „Mamselle Nitouche" s Polakovo v glavni ulogi in Urbančič-Podgrajskim kot gostom. V torek, 29. t m. vprizori se nova slovenska izvirna igra Cankarjeva 3Z a narodov blagor" in v četrtek 31. t. m. namerava se uprizoriti po triletnem prestanku zopet Wagnerjeva opera „L o h e n g r i n".
— Ples akademičnega ferialnega društva „Save" se je vršil v soboto v veliki dvorani „Narodnega doma" na korist velikcšolskega podpornega društva .Rado-goja". Nadejati se je bilo spričo plemenitega namena plesa nsjmnogobrojnejše udeležbe, ali plesna sezona se začenja v Ljubljani le polagoma, zato pa je plesalo v soboto na Savanskem plesu jedva 32 parov. Med odličajaki omenjamo generala De So-maina, podpolkovnika Franeka in Lav-riča, župana Hribarja, drž poslanca dr. Tavčarja z gospo soprogo, dež. poslanca dr. Majarona, ravnatelja Senekoviča ter več častnikov domobranskega polka. Ples je bil prav eleganten in animiran ter ga je vodil g Jurist Stare spretno in fino. Pri finalu II. četvorke se je priredil grb „Save". MešCanska godba je svirala jako marljivo ter razveselila plesalce z novimi četvorkami in plesi. Sobotni ples se je iz vršil prav častno za .Savo" ter je le želeti, da bi bil naklonil „Radogoju" vsaj nekaj prispevka.
— Redni oböni zbor ljubljanskega „Sokola" za 1. 1901 vršil se bode v sredo dne 16. p r o s i n c a 1001 na galeriji druStvene telovadnice v .Narodnem do ma". Začetek ob 8. zvečer. — Vspored obsega: 1. Pozdrav br. staroste; 2. poročilo odborovo in revizorjev, 3. volitev novega odbora in računskih preglednidov; 4. prememba društvenih pravil; 5 posamezni nasveti; 6. slučajnosti. Posebna vabila se bodo itak raznašala. Na zdar!
— Sokolova maškarada vršila se bode tudi letos, kakor običajno, na p ustni torek t. j, dne 19 svečana 1901. Ob premembi stoletja nadela si bode letošnja maškarada krajstoletno lice, raz koje bode odcvitala revija minolega veka, ob jednem pa bode ista nekak pogled v nedolžno oko neznane nam bodočnosti 20. stoletja. Priprave za to tako priljubljeno, kakor ob jednem najzanimivejšo predpustno ljubljansko veselico so v polnem teku in v spretnih izkušenih rokah. Po tem sodeči pričakujemo i letos, da stoletna maškarada ne bode le vredna vrstnica svojih prednic, ampak, da bode iste še svojim s sijajem in zanimivo slikovitostjo gotovo daleč nad krilila. Naše občinstvo pa že danes opozarjamo na to, da zgoraj omenjena smer nudi • reobilo gradiva za razne fiue, interesantne, bodisi historične, bodisi fin de siecle, bodisi fantastastične iz neznane bodočnosti vzete maske; enoličnosti torej ne bode mesta. Vabila se bodo pravočasno razposlala. Pomote blagovolijo se pravočasno reklamirati. Na svidenje torej pri Kurentovem stoletnem godu!
— Umrl je včeraj na Dunaju gospod Frančišek Šuklje, avskultant v Rudolfi'venu, sin g. dvornega svetnika Šukljeja. Dan pred Božičem odpeljal se je k svojim starišem, da bi pri njih prebil praznike, po ~   znikih pa delal drugi juridični rigorozum.
'o pa je drugače. Takoj po svojem pri-na Dunaj obolel je za legarjem, čegar
]a prinesel seboj iz Rudolfovega, in včeraj je mladi mož, ki je bil vrl rodoljub in frag značaj, zatisnil za vedno oči. Bodi mu blag spomin!
— Šišenske čitalnice odbor se je dne 6. t. m. sledeče konstituiral: Prvo mestnik Fran Dreni k, njega namestnik g. Javoršek, blagajnik g. Suwa, tajnik g Pavšič, knjižničar gosp. Škarjovec, njega namestnik g. M o h a r, gospodar gosp. Maurer. Za 1 1901. naroči društvo naslednje liste: „Slovenski Narod", „Slovenec", .Rodoljub", „Mir", , Slovenka", „Zvoncek", .Vrtec", „Zvon", „Dom in Svet". „Kmeto valca" in „Der Süden" dobiva društvo brezplačno. Na razpolago je toraj Ö. čla nom 11 listov. Vodnikova beseda s plesom se priredi, kakor običajno, tudi letos 2 svečana pri Koslerji.
— Iz Velikih Lašč se nam piše: Pred menoj leži — g. Ivana Hočevarja, načelnika postaje v Orteneku, z gorostasnimi lažmi obsipajoči — članek. Ta članek, naslovljen „Iz Orteneka", je priobčil „Slove-necr' dne 5 t m. Različniki trdijo, da je ta članek iz peresa poljanskega g. župnika, češ, da jo je moral ravno le ta brez voznega lista odkuriti proti Ribnici, ker svojega maziljenega tilnika še toliko ni hotel upogniti, da bi g. načelnika povedal, da se hoče odpeljati tudi on. Jaz sem liberalec, torej po trditvah ,,Slovenca" — a ne po svojem prepričanju — brezverec, a vendar nisem tako nepošten, da bi si mogel misliti, da utegne „namestnik božji" in „blagoslov-ljenec" radi nasprotstva v političnem prepričanju 1) kar v eni sapi stresti toliko podlih lažij in denuncijacij v svet, 2) brez vsacega pooblastila govoriti v imenu cele občine poljanske in celo v imenu grajščine orteneške. Vsakdo, kdor je le kdaj imel posla na postaji orteneški, ve dobro, da je g. načelnik priden, postrežljiv in nad vse vesten uradnik, in nihče mu ne zameri, da se je v svoji službi navadil govoriti glasno. Če g. načelnik razločno govori, je to službi preje v korist, kakor v Škodo, če pa dopisun gori imenovanega članka tuli v svet laži, je to nepošteno. Obče je znano, da je postaja v Orteneku naj-skrbnejše upravljana in tako lepo urejena, da je železniška uprava lahko ponosna na njo. Neverjetno je, da bi bila poljanska občina z g. načelnikom nezadovoljna, saj zaslužijo ravno poljanski občani vsled prijaznosti g. načelnika kot delavci nakladači na postaji do 200 K na mesec. Glede graj-ščine orteneške je pa splošno anano, da se je g. Koslerjeva o g. načelnika vedno in
povsod le pohvalno izražala H koncu za-kličem g. načelnika Ivana Hočevarja: Ce si še tako pošten in vesten, liberalec si; uničen bodeS (?).
— Stavka rudniških delavcev v Idriji se pripravlja že dalj časa. V ponedeljek dne 7. t m. zjutraj se je stavka imela začeti. Toda — tako se nam piše is Idrije — kako presenečenje povsod, ko so voditelji delavcev v noči pred ponedeljkom budili delavce iz spanja in jim .v imena zadruge" zapovedali iti na delo. Že v tretjič se je Strajk definitivno sklenil, Se v nedeljo zvečer je Cobal rotil delavce, naj Strajkajo, in delavci bi bili skoro vsi ga poslu Sali, toda zvečer ob 11. uri so se za svojo kožo brez potrebe boječi vodje stvar premislili, — bre2 vsakoršne koncesije. Zakaj to? Ali je bil mari štrajk samo agitacijsko sredstvo za .socijaliste" pri volitvah? Ali so se mari zbali tistih 100 klerikalcev, katere je dekan par ur pred štrajkom, po naročilu direkcije in vlade, odgovarjal od Strajka? Socijalisti bi bili pač lahko vedeli, da klerikalec je vedno bil in bo vladni podrepnik, da direkciji podložni dekan, katehet e tutti quanti ne morejo, ne smejo delavcem svetovati kaj vladi nekoristnega, zlasti sedaj ne, ko jih je vlada pri volitvah z vsem aparatom podpirala! Pa kaj stori teh 100 200 klerikalnih mamelukov? So cijalisti in neklerikalci bi bili vendar le delo zapustili, teh bi bilo pa pri 1000! Nadejati se je sicer, da štrajk, to naj-vspešnejše delavsko orožje, ni še vrženo v koruzo, a delavce so njih voditelji sedaj krvavo užalili in neizmerno oškodovali za dolgo Časa. Zlasti pa velika Skoda tiči v tem, ker je bila krepka in uspešna podpora delavcem zagotovljena od narodne strani, — ne da bi bili to zaradi volilne dobe razbobnali. Sicer pa o tem obširneje pozneje.
