2 RenaultKOLEOS Izberi drugacno pot.  Že od 199 € /mesec * *Mesecni obrok velja za model Renault Koleos ZEN Energy dCi 175 X­Tronic ob obrestni meri 3,99 % ob nakupu prek Renault Financiranja z vkljucenim rednim popustom v višini 2000 € in bonusom staro za novo 1000 €.  Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.   Poraba pri mešanem ciklu 8,2– 8,4 l/100 km. Emisije CO2 163–168 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6C. Emisija NOx: 0,0373– 0,0438 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00012– 0,00017 g/km. Število delcev (x1011): 3,14– 4,63. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih  oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoca renault.si Vaš trgovec v Grosuplju www.avtoval­renault.si AVTOVAL d.o.o. e­mail: prodaja.renault@avtoval.si Pod jelšami 2, 1290 Grosuplje tel: 01 78 11 305; 051 603 670 COPYRI GHT: JAN STEI NHI LBER Uvodnik Draga bralka, dragi bralec Grosupeljskih odmevov! Srcen pozdrav obema. Spet smo pred prazniki, zato v uredništvu želimo vsem vesele velikonocne praznike ter prijetno praznova­nje dni okoli prvega maja, ki so po navadi kar krajše pocitni­ce, ki jih vecina izkoristi za krajše ali daljše izlete in potovanja, seveda, kdor si to lahko privošci. So pa stvari, ki si jih lahko privošcimo vsi, to so sprehodi in pohodi po naši lepi obcini, saj imamo kar nekaj turisticnih tock, ki jih je vredno obiskati, kot na primer Magdalensko goro, Kopanj in Radensko polje, Župa­ novo jamo, Tabor Cerovo, Park Cerovo z ucno potjo in še mnogo ostalega, saj ima vsak od 66 krajev v obcini gotovo kakšno znamenitost. V naši obcini je veliko društev in do konca marca so morala vsa poslati podatke o poslovanju na AJPES, nekaj vecjih smo tudi tokrat obiskali. Med najvecjimi so vsekakor društva upo­kojencev, številcna pa so tudi gasilska, kulturna in športna društva. Vsem, ki dobro delajo, cestitamo, saj je delo v društvih ena od najbolj razširjenih dejavnosti, kjer se ljudje družijo in koristno izrabljajo svoj prosti cas. Priporocam vsakemu, da se vkljuci v katero od društev, kjer se najbolj prepozna, tako lahko naredi nekaj koristnega zase in za širšo skupnost, saj je clovek nenazadnje družabno bitje in potrebuje druženje. Razmislite, kaj bi vas najbolj veselilo in sle­dite svojemu pozitivnemu razmišljanju. Še posebej je druženje koristno in priporocljivo tudi za starejše in osamljene obcane. Ti se poleg ostalega lahko vkljucijo tudi v centre aktivnosti za starejše obcane, ki jih je vsako leto vec. Kot smo že vajeni, se na obmocju naše obcine veliko dogaja. Obcinski svet je sprejel zelo razvojno naravnan proracun in v prihodnjih mesecih lahko pricakujemo odprtje kar nekaj novih gradbišc, zato bo potrebno vcasih tudi malo vec strpnosti. V maju bomo spet prica volitvam, tokrat za poslance v Evropski parlament. V tej številki vam predstavljamo volišca ter navodila za volitve, v naslednji pa se nam bodo predstavili kandida­ti v placljivih oglasih. Volitve bodo v nedeljo, 26. maja, zato bomo z naslednjo izdajo glasila nekoliko pohiteli. Za volilno pravico so si ljudje skozi zgodovino mocno prizadevali, zato spo­štujmo njihov trud in se volitev vsekakor udeležimo, saj najveckrat izvoljene kritizirajo prav tisti, ki se volitev sploh ne udeležijo. Vsem želim veliko srecnih soncnih dni in veliko ljubezni, Brane Petrovic, odgovorni urednik NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod­pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže­ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Fotografija na naslovnici: Peter Zakrajšek • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 7. maja, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Na zadnji seji Obcinskega sveta Obcine Grosuplje sta bila spre­jeta obcinska proracuna za letošnje in prihodnje leto. Za obe leti je predvideno približno 21 milijonov evrov izdatkov za uresni­cevanje potreb, ki so nam predpisane z zakonodajo. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem na obcinski upravi, ki so v pripravo proracuna vložili veliko truda in dela. Vloženi napor je prinesel konkretne rezultate, letošnje leto se obcini ne bo treba zadolževati. Najbolj pomembno pa je, da je s sprejetjem proracuna dana zelena luc za uresnicevanje 22 nosilnih projektov za Grosuplje 2022. Prva dva, izgradnja no­vega prizidka k osnovni šoli Louisa Adamica na Tovarniški v Grosupljem in poleg njega nove športne dvorane, sta že dobila konkretno podlago. Z izbranim izvajalcem CGP Novo mesto smo tik pred zakljuckom redakcije podpisali pogodbo o izgradnji obeh objektov. Kasneje bo sledil še podpis pogodbe za opremo. V casu gradnje pa vljudno naprošam vse ucenke in ucence, starše in zaposlene za veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, saj bo po izgradnji za vse veliko bolje. Letos velika noc skoraj sovpada s prvomajskimi prazniki. Konec meseca bo zato obarvan z velikonocnimi do­brotami, tradicionalnim žegnanjem jedi na veliko soboto in veselo Alelujo na velikonocno nedeljo. Verujocim dajejo ti prazniki poseben notranji pomen, vsem pa želim, da bi velika noc bila vesela in sprošcena ter da bo zadišalo po domaci šunki, potici in hrenu. To pa je naša, slovenska tradicija, na katero smo lahko ponosni in je del naše kulturne identitete. Vsem tudi cestitam ob 1. maju, prazniku dela. Ob tem si predvsem želim, da bi tisti, ki jim je bila zaupana od­govornost vladanja v tej naši ljubi Sloveniji, znali izkoristiti možnosti crpanja evropskih sredstev, ki so spodbu­jevalec novih investicij in novih delovnih mest. Zaenkrat Vladi pri tem ne gre najbolje. Želim Vam, da praznike preživite karseda mirno, prijetno in predvsem v dobri družbi! Vaš Dr. Peter Verlic, župan obcine Grosuplje 4. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje V sredo, 20. marca 2019, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala 4. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje. Obcinski svetnice in svetni­ki so tokrat na seji obravnavali kar 14 tock dnevnega reda in med drugim sprejeli tudi Odlok o proracunu Obcine Grosuplje za leti 2019 in 2020, prvega v višini 21.889.001 evrov, drugega pa v višini 22.312.778 evrov. Župan dr. Peter Verlic je ob tej tocki dnevnega reda povedal, da smo prora­cun od zadnje seje, na kateri je bil spre­jet osnutek proracuna, še enkrat skrbno pregledali. Vemo že, da sta dve najpo­membnejši investiciji: izgradnja parkirne hiše P + R Grosuplje, pri kateri je z vidika stroškov pozitivno to, da imamo zago­tovljenih 1,7 milijonov evrov evropskih sredstev, negativno pa je to, da bo tre­ba razliko dofinancirati, ter prizidek k Osnovni šoli Louisa Adamica s športno dvorano in 8 ucilnicami, kjer pa gre v ce­loti za sredstva iz obcinskega proracuna. Obe investiciji tako predstavljata obremenitev letošnjega in prihodnjega proracuna. Obcinski svetnice in svetniki so to razumeli in temu izrazili podporo že s sprejetjem osnutka proracuna, za kar se jim je župan še enkrat lepo zahva­lil. Smo pa seveda pri pripravi predloga proracuna sledili tudi njihovim pripom­bam oz. predlogom. Župan je še povedal, da je vesel, da je naša obcina investicijsko tako dobro na­ravnana. So namrec tudi potrebe, kmalu nas bo 21.000. Ob robu teh dveh investicij smo dobili tudi zelo pozitivno novico, da je Ministr­stvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za izgradnjo zadrževalnika Veliki potok. Samo spomnimo se, koli­ko usklajevanj je bilo potrebnih, da smo sprejeli obcinski podrobni prostorski na­crt. Z gradnjo zadrževalnika se bo tako pricelo že v letošnjem letu, vrednost te investicije pa je kar 11 milijonov evrov. Že to jesen se pricne tudi kompletna prenova železniške postaje. Gre za inve­sticijo, ocenjeno na 20 milijonov evrov. K temu pa lahko dodamo še projekt plini­fikacije naše obcine. Gre za res velike investicije v našo obcino, ki se deloma odražajo tudi v na­šem proracunu. Župan je tako dejal, da ce k vsem tem investicijam dodamo še omenjeni dve veliki iz obcinskega prora­cuna, da bo z vidika investicij vlaganje v našo obcino res veliko. »Mislim, da je to zgodovinsko in da smo lahko tega res ve­seli,« je še rekel župan in dodal: »Kajti to je kapital, ki ga vlagamo v izboljševanje standarda prebivalk in prebivalcev obcine Grosuplje.« Ravno dan pred sejo je imel sestanek z županom Novega mesta mag. Gregor­jem Macedonijem in ostalimi kolegi žu­pani ob dolenjski železniški progi in od­locili so se, da bodo ustanovili evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, kar pomeni, da bo železniška proga Lju­bljana–Novo mesto–Karlovac–Zagreb postala ne samo prioriteta razvoja re­gionalne železniške infrastrukture, am­pak bo pomenila tudi razvoj na vsem tem podrocju. Grosuplje pa je tukaj po­membno vozlišce. Pri avtobusni postaji v Grosupljem v bližnji prihodnosti dobimo tudi prvo kolesarnico za elektricna kolesa, pa tudi sodoben prikazovalnik, ki bo poleg in­formacij o odhodih avtobusov in vlakov ponujal še druge. Na parkirno hišo ne smemo gledati kot ekonomsko kategorijo, zato je tudi sofinancirana s sredstvi Evropske unije. V tem primeru gre za spodbujanje trajno­stne mobilnosti. »Kajti cez 5 let se bomo spomnili tega današnjega dne, ko bomo v Ljubljano lahko potovali samo z vlaki. Takrat bomo ugotovili, da smo pred 5 leti naredili dobre korake, dobre stvari,« je še dejal župan. Direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar pa je še dodatno pojasnil, da gre v primeru gradnje parkirne hiše P + R Grosuplje in prizidka k Osnovni šoli Louisa Adamica za dve res veliki investi­ciji v zelo kratkem casu. V letošnjem letu tako prinašata odhodke za 5,7 milijonov evrov, drugo leto pa za 5,5 milijonov evrov. To je za investicijski del zelo veli­ko, kljub temu smo glede na pripombe in želje clanov obcinskega sveta, ki so jih podali na osnutek proracuna, na doloce­nih podrocjih sredstva dvignili, na dolo­cenih pa smo jih morali žal zmanjšati ali pa smo projekte, predvsem tiste manjše, prestavili v nacrtu razvojnih programov na prihodnja leta. Prizidek k osnovni šoli je nujno potre­ben. V zadnjih letih smo v sodelovanju z osnovnimi šolami izkoristili vsak prazen prostor, prilagodili smo tudi urnike. Na­taliteta v naši obcini narašca, cesar smo seveda veseli. Z gradnjo parkirne hiše pa hkrati pri­cenjamo tudi z urejanjem centra mesta in z jasnim signalom spodbujanja javne­ga potniškega prometa. In glede na to, da nam je zanjo uspelo pridobiti tudi 1,7 milijonov evrov evropskih sredstev, se ji seveda ne želimo odreci. »Da strnem, v teh casih sta oba prora­cuna izjemno investicijsko naravnana, in preprican sem, da bomo celotna obcina in vsi obcanke in obcani od teh dveh investi­cij imeli veliko in da ju bomo tudi s pridom uporabljali,« je še dejal. Obcinski svetnice in svetniki so tokrat na seji sprejeli tudi: Nacrt ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Grosu­plje za leti 2019 in 2020; Letni program športa v Obcini Grosuplje za leto 2019; Sklep o dolocitvi cene programov vzgoje in izobraževanja v zasebnih vrtcih s koncesijo Obcine Grosuplje: Zasebni vrtec Soncek Grosuplje, Za­sebni vrtec Kobacaj Grosuplje, Zasebni vrtec Jurcek Mala vas, Zasebni vrtec Biba Šmarje - Sap, Zasebni vrtec Mal­cek Veliko Mlacevo; Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Grosu­plje; Sklep o ureditvi meje med obcino Grosuplje in obcino Škofljica; Sklep o ureditvi meje med obcino Grosuplje in obcino Velike Lašce; Sklep o dolocitvi višine cen oskrbe s pitno vodo v obcini Grosuplje; Sklep o dolocitvi višine cen odvajanja in cišcenja komunalne in pa­davinske odpadne vode v obcini Gro­suplje; Sklep o dolocitvi višine cen sto­ritev povezanih z greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v obcini Grosuplje; Sklep o dolocitvi cen ravnanja z odpadki v obcini Grosuplje; Sklep o dolocitvi cen 24-urne dežurne službe v okviru pogrebne dejavnosti na obmocju obcine Grosuplje. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov Obcinski svetnik Andrej Bahovec (SMC) je zastavil vprašanje glede avto­busne postaje na Cušperku. Ta je na­mrec na privatnem zemljišcu, zato ga je zanimalo, kdaj v najkrajšem casu bi bilo to možno urediti. Direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar je pojasnil, da je cesta, ki gre skozi Cušperk, državna. Na državni cesti pa kot obcina ne moremo urejati avtobusnih postajališc. Smo pa se za to že dogovorili z Direkcijo Republike Slo­venije za infrastrukturo, tako da smo se­daj v fazi projektiranja tako ureditve in razširitve ceste kot tudi ureditve novih avtobusnih postajališc. Obcinska svetnica Vera Šparovec (SDS) je v spodbudo županu, direktorju in obcinski upravi delila svojo osebno izkušnjo, ko jo je poklicala gospa iz so­sednje obcine, tam prav tako obcinska svetnica, z vprašanjem, kaj dela obcina Grosuplje, da s tako eksplozijo napredu­je. Da se na vseh koncih in krajih izvajajo investicije, da se zadeve usklajeno rešu­jejo, da se pridobivajo evropska sredstva in podobno. Dejala je še, da se na obmo­cju naše obcine namrec res neverjetno veliko dela. Obcinska svetnica Marina Racki (SDS) je vprašala, kdaj bo sprejet Obcin­ski prostorski nacrt Obcine Grosuplje, kako je z urejanjem državnih cest, to so Adamiceva cesta, v nadaljevanju Cesta na Krko s križišcem pri Bambicu in po­tem naprej proti Velikem Mlacevemu, zanimalo pa jo je tudi, kako je z ureja­njem kolesarskih poti v naši obcini. Direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar je glede SD OPN 1 Obcine Grosuplje povedal, da smo že v letu 2017 prejeli pozitivno mnenje 21 nosilcev ure­janja prostora in da se že vse od takrat trudimo za pridobitev samo še dveh, tako da se zadeva res že dolgo vlece, zato se tudi mi že resno sprašujemo, ali gre mogoce za nagajanje ali kaj druge­ga bi lahko bil razlog. Sicer smo ravno prejšnji teden z enim od teh dveh ime­li še zadnje usklajevanje. Tako imamo upanje, da bomo OPN še pred poletjem lahko sprejeli na seji, tudi zato, ker sta s tem OPN-jem pogojena tudi dva obcin­ska podrobna prostorska nacrta, in sicer OPPN Športni park Grosuplje in OPPN Košcakov hrib. Glede Adamiceve ceste je dejal, da je projekt že v fazi recenzije PZI, in ce bodo sredstva v Republiki Sloveniji na voljo, se bo gradnja pricela že letos, naj­kasneje pa drugo leto. Tudi krožišce pri Bambicu je terjalo kar precej naporov, a se je projektantska rešitev našla. In tudi v tem primeru velja, da ce bodo sredstva zagotovljena, bo to krožišce drugo leto že urejeno. Že letos pa bomo priceli z rekonstrukcijo dela ceste proti Velikemu Mlacevemu, in sicer s preplastitvijo cesti­šca od prehoda cez železniško progo do konca industrijske cone, z umiritvenim otokom za promet in z izgradnjo površin za kolesarje in pešce. Ta investicija je vre­dna skoraj 700.000 evrov, manjši delež bo financirala tudi obcina. Kar zadeva kolesarske poti pa so v fazi nacrtovanja. V skladu z dogovorom za razvoj regij se projektirajo v vec smereh, proti Velikemu Mlacevemu, Spodnji Sliv­nici in v smeri proti Šmarju - Sapu. Obcinska svetnica Sabina Roštan (SDS) je ob tej priložnosti povedala, da je vesela, da so sprejeli proracun, ki je razvojno naravnan