— O demisiji rektorja Weissa. Iz
Gradca se nam pise: Glasilo mariborskega kapiteina „Südst. Post' se je prav nerodno začelo baviti z razmerami na graški univerzi, hoteč osvetliti lice duhovniku Weissu. Ker pa celo afero tako slika, kakor da bi bil profesor theol. Weiss prvi rektor, ki se je z golim mečem postavil pred boginjo pravice in jo ščitil kot nekak mučenik, treba je stvar pojasniti, da ne bo krivih pojmov o Weissu in njegovih kolegih na bogoslovni fakulteti. Iz zelo verodostojnih krogov, katerim so razmere popolnoma znane, vemo, da so bogoslovni profesorji z eno izjemo (Stanonik Slovenec!) glede narodnostnih nazorov povsem jednaki posvetnim kolegom in nenemškim narodnostim niti za pičico bolj pravični od teh. Našim klerikalcem je kajpada Weiss že radi tega vzor objektivnosti in pravičnosti, ker nosi talar. Če bi res bil tak, tedaj bi ščitil pravice vseh društev in korporacij na univerzi, ne samo enega, ki je najklavernejše, ker hoče biti krščansko, a ob jednem posnema epi carsko poganske navade radikalnih buršev. Slovenska javnost nima nobenega povoda, zavzemati se za Weissa in njegove ljube , Karolince", dokler vsi skupaj zastopajo samo klerikalno ravnopravnost, ne pa pravice in objektivnosti vsem narodnostim na graški univerzi. „Südst. P." ima pač tukaj svoje interese, toda te naj bolj pametno blagovoli zastopati, sicer s svojim pisarjenjem samo škoduje. Morebiti pa ima toliko vpliva pri svojih bratih v Kristu na teološki fakulteti graški, da jih prihodnjič spreobrne do narodne strpnosti in pravičnosti ; tedaj ji bomo pa častitali k uspehu!
— Iz Ormoža se nam piše: Učiteljsko društvo za ormoški okraj izvolilo si je pri občnem zboru dne 6 t. m. za tekoče leto sledeči odbor: Načelnik ErnestSlanc, nadučitelj pri Sv. Bolfanku pri Središču; načelnikov namestnik Anton Porekar (Hum); blagajnik Josip Rajšp (Ormož); tajnik Adolf Rosina (Ormož); odbornika Ivan KoSar (Velika Nedelja) in Miha Vauhnik (Svetinje). Pevski in godbeni kapelnik Domicijan Serajnik (Ormož). Društvo zboruje prihodnjič 7. marca t 1.
— Akad. tehn. društvo , .Triglav" v Oradou slavi, kakor čujemo, prve dni svečana 25letnico svojega obstanka ter priredi o tej priliki koncert z velikim plesom v dvoranah .Narodnega doma" v Maribora. Četrt etoletja v povestnici društva, katero je vzgojilo že toliko zavedne narodne in*
teligenoe in stalo skozi celo to dobo kljub vsem navalom nemSkega naoionalstva, ki hoče zamoriti vsako tudi najmanjše gibanje Slovencev v Gradcu, neustrašeno in neupogljivo na braniku slovenskega naroda, mora navdajati vsacega Slovenca s ponosom. Njegove zasluge za slovenski narod priznavajo vsi naSi bratski narodi. Obširnejši vzpored te slavnosti, ki že vzbuja splošno zanimanje, priobčimo Se tekoči mesec, na rodoljube štajerske pa se obračamo z uljudno prošnjo, da blagovolijo pri prirejanju veselic ozirati se na ta dan.
* Burja. Še silnejšo burjo ko pri nas imajo v Primorju. Sušaški .Novi List" po roča, da se je peljal s svojo kočijo Andrej čebular v Jelenje. Pri Kamenjaku je burja dvignila kočijo v zrak ter jo vrgla preko nekega zidu. Seveda se je razsula. Konja sta s sprednjima kolesoma pribežala domov Čebular pa je obležal nezavesten na cesti, kjer so ga tuli našli. Ob Primorju se je pripetilo tudi še več drugih nezgod radi burje.
* Strašna rodbinska žaloigra. Iz Felsö Gherega v komitatu Komarno poročajo, da 80 posestniku Aleksandru pl Davidu nakrat umrli trije otroci za difcerijo. Otroci so imeli 7, 9 in 10 let. O božiču sta prišla z Dunaja dva sina, ki sta bila gojenca v Terez'janiSöu iu sta imela 15 in 17 let. Mladeniča sta pri starš h zbolela na Skrlatici in umrla. Par dni na to je umrla še mati iz žalosti, Divid pa se je na novo leto na grobeh žene in otrok ustrelil v srce.
* Nuna kot — zdravnica. V Guipe-onu na Francoskem je umrl 22. decembra neki poljski čuvaj. Ogleda je konstatoval, da je bil zastrupljen. D gnalo se je, da je neka nuna vrgla zdravniški lek proč ter dala bolniku, ki je imel vnetje možganske mrene, neki opiat, vsled katerega se je delavec zastrupil. Na Francoskem sploh rade nastopajo nune in redovniki kot zdravniki, da delajo škodo zdravnikom po poklicu.
* Proti poljubu. V Newyarku imajo žensko druStvo, ki deluje proti poljubljanju. Predsednica tega društva je zdravnica dr. Ana Hatfield, o kateri pa listi ne povedo, ali je gospo dičina ali gospa. Društvo dokazuje, da je poljubljanje nezdravo, barbarsko in živalsko, omkanega človeka nedostojno. Onim, ki so poljubljanja že tako vajeni, da se ga ne morejo odvaditi več, pa priporoča društvo, naj pred poljubi vsaj usta antiseptično izmijejo, da ne zanesö bakterijev na drugo osebo. Sosebno svari društvo pred poljubljanjem otrok, ki nalezejo pri odraslih vse polno boleznij.
Književnost.
— Slovenski američanski koledar za
leto 1901 — Izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda". VII. letnik. Cena 1 krono. — Ns-wyork. Ta koledar ima jako raznovrstno, zabavno in poučno vsebino, članek o najvažnejših postavah, koledarske določbe, več smešnic in veliko število slik iz američanskega življenja, vojne z Buri, pregled po političnih dogodkih v 1. 1899. i. dr.
— Narodni koledar za navadno leto 1901 Tiskala in založila .Narodna tiskarna" v Gorici Priloga „Gorice". Poleg koledarske in druge praktične vsebine ima ta koledar še dva zgodovinska članka: .Goriška gro fiia" po A. Jacobiju in „Palmanova", spisal S. R.
Telefonska in brzojavna poročila.
Podkraj 8. januvarja. Srčna čestitanja k sijajni zmagi Tavčarju, Fer-jančiču in Plantanu kličejo — zavedni volilci podkraj ski.
Celje 8. januvarja. Živela napredna narodna ideja, kličejo danes spodnještajerski naprednjaki, grede zadnjikrat v volilni boj za usiljene jim klerikalne kandidate.
Celje 8. januvarja. Berks je izvoljen ; od 268 glasov je dobil 249 glasov.
Brežice 8: januvarja. Tu je dobil Berks 89 glasov.
Ptuj 8 januvarja. Pri današnji volitvi v IV. kuriji je dobil dr. Ploj 290 glasov, Wratschko le 62.
Ljutomer 8. januvarja. Wratschko je bil na shodu v Bučečovih vržen na cesto. Žandarmerija ga je pri volitvi
čuvala s 7 bajoneti. Tu je dobil Ploj 54, Wratschko 19 glasov.
Gradec 8. januvarja. V kmet-skih občinah judenburških je propadel klerikalni kandidat H er g in bil voljen kandidat nemške stranke Bleikolben.
Gradec 8. januvarja. Kandidat nemške kmetske stranke, baron Rokitansky je v graških kmetskih občinah propadel. Dobil je 145 glasov, klerikalec Huber pa 153. V kmetskih občinah Feldbachskih je dobil kandidat nemške kmetske stranke Urschler le 40 glasov, klerikalni kandidat Wagner pa 287 glasov.
Dunaj 8. januvarja Krščansko-so-cialni kandidat Gregorig je odstopil od kandidature v mestnem okraju Neubau na korist dr. Gessmannu, ki je včeraj pri ožji volitvi v Kremsu propadel proti nemškemu radikalcu Dötzu.
Dunaj 8. januvarja. Madjarski tat Wanek je bil zasačen pri ulomu. Pobegnil je in na begu ustrelil ključavni-čarjevo ženo Sieghart in mizarja Mareka, tri osebe pa nevarno obstrelil. Morilca so končno ujeli.
Praga 8. januvarja. Mladočeška kandidata Tekly in dr. Dvo*ak sta v dosedanjih svojih okrajih propadla in sta bila mesto njiju izvoljena kandidata češke kmetske stranke P r a z e k in J ar oš. V Kolinu je bil proti Mla-dočehu Bataku voljen kandidat češke kmetske stranke Hruby.
Brno 8. januvarja. Klerikalci so vzeli Mladočehom mandat v Ogrsk. Brodu, kjer je bil voljen klerikalni advokat Hruban.
Budjejovice 8. januvarja. Tukajšnji Nemci so opustili namen, postaviti svojega kandidata proti princu Schwarzenbergs
Inomost 8. januvarja. Klerikalna stranka je mandat kmetskih občin bolcanskih, ki je bil doslej v rokah Zallingerja, ponudila baronu Dipauliju. Klerikalni kandidat Trogmann je Dipauliju na korist odstopil od kandidature.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. januvarja: Gabrijela Spinar, major-jeva žena, 76 let, KonjuSne ulice Bt. 1. pljučnica. — Terezija Cnderman, gostija, 67 let, Mestni trg St. 12, pljučnica.
Dne 4. januvarja: Amalija Detter, trgovčeva hči, 24 let, Stari trg Bt 1, srtna hiba. — Marija Mencin, delavčeva vdova, 64 let, Poljanska cesta Bt. 23, vnetica reberne mrene.
Dne 5. januvarja: Ana Marinfiek, delavčeva žena, 49 let, Ambrožev trg Bt. 7, jetika. — Josip de Redange, umirovljeni ravnatelj deželne deske, 87 let, Dunajska cesta čt. 31, ostarelost. V deželni bolnioi:
Dne 1. januvarja: Fran KorošiC, organist, 36 let, jetika. — Neža Pestotnik, dninarica, 31 let jetika.
Dne 2. januvarja: Ivan Hlebajna, dninar, 63 let, vsled raka. — Josip Gusaj, sodar, 26 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vrtina nad morjem S04 3 m. Sradnji armeni tlak 7M0 mm.
Stanje Cas opa-j baro-zovanja metra
Iv mm.
■2 3
Vetrovi
9. zvečer
7. ajutraj 2. popoL
7444 j—113 si. svzhod
7464 1—113 si. jzahod 7466 — 60 brezvetr
Nebo
jasno
oblačno oblačno
o o
Srednja včerajšnja temperatura —10-6", normale: -27°.
Dunajska borza
dne 8 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4'/« ....
Ogrska zlata renta 4°/„......
Ogrska kronska renta 4*/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice ...
Kreditne delnice.........
London vista.........
NemBki državni bankovci za IGO mark.
20 maak............
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9340 9820 11706 98-20 11710 9230 1697— 667 — 240..0 117*65 23-51 1914 9070 11-37
(Želodec krepčujoče vino.)
Sunja, 23. septembra 1898. Blag. gospod M. Leustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condurangro Mnt-.sn vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast
do iQdli- Dr. J. Folnejcovle,
(27—1) obč. zdravnik.
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne l&njl-žiee ter iste obrestuje po 4°/, od dne vloge do dne dviga,
«"/„ rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi veeje svete brez odpovedi. (11—6)
Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho  poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
na
II. plcjni uenecl^ zaveze
bctdskir), gcstilničarskib i" kauarnorsKir) tislcžbeneeu
no J.i>$trij$rtem
odseka ja Ljubljano
ki se vrši
v četrtek 10. januuarja 1901 v Kozincem $te\$enem $olonu.
Godba c. in kr. pešpolka št. 27, Leopold II, kralj fielgijcev. Začetek ob polu S. uri. — Vstopnina Jf t'20. Želi se navadna toaleta.
Odbor.
Pojasnila in dopise se prosi pošiljati predsedstvu odbora, j-osipu J(utier-ju, kavarna
»pri Slonu". (43)
Ustanovljene
Brata Eberl
leti
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulica 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 2 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
! Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih
bar? v tubah za akad. slikarje.
**>■ Zaloga *r>
vsakovrstnih ooplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mašila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstTU najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo IS likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi sL občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih Švicar snih žepnih In stenskih nr. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. ■••©. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4»—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila te lsvriojsjo natančno is i jamstvom.
Se dobiva povsod!I
neobhodno potrebna zobna Creme
vz+rimje zobe čiste, bele im Hrav«,
Izborna špecijaliteta
najljubše darilo vsakomur je ljutomerski
Biser iz Strmeča 1886
(12) Dobi se v steklenicah pri (5]
Edmund Kavčič-u
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Ces. kr. avstrijske £fe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
vehaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz ZJubljane jnz. kol. Proga čez Trhli. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Beiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj o sobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 51 m do-
Eoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jnbno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. nri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jo*, kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bo-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ti. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4 nri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, LJvbaa. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dun;t|a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga lz Novega mosta in Kcčsvja Osobni vlaki: Ob 8. uri 'H 21 m zjutraj, ob 2. uri '6'i m popoludne in ob s. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
pustne krofe
priporoča
slaščičarna in pekarna
Jakob Zalaznik  73 0
Sftai*i t*-« sen.
se sprejme na stanovanje in hrano v boljši rodbini. (41-1) Natančneje pri upravniätvu „S1 Nar.".
Mesnica
▼ Idriji štev. 270
jako pripravna, v pritličji pri glavni cesti, odda se takoj v najem.
Vprašanja se prosijo na Ivana Miklav-čiča v Idriji štev. 270. (42-1)
Firm. 2.
Posam. 1.179/2
Razglas.
Objavlja se, da se je izvrSil v tusodnem trgovskem registru za posamezne tvrdke Izbrlet tvrdke (44)
„A. Ličan". G. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubjani
odd. III, dne 3. januvarja 1901.
Učenec
se takoj sprejme pri tvrdki (30—3;
J- C. IPsauaaseiss
trgovina z delikatesami in špecerijo
na Mestnem trgu 19.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin JI o M (Brüx) (eško.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka  ...   „   5 80
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—7)
pry Huitrorani katalog ?aaton/ in potit ni tir prosto.
Dfiplii Tf e
3 k $ M Tli
naznanjata, da sta o tvorila z dnem 2. t. in. skupno
pisarno
t Gorici, Gospodska ulica štev. 7
v hiši »Goriške ljudske posojilnice".
(46-1)
Anton Prester
1
krojač
Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
t    gotovih oblek ^ za gospode in dečke,    2 1 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblek« po meri ae po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
iz prvih tovarn.
w Najnovejše v -^s
kožuhovini
priporoča
J. S. Benedikt
Ij|nbl|ana, Ntarl
Iadajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".