in bo omogocil po­membne nove pridobitve za obcane. Si pa tudi želi, da bomo lahko kmalu priceli z urejanjem Košcakovega hriba in nove­ga športnega parka. Županu in obcinski upravi je zaželela uspešno delo. Obcinski svetnik Janez Pintar (SDS) pa je opozoril, da po vsej Sloveniji pote­ka velika centralizacija, kar se tice ban­cnih avtomatov in ukinjanja pošt. V tem primeru gre sicer za poslovne odlocitve. Centralizacija pa se dogaja tudi, ko gre za politicne odlocitve. Zapirajo se voli­šca. V naši obcini so bila ukinjena kar 4 volišca. Pohvala gre obcinski volilni ko­misiji, ki je volišca ohranila, v Veliki Stari vasi celo enega dodatno uvedla. A ko bo šlo za evropske volitve, bo teh spet manj in tega ne bi smeli dopustiti. Zato je vse tiste, ki so clani okrajne volilne komisije, pozval, da kaj storijo za to. Naj premaga­jo politicne razprtije in ohranijo volišca po vaseh. Video posnetke sej si lahko ogledate na www.grosuplje.si. Jana Roštan Obcina Grosuplje uspešno pridobila evropska sredstva za rekonstrukcijo Tabora Cerovo Obcina Grosuplje in Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje« sta v za­cetku leta, 3. januarja 2019, preko Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem na Agencijo Republike Slove­nije za kmetijske trge in razvoj podeželja oddala vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev iz podukrepa - Podpora za izva­janje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost za projekt TA­BOR CEROVO - ZA PRIHODNOST. V ponedeljek, 18. marca 2019, pa je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izdala odlocbo, da se Obcini Grosuplje in Turizmu Grosuplje dodelijo sredstva v višini 62.280,54 evrov, in sicer Obcini Grosuplje v višini 59.160,89 evrov, Turizmu Grosuplje pa v višini 3.119,65 evrov. Delež iz Evropskega kme­tijskega sklada za razvoj podeželja znaša 80 %, delež Republike Slovenije pa 20 %. Pri Taboru Cerovo gre za leseno pritlic­no stavbo v obliki skednja, cca dve tretjini tlorisa obsega zaprt, preostalo je nadkrit prostor. Celota je krita z enotnim ostrešjem brez izrazitih previsov. Zaradi zamakanja in pritiska zemljine terena je konstrukcija objekta žal delno strohnjena, delno aktiv­no crviva, fasadna obloga je pretežno pre­perela, objekt pa je povešen in kot celota dotrajan. Za objekt je zato predvidena popolna rekonstrukcija, ki bo obsegala zamenjavo dotrajanih elementov in vzpostavitev v novo funkcijo. Zaprti del v pritlicju bomo tako pregradili ter tam uredili informacij­sko tocko in javne sanitarije. Sicer pa je Tabor Cerovo ena izmed najpomembnejših turisticnih znamenito­sti naše obcine in danes predstavlja tudi enega najpomembnejših kulturnozgodo­ Župan dr. Peter Verlic in predsednik uprave CGP Martin Gosenca sta podpisala pogodbo za širitev Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje V torek, 9. aprila 2019, sta župan ob­cine Grosuplje dr. Peter Verlic in predse­dnik uprave CGP, d.d., Martin Gosenca podpisala pogodbo za širitev Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje. Ob pod­pisu pogodbe pa sta se njima pridružila tudi direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar s sodelavko za javna naro­cila Tanjo Rauh in ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje Janja Zupancic. »Spet je lep dan za obcino Grosuplje, za naše šolarke in šolarje, za starše, za­poslene,« je ob podpisu pogodbe dejal župan dr. Peter Verlic in izbranemu iz­vajalcu podjetju CGP cestital. »To bo res lepa šola in jaz se je že mocno veselim. V tem casu, v casu gradnje, pa seveda pro­sim za potrpljenje in strpnost tako ucence, starše, kot tudi zaposlene,« je še dejal in nam priporocil, naj spremljamo, kako bo ta šola rastla. To je vedno lepo. »1. sep­tembra 2020 pa bo v obcini Grosuplje na nebu spet zasijalo mocno sonce, ko bomo nov prizidek tudi predali svojemu name-nu. Se že veselim,« je svoje besede sklenil župan. Predsednik uprave CGP Martin Go­senca se je zahvalil županu in tudi Ob­cini Grosuplje za izkazano zaupanje pri gradnji. »Imamo pa z gradnjo šol in na splošno visokogradniških objektov veliko izkušenj. Ena šola je bila zgrajena tudi za Obcino Grosuplje, pred letom, dve, na Po­lici,« je še dejal. Ravnateljica Janja Zupancic pa je ob podpisu pogodbe povedala, da nove ucilnice, nova športna dvorana pomeni­jo res veliko izboljšanje za pogoje dela, kakovost pouka, za samo organizacijo dela v šoli. Obstojeci objekt Osnovne šole Lou­isa Adamica Grosuplje se bo razširil za 8 ucilnic s pripadajocimi pomožnimi prostori, kot so kabineti, garderobe, sa­nitarije, tehnicni prostori itd. Širitev pa bo obsegala tudi izgradnjo novega špor­tnega objekta, v katerem bodo 3 vadbe­ne površine z možnostjo organiziranja uradnih panožnih tekmovanj (košarka, odbojka, dvoranski nogomet …), s po­trebnimi pomožnimi prostori (gardero­be s tuši, sanitarije, prostor za športno opremo …), tehnicnim prostorom (za Ravnateljica Janja Zupancic, predsednik uprave CGP Martin Gosenca, župan dr. Peter Verlic, sodelavka za javna narocila Tanja Rauh in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar hrambo tribun, stolov, zašcite poda in mljajocimi prostori. Borilnice v obsto­ gradnjo. Pogodbena vrednost pa znaša drugih pripomockov za organizacijo raz­ jecem objektu šole bodo preurejene v 3.892.202,84 evrov z ddv. licnih dogodkov), prostorom za športne garderobe za ucence. pedagoge in drugimi potrebnimi spre- Gre za okoljsko manj obremenjujoco Jana Roštan Posvet o prilagoditvah stanovanj in hiš za varno starost v okviru mreže starosti prijaznih mest in obcin Obcina Grosuplje ima pridobljen certifi­kat »starosti prijazna obcina«, zato v sklo­pu tega prirejamo razna izobraževanja in posvete z namenom osvešcanja starejših obcank in obcanov o varnem staranju. V cetrtek, 11. aprila 2019, je Obcina Gro­suplje v Družbenem domu Grosuplje v so­delovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko so­žitje izvedla posvet o prilagoditvah stano­vanj in hiš za varno starost v okviru mreže starosti prijaznih mest in obcin. Na posve­tu smo izvedeli, kako se da že z manjšimi in ne nujno dragimi posegi ter pripomocki in z ustreznimi prilagoditvami bistveno pri­spevati k varnem staranju doma. Posveta se je poleg drugih predstavnikov obcine udeležila tudi Jelka Kogovšek, vodja urada za finance, gospodarstvo in družbene de­javnosti Obcine Grosuplje. Na posvetu sta zbranim starostnikom in starostnicam pre­davala dr. Jože Ramovš, predstojnik Inšti­tuta Antona Trstenjaka, ter Alenka Ogrin, ki pa je udeležencem predstavila prakticne primere prilagoditev stanovanj in hiš za starostnike. Prilagoditev bivalnih prostorov - stano­vanj in hiš ter javnega okolja je dokazano ena najbolj uspešnih oblik preventive. V današnjem casu se še posebej v razvitem svetu predvsem evropske družbe srecuje­mo s pospešenim procesom staranja pre­bivalstva ter s spremembami in težavami, ki so s tem povezane. O staranju prebival­stva govorimo takrat, ko se delež prebival­stva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povišuje glede na celotno prebivalstvo. Staranje prebivalstva je tako eden re­snih izzivov, pred katerim se je danes zna­šlo cloveštvo. Prav zaradi tega je pomemb­no, da se ljudi o tem osvešca in izobražuje, tako se potem tudi lažje spoprijemajo s starostjo in problemi, ki pridejo z njo. V prihodnjih številkah Grosupeljskih odmevov pa vas bomo z nekaterimi pri­pomocki ter možnimi prilagoditvami sta­novanj in hiš tudi seznanili. Da bo starost varna in lepa. Klavdija Mehle V nacionalni preventivni akciji »Pocasneje je tudi varneje« sodeluje tudi Obcina Grosuplje Prehitra vožnja je še vedno najpogo­stejši vzrok prometnih nesrec z najhuj­šimi posledicami. Agencija za varnost prometa je zato v ponedeljek, 1. aprila 2019, v sodelovanju s Policijo zacela prvi del nacionalne preventivne akcije Hi­trost, ki je potekala vse do nedelje, 14. aprila 2019. Ponovili jo bodo še poleti, junija in avgusta. V preventivni akciji pa je tudi tokrat sodelovalo naše medob­cinsko redarstvo. Aktivnosti Agencije, Policije in tudi našega redarstva so bile tako usmerje­ne v preventivno delovanje na podrocju umirjanja hitrosti, torej v informiranje in ozavešcanje s plakati, letaki, tudi knjiži­cami »Nekaj misli za povecanje varnosti v prometu«, izvajal pa se je tudi poo­stren nadzor. V prvem dnevu radarskih meritev je bilo v naši obcini na petih lokacijah zabeleženih kar 112 kršitev, najvecja izmerjena hitrost v naselju pa je znašala kar 88 km/h. PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE • Zavedati se moramo, da lahko že samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavlja­nja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja usodno. Zato je za dose­ganje vecje varnosti v cestnem prome­tu pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprecne hitrosti. Z znižanjem povprecnih hitro­sti za samo 1 km/h bi znotraj naselja število prometnih nesrec padlo za 4 %, izven naselja pa za 2 % (rezultati tujih raziskav). • Na to, da je pocasneje tudi zares varne­je, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10-odstot­kov. • Hitrost je kljucen dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembna pa je tudi pri teži posledic voznikov in potnikov v vozilih. • Na avtocestah je hitrost pogosto pove­zana tudi s prekratko varnostno razda­ljo med vozili. Jana Roštan Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 26. 5. 2019 Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parla­ment (Uradni list RS, št. 10/2019) razpisal volitve poslank in poslancev iz Republi­ke Slovenije v Evropski parlament. Za dan glasovanja na volitvah je dolo­cena nedelja, 26. 5. 2019. Volitve poslancev iz Republike Slove­nije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Sloveni­je v Evropski parlament, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, pa se smiselno uporabljajo dolocbe Zakona o volitvah v Državni zbor. 1. Volilna pravica državljanov Re­publike Slovenije Volilno pravico za volitve v Evropski parlament v Republiki Sloveniji ima vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Izjemoma ima pravico voliti, ne pa tudi pravico biti voljen, državljan, ki mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomocno sodno odlocbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb cez nje­govo polnoletnost pred 9. 8. 2006, pri­stojno sodišce pa posebej ni odlocilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Pra­vice voliti in pravice biti voljen pa nima državljan, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali po­daljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb cez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, na­mena in ucinkov volitev, sodišce pa je v postopku za odvzem poslovne sposob­nosti ali podaljšanja roditeljske pravice cez polnoletnost posebej odlocilo o od­vzemu pravice voliti in biti voljen. Prav tako nima volilne pravice za volitve v Evropski parlament državljan Republike Slovenije, ki je na podlagi lastne zahte­ve vpisan na volilni imenik v drugi državi clanici Evropske unije. 2. Volilna pravica državljanov dru­gih držav clanic Evropske unije Volilno pravico za volitve v Evropski parlament v Republiki Sloveniji ima vsak državljan druge države clanice EU, ki: • je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti, • ima veljavno dovoljenje za stalno pre­bivanje in prijavljeno stalno prebiva­lišce na obmocju Republike Slovenije ali veljavno potrdilo o prijavi prebiva­nja in prijavljeno zacasno prebivališce na obmocju Republike Slovenije, • je vpisan v evidenco volilne pravice v Republiki Sloveniji na podlagi zahte­ve za vpis in zanj ob preverjanju vo­lilne pravice v maticni državi niso bili podani zadržki za vpis na volilni ime­nik v Republiki Sloveniji. Na volitvah se lahko glasuje na voli­ šcih, ki jih je dolocila Okrajna volilna ko­misija za obmocje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 26. 5. 2019, od 7. do 19. ure, in v poseb­nih primerih, ki jih odloca zakon: -Po pošti v Republiki Sloveniji lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glaso­vanja v bolnišnici ali v socialnovarstve­nem zavodu za institucionalno varstvo, v priporu ali zavodu za prestajanje kazni, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporocijo Okrajni volilni ko­misiji, da želijo glasovati na tak nacin. Zadnji dan za posredovanje obvestila je sreda, 15. maj 2019. Na enak nacin lah­ko glasujejo tudi invalidi, ce predložijo odlocbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, ce to sporocijo Dr­žavni volilni komisiji in predložijo odloc­bo pristojnega organa o priznanju statu­sa invalida. Obvestilo invalida o stalnem glasovanju po pošti velja do preklica. - Na predcasnem glasovanju na posebnem volišcu na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 21., v sredo, 22. in v cetrtek, 23. 5. 2019, med 7. in 19. uro, lahko glasujejo volivci, ki so vpisani v vo­lilni imenik za obmocje okraja. Predho­dna prijava ni potrebna, volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom. - Na domu na dan glasovanja 26. 5. 2019 lahko glasujejo volivci, ki se zara­di bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišcu, v katerem so vpisani v volilni imenik in bodo najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vkljucno 22. 5. 2019, sporocili Okrajni volilni komisi­ji Grosuplje na tel. št. 7810 910 ali 7810 942, da želijo glasovati na tak nacin. -Na volišcu, dolocenem za glasova­nje volivcev, ki nimajo stalnega pre­bivališca na obmocju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 26. 5. 2019, od 7. do 19. ure, lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališca. Ce želi volivec glasovati na tak nacin, mora do srede, 22. 5. 2019, to pisno sporociti Okrajni volilni komisiji, kjer ima prijavljeno stalno prebivališce (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volil­nih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije). Volivci, ki nimajo stalnega prebiva­lišca na obmocju Republike Slovenije in bodo na dan glasovanja v Republiki Sloveniji ter želijo glasovati na volišcu v Sloveniji, morajo to sporociti okrajni vo­lilni komisiji, na obmocju katere uresni­cujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 910, 7810 942, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONCA MARJETIC ZEMLJIC NAMESTNICA PREDSEDNICE: MATEJA HREN CLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK CLANICE: JANEZ SVETEK CLAN: ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNICA CLANA: ANA ZUPANCIC CLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK CLANICE: NEJC KOLMANCIC TAJNICA OVK: DRAGICA URBAS NAMESTNICA TAJNICE: MARUŠKA SEVER NAMESTNIK TAJNICE: ROK IHAN Dragica Urbas, tajnica OVK Grosuplje Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-6/2019-8 Datum: 4. 3. 2019 Na podlagi 4. in 19. clena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št.40/04 – uradno precišceno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17), 39. clena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno precišceno besedilo, 54/07 – odl. US in 73/17) ter Odloka o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 10/2019) je Okrajna volilna komisija Grosuplje na 1. seji dne 4. 3. 2019 sprejela naslednji S K L E P O DOLOCITVI VOLIŠC IN NJIHOVIH OBMOCIJ Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 4. 3. 2019 dolocila naslednja volišca in njihova obmocja: I. zap. št. oznaka volišca ime volišca sedež volišca obmocje volišca dostopno invalidom 7. 403010 DRUŽBENI DOM Taborska c. 1, Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), da GROSUPLJE I. Grosuplje Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. 8. 403011 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II. Taborska c. 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamiceva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunceva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) da 9. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA Tovarniška 14, Grosuplje Adamiceva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1, da ADAMICA 1a, 1g, 1j, 1k, 1m, 1n, 1o, Jakhlova c., Jurciceva c. od št. I do III, Jurciceva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta, Kovaciceva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Precna pot št. 5, 5a, 7, 7a, 9, 11, 15, Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, 17a, Veselova c. I do III, Županciceva c. 10. 403013 OSNOVNA ŠOLA BRINJE Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje Adamiceva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljšcici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Precna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom da 11. 403014 DOM Ob Cesta Cankarjeve brigade, Erjavceva c., Hrastje pri Grosupljem, da OBRTNIKOV Grosupeljšcici Hribarjeva c. od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova GROSUPLJE 1 B, Grosuplje c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljšcici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c., Gatina, Praproce pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice 12. 403016 GASILSKI DOM MALA ILOVA GORA Mala Ilova Gora 21 Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora da 13. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLACEVO Veliko Mlacevo 6 a Malo Mlacevo, Veliko Mlacevo, Lobcek, Zagradec pri Grosupljem da 14. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blecji Vrh, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Gradišce, Kožljevec, Mala Stara vas, Mali Konec, Pec, Polica, Trošcine, Velika Stara vas, Zgornje Duplice da 15. 403021 DRUŽBENI DOM RACNA Velika Racna 24 b Cušperk, Mala Racna, Predole,Velika Racna da 16. 403022 ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica da 17. 403023 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN Škocjan 20 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica da 18. 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas da 19. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ Št. Jurij 14 Bicje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 – 9 in 30, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbicje da 20. 403026 PODRUŽNICNA ŠOLA ŽALNA Žalna 1 Plešivica pri Žalni, Žalna, Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka da 21. 403028 GASILSKI DOM LUCE Luce 22 a Luce da 22. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Gajnice, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 2 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju da 23. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Huda Polica, Aškerceva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorciceva c., Jurciceva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. da 24. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Cikava, Paradišce, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamiceva c., Aškerceva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kracmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 129, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica da Okrajna volilna komisija Grosuplje doloca tudi posebna volišca, in sicer: • Volišce št. 901 za predcasno glasovanje dne 21. 5., 22. 5. in 23. 5. 2019 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje, v II. nadstropju – dostopno invalidom, • volišce št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališca na obmocju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje, v II. nadstropju – dostopno invalidom, glasuje se v nedeljo 26. 5. 2019. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih casopisih. Polonca Marjetic Zemljic, univ. dipl. prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Srecanje clanic in clanov SDS iz Obljubljanske regije v Domžalah V soboto, 13. aprila 2019, je potekalo srecanje clanic in clanov SDS iz Obljubljanske regije. To se je tokrat odvilo v Domžalah, udeležili pa smo se ga tudi clanice in clani iz OO SDS Grosuplje. Na srecanju so nas nagovorili kandidati in kandidatke za evropske volitve, in sicer aktual­na evropska poslanka Romana Tomc, Alenka Forte ter Davorin Kopše, z nami pa so bili tudi podpredsednik Državnega zbora Jože Tanko ter poslanke in poslanci iz vrst SDS Alenka Jeraj, Boris Doblekar in mag. Andrej Šircelj. Prijetno popoldne je minilo v veselem in sprošcenem vzdušju, zabaval nas je tudi ansambel Anžeta Šuštarja. Obcinski odbor SDS Grosuplje 19. kongres Slovenske demokratske mladine V soboto, 16. marca 2019, je v Rimskih za prihodnost Evrope in prihodnost naše V soboto, 6. aprila 2019, pa je poteka­ termah potekal že 19. kongres Slovenske suverene, svobodne, varne in mocne do- la 1. konstitutivna seja Sveta SDM, kjer je demokratske mladine, katerega smo se movine Slovenije znotraj Evropske unije, bil za podpredsednika Sveta SDM na dr­ udeležili tudi clani OO SDM Grosuplje. ki jo morajo tvoriti svobodni, suvereni in žavnem nivoju izvoljen naš predsednik V luci prihajajocih evropskih volitev neodvisni evropski narodi. Potekale so OO SDM Grosuplje Žan Skubic. smo sprejeli resolucijo z naslovom "Evro­ tudi volitve, na katerih je bil za predse­ pa identitete, svobode in varnosti", v dnika SDM ponovno izvoljen poslanec OO SDM Grosuplje kateri v SDM predstavljamo svojo vizijo DZ Žan Mahnic. Na tržnici v Grosupljem Na tržnici v Grosupljem smo tudi to pomlad, natancneje v soboto, 6. aprila 2019, pripravili našo pomladno stojnico. Ta nas je ob bližnjem dnevu zdravja (7. april) spodbujala, da si prizadevamo za zdrav življenjski slog, ob bližnjem dnevu Zemlje (22. april) pa k skrbi za cisto okolje. Ravno teden pozneje so bile v naši obcini organizirane številne cistilne akcije. Pomladna stojnica pa je bila tudi priložnost, da se spomnimo bližajocega se dneva Evrope (9. maj), ko obeležujemo rojstni dan Evrop­ske unije, ko praznujemo mir in enotnost Evrope. Ženski odbor SDS Grosuplje Naša stojnica je privabila lepo število mimoidocih. Hvala. :-) Na obisku pri stanovalcih v Bivalni enoti Grosuplje, CUDV Draga Clanice ŽO SDS Grosuplje smo tudi letos pred velikonocnimi prazniki, 15. aprila 2019, obiskale stanovalce v Bival­ni enoti Grosuplje, CUDV Draga. Razve­selile smo jih z velikonocnimi darilci ter jim zaželele lepe velikonocne praznike, pa seveda naj ostanejo tako dobrovoljni tudi naprej. Ženski odbor SDS Grosuplje Od ukinjanja volišc do zapiranja pošt in naprej ... V zadnjem casu tudi na lastni koži po­gosto obcutimo pritisk države, ki izvaja proces prikrite centralizacije. Ta se med drugim kaže v ukinjanju oz. združevanju okrajnih sodišc in centrov za socialno delo, poskusih ukinjanja podeželskih podružnicnih šol, zapiranju manjših po­štnih poslovalnic, zapiranju bolnišnicnih in zdravstvenih oddelkov in ne nazadnje tudi v ukinjanju manjših oz. podeželskih volišc. Posledicno se seveda mocno po­vecuje promet proti vecjim mestom in nazaj. Okrajna volilna komisija s sedežem v Grosupljem, v kateri imajo vecino LMŠ, SD, DeSUS in SMC, tako tudi za voli­tve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019, ni vzpostavila naslednjih obicajnih volišc: Cebelarski dom Spo­dnje Blato (obmocje volišca se pridruži volišcu v Domu obrtnikov Grosuplje), volišce pri Janezu Ahlinu v Veliki Stari vasi (obmocje volišca se pridruži volišcu Gasilski dom Polica), Gasilski dom Za­gradec pri Grosupljem (obmocje volišca se pridruži volišcu Gasilski dom Veliko Mlacevo) in Gasilski dom Velika Loka (obmocje volišca se pridruži volišcu v OŠ Žalna). Jasno je, da morajo volišca ustrezati osnovnim standardom, ki omogocajo tajno, hitro in tekoce glasovanje ter do­stopnost invalidom. Prepricani pa smo, da bi se v sodelovanju z Obcino Grosu­plje ter s krajevnimi skupnostmi našle zadovoljive zamenjave za neustrezne sedeže volišc. Ce bi bilo le šcepec volje, bi se tudi sedež volišca iz Cebelarskega doma Spodnje Blato lahko preselil v Ga­silski dom Gatina, kot je bilo to na lokal­nih volitvah 2018. Pa te volje ni oz. je in­teres po zaprtju dolocenih volišc ociten. V Slovenski demokratski stranki želi­mo zagotavljati pogoje za enakomeren razvoj na obmocju celotne države in ne le v mestih, ker se zavedamo, da izpra­znjeno podeželje pomeni eventualno nevarnost za priseljevanje z drugih kon­cev sveta, drugih kultur in drugih vero­izpovedi. Prav tako želimo, da se enako­merni razvoj na obmocju celotne obcine Grosuplje ne kaže le v gradnji in asfalti­ranju cest, ohranjanju poštnih krajevnih poslovalnic, obnavljanju in gradnji šol, podpiranju krajevnih kulturnih, športnih in gasilskih društev s strani Obcine Gro­suplje ... temvec pricakujemo, da za vsa ta naša prizadevanja sliši in ve tudi drža­va ter nas pri tem tudi podpre. Okrajna Evropski vecer z dr. Milanom Zverom V petek, 15. marca 2019, je v Mestni knjižnici Grosuplje potekal Evropski ve­cer z dr. Milanom Zverom, osrednja nit pogovora pa je bila aktualna politicna situacija v Evropski uniji in svetu, s po­sebnim poudarkom na odnosih Evrop­ske unije z Združenimi državami Ame­rike. Organizatorja dogodka, Inštitut dr. Jožeta Pucnika in evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je sicer tudi vodja sloven­ske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in clan delega­cije Evropskega parlamenta za odnose z Združenimi državami Amerike, sta zato k sodelovanju na pogovornem veceru povabila tudi veleposlanika Vladimir­ja Kolmanica, ki ima bogate izkušnje s podrocja mednarodnih odnosov in di­plomacije. Služboval je namrec v vec državah, nazadnje v Združenih državah Amerike. Pogovor je vodil novinar Boris Cipot, volilna komisija s sedežem v Grosupljem – in njeni clani osebno – se bo tako mo­rala odlociti, ali bo predstavljala vez med lokalno skupnostjo in državo ali pa bo zgolj vazal globoke države. Ce bi tudi Obcina Grosuplje z župa­nom dr. Petrom Verlicem na celu gledala s tako priprtimi ocmi kot clani OVK Gro­suplje, predlagani s strani LMŠ, SD, De-SUS in SMC, v Šmarju - Sapu ne bi bilo vec pošte in ne bankomata, na Kopanju ne bi imeli lepotice slovenskih podru­žnicnih šol, ampak kup ruševin, otroci s Police bi se vozili v povecano šolo v Gro­supljem, saj šole na Polici seveda ne bi bilo ... Zaceto prikrito centralizacijo, ki se navzven sicer kaže kot dobronamerno zaostrovanje standardov in normativov ter izboljševanje pogojev dela, je potreb­no zaustaviti! V nasprotnem primeru bo vedno bolj ogrožen obstoj podružnicnih šol, poštnih poslovalnic, reševalnih cen­trov, policijskih postaj in tudi gasilskih društev. OO SDS Grosuplje razlicna vprašanja pa je evropski posla­nec dr. Milan Zver poskušal pojasniti z nekoliko bolj evropskega zornega kota in veleposlanik Vladimir Kolmanic z ne­koliko bolj ameriškega zornega kota. Pucnika lepo pozdravila dr. Andreja Va­lic Zver. Kot je dejala, jim je dogodke v naši obcini še posebej lepo organizirati, v Grosupljem, kamor se pripeljemo po Cesti dr. Jožeta Pucnika. Za to so na inšti­tutu še posebej hvaležni in želijo si, da bi temu zgledu sledila vsa Slovenija. S po­imenovanjem cest, trgov, spomenikov po tem našem resnicno velikem ocetu samostojne slovenske države. Dejala je, da živimo v casu, ki je iz­jemno kompleksen, zapleten, lahko recemo tudi krizen, saj vsakodnevno spremljamo takšne in drugacne novice, vecinoma slabe nam prinašajo mediji. Živimo v casu brexita, v casu nevarne balkanske sosešcine, tukaj je vzpon Pu­tinovega imperija z vsemi svojimi lov­kami. In tukaj so odnosi z Združenimi državami Amerike, ki je naša tradicio­nalna zaveznica, prijateljica, podpornica, lahko recemo tudi rešiteljica. A ti odnosi v zadnjem casu še nikoli niso bili tako negotovi, kot so dandanes. Že Obama je v casu svojega mandata dejal, ne sicer »America first«, ampak »Pacific first«, torej najprej Pacifik, kar pa se je zelo poznalo in se še danes pozna na odnosih z Evro­po. To pa so že bile iztocnice, ki so nas po­peljale v pogovorni vecer. Govora je bilo o gospodarskih vprašanjih, s poudar­kom na trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, o vprašanjih s podrocja var­nosti, kjer smo se seveda dotaknili tudi clanstva v NATU, pogovor pa se je zacel z okoljsko tematiko in Pariškim spora­zumom. Prav tako je beseda nanesla na slovensko zunanjo politiko. Vsekakor zanimiv vecer, na katerem pa je evropski poslanec dr. Milan Zver vseeno dejal, da so se odnosi med ZDA in Evropo res da kar precej spremenili, a ne tako drasticno in na tak nacin, kot to prikazujejo glavni mediji. »Odnosi so se poslabšali, vendar mislim, da smo z ne­kega zgodovinskega, civilizacijskega, kul­turnega vidika obsojeni, da bomo držali skupaj, še zlasti, ker je svet resnicno razce­pljen zaradi mnogih mocnih dejavnikov, ki rastejo, ki so vedno mocnejši,« je še dejal. Jana Roštan Predstavnika NSi Grosuplje na letnem posvetu stranke V soboto, 13. aprila 2019, je v Celju tudi obcinski odbor NSi Grosuplje. Vode­potekal letni posvet stranke NSi, socasno nje posveta, ki se ga je udeležilo preko s sejo Sveta stranke. Pomembno in od-150 udeležencev, je bilo zaupano na­govorno vlogo pri tem dogodku je imel šemu predsedniku obcinskega odbora NSi Grosuplje Matjažu Trontlju, ki je tudi predsednik sveta. Prav tako se je posveta udeležil predstavnik obcinskega odbora NSi Grosuplje Janez Svetek. Osrednja te­matika posveta so bile evropske volitve in aktualno politicno dogajanje v Slove­niji in Evropi. Na novinarski konferenci ob robu letnega posveta je spregovoril predsednik NSi Matej Tonin, ki je dejal, da je Evropa pred številnimi izzivi. ”V NSi se bomo zavzemali, da Evropi vrnemo zaupanje in da Slovenija v EU dobi ugle­dno mesto,” je ob predstavitvi kandida­tov in programa NSi za volitve v Evropski parlament dejala tudi nosilka liste Lju­dmila Novak. Tajništvo OO NSi Grosuplje Otvoritev novega prodajno servisnega centra Renault v Grosupljem V cetrtek, 11. aprila 2019, je podjetje Avtoval odprlo nov prodajno servisni center Renault. Slovesnega dogodka so se udeležili direktor prodaje in prodaj­ne mreže Renault Nissan Slovenija Anže Sernel, župan obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, direktorica Turizma Gro­suplje Petra Zakrajšek, predsednik Dr­žavnega sveta RS Alojz Kovšca ter castni kanonik in župnik s Kopanja Janez Kebe. Uvodoma nas je na dogodku nagovo­ril in z nami ob tej priložnosti delil tudi svojo osebno zgodbo direktor in sola­stnik podjetja Avtoval Tone Valentin­cic. Zaupal nam je, da se je vse skupaj za­celo pred dobrimi 21 leti, ko je družba Aktiva, na celu z lastnikom Darkom Hor­vatom, sovražno prevzela Tehnounion. Firmo, v kateri je delal 25 let kot tehnicni inštruktor na vozilih BMW in motornih kolesih, zadolžen za podrocje cele Ju­goslavije, predvsem za policijo, državne ustanove, ministrstva, pa tudi privatne stranke. Mislil si je, da ta firma, takšna kot je bila, na trdih financnih temeljih, nikoli ne more propasti. Zato je v njo tudi vlagal, kupoval interne delnice. A prišlo je do sovražnega prevzema, ki mu je prekrižal veliko nacrtov. Se pa je takrat zacela nje­gova podjetniška kariera. Ni bilo lahko, a na sreco mu je ekipa BMW-ja iz Münch­na, na podlagi tega, kar je v tistih 25 le­tih naredil za firmo, stala ob strani in mu omogocila, da je dobil pogodbo za pro­dajo in servisiranje vozil BMW in motor­nih koles v vasi Racna. Takšnih primerov ni prav veliko in na to je bil zelo ponosen. Kmalu po tem se mu je pri delu pri­družila tudi žena Majda in pustila službo, ki jo je imela na Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije. Za veliko manj de­narja in veliko vec dela. Leta 2004 pa so nato od obcine kupili parcelo in zgradili objekt BMW. V letu 2014 so sklenili dogovor z Re­naultom ter zaceli tudi s prodajo in servi­siranjem vozil Renault. A zavedali so se, da bo potrebno slej ko prej narediti ne­kaj vec, zgraditi nekaj novega, vecjega, primernega tej znamki. »Bila so leta, ko ni bilo denarja za place. Morali smo vzeti kredit, domaci si nismo izplacevali dohodka, na dopust ni noben pomislil. Ko pa je prišlo do tega, da je bil denar, smo vlagali v izobraževanje, ob­novo, opremo in v nove zgradbe. In pred nami je sedaj naša nova pridobitev, nov prodajno servisni center Renault, za kate­rega upamo, da poleg tega, da je pomem­ben za razvoj podjetja Avtoval, prispeva tudi pozitiven in konstruktiven delcek k hitremu razvoju obcine Grosuplje. Prav tako upamo in želimo, da je to prispevek k razvoju Renault poslovanja v Sloveniji,« je povedal Tone Valentincic. Ob tej priložnosti se je posebej zahva­lil tudi dr. Mervicu, ki mu stoji on strani. Gradnja objekta se je namrec zaradi nje­gove bolezni nekoliko zavlekla, a lansko leto se je vseeno pocutil dovolj mocne­ga, da so se odlocili za gradnjo in objekt uspešno zgradili v zelo kratkem casu. Zato hvala tudi vsem izvajalcem. Poseb­no zahvalo pa je Tone Valentincic ob koncu izrekel še svoji družini, podpora je tako ves cas prisotna. Preden je sledil slovesen prerez traku te velike pridobitve, so nekaj besed ob tem pomembnem dogodku spregovorili tudi direktor prodaje in prodajne mreže Renault Nissan Slovenija Anže Sernel, predsednik Državnega sveta Alojz Ko­všca in župan dr. Peter Verlic. Direktor prodaje in prodajne mreže Renault Nissan Slovenija Anže Sernel je dejal, da lahko sedaj tudi v Grosupljem, v Avtovalu, kupimo nov avto, ki je proizve­den v Sloveniji, v Novem mestu. To sta Twingo in Clio. Sicer pa je Renault tradi­cionalno vodilna znamka po prodaji vo­zil, modeli Clio, Captur in Megane pa so prvi v svojih segmentih. Zelo uspešni so tudi v trženju lahkih gospodarskih vozil. Zaupal pa nam je še, da s tem novim objektom v Grosuplje prihaja tudi nova znamka. To je Dacia. »Ko sem pred 15 leti priromal v te kraje in se naselil v Veliki Racni, sta v vasi izsto­pali dve stvari, cerkvica na vrhu Kopanja in tabla BMW pred domaco hišo gospoda Valentincica,« se je v svojem nagovoru spominjal predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. »Dolga pot je za vami, gospod Tone. Dolga in strma, ampak str­ma navzgor,« je dejal. Žal pa ni tako z vsemi slovenskimi podjetji. Živimo v casu, ko vladajoca po­litika podjetništva ne postavlja na pravo mesto. Najdejo se celo taki, ki v življenju še nikoli niso nic ustvarili in ki podjetni­ke, ki z vsem svojim imetjem, znanjem, življenjem in delom jamcijo za kakovost svojih storitev, pošiljajo v tujino, ce jim tukaj kaj ni všec. »Vendar pustimo casu cas in upajmo, da bo tudi pot države po­casi krenila navzgor in da bomo nekoc ži­veli v okolju, ki bo spoštovalo podjetništvo, pridnost, delavnost, sposobnost,« je dejal. Alojz Kovšca je še povedal, da ko je pred 15 leti hodil po Radenskem polju in opazoval delavnico gospoda Valentinci­ca ter se cudil, kako da je tam, niti pribli­žno ni pomislil, da bo kar naenkrat vzni­knila v Grosupljem in tudi zrastla. Izvedel je tudi, da so že tretje leto zaporedoma najboljši prodajalec BMW motociklov v regiji centralne in vzhodne Evrope ter eden izmed najboljših serviserjev. »Vsem skupaj želim cim vec uspehov, da bi odpi­rali nova delovna mesta, da našim ljudem, predvsem mladim, z zdravo pametjo in Gospodarstvo / Turizem pridnimi rokami ne bi bilo potrebno odha­jati s trebuhom za kruhom v tujino, ampak da bi ostajali tukaj,« je še dejal. »V obcini Grosuplje smo vec kot pono­sni in izrekam iskrene cestitke za ta vaš uspeh,« pa je dejal župan dr. Peter Ver­lic. Obcina Grosuplje je pravzaprav pre­sekana z avtocesto, železnico, z zgodovi­no prevozništva in tudi v našem grbu je konjicek. Verjetno so že v davnini vedeli, da se bomo ljudje premikali. A želimo se premikati hitreje in bolje. In vsi tisti, ki se bodo odlocili za Renault ali BMW, imajo v Grosupljem dobro izhodišcno tocko. »Slovenije ne premikajo tajkuni, ne pre­mikajo je tisti, ki so izkopali financne, ban­cne in druge luknje, ampak jo premikajo družine, premikajo jo vsi tisti, ki verjamejo v to, da delajo prav,« je še dejal župan in ob tem dodal, da upa, da se bodo taki, ki bodo znali izkopati luknje, umaknili, in da bomo dali podjetništvu prosto pot. predali v uporabo, je castni kanonik in župnik s Kopanja Janez Kebe objekt bla­goslovil. Iva Kovacic in Marjeta Valen­tincic pa sta vecer popestrili s petjem in glasbo. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Izobraževanje za cebelarsko turisticnega vodnika tudi v obcini Grosuplje, v Cebelarskemu muzeju Koželj Naše življenje je mocno prepleteno z življenjem cebel. Brez njih ne bi bilo pridelkov, ki jih dajejo rastline, katerih oprašitev je odvisna od cebel. Zato je Ce­belarska zveza Slovenije letos že tretjic organizirala izobraževanje za cebelar­sko-turisticnega vodnika za že usposo­bljene lokalne in druge vrste turisticnih vodnikov. Udeleženci smo bili z vseh koncev države. Priceli smo s teorijo v Cebelarski zvezi Slovenije, kjer smo poslušali predavanja o zgodovini cebelarstva, pomembnih osebnostih, ki so pripomogle h razvoju in izobraževanju cebelarjev, o matici, kraljici cebelje družine, cebeljih pridelkih in izdelkih, pomembnih za naše zdravje, skrbi za okolje in »zdravju« cebel in še mnogo zanimivostih smo se naucili. Drugi del pa je bil terenski. Najprej smo obiskali cebelarske centre in cebe­larje na Gorenjskem, potem smo se spre­hodili po Cebelji poti po Ljubljani od par­ka Tivoli do Slovenskega etnografskega muzeja. Zadnji dan izobraževanja pa je bil naj­prej ogled Cebelarskega muzeja cebelar­ja Antona Koželja v Šmarju – Sapu, kjer je bogata zbirka cebelarske kulturne dedi­šcine. Že desetletja je strasten zbiralec cebelarske literature: zapisov, zbornikov, revij, knjig vse od leta 1700 dalje. Števil­ni izjemni eksponati iz razlicnih obdobij prikazujejo razvoj in rast cebelarstva na Kranjskem skozi stoletja. Razstavljena velika zbirka tocil, panjev, cebelarskega orodja in pripomockov kaže obiskovalcu neprestano dodelavo in predelavo pri­pomockov za lažje cebelarjenje. V starih casih so prevažali cebele na pašo s ce­belarskim vozom s kranjici; to so panji s poslikano celnico (panjsko koncnico), ki je služila za orientacijo cebeli. Zbrani eksponati Emila Rotschutza iz gradu Podsmreka pri Višnji Gori so ver­jetno najvecja in edina zbirka trgovca s kranjsko sivko po EU in svetu. Prodajni katalogi so bili tiskani v vec evropskih jezikih, kar je razvidno z naslovnic iz leta 1866. Vsi razstavljeni predmeti so origi­nali in izvirajo iz grajskih delavnic njego­ve družine. Anton Koželj se je zacel ukvarjati s cebelarstvom najprej ljubiteljsko z nekaj družinami. Sedaj gospodari s 400 druži­nami v stacionarnih cebelnjakih, na stoji­šcih z nakladnimi panji in treh prevoznih enotah. Prideluje skoraj vse vrste medu, cebelje izdelke in pridelke tudi v poslika­ni embalaži kot darilni paket, izdelke iz cebeljega voska lahko dobimo v njegovi prirocni trgovinici na domu ali ljubljan­ski tržnici pri ribarnici ob Ljubljanici. Za poslikavo embalaže, za postavitev mu­zeja, gostoljubje, ki ga nudita obiskoval­cem in še marsikaj, pa je zaslužna tudi njegova žena Vida. Pot nas je naprej vodila na Lanšprež v obcino Mirna, kjer je barocna kapela Petra Pavla Glavarja. Ta je spomenik slo­venskega cebelarstva v spomin na Petra Pavla Glavarja, oceta umnega cebelarje­nja v drugi polovici 18. stoletja na Kranj­skem in je zašcitena kulturna dedišcina. V kapeli pred glavnim oltarjem je nje­gova grobnica. Na svoji drugi življenjski postaji med dolenjskimi grici se je zacel posvecati kmetijstvu, zlasti cebelarstvu in prosvetljevanju ljudi. Leta 1781 je ustanovil prvo cebelarsko šolo. Zadnja postaja pa je bilo srednjeve­ško mestece na holmu Višnja Gora. Ob 20. maju, svetovnem dnevu cebel, je bilo tu slovesno praznovanje. Postavljen je bil velik cebelnjak s poslikanimi celni­cami in ob našem obisku so cebele ob soncnem popoldnevu že izletavale. Ob stari šoli stoji velika skulptura kranjske sivke avtorja Roberta Kuharja. Vredna je ogleda v vecernih urah, obdana z žaro­meti. V stari šoli naj bi pa zrasel cebelar­ski center, kar si dolenjska regija zaneslji­vo zasluži. Cebelarji slovijo kot ljudje, ki so zalju­bljeni v cebele in imajo izrazit obcutek za ohranjanje narave. Zato je prav, da smo tudi vodniki izobraženi na tem podrocju in ozavestimo obiskovalce o pomenu avtohtone marljive kranjske sivke poleg bogate kulturne in naravne dedišcine. Marija Kavšek, foto: Brane Petrovic Certificirane lokalne turisticne vodnice in vodniki Obcine Grosuplje 2019 Zavod za turizem obcine Grosuplje je ka turisticnih vodnikov gospa Mateja Grosupljega, Marija Samec o etnologiji, organiziral tretje izobraževanje za lokal-Kregar Gliha z dolgoletno prakso. Med kulturni dedišcini, znanih osebnostih v ne vodnike. Prvo je bilo leta 2005, drugo predavatelji so bili še: dr. Maja Bricelj, ar-obcini; Luka Mrzelj, biolog, o živalstvu pa 2008. Tokrat se je udeležilo izobra-heologinja, o zgodovini in kulturni dedi-kraškega sveta, Stane Peterlin o geolo­ževanja 12 novih slušateljev in 4 »stare« šcini Grosupljega in okolice v železni in ših razmerah v okolici Radenskega polja, vodnice. Izobraževanje je vodila WFTGA, rimski dobi; doc. dr. Nataša Ravbar o kra-Jože Prah o vodenju v naravi, tehnikah, mednarodno akreditirana izobraževal-soslovni in speleološki vrednosti okolice kodeksu obnašanja v naravi, gozdu. Poudarek je bil na komunikacijskih vešcinah in tehnikah vodenja. Predstavi­la ga je vodja izobraževanja Mateja Kre­gar Gliha, mi pa smo ga morali pokazati na prakticnem delu in tudi med samim izobraževanjem. Izobraževanje je trajalo 100 ur. To so bile teme, ki jih mora vsak vo­dnik obvladati poleg dolocenih, ki jih predstavlja na posamicnih lokacijah naše obcine. Teoreticni izpit je bil pisni z 41 vprašanji, ki smo ga pisali polni dve uri. Sedeli smo vsak v svoji klopi brez prišepetavanja in prepisovanja. Prak­ticni del pa je bilo avtobusno vodenje in predstavitev kulturne in naravne de­dišcine na dolocenih lokacijah. To smo opravili v sedmih urah. »Stare vodnice« se zavedamo, da znanja ni nikoli dovolj, saj se ucimo celo življenje, zato smo redno obiskovale pre­davanja, pisale pisni izpit in opravile tudi prakticni del, ceprav ne bi bilo potrebno, ker smo že imele licenco. Vsi smo uspešno opravili izobraževa­nje in 3. aprila 2019 prejeli certifikat za lokalnega turisticnega vodnika obcine Grosuplje. Turisticni vodnik je oseba, ki obisko­valce vodi v njihovem izbranem jeziku ter interpretira kulturno in naravno de­dišcino, ki je specificna za doloceno po­drocje, na gostom razumljiv-dostopen, sprejemljiv nacin. Oseba ima licenco, ki zagotavlja, da ima znanja, specificna za doloceno podrocje. To je definicija World Federation of Tourist Guide As­sociations, svetovne zveze turisticnih vodnikov. Turisticni vodnik mora opra­viti storitev profesionalno, odgovorno, navedena dejstva morajo biti resnic­na, jasno nakazati razliko med dejstvi, zgodbami, tradicijo, delovati pošteno do narocnika in zašcititi ugled turizma (obi­skovalce spomniti na spoštovanje oko­lja, znamenitosti), saj igramo tudi vlogo ambasadorja. Marija Kavšek 5. mednarodni Sejem zelenega turizma NATURO – Gornja Radgona Turisticna zveza Grosuplje se je v so­delovanju z Zavodom za turizem Grosu­plje udeležila 5. mednarodnega zelene­ga turizma in bivanja NATURO v Gornji Radgoni od 12. 4.–14. 4. 2019. Pomurski sejem s svojo lego na stici­šcu držav je istocasno ponudil obisko­valcem tudi 11. mednarodni sejem lova, katerega glavna tematika sta bili lovstvo in ribištvo. Na obeh sejmih so sodelovale tri drža­ve in preko 300 razstavljavcev. Sejem Naturo je predstavljal razlicne oblike aktivnega oddiha v najbolj ze­lenih turisticnih destinacijah, posebno pozornost pa je namenil predstavitvi projekta »Visit Pomurje«. Turisticna zveza Grosuplje pa je na­stopala vse dni v sklopu Trajnostnega turizma in zelenega bivanja v gozdu. Predstavitev turisticnih društev je bila malce velikonocno obarvana … za pose­ben spomladanski pridih vsem obisko­valcem pa je poskrbel atraktiven »zeleni« pirh, ki je nastal v Turisticnem društvu Šmarje - Sap. Za promocijo je poskrbela tudi bla­govna znamka Pekarna Grosuplje, clani­ca skupine Don Don. Spremljevalni program je bil bogato obarvan z družabnimi prireditvami, ki so kljub slabemu vremenu poskrbele za do­bro razpoloženje. V okviru strokovne predstavitve Turi­zem v gozdnem prostoru je bila pred­stavljena naravoslovna ucna pot Po sle­deh vodomca kot primer dobre prakse v naravnem okolju. Z Zavodom za gozdove smo se dota­knili teme vodenja po gozdu in temat­skih poteh, doživetij v naravi, kako gozd in naravo doživeti bolj pristno, a hkrati doživljajsko. Sejem smo zakljucili s sloganom »Za­gledani in povezani z naravo še naprej«. Andreja Vesel OGLASNI CLANEK Uspešno izveden že 14. Zdravcek V Zdravstvenem domu Grosuplje smo januarja in februarja organizirali preda­vanja v sklopu zdravstveno vzgojnega programa z naslovom Zdravcek. Zdravcek 2019 je bil že štirinajsti po vrsti. Namen vseh srecanj in predavanj je bil podati koristne informacije, pouciti in ozavestiti obcane o dolocenih aktualnih boleznih. Predavanja so izvedle mlade zdravnice: Tina Krenker, Jasmina Lukac, Katja Babnik, Ana Petek, specializant­ke družinske medicine Zdravstvenega doma Grosuplje. To je bila tudi priložnost, da se mlade zdravnice predstavijo. Za njihovo delo se jim iskreno zahvaljujemo. Program Zdravcek je zaživel leta 2006 na pobudo medicinske sestre Irene Ko­ritnik, ki je v sodelovanju z zdravnikom specialistom splošne medicine Darkom Taseskim organizirala prva predavanja. Zahvaljujemo se ji za ves trud, ki ga je leta vlagala v projekt. V letu 2018 se je na povabilo strokov­nega vodje za pomoc pri organizaciji, izvedbi in ozavešcanju skrbi za zdravje programu pridružila Mojca Gruden, dipl. med. sestra. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za udeležbo in sodelovanje v razpravah. Vabimo vas, da se v prihodnjem letu ponovno srecamo v cim vecjem številu. Darko Taseski, dr. med., spec. spl. med., strokovni vodja programa Mojca Gruden, dipl. med. sestra, pomocnica vodje programa Zdravje in sociala / Izobraževanje Ocka, dedi, stric, igraj se z menoj Marec je mesec, v katerem se zacne­jo pomlad in praznovanja žena, mamic in ocetov. Z otroki v vrtcu Pika v Šmarju -Sapu smo zato nacrtovali, kako bomo obeležili svetovni praznik dan žena, mu­cenike, gregorjevo in materinski dan. Pogovarjali smo se, da ne praznujejo le naše mame, babice in tete. Zato so se otroci odlocili, da bi en teden namenili tudi ockom, dedkom ali stricem. Pripra­vili smo posebna vabila (kravate), na ka­tere smo napisali, da jih lepo vabimo na igro v našo igralnico. Vrata naše igralnice so jim bila odprta cel teden zjutraj do zajtrka. Otroci so jim razkazali igralnico in jih povabili v koticke k igri in ustvarjanju. Kuharica Danica nam je skuhala odlicen caj in na pladnju pripravila še krožnik s piškoti. Ura druženja je prehitro minila, saj je bilo nam in tudi njim zelo lepo pri nas. Zadovoljni so odšli in obljubili, da si bodo vzeli še kdaj cas za igro. Na naša vabila se je odzvalo kar nekaj ockov, dedkov in tudi stric se je pridružil necaku in se igral z njim. Otroci so bili za­dovoljni, tudi tisti, ki obiska niso imeli, saj igre – tiste, ki jih igramo danes, ter tiste, ki so jih poznali že naši starši in stari star­ši. Ne bomo tajili, da so med današnjimi igrami prednjacile igre, ki jih igramo s pomocjo elektronike in interneta, a vse­eno so se našli ucenci, ki so povedali, da so jim še vedno ljubše namizne igre ter tiste, ki jih igrajo zunaj, s prijatelji. Ker ucencem iz Francije vedno predstavimo tudi svojo domovino ter še posebej skrb­no naše mesto, so se ucenci potrudili s filmcki in predstavitvami ter kvizi o Gro­supljem in Sloveniji. Koncno je prišel dan, ko je v poznih popoldanskih urah na parkirišce OŠ Bri­nje prispel avtobus s francoskimi regi­strskimi tablicami. Med nas so se usuli prijatelji, s katerimi smo se družili že ok­tobra na šoli Ennemond Richard v Fran­ciji. Objemanju ni bilo ne konca ne kraja, a pocasi smo se le razkropili po svojih domovih. Naslednji dan smo jim predstavi­li šolo, Francozi pa so nas prijazno ucili osnov francošcine. Popoldne smo šli po Ljubljani, kjer so se cudili našemu lepe­mu glavnemu mestu. V sredo je bil na vrsti primorski konec Slovenije – Piran, Škocjanske jame in vse, kar si clovek mora ogledati v okolici. Kljub slabi vremenski napovedi jih je ves dan spremljalo sonce in naužili so se po­zitivne energije in se celo malce soncili. Polni novih vtisov in utrujeni so se Fran­cozi vrnili v družine, ki so jih gostile cel teden. Cetrtek je bil namenjen odhodu na Gorenjesko. Tam je seveda obvezen ogled Bleda z okolico, tokrat so se rado­vedni Francozi s svojimi slovenskimi pri­jatelji povzpeli do »klopice zaljubljencev« in si ogledali najlepši razgled v Sloveni­ji. Seveda so šli tudi v Planico, kjer so s pomocjo sedežnice prišli do vrha veli­kanke in nato s strahospoštovanjem zrli navzdol ter se cudili, odkod skakalcem pogum, da se vržejo v globino s te ogro­mne skakalnice. Cisto prehitro je bil tukaj petek, ko so si šli ogledat še knežje mesto. Ta dan so tudi mnogi ucenci naše šole spoznali, da Slovenijo pac preslabo poznajo, in da je res dobro, da kdaj pa kdaj pridejo k nam tujci, saj imamo tako razlog, da se poglo­bimo v lepote svoje domovine. Petkovo popoldne je minilo v znaku delavnic, prijetnega druženja in ustvar­janja ob glasbi, plesa, tehnicnega ustvar­janja, jezikoslovja in še cesa. Zvecer pa je sledila prireditev, kjer so ucenci obeh šol predstavili delo celega tedna, prikazali skec, filmcke, zaplesali, zapeli in zaigrali cudovito izvedbo pesmi In the jungle, na koncu pa še predstavili rezultate dela v delavnicah tega dne. Izmenjali so si da­rila ter si obljubili, da bodo ostali v stikih. Seveda pa to še ni bilo slovo – ostala je še sobota, ki so si jo naredili vsak po svoje. A karkoli so že poceli, gotovo so se imeli lepo. Najboljši dokaz za to je goto­vo slovo na sobotni vecer – objemi, sol­ze, slikanje, snemanje, podpisovanje, pa Izobraževanje / Kultura spet objemanje ter še vec solza ... Treba je priznati, da je vsako slovo težko. A naj­težje se je posloviti od nekoga, ki ga imaš rad. Od nekoga, ki ti je resnicno prirasel k srcu. In v našem primeru je zagotovo tako. Zato komaj cakamo na naslednje leto, ko se bo zgodba ponovila. In nad­gradila. A naša zgodba prijateljstva s šolo Col­lege Ennemond Richard se ne bi mogla zgoditi, ce ne bi bilo izpolnjenih mnogo pogojev; najprej so nujni podpora vod­stva šole in pomoc pri organizaciji – hva­la gospe ravnateljici ter obema pomoc­nicama in veliko energicnim uciteljem, ki so pripravljeni delati dodatne stvari. Po­treben je vodja in dober organizator, kar uciteljica Sabina Kavšek, ki je vodilna sila že ves cas trajanja izmenjave, zagotovo je. Zahvaljujemo se Obcini Grosuplje in županu dr. Petru Verlicu, ki vsako leto s prispevkom poskrbi, da si ekskurzijo v Francijo lahko privošcijo cisto vsi, ki si to želijo. Seveda pa velja velika zahvala tudi vsem staršem in družinam, ki sprejme­te na svoj dom otroka; vidite ga prvic v življenju, a vi ste tisti, ki mu omogocite, da preko vas dobi nepozabno izkušnjo življenja v tuji državi. Ce povzamem – komaj cakamo na novo izmenjavo in na vse lepe trenutke, ki se bodo zgodili v njej prihodnje leto. Mateja Zupancic Iva in Maja Režek – mladost, prepletena z glasbo Iva in Maja Režek. Najstnici. Iva devetošolka, Maja šestošol­ka. Po pogovoru z njima si ne morem kaj, da bi ne zapisala: ci­sto posebni mladostnici. Pa ne samo zato, ker sta z vsem svo­jim jazom predani glasbi, temvec in predvsem zato, ker sem ob klepetu z njima imela obcutek, da se pogovarjam z dvema odraslima dekletoma. Tako sprošceni v pogovoru, odgovori pa jasni, premišljeni, odgovorni. Prav nic otroški, pa vendar toplo cloveški. Sta Iva in Maja morda prehitro odrasli?! Ne! So pa iz­kušnje, ki si jih nabirata, odkar sta prestopili šolski prag, izobli­kovali njun donos do življenja in prav poseben pogled na svet okrog sebe. Ivo in Majo sem prvic slišala igrati na klavirju na enem izmed literarnih dogodkov Literarne skupine Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje. Takrat drobceni deklici sta navdušili nasto­pajoce in poslušalce – še posebno s štirirocnim igranjem na klavir. Od takrat dalje nas vedno znova navdušujeta – še po­sebno, ko je Maja prvic zapela Mojcino pesem iz filma o Kek­cu; na letošnjem marcevskem veceru pa sta skupaj zapeli tri pesmi. Za njima je že dolga glasbena pot. Iva je clanica Mladinske­to in nato nadaljevala s klavirjem. Letos bo zakljucila 6. razred, pred Majo pa je še vsaj eno leto ucenja njima tako prilju­bljenega inštrumenta. Ko pripovedujeta o glasbi, o tem, kako se inštrument, glasbena teorija in petje dopolnjujejo, ni cutiti njune naj­stniške razigranosti. Seveda, to je vendar resno delo! Dvakrat na teden vaje z zborom. Ob razlicnih urah. Dvakrat na teden pouk klavirja in teorije ... »Srecni sva, da naju starši podpirajo in nama vse to omogocajo,« hvaležno pove Iva in nadaljuje: »Koliko voženj v Ljubljano, vcasih celo dvakrat na dan, ker imava vaje z zborom ob razlicnih urah. Potem so tu nastopi, dodatne intenziv­ne vaje izven obicajnih terminov!« »Ce ne bi imeli takšne opore v starših, vsega tega lepega ne bi doživeli,« resno pove šestošolka Maja in poudari, kako neizmerno sta jima hvaležni. Prijetno je slišati tako iskrene besede iz mladostniških ust! Kako pa usklajujeta vso to glasbeno pot s šolskimi obveznostmi, saj šole go­tovo ne »postavljata na stranski tir«? »Vse te dejavnosti so nama dale do­bre organizacijske sposobnosti, tako da najdeva cas za vse. Ce v tem ne bi uživa­li, tega gotovo ne bi poceli,« je odlocna Iva, Maja pa nadaljuje: »Vsak trenutek izkoristiva, da najprej narediva domace naloge in potem še za ucenje. Pol ure, pa pol ure! So pa zato vikendi velikokrat preživeti v ucenju.« Mladostniška leta želita cimbolj polno izkoristiti. To, pravita, jima je že dalo in jima še tudi bo veliko dobrih izkušenj, prijateljev, spoznanj in srecanj z dobrimi ljudmi! Za celo življenje znanj in lepih nepozabnih doživetij! »Z Otroškim zborom RTV Slovenija smo pred nekaj leti peli celo s Kitajsko državno opero iz Pekinga, ko so nastopili v Cankarjevem domu,« niza Maja, Iva pa nadaljuje: » Pa v Postojnski jami, pa kje še vse ... Toliko nepozabnih trenutkov!« In še ena dobra izkušnja za življenje, pravita: veliko sta pridobili na samoza­vesti. Trema?! Malo jo mora biti za vecji trud, toda moraš jo znati »ukrotiti«. To jima odlicno uspeva. »Nastopanje, govor, retorika! Meni ni problem stopiti pred razred in spregovo­riti,« suvereno pove Maja. Sicer pa: tale pogovor je odlicna potr­ditev vsega povedanega. Drobec k vse­mu pa prispevajo tudi izkušnje, ki jih pri­dobivata v šolskem debatnem krožku. In za konec: še enkrat h glasbi: Iva se je udeležila glasbene olimpija­de, ki jo je za ucence od 7. do 9. razreda letos že osmo leto organizirala Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kon­zervatorijem za glasbo in z Glasbeno akademijo. Gre za zahteven projekt, ki je od Ive ob vseh drugih obveznostih zahteval ogromno vloženega dela. Cisto na uho: na trenutke se je spraševala, ceš »kaj mi je tega treba«, in z delom nadaljevala, saj dekleti tisto, za kar se odlocita, tudi speljeta! Iva in Maja sta zahtevni tudi sami do sebe. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz štirih delov; med drugim je vsak udele­ženec moral zapeti pesem in napisati lastno skladbo, opremljeno z notami. Iva pravi, da ji je to vzelo najvec casa. Splacalo se je! Nastala je njena že druga avtorska skladba z naslovom Ob starem pomolu. Pesem je napisala za dva glaso­va in klavir, zato ji je pri izvedbi priskoci­la na pomoc Maja. In ko jima prisluhneš, te spreleti srh od nabitih custev. Ob tem pa Maja kar zažari: »Joj, kako sem bila ve­sela, da sem ji lahko pomagala!« Na Glasbeni olimpijadi je Iva prejela zlato priznanje! Posebej pa je ponosna, da ji je strokovna komisija med vsemi udeleženci Glasbene olimpijade pode­lila še posebno priznanje za najbolje zapeto pesem Tanje Ribic z naslovom »Zbudi se«. Cestitke, Iva! Je še kaj dodati?! Se vidita nekoc v glasbi? Poklicno ne, glasba ju spremlja na mladostniški poti in jima lepša življe­nje. Iva bo jeseni postala gimnazijka in prepricana je, da jo bo glasba spremljala še naprej, in ce sem ju prav »razbrala«, bo glasbi še naprej sledila tudi Maja. Srecno, Iva in Maja! Alenka Adamic »Mati! S teboj prepevam pesmi živjenja!« V pocastitev materinskega dne Cetrtek, 21. marec 2019, Mestna knji­žnica Grosuplje. Literarna skupina Kul­turnega društva sv. Mihaela Grosuplje je v pocastitev bližajocega se praznika, materinskega dne, 25. marca, pripravila v sodelovanju z Mestno knjižnico Gro­suplje kulturno-literarni dogodek z na­slovom »Mati! S teboj prepevam pesmi življenja!« Pesnik Tone Pavcek je zapisal: »Vsaka mama je prava mama, dana za sreco in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. - Resnica, ki nas spre­mlja skozi vse življenje: od zgodnjih otroških let, mladosti, pa do pozne sta­rosti. Mati ostaja v naši zavesti za vedno! To osebno cutenje so v svoje verze in prozo vtkali mnogi naši literati. V tem ve­ceru, posvecenem velicini in poslanstvu MATERE, smo snovali mozaik mojstrskih besed dr. Franceta Prešerna, Ksaverja Meška, Ivana Cankarja, Alojza Gradni­ka, Srecka Kosovela, Kajetana Kovica, Lojzeta Kozarja, Toneta Pavcka, Toneta Kuntnerja in Neže Maurer. Pesniki in pi­satelji razlicnih obdobij so z njim lastno stvariteljsko noto postavljali mozaike cutecih ornamentov materi tako, da nam še danes sežejo v srce in vzbudijo razmišljanje. Še posebno, ce so pesmi interpretira­ne s trohico vživetja v povedano. Mislim, da smo se tokrat prav zato vsi potrudili in tako dosegli cilj vecera. Naj morda še omenim, da mi je ob prebiranju literature, ko sem izbirala pesmi in prozo za recital, neko posebno mesto našla Koviceva pesem »Materi«. Morda v razmišljanje tako otrokom kot materam: Kajetan Kovic v zadnji kitici pravi: »Mati, sam bom vso pot prehodil./ Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,/ kadar bo kdo moje srce pohodil./Dvigni ga, to­plo besedo mu daj./ Poezijo in prozo pa smo prepletali z glasbo razlicnih instrumentov: violine, flavte, violoncela, klavirja, citer. Višek vecera pa je bilo prepevanje naših uspe­šnih mladih glasbenic. Maja in Iva Režek sta najprej zapeli pesem Mamica je kakor zarja, v nadaljevanju pa še avtorski pe­smi Ive Režek Tok življenja in Ob starem pomolu. Vecer je s pesmijo You rice me up, katere avtor je Brednan Graham, v slo­venšino pa jo je prevedel Marjan Bunic, ob igranju na klavir zakljucila Hana Klavs. Mladim glasbenicam: Luciji Ivan (vio­lina), Hani (violina, klavir) in Zali (flavta) Klavs, Ivi in Maji Režek (klavir, petje) ter Ivani (violoncelo) in Pavlini (citre) Šifrar gre res iskrena zahvala za velik prispe­vek k vzdušju vecera. Prepricana sem, da so bila dekleta tudi iskreno nagrajena z bucnimi aplavzi. Verze in prozo pa smo prebirali: Ja­nez Pintar, Barbara Režek, Vera Šparo­vec, Ambrož Zaviršek, Štefka Zaviršek in pod clanek podpisana Alenka Adamic. Pesmi življenja pa smo ponovno »prepevali» v petek, 12. aprila, ko smo vecer popestrili varovancem Doma sta­rejših obcanov v Grosupljem. Alenka Adamic IV. koncert Barve glasbe in besede sezone 2018/2019 – Iz mojega življenja V citalnici Mestne knjižnice Grosuplje smo 5. marca 2019 poslušali 4. koncert iz ciklusa Barve glasbe in besede, ki je nosil naslov IZ MOJEGA ŽIVLJENJA – taka sta tudi naslova skladb obeh ceških sklada­teljev Bedricha Smetane in Josefa Miro­slava Webra. Najprej smo prisluhnili Godalnemu kvartetu št. 1 v e-molu, »Iz mojega ži­vljenja«, Bedricha Smetane, ki je to delo napisal leta 1876, dve leti po izgubi slu­ha. To je izrazito avtobiografska sklad­ba, napisana za štiri glasbila. Po krajšem odmoru, da so glasbeniki pripravili oder za sedem nastopajocih v drugem delu vecera, smo poslušali še Septet »Iz mo­jega življenja« za violino, violo, violonce­lo, klarinet, dva rogova in fagot ceškega skladatelja Josefa Miroslava Webra. Po vzoru Smetane je tudi ta skladba avtobi­ografska. Naslovi stavkov nas popeljejo skozi življenje glasbenika, cigar skladbe danes zelo poredko slišimo, saj vecina njegovih del ni natisnjenih. Uvodne besede je napisala Marija Sa­mec, izbor pesmi Kajetana Kovica pa so recitirali Katja Bricelj, Ivo Puhar in Franci Zorko. Glasbeniki so v godalnem kvarte­tu in predvsem v zanimivi kombinaciji godal, trobil in pihal zazveneli kot pravi orkester. Spevna glasba nas je ponesla skozi življenjski zgodbi obeh skladate­ljev in navdušila vse poslušalce v veliki citalnici Mestne knjižnice Grosuplje, ki so se zadržali še v prijetnem klepetu z glas­beniki. Marija Samec Iz mnogih dežel – po tridesetih letih spet docakali prevod enega temeljnih Adamicevih del 23. marca smo praznovali 121. oble­tnico rojstva Louisa Adamica. Leto prej Literarna skupina Lu-is v Kulturnem domu Grosuplje ni organizirala nobe­nega dogodka, saj je ponosno sodelo­vala pri organizaciji konference ob 120. obletnici Adamicevega rojstva v Atriju ZRC SAZU, ki je povzrocila pravi preboj v zanimanju za Adamica in njegova v Sloveniji še neodkrita dela. Pri organi­zaciji projekta Iz mnogih dežel ob 120. obletnici Adamicevega rojstva je med drugimi organizatorji sodelovala tudi Zveza kulturnih društev Grosuplje, Com­bo zasedba Big banda Grosuplje je igrala na otvoritvi razstave o Louisu Adamicu v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki je sledila po zakljucku konfe­rence. Podroben pregled Adamicevega dela je bil v NUK-u na ogled dva meseca, razstavo pa je zakljucil še koncert celo­tne zasedbe Big banda Grosuplje v atriju nacionalne knjižnice. Vse od leta 2008, ko smo v Kulturnem domu zaceli z Adamicevimi dnevi, ki so se kot ideja porodili takratni strokovni vodji ZKD Grosuplje Simoni Zorc Ramo­vš, smo pocasi, leto za letom nabirali obiskovalce, ki pa so v prvem desetletju tvorili le ozek krog Adamicevih navdu­šencev. Nekaj njih smo pricakovali tudi 14. marca, ko smo v Kulturnem domu priredili predstavitev prvega prevoda Adamiceve knjige Iz mnogih dežel. A smo se organizatorji ušteli, na odru se je gnetlo okoli 50 obiskovalcev, nekaj jih je moralo sedeti na sedežih v dvorani, saj je na odru za vse zmanjkalo prostora. Trmasto vztrajanje in poudarjanje, da je Adamic v Sloveniji popolnoma spre­gledan avtor svetovnega formata, se je koncno obneslo. Res je, da še letos žanjemo sadove lan­skega jubilejnega leta. Pri založbi Sophia je v zacetku leta izšel prevod knjige Iz mnogih dežel. Adamic je enega svojih temeljnih del From Many Lands objavil leta 1939, torej pred natanko 80 leti. Kar hkrati pomeni, da smo 80 let cakali na ta prevod in ga koncno docakali, obenem pa že od leta 1983 v slovenšcino ni bilo prevedeno nobeno od temeljnih Adami­cevih del, ceprav jih še kar nekaj caka na prevod: Vecerja v Beli hiši, Moja Amerika, Dvosmerni prehod in nenazadnje Igra šaha med potresom – še neobjavljeni za­piski zadnjega poglavja Orla in korenin. Gostje na predstavitvi knjige Iz mno­gih dežel - prevajalka Mojca Dobnikar, ilustratorka in nekdanja Grosupeljcanka Samira Kentric, avtor spremne besede Blaž Gselman in zgodovinar in preuceva­lec Adamica Milan Mrdenovic - so pod­crtali tudi sporocilo tega pomembnega Adamicevega dela. Priseljenskih zgodb družba ne sme odrivati, temvec mora vanje drezati in se na njih tudi uciti. Mr­dženovic je na pogovornem veceru po­dal celo pobudo za ustanovitev inštituta Louisa Adamica, ki bi imigracije preuce­val z natancnostjo, kot se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja v ZDA temu vpraša­nju posvetil Adamic. Larisa Daugul, Literarna skupina Lu-is, KD Teater Grosuplje Jovan Markov: ŽIVLJENJSKE ZGODBE TREH BRATOV Jovan Markov je v Slovenijo prišel iz Ma­kedonije, kot mlad, še ne polnoleten fant, iz drugacnega sve­ta, iz cisto drugacnih življenjskih pogojev v popolnoma novo kulturno in jezikovno okolje. Slovenija mu je dala možnost, da je koncal srednjo šolo, se zaposlil in si ustva­ ril družino. Ni mu bilo lahko, toda želja, da bi uspel, se osamo­svojil in si ustvaril pogoje za bodocnost, ga je gnala, da mu ni bila nobena ovira pretežka, da je ne mogel premagati. Rad poudari, da mu je SGP Grosuplje dalo v roke velik kos kruha in mu omogocilo bodocnost. Vestno se je ucil in pridno delal, da sta si z ženo kupila stanovanje, Med nami živijo ljudje, ki nosijo s se­boj cudovite zgodbe. Nekateri jih skri­vajo v sebi, drugi jih povedo prijateljem, tretji pa jih zapišejo in nam tako dajo možnost, da jih spoznamo. In to je storil Jovan Markov in v Mestni knjižnici Gro­suplje je v sredo, 27. marca 2019, pred­stavil svojo knjigo spominov Življenjske zgodbe treh bratov. avto, vecje stanovanje in nazadnje sta si sezidala hišo na Polici pri Grosupljem. Dve hcerki sta si uredili svoje življenje in ju razveselili s tremi vnukinjami in vnukom. Vnukinja in vnuk sta se mu na koncu zahvalila, da je prav njim posvetil svojo knjigo. Odlomke iz knjige je bral Jovanov prijatelj in sovašcan s Police Ivo Puhar. V dvorani Mestne knjižnice Grosu­plje je najprej zapel MePZ U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Zbor vodi dirigentka Gabrijela Cedilnik skupaj s korepetitorjem Primožem Cedil­nikom. Ker vemo, da Jovan ljubi in ceni slovensko narodno pesem in Avseniko­vo glasbo, smo mu zapeli dve pesmi: Kje so tiste stezice in Avsenikovo Gozdovi v mesecini. Ker pa poje tudi v Moškem pevskem zboru Šmarje – Sap, ki ga vodi Tina Jerman, so za zakljucek vecera za­peli še njemu tako ljubo, temperamen­tno slovensko ljudsko pesem Res lepših fantov na svetu ni, ki ji je sledil še vencek slovenskih ljudskih pesmi, in še make­donsko Ne stoj Dono Donde. Spoznali smo zanimivo življenjsko pri­poved, ki bi nam bila lahko za zgled, kaj se da s pridnostjo in jasnim ciljem nare­diti v življenju. Jovanu Markovu je uspe­lo vse, kar si je zamislil in najzanimivejše dogodke iz svojega pestrega življenja je delil z nami. Marija Samec Naj že v zacetku pojasnim, da je bilo v Knjižnici Škofljica odprtje fotograf­ske razstave z naslovom Metulji, ki jo je pripravil mag. Mirko Anželj in prav on je tudi vezni clen z orkestrom Mihaelo­vih tamburašev iz Grosupljega, kjer igra kontrabas. V torek, 26. marca zvecer, se je zato v citalnici knjižnice zbrala dokaj pestra drušcina na odprtju razstave. Zelo redko je mogoce videti razstavo zgolj o samih metuljih, še posebej pa ne samo o metuljih, ki letajo v Sloveniji, kar je uvodoma povedal Janez Pavšek, s katerim skupaj prepevata pri pevskem zboru. Mirko je za to razstavo izbral okoli 30 fotografij, ki so nastale kot »kolateral­na škoda«, ko je fotografiral ptice po Slo­veniji. S fotografiranjem pa se ukvarja že od leta 1966 (intenzivneje od leta 1979) in je potreboval pri tokratnem izboru kar precej casa, da je našel prave med 400 tisoc arhiviranimi fotografijami. Imel je že 11 samostojnih fotografskih razstav, s fotografsko sekcijo KD Škofljica pa je sodeloval pri 28 razstavah. Sicer se Mirko ukvarja še z vrsto dru­gih zanimivih dejavnosti. Med drugim vemo, da je bil pred odhodom v upokoji­tev pedagog na gimnaziji. Z družino živi na Rakovniku, prepeva v mešanem cer­kvenem pevskem zboru, je clan dramske sekcije KD Škofljica in KD Rakovnik ter je v gledaliških predstavah v zadnjih letih sodeloval tudi v KD sv. Mihaela Grosu­plje, v zadnjih letih tudi slika, v svojih roj­stnih Lendavskih Goricah pa se ukvarja tudi z vinogradništvom in kletarjenjem. Ob povabilu vodje knjižnice Alme Mederal Vidmar se je odlocil za postavi­tev razstave o metuljih, pa je bilo treba poskrbeti še za pravilna poimenovanja, ki pa jih kot »strojnik« ni prav natancno poznal. Pri postavitvi razstave mu je po­magal Matjaž Stopar iz Društva slikarjev 2002. Zato se je obrnil na Moniko Pod­gorelec iz Maribora, ki mu je poiskala pravo osebo v Društvu za proucevanje in ohranjanje metuljev Barbaro Zakšek, s katero sta sodelovala do odprtja samo po telefonu in e-pošti in sta se na razstavi prvic srecala v živo. Tako je lahko k foto­grafijam s svojo zelo licno pisavo pripisal prava slovenska poimenovanja in celo latinska imena. Mirko se je tudi ob tej razstavi najprej poducil in ugotovil, da je na svetu 160.000 metuljev, v Sloveniji pa jih živi nekaj manj kot 200 dnevnih me­tuljev, vsega skupaj pa kar 3800. Ko nas je tamburaše Mirko povprašal, ce bi sodelovali na odprtju razstave na Škofljici, smo bili takoj za to, vkljucno z našo novo umetniško vodjo Anjo La­vrencic, ki pa se nastopa ni mogla udele­žiti, ker je že imela dogovorjen nastop na drugem koncertu. Zato smo bili izredno veseli, da nas je to pot vodila spet naša donedavna prva dirigentka Zvonka Erce, ki nas je znala dokaj uspešno popeljati na skupno muziciranje. V programu smo tamburaši zaigrali pretežno skladbe, ki opevajo našo slovensko pokrajino in obicaje, nekoliko pa smo se »sprehodi­li« še po hrvaškem Zagorju, Dalmaciji in odšli celo v Grcijo. V prijetnem klepetu ter ob pripravljeni pogostitvi in kozarc­ku smo sklepali nova poznanstva in celo prijateljstva. Razstava bo na ogled do 6. maja. Jože Miklic Pocastitev materinskega dne v Veliki Loki Letošnje praznovanje materinskega dne v dvorani Prostovoljnega gasilskega društva Velika Loka v nedeljo, 31. marca 2019, ob 15. uri, je bilo še posebej pe­stro. Že tradicionalno prireditev v cast mamam, ocetom, babicam, dedkom … smo z zanimivim kulturnim programom, polnim humorja in glasbe, pod mentor­stvom Zlate in Judite, pripravili clani in clanice skupine Gledališca pod mostom, naši najmlajši iz vasi Velike in Male Loke ter PGD Velika Loka. Po uvodnem pozdravu Mance so se nam predstavili najmlajši z lepimi dekla­macijami, zaplesali so in ubrano zapeli nekaj prisrcnih pesmic, ki so bile name­njene prav mamam ter skupaj pogumno še nastopili v smešni zgodbici – skecu V šoli. Sledila je kulturna tocka, v kateri so na odru nastopili mladinci s skecem z na­slovom: Kviz. Danes, ko je pogovarjanje, poslušanje oziroma neposlušanje, teža­va sodobnega nacina življenja, so mladi predstavili, kako si le s pogovorom, zau­panjem in medsebojnim sprejemanjem lahko spletemo mrežo zaupanja med ljudmi. Nato je skupina Gledališce pod mo­stom nastopila s krajšo predstavo Pred­zadnji pocitek. V sobi dveh stanovalk starostnega doma vlada nered zaradi nevošcljivosti in nezaupanja med njima. Ker tudi negovalec v domu ne more po­miriti sporov, poleg stanovalkine druži­ne v dogajanje poseže še direktor doma in umiri strasti. Predstavo je malce hudo­mušno, nekoliko poucno, vsekakor pa zanimivo napisala prof. Maja Zajc Kalar, za kar se ji zahvaljujemo. Med posameznimi nastopi skupin nas je s harmoniko zabaval Maj. Ob zakljucku prireditve smo materam podarili cvetje za praznik, vse številne obiskovalce pa povabili na dvorišce ob gasilskem domu, kjer smo jih pogostili s pijaco in sladkim pecivom, ki so ga pri­pravile naše gospodinje in gasilsko dru­štvo. Stane Zabukovec, foto: Judita Menard Mama je ena sama, ampak materinski dan se pa mora praznovati veckrat! Podružnicna šola Št. Jurij in Krajevna pevskega zbora, poslušali pa smo tudi odru, ampak že dolgo nismo bili na ta­skupnost Št. Jurij sta tudi letošnje leto deklamacije pesmi, ki so jih doživeto kih prireditvah, smo bili iskreno prese­pripravili prireditev ob materinskem predstavile ucenke tretjega razreda. neceni nad doživetostjo in profesional­dnevu, ki je potekala v petek, 22. mar-Kratko, a sladko prireditev, je zaklju-nostjo tako rosno mladih amaterskih ca, v kulturnem domu v Mali vasi. cil šentjurski gledališki krožek, ki je na igralcev. Že dolgo nismo videli tako Prireditev so s petjem otvorili pr-oder postavil pravljico – Sneguljcico. razburjenega in odlocnega ogledala, vošolci in drugošolci, clani otroškega Tisti, ki smo kdaj stali na amaterskem ki je moralo po pravici povedati zlob­ni, ampak prelepi kraljici, da ni najlep­ša v deželi tej ... Res odlicno scensko in igralsko dodelana klasicna otroška igrica. Vse cestitke mentoricam, ki so se tako zelo potrudile. Za tako prireditev pa ni dovolj samo trud ucencev in dodaten cas ter iznaj­dljivost njihovih uciteljic, ampak tudi financna sredstva. Za prigrizek v obliki rogljickov za nastopajoce je poskrbel DON-DON, Grosuplje, za sokove za otroke in skromno pozornost v obliki nageljckov za vse obiskovalke prire­ditve pa Avtohiša Mihalic, Št. Jurij, in MES-KON, Medvedica. Donatorjem še enkrat iskrena hvala. Zahvala gre tudi clanom KS, ki so tako nesebicno po­magali pri cišcenju dvorane in pripravi odra za predstavo, ter seveda uredni­štvu Odmevov za slikovni material. Vsem mamicam pa želimo vsako­dnevno praznovanje materinstva. Naj zakljucim ta prispevek z zanimivim ver­zom Erme Bombeck, s katerim se je tudi zakljucil pozdravni nagovor prisotnim na prireditvi: Mame morajo imeti tri pare oci … En par, da vidijo skoz zaprta vrata. Drug par, da vidijo nazaj in en par spredaj, da vidijo otroka, ko ga kaj polomi in mu brez besed povejo: Nic hudega, saj te imam rada ... Marina Rebolj, predsednica KS Št. Jurij Foto: Brane Petrovic 4. Državna razstava in ocenjevanje šunke v testu V soboto, 16. marca 2019, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala tradicionalna, 4. državna razstava in oce­njevanje šunke v testu. Šunka v testu je velikonocna jed, ki se pripravlja iz razlic­nih vrst moke, pa tudi na vec nacinov. Razlicno pripravljene te okusne veliko­nocne jedi so bile na ogled ves dopol­dan, popoldne pa je sledila tudi slovesna podelitev priznanj najboljšim. Zbrane na slovesnosti je lepo pozdra­vila predsednica Društva podeželskih žena Soncnica Tatjana Novljan. Dejala je, da se je prireditev že kar lepo prijela. »Šunke so resnicno inovativne, vsako leto boljše, tudi dva moška tekmovalca imamo letos,« je dejala. Želi pa si, da bi še bolj zaživela, da bi bilo še vec tekmovalcev in tudi še vec obiskovalcev, saj gre za državno razstavo, državno tekmovanje. Ob tej priložnosti pa nas je vse povabila na velikonocno razstavo, ki jo vsako leto pred veliko nocjo pripravijo v naši knji­žnici. Tudi predsednica Zveze kmetic Slo­venije Irena Ule se je sprva vsem, ki so pripravili šunko v testu in jo prinesli v ocenjevanje, lepo zahvalila. Dejala je, da nam takšni dogodki lepo prikazujejo, kako skrbno društva podeželskih žena po vsej Sloveniji negujejo tradici­jo naših babic in prababic. »Kajti šunka, kruh, to so bile v preteklosti le tiste dobrine, ki niso bile vsak dan na razpolago, tako kot so mogo­ce danes. Vseeno pa je prav, da se pripravam teh jedi posvetimo na tak nacin kot vcasih, da v te izdelke vnesemo svojo ljubezen, svoj trud, svoje roke,« je dejala. Vsem, ki so prinesli svoje velikonoc­ne izdelke, šunke v testu, je cestital tudi župan dr. Peter Verlic. Prav tako gredo cestitke clanicam Društva podeželskih žena Soncnica za odlicno organizacijo. »To, kar vidimo tukaj, to je naša tradicija. To so naše korenine. Tudi zaradi tega lah­ko recemo, da smo ponosni, da smo Slo­venci,« je dejal. Župan je še dejal, da si želi, da bi te zlate roke, ki znajo napraviti tako šunko v testu, to znanje prenesle tudi na mlaj­še generacije. Mogoce tudi preko vrtcev, šol, skratka da bi se ta tradicija ohranjala naprej. Na državnem tekmovanju šunke v testu je sodelovalo 25 udeležencev, 23 tekmovalk in 2 tekmovalca. Dvema je uspelo osvojiti prav vse tocke. To sta bila Matevž Novak in Jože Senegacnik. Prireditev sta s petjem in glasbo po­pestrila: Klara in Ernest, duo Tvoja glasba ter Moški pevski zbor Samorastnik. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Velikonocna razstava v Mestni knjižnici Grosuplje Clanice Društva podeželskih žena Soncnica so v Mestni knjižnici Grosuplje tudi letos pripravile svojo tradicionalno, že 16. velikonocno razstavo. Tisto raz­stavo, ki nas Grosupeljcanke in Grosu­peljcane vsako leto prav zares popelje v veliki teden, ki nas navda z veselim ob­cutkom, da je praznovanje velike noci pa res že blizu. Razstavo smo odprli v sredo, 10. aprila 2019, s svojimi pisanimi izdelki pa so se na razstavi tudi letos pridružili otroci iz vrtca Rožle. Prav tako so se nam na razstavi s svojimi stvaritvami predsta­vile Ustvarjalne babice iz Grosupljega in okoliških vasi, iz Društva upokojencev Grosuplje. Ob odprtju razstave so bili prisotni tudi župan dr. Peter Verlic, direktor ob­cinske uprave mag. Dušan Hocevar, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, direktorica Turizma Grosuplje Petra Zakrajšek in predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije Branko Suhadolnik. Zbrane goste in vse prisotne je uvo­doma lepo pozdravila predsednica Društva podeželskih žena Soncnica Ta­tjana Novljan in nekaj besed namenila samemu praznovanju velike noci. Gre za najvecji praznik kršcanstva, ob katerem se spominjamo Jezusovega trpljenja, križanja in vstajenja. Tako ima poseben pomen kot praznik, hkrati pa je to tudi cas, ki ga namenjamo družini in nam najdražjim. Priprave na praznovanje ve­like noci se pricnejo na cvetno nedeljo, ko pripravimo butarice. Nato stopimo v veliki teden, ki se pricne z velikonocnim cetrtkom in se konca na velikonocni po­nedeljek. Velikonocne jedi pa predsta­vljajo simbol Jezusovega trpljenja. Pirhi predstavljajo kapljice krvi, hren predsta­vlja žeblje, potica trnovo krono in šunka Kristusovo telo. »Tudi letos smo se clanice Društva podeželskih žena Soncnica potru­dile in vam delcek praznovanja pripravile z razstavo in pokušino dobrot,« je še dejala. Župan dr. Peter Verlic je povedal, da je vsako leto vesel te naše tradicionalne velikonocne razstave. Tokrat pa se nam je ob njenem odprtju pridružila tudi nova direktorica Turizma Grosuplje Petra Zakrajšek, zato je preprican, da se bodo dogodki, kot je ta, kmalu slišali tudi izven meja naše obcine. Sicer pa sam meni, da ne samo, da je velika noc najvecji kršcan­ski praznik, je tudi del naše identitete, je nekaj, zaradi cesar smo ponosni Sloven­ke in Slovenci. Župan je vsem zaželel lepe veliko­nocne praznike, se vsem, ki so pripravili razstavo, še enkrat lepo zahvalil, verjame pa, da ko bo enkrat naša Kolodvorska ce­sta zaživela kot pešcona, da bomo v Gro­supljem imeli tudi božicni sejem. »Tega še nimamo v Grosupljem,« je dejal. Besedam župana se je pridružil tudi direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar in tudi sam dejal, da je vsako leto vesel te velikonocne razstave, lepo je tudi, ko se ob njej podružimo. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek. Njene uvodne besede so se glasile tako­le: »Tradicionalna velikonocna razstava je znanilka velikonocnega praznovanja, pra­znovanja, ki ga moramo razumeti v dveh smereh, ki pa se med seboj dopolnjujeta. Prva je tista globlja, povezana z duhov­nostjo in osebnim doživetjem vsakega posameznika. Druga je ustvarjalna, ki ob zunanjih znamenjih praznovanja omogo­ca dodatne oblike ustvarjanja kulinaricnih dobrot s simbolnimi pomeni ter velikonoc­nih izdelkov, ki obogatijo naše rodove ter prenašajo tradicijo iz roda v rod.« Predstavnik ZDUS-a Branko Suha­dolnik pa je poudaril pomen medgene­racijskega povezovanja, saj je razstava pripravljena v sodelovanju z otroki iz vrtca. »Naše poslanstvo je, poleg druže­nja, da prenašamo znanje na mlade. Da ohranjamo našo etnografsko, kulturno in tehnicno dedišcino,« je dejal. S prijetnimi kulturnimi tockami so odprtje razstave popestrili Ljudski pevci Zarja in otroci iz vrtca Rožle, preden pa smo si razstavo tudi ogledali, je duhovni pomocnik Boštjan Modic velikonocne jedi še blagoslovil. Jana Roštan Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje NAPOVEDUJEMO... 18. 4.–18. 5. Galerija Mestne knjižniceGrosuplje FANTAZIJA BARVITE ABSTRAKCIJE, razstava likovne skupine PALETA Likovna skupina PALETA Grosuplje, KD TeaterGrosuplje in ZKD Grosuplje vas vljudno vabimo na zanimivo likovno razstavo. Deset naših clanov vsako leto razstavlja v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Otvoritev bo 18. aprila. Že vrsto let razstavljamosvoja dela. Prisotni smo na raznih ex-temporih, taborih ter delavnicah. Prejeli smo kar nekaj zahval in priznanj za naša ustvarjanja. Akademski slikar Veljko Tomannas je seznanil s tehniko razmišljanja, kako se postopoma prehaja iz realizma v abstrakcijo. Najprej smo si ogledali slike znanih umetnikov, npr.; Picassa, Miroja, Modrijana, da smo razumeli to tehniko slikanja, svobodo razmišljanja, barv in oblik. Hudo smo se trudili, saj je potrebno mocnorazmisliti, kako slikati v akrilni tehniki na platno velikosti 70x50 cm. S priloženimi manjšimi listi je vidno prehajanje do želenega koncnega izdelka. Vabljeni na ogled naših del. Zvezdana Godec Cetrtek, 9. 5, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje Špas teater: MENOPAVZA, komedija 10 let Zaradi velikega zanimanja bo v Kulturnem domu Grosuplje ponovno gostovala Menopavza. Pridružite se sestrski drušcini! Zabavna je, polna samoironije in do konca sprošcena, ne glede na to, kako podivjani so hormoni. To je EDINA menopavza, ki jo imajo moški noro Vabimo vas radi! V njej prepoznajo svoje žene, mame, sestra, prijateljice … mladini pa bo naenkrat vse bolj ja­sno glede mam in babic. Igrajo: Salome, Helena Blagne, Zvezdana Mlakar in Urška Vucak Markež. na jubilejni celovecerni koncert sobota, 11. maj 2019 ob 19.30 uri v avli OŠ Louisa Adamica, Tovarniška cesta 14, Grosuplje Halo, pevke! Ženski pevski zbor Lastovke Brinke Grosuplje vabi v svoje vrste mlajše upokojenke, ki rade prepevajo! Predsednica zbora: VALCI, ZOJA Vinska klet Trošt mobi: 031 643 133 Soncni EKO april in GROŠ-eva skrb za okolje V mesecu marcu je v Študentskem klu­bu GROŠ potekal prav poseben projekt, namenjen mladim staršem, z naslovom GROŠ-eve mamice in ocki. Za tako uspe­šen projekt pa se želimo zahvaliti vsem okoliškim podjetjem, ki so sodelovala: Baby center Grosuplje, DZS Grosuplje, Nastasia photography, Apoteka Natura, Apolon vadbeni center in Vecgeneracijski center Skupna tocka. Zelo bliskovito se bliža tudi cas mature, zato smo v našem klubu organizirali pro­jekt, namenjen dijakom, GROŠ-evi matu­rantje, v okviru katerega potekajo vsako sredo v aprilu v Mestni knjižnici Grosuplje priprave na esej, vse do 15. 6. pa bodo naši clani v prostorih kluba nudili tudi in­štrukcije za posamezne predmete. Ta mesec pa se je v našem klubu od­vijal tudi malo bolj eksoticen dogodek. V petek, 12. 4., nas je v prostorih kluba obiskal Rožle Reven, ki nam je predstavil svoje 150-dnevno potovanje s kolesom, v katerem je prekolesaril 10.000 kilometrov, preckal 15 držav in naposled prikolesaril v kazahstanski Almaty. Kolesaril je približno dve tretjini casa, ostale dni pa je namenil pocitku in ogledovanju znamenitosti. Mesec april pa je letos med našimi cla­ni bolj znan pod imenom EKO april. 12. in 13. aprila smo v okolici Grosupljega in Šmarja - Sapa organizirali cistilno akcijo in poskrbeli za malce cistejšo okolico. V duhu skrbi za okolje pa je od 19. 4. dalje v Grosupljem potekala tudi razstava otro­ških risbic na temo Skupaj za naravo. Poleg skrbi za okolje pa nam veliko po­meni tudi skrb za socloveka, zato v tem mesecu sodelujemo na krvodajalski akciji z Rdecim križem Grosuplje. Potekala bo od 15. 4.–17. 4., in sicer: • PONEDELJEK, 15. 4. 2019, od 7. do 13. ure, v Družbenem domu Grosuplje • TOREK, 16. 4. 2019, od 7. do 12. ure, v Osnovni šoli Dobrepolje, Videm - Do­brepolje • SREDA, 17. 4. 2019, od 7. do 13. ure, v Srednji šoli Josipa Jurcica v Ivancni Gorici Pod našim okriljem pa bo 26. 4. v pro­storih kluba GROŠ potekala tudi delavnica z imenom Jaz na poti do manj odpadkov, na kateri se bomo skupaj naucili, kako bolj ekonomicno ravnati z odpadki oz. kako bi jih proizvajali cim manj. Vsebina delavnice je za današnji cas zelo aktualna, zato vas toplo vabimo, da se nam pridružite in da skupaj poskrbimo za boljšo prihodnost. V prihodnje pa nas lahko obišcete tudi na Škisovi tržnici, kjer bomo 9. 5. med dru­gim tudi Groševci imeli svojo stojnico. Vec informacij o prihajajocih dogodkih lahko izveste na Groševih uradnih urah, ki potekajo v ponedeljek, sredo in petek, od 18.00 do 20.00, preko spleta na našem uradnem Facebook profilu ali na spletni strani www.klub-gros.com. Groševcu ni nikoli dolgcas! Neža Androjna, ŠK GROŠ Delovanje Rdecega križa na Spodnji Slivnici Na pobudo Inštituta dr. Antona Trste­njaka in preko RKS – Obmocnega združe­nja Grosuplje se že od oktobra 2016 dru­žimo in se imamo lepo 10 žena razlicnih generacij iz Sp. Slivnice. Sestajamo se v prostorih Doma krajanov. Poimenovale smo se Veselke. Zbrale smo se z name­nom, da osvojimo vaje za boljše ravno­težje za preprecevanje padcev v starosti. Poleg vaj prebiramo krajše odlomke iz leposlovja, aktualne teme iz casopisov in revij, izmenjujemo izkušnje, se pogovar­jamo in obujamo spomine na pretekla leta ter skupaj praznujemo rojstne dneve. Druženja nas bogatijo in osrecujejo, ne­nehno pa išcemo nove teme, ki bi nas še bolj povezovale. Clani Krajevne organizacije Rdecega križa Spodnja Slivnica veckrat na leto obi-šcemo starejše krajane, jih simbolicno ob­darimo in z njimi poklepetamo. Nedavno smo ob 8. marcu - dnevu žena obiskali vse clanice Rdecega križa s Sp. Slivnice in jim namenili droben cvet z lepim vošcilom za praznik. Pozabili nismo tudi na sokrajan­ki v DSO Grosuplje in na nedavno umrlo clanico. Žene so bile drobne pozornosti in klepeta z nami zelo vesele. Dne 12. 3. 2019 smo za naše krajane izvedli preventivne meritve krvnega slad­korja in tlaka. Odzvalo se je 19 krajanov. Meritve je opravila ga. Marija Kolaric, ki se ji ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Nevenka in Stanka, KORK Spodnja Slivnica Podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom iz obcine Grosuplje "Clovek se samo zato rodi, da drugemu kaj dobrega stori." Krvodajalcem jubilantom iz obcine Grosupljem. Špela Hocevar, ki je povezo-Grosuplje smo se v cetrtek, 4. 4. 2019, vala kulturni program, je tudi promotor­zahvalili na srecanju v Gostišcu Krpan v ka krvodajalstva med mladimi. Predsta­vila nam je Klub 25 in Klub 100 kapljic. Z glasbo sta srecanje obogatila Urška Forštnaric in Samo Udovc - Via musi­ca. Priznanja je podeljeval predsednik RKS – Obmocnega združenja Grosuplje Franc Horvat, ki se je krvodajalcem tudi iskreno zahvalil za darovanje krvi, s ka­tero rešujejo življenja in vracajo zdravje neznanim bolnikom in ponesrecencem. Najvišje priznanje je prejel Anton La­knar za 90-krat darovano kri. Vsi prisotni slavljenci so skupaj kri darovali kar 730­krat. To pa je dosežek, za katerega smo hvaležni in ponosni! Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje - Sap V soboto, 16. marca 2019, je potekal 138. redni letni obcni zbor Prostovolj­nega gasilskega društva Šmarje - Sap. Gasilke in gasilce ter vse ostale ljubitelje in simpatizerje gasilstva je na obcnem zboru lepo pozdravila predsednica PGD Šmarje - Sap Monika Kastelic. Poseben pozdrav je namenila gostom: županu dr. Petru Verlicu, poveljniku Gasilske zveze Grosuplje Janezu Pezdircu, clanu uprav­nega odbora Gasilske zveze Grosuplje Martinu Tomažinu, predsedniku Krajev­ne skupnosti Šmarje - Sap Janezu Pintar­ju, predsedniku komisije za veterane pri Gasilski zvezi Grosuplje Jožetu Mehletu ter predstavnikom PGD Škofljica, PGD Lipoglav, PGD Kot - Staje in Društva pri­jateljev mladine Šmarje - Sap. Kot je v nadaljevanju v porocilu o delu društva v letu 2018 povedala predsedni­ca Monika Kastelic, so v preteklem letu v prostovoljno gasilsko društvo sprejeli kar 17 novih clanov, med katerimi so samo trije starejši od 18 let. Skupno ima­jo registriranih 230 clanov, med njimi pa je 70 mlajših od 18 let. Na to so ponosni in zato so tudi v preteklem letu dali velik poudarek delu z mladino, ceprav gre za podrocje, ki zahteva veliko pozornosti, predvsem pa prostega casa mentorjev. Delovanje komisije za veterane pa so usmerili v spodbujanje aktivnosti starej­ših gasilcev, ne samo veteranov. Želijo si med seboj povezati vse generacije. Predsednica Monika Kastelic nas je nato popeljala skozi številne dogodke in druge aktivnosti društva v preteklem letu. Ob koncu se je za pomoc in sode­lovanje zahvalila Gasilski zvezi Grosuplje, Krajevni skupnosti Šmarje - Sap in Obcini Grosuplje. Zahvala gre tudi donatorjem in vsem, ki kakorkoli prispevajo k delova­nju društva, ki se trudijo za uspehe dru­štva tako na družabnem, tekmovalnem kot operativnem podrocju. Kot smo slišali v programu dela dru­štva za leto 2019, pa se bo veliko dogaja­lo tudi v letošnjem letu. Zbrane na obcnem zboru društva je nagovoril tudi župan dr. Peter Verlic in se clanicam in clanom društva lepo zahva­lil za vse delo in ves trud, ki ga vlagajo v delovanje društva, cuti pa se tudi veliko dobre energije, ki jo je vanj še dodatno vnesla nova predsednica društva. Naštel je pomembne investicije, ki pomenijo, da se obcina Grosuplje razvija in napreduje z veliko hitrostjo, a hkrati predstavljajo tudi veliko izzivov za ob­cinski proracun. Župan je povedal, da se bodo sredstva za delovanje Gasilske zve­ze Grosuplje kljub temu povecala. »Ker konec koncev, ce se karkoli zgodi, kdo pa pride prvi? Pridete vi, dragi gasilke in gasil­ci,« je še dejal. Obcni zbor se je zakljucil s slovesno podelitvijo priznanj in odlikovanj. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic 110. redni letni obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje V soboto, 30. marca 2019, je potekal slavnostni 110. redni letni obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Gro­suplje. Slavnostni obcni zbor so s svojo prisotnostjo pocastili: predsednik Ga­silske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, župan obcine Grosuplje in castni pokro­vitelj slavnostnega obcnega zbora dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, predsednik Regije Ljubljana 2 Uroš Gacnik, predsednik Ga­silske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, poveljnik Civilne zašcite Grosu­plje Niko Mihicinac, nekdanji komandir Policijske postaje Grosuplje Milan Sto­jakovic, župnik in dekan Janez Šket ter nekdanji grosupeljski župnik Francišek Novak. Prav tako so se obcnega zbora udeležili: predsedniki komisij pri Gasilski zvezi Grosuplje, predsedniki nekaterih drugih gasilskih zvez, obcinski in kra­jevni svetniki, castni clani, predstavniki društev naše gasilske zveze in ostalih prijateljskih društev, njihov generalni donator Lado Kastelec in tudi nekateri drugi donatorji, ki jim pomagajo, prijate­lji društva. Seveda so bili na 110. rednem letnem obcnem zboru društva prisotni tudi domaci predsednik Iztok Vrhovec in domaci poveljnik Jošt Kadunc, pa clani­ce in clani grosupeljskega društva. »Razlog današnjega druženja je lepa priložnost za srecanje, radostno bomo prehodili poti rasti in razvoja, ki jih je v 110 letih naredilo društvo in to je zacetek praznovanja,« je zbrane na slavnostnem obcnem zboru pozdravila voditeljica Ta­deja Anžlovar. Predno pa smo prešli na tisti slavno­stni del dogodka, smo prisluhnili poroci­lom o delu društva v preteklem letu in o njegovih nacrtih za naprej. Kot smo slišali v porocilu predsedni­ka Iztoka Vrhovca o delu društva za leto 2018, ki ga je sicer podal njegov name­stnik Janez Kavšek, je bilo minulo leto razgibano na vseh podrocjih delovanja društva. Operativni clani so imeli skozi vse leto razlicne vaje, veckrat so sprejeli tudi otroke iz vrtcev in šol ter najmlaj­šim prikazali gasilsko tehniko v razlicnih oblikah. V tem letu so nabavili tudi nekaj operativne gasilske opreme za interven­cije, izvedenih je bilo veliko vaj, izobraže­vanj, operativna enota pa je posredovala na 74-ih intervencijah. Leto 2018 si bodo grosupeljski gasil­ci zapomnili tudi po uspešni sanaciji v prometni nesreci poškodovanega vozila GVC 16/25 v letu 2017. V dobrih osmih mesecih po nesreci je bilo vozilo skrbno popravljeno in danes znova služi svo­jemu namenu. Ob tej priložnosti se je namestnik predsednika PGD Grosuplje Janez Kavšek v imenu predsednika Iz­toka Vrhovca posebej zahvalil podjetju Avtotransporti Kastelec, ki je saniralo podvozje vozila, in podjetju Rosenbau­er, ki je obnovilo nadgradnjo. Posebna zahvale gre tudi vodstvu Zavarovalnice Triglav, s katerim so se ves cas konstruk­tivno pogovarjali. Društvo ima veliko nacrtov tudi za le­tošnje leto. Posebej pa ga bo zagotovo zaznamovalo praznovanje 110-letnice obstoja društva. In prav zato je rednemu delu obcne­ga zbora tokrat sledil še slavnostni del. Zbrane je nagovoril predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. »Leta 1909 so naši predniki zapisali prva t.i. Pravila o delovanju gasilnega društva Grosuplje in z ustanovno listino istega leta je bilo društvo tudi ustanovljeno. Ustanov­ni clani so že v zacetku gasilstvo gradili na zdravih temeljih, iz katerih gasilci še danes crpamo moc, zgled in cut za ljudi v stiski,« je dejal predsednik Iztok Vrhovec in nas spomnil na nekaj pomembnejših mejni­kov v zgodovini obstoja društva. Ob koncu pa je dejal, da se je v zadnjih letih struktura dela v PGD Grosuplje bi­stveno spremenila. »Rast industrijskih con in stanovanjskih sosesk ter gradnja sodobnih objektov so bili v zadnjih letih resen signal, da smo še okrepili teoreticno in prakticno izobraževanje naših clanov. Tako danes ne moremo vec govoriti o va­škem gasilskem društvu, temvec o enoti, ki v obcini z vec kot 20.000 prebivalci kot osrednja enota in gasilska enota širšega pomena posreduje skoraj v vseh interven­cijah. Danes je v društvo vkljucenih 196 clanov. Operativna enota je v desetih letih posredovala 661-krat, leta 2017 kar 106­krat,« je dejal. Svoj nagovor je izkoristil tudi za po­vabilo na slovesno praznovanje 110-le­tnice društva, ki bo 15. junija, ob 17. uri. Na veselici po prireditvi nas bodo zaba­vali Gadi. Zbrane sta nagovorila tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. »110 let gasilstva si res zasluži vse ce­stitke, dragi gasilke in gasilci, tudi v imenu vseh obcank in obcanov obcine Grosu­plje,« je dejal župan dr. Peter Verlic. Z gasilkami in gasilci delimo lepe trenut­ke, vcasih pa tudi kakšne takšne, ko nas zaskrbi, ko slišimo sireno in hitijo na intervencijo. Dogodki, kot so obletnice, pa so pomembni predvsem zato, da se spomnimo vseh tistih generacij, ki so za­cele pred 110 leti, nadaljevale, ohranjale gasilstvo v naši obcini. In verjetno vsega tega ne bi bilo, ce gasilci in gasilke ne bi imeli tega, kar jih pravzaprav uvršca v sam vrh tudi po vseh lestvicah prilju­bljenosti. Srcnost, se pravi pripravljenost pomagati, nikoli se ne ustrašiti tudi za svoje življenje, ko gre za reševanje naše imovine in vcasih tudi naših življenj. Naši gasilke in gasilci velikokrat posredujejo tudi na avtocesti, ki pelje mimo. »Si kar predstavljam, kako so ljudje takrat veseli, ko vas prve zagledajo, in jih pospremite, ce ne drugace, pa s toplim nasmehom. In jim to potem olajša bolecine. In zmogli boste še nadaljnjih 110 let, ce boste imeli to veli­ko gasilsko srce,« je dejal župan. »Kot najvecje prostovoljno gasilsko društvo v naši obcini imate tudi to lepo pri­ložnost in dolžnost, da ste svetilnik vsem ostalim društvom v naši obcini in da ste predvsem prvi med enakimi. Prvi med ena­kimi v tej zlati ogrlici, ki se ji pravi gasilstvo v naši obcini. In saj veste, vi ste tista spon­kar ste, mi pa si bomo na obcini tako kot doslej prizadevali, da bo gasilstvo in seveda tudi sistem zašcite in reševanja na ustrezni strokovni, profesionalni, pa tudi tehnicni ravni,« je še dejal župan ter gasilkam in gasilcem ob tem jubileju iskreno cestital. Direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar pa je dejal, da so že v Svetem pismu zapisali, da kdor malo seje, bo malo žel, kdor veliko seje, bo veliko žel. V vseh teh 110 letih so gasilke in gasilci v Grosupljem veliko po­sejali. »Ko gledamo ta porocila, ko spremljamo te uspehe, smo na obcini izredno ponosni. V letu 2014 ste praznovali 105. obletnico in teh 5 let je minilo, kot bi mignil. Veselimo se praznovanja 110. obletnice,« je še dejal. Nagovoril nas je tudi predsednik Gasilske zveze Slo­venije Janko Cerkvenik in med drugim povedal, da le­tos praznujemo 150-letnico gasilstva na Slovenskem. Ob tem je izpostavil, da je vse tisto zaupanje, ki jim ga po­deljujemo obcani, državljani, potrebno negovati naprej, da jih ne bi slucajno zalotila kakšna skušnjava. Društvu je iskreno cestital in mu zaželel srecno na poti tudi v pri­hodnje. S kratkimi nagovori in cestitkami so se jim pridružili tudi drugi gostje, ob koncu pa je sledila še podelitev pri­znanj najbolj vztrajnim, požrtvovalnim in uspešnim. V bogatem kulturnem programu so sodelovali Tina Kadunc, Ljudski pevci Zarja, Mlada zarja, Jure Grum in Ženski pevski zbor Magdalena. Skozi redni in slavnostni del obcnega zbora pa nas je popeljala Tadeja Anžlovar, tokrat v družbi mladih gasilk. Gozdne raziskovalnice društva Preplet Koncno je prišla pomlad in z njo son­ce, cmrlji, ptice, odtenki zelene, mavrica in modro nebo. Gozd se prebuja, dan je daljši in toliko zanimivih stvari si želimo raziskati. Zakaj drevesa jeseni odvrže­jo liste, iglavci pa iglice obdržijo? Kako se oglaša srnjak? Kako izgleda lubadar? Zakaj glive niso rastline? In še na mno­ga druga vprašanja išcemo odgovore na Gozdnih raziskovalnicah. Ce nas ujame dež, si zgradimo zavetje. Ce nas zebe, zakurimo ogenj. Ce smo lacni, malicamo. Predvsem pa se zabavamo in uživamo v naravi. Društvo Preplet že tretje leto zapored izvaja Gozdne raziskovalnice na Košca­kovem hribu. Aktivnosti so namenjene šolskim otrokom od prvega razreda da­lje. Namen naših aktivnosti je predvsem, da se zabavamo, se naužijemo svežega zraka in se pri tem kaj novega naucimo. Sledimo principom gozdne pedagogike in proste igre. Otrokom poskušamo cim bolj približati naravo in gozd, pri tem pa Informacije in prijave so dostopne na se jim prilagajamo in upoštevamo njiho-Facebook strani društva Preplet ter na ve želje. Gozdne raziskovalnice potekajo spletni strani www.preplet.org. celo leto, tudi v slabem vremenu. Naše vodilo je, »ni slabega vremena, je samo Kristina Sever, mag. ing. gozd. slaba oprema.« Ustvarjalnost na podrocju turizma v Šmarju - Sapu Obcni zbor TD Šmarja - Sapa je vsa­koleten, skrbno nacrtovan dogodek, ki udeležencem predstavi vsebino prete­klega dela in programe za tekoce leto. Hkrati je kulturni in družabni dogodek, ki je letos potekal 7. 3. 2019 v Družbenem domu v Šmarju - Sapu. V prvem delu zbora je predsednik društva Jože Grozde podal analizo vseh desetih izpeljanih projektov. Posebej je izpostavil tri izjemno odmevne: Rastoca knjiga, Obnova spominskega zname­nja padlim vojakom v 1. svetovni vojni in Razstavo jaslic v Turencku, ki je bil najbolj obiskan dogodek, saj je privabil vec kot 500 obiskovalcev. Naša krajan­ka Meta Zoran, novinarka, je razstavljala 50 primerkov jaslic z vsega sveta, dodali pa smo še nekaj starejših jaslic iz našega okolja. Skrbimo za urejenost kraja in cisto okolje. Skupno s krajevno skupnostjo smo uredili in ocistili poti, po katerih po­tekajo naši pohodi. Predsednik Jože Grozde je poudaril, da je tako obsežen program možno izpe­ljati le ob polni podpori clanov in clanic upravnega odbora društva in ob dejav­nem odzivanju vseh clanov društva, za kar se jim je prijazno zahvalil. Pogled v leto 2019 Temelj celoletnega dela društva pred­stavljajo razvojno naravnani projekti. Spremembe na podrocju informiranja in komuniciranja terjajo prilagoditev naše dejavnosti sodobnemu casu. Ko­munikacija s skupnostjo se je preselila v elektronsko okolje. Da bi ohranili stik z mlajšo generacijo, bomo gradiva, ki pri­cajo o zgodovini kraja in turizma pri nas, preoblikovali v elektronsko obliko. Tako bo mogoce gradiva in dogodke v Šmar­ju - Sapu priklicati na vsak ekran. S tem pristopom želimo utrditi kulturno iden­titeto kraja. Izvedli bomo projekte: • Vzpostavitev spletne e-rastoce knjige Šmarje - Sap • Vzpostavitev e-knjige – Šmarje - Sap (zbiranje gradiva o Šmarju - Sapu in okolici.) Za vecjo prepoznavnost v širšem oko­ lju bomo pripravili ponudbo novih turi­sticnih izdelkov : • Izdelava razglednic in magnetov z motivi iz Šmarja – Sapa, • Izdelava zemljevida starih hišnih imen, • Izdelava prospekta s karto ponudbe v našem kraju. Številcnost ostalih nacrtovanih do­ godkov za leto 2019 kaže na optimizem in delovno vnemo clanov društva, saj se dogodki vrstijo mesecno skoraj vse leto. Tri nacrtovane dogodke za leto 2019 smo že izvedli: predstavitev na sejmu Alpe-Adria v okviru Turisticne zveze Gro­suplje, pustovanje s kurenti skupno z OŠ Šmarje - Sap, in voden ogled Šmarja z okolico, kamor nas je popeljal novi turi­sticni vodnik David Tomažin. V aprilu bomo sodelovali na dogodku Spoznajmo in uredimo šmarske vasi in na delavnici domace peke. Nosilec do­godka je OŠ Šmarje - Sap. V nadaljevanju leta bomo izpeljali tri tradicionalne pohode: pohod »Po poteh vodnih virov« na temo s podrocja hidro­logije, pohod po poti kulturne dedišcine, ki bo obeležil 150- letnico izgradnje ce­ste v redah in 60-letnico izgradnje ceste Bratstva in enotnosti in decembrski po­hod s svetilkami »Prid'mo si vošcit«. Osrednji dogodek v decembru 2019 bo razstava jaslic. Želimo, da projekt po­stane tradicionalen. Izvedli bomo tudi »Druženje po polnocnici« na trgu pred farno cerkvijo. Zavedamo se, da tako bogato zasno­vanega programa ne moremo uresni­cevati le z entuziazmom naših clanov. Potrebno je dodatno izobraževanje, sprotno informiranje o novostih na po­drocju turizma in zakonodaje. Sodelu­jemo z vsemi institucijami in društvi v kraju in širše. Deležni smo podpore ob­cinske politike in krajevne skupnosti, kar pricakujemo tudi v prihodnje. V zakljucnem delu zbora je predse­dnik KS Janez Pintar izrekel priznanje delu društva in izrazil željo, da v sodelo­valnem odnosu tudi v bodoce rešujemo naloge in probleme v kraju. Udeležence zbora sta pozdravili tudi predsednica Društva upokojencev Anka Fabjan in predstavnica TD Županova jama Andre­ja Vesel. Da si resnicno prizadevamo za vklju­cujoco družbo vseh, ne glede na drugac­nost, tudi osebe s posebnimi potrebami, nam je sporocila in se zahvalila naša cla­nica Mirjana Šernek. V nadaljevanju je bilo sprejeto financ­no porocilo. V družabnem delu zbora smo ob po­gostitvi in odprti diskusiji prisluhnili pre­dlogom širšega clanstva. Za sponzorstvo se zahvaljujemo pod­jetju Žito in Kmetijski zadrugi Grosuplje. Ana Mislej Praznik pikada: pokrajinsko tekmovanje društev upokojencev v pikadu Pikado je iz nekoc pretežno gostilni­škega športa prerasel v športno panogo, s katero se ukvarja veliko število ljudi. Primeren je za vse generacije in predsta­vlja eno izmed oblik prijetnega medge­neracijskega druženja in sodelovanja. Še posebej je pomembno, da je primeren za ljudi v tretjem življenjskem obdobju, katerih fizicne sposobnosti so pri vecini že nekoliko okrnjene. Tako je pikado šport, ki ga gojijo v mnogih društvih upokojencev in v njem društva tudi tekmujejo. Poznamo vec ravni tekmovanj. Društva upokojencev se najprej pomerijo med seboj na t.i. meddruštvenih tekmovanjih, na katerih sodelujejo predvsem sosednja društva, naslednja stopnja je pokrajinska raven tekmovanj in najboljše ekipe s teh tek­movanj se pomerijo še na državni ravni. Tekmovanja organizirajo v razlicnih kra­jih. Organizator pa je obicajno društvo, ki je v eni od kategorij zmagalo v prete­klem letu. Cast in dolžnost organizacije leto­šnjega pokrajinskega prvenstva Mestne zveze Ljubljana Osrednjeslovenske po­krajinske zveze društev upokojencev je pripadla Društvu upokojencev Šmarje - Sap. Tekmovanje je 4. aprila 2019 po­tekalo v dvorani grosupeljskega Družbe­nega doma. Vseh 9 ženskih in 9 moških ekip, kakor tudi njihovi spremljevalci, so imeli odlicne pogoje za tekmovanje ter spremljanje nastopov . S prijaznim sodelovanjem Obcine in Zveze kulturnih organizacij Grosuplje, Krajevne skupnosti Šmarje - Sap, pekar­ne Don don iz Grosupljega in Pekarne Pecjak iz Škofljice je 22 clanska ekipa DU Šmarje - Sap pod vodstvom neutrudne in nadvse prizadevne predsednice Anke Fabjan spremenila ta športni dogodek v pravi praznik. Ceprav je pri tovrstnih tekmovanjih vsekakor najpomembnejše sodelovanje in druženje, pa so za udeležence prav gotovo pomembni tudi rezultati. Zanje se vsi tekmovalci maksimalno potrudijo, tako na treningih v svojih društvih kot na tekmovanju. Ce je poleg znanja prisoten še kancek srece, pa so rezultati takšni, kot si jih tekmovalci gotovo želijo. Na letošnjem pokrajinskem tekmo­vanju so najboljše rezultate v vseh štirih kategorijah: ekipni ženski, ekipni moški, posamicni ženski in posamicni moški dosegle clanice in clani Društva upoko­jencev Loška dolina. V kategoriji ekipno clanice se je takoj za njimi uvrstila ženska ekipa DU Šmarje - Sap, tretje mesto pa je zasedla ekipa clanic DU Ivancna Gori­ca. V moški konkurenci pa se je na drugo mesto uvrstila ekipa DU Grosuplje, tretje mesto pa je zasedla ekipa gostiteljev DU Šmarje -Sap. Tudi v kategoriji posame­znic so se gostiteljice iz DU Šmarje -Sap odlicno odrezale, saj so se med prvih 10 od 41 sodelujocih uvrstile kar tri, in sicer je srebrno medaljo osvojila Hedvika Zor­ko, sedmo mesto je zasedla Nežka Kova­cic, deseta pa je bila Vida Ferbežar. Pri moških posamezno pa so se poleg zmagovalca iz DU Loška dolina odlicno odrezali tudi tekmovalci DU Grosuplje, in sicer Zdravko Perme z osvojeno sre­brno in Martin Jesih z osvojeno bronasto medaljo, cetrto mesto med triinštiride­setimi tekmovalci pa je osvojil clan ekipe DU Šmarje - Sap Peter Kavcic. Na koncu je bilo med udeleženci tekmovanja slišati številne pohvale na racun odlicne organizacije dogodka, ki je bil resnicno pravi pravcati praznik pi­kada. Franci Zorko Programsko volilni zbor Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Vsake štiri leta se clani Obmocnega združenja vojne za Slovenijo Grosuplje zberejo na programsko volilnem zboru, da izberejo novo vodstvo ter ocenijo svoje dosedanje delo. Tako so se tudi le­tos, natancneje 14. marca 2019, zbrali v Družbenem domu v Grosupljem. Po svecanem dejanju, s katerim se pricne vsako pomembnejše srecanje clanov Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je zbor nadaljeval s svojim delom. Najprej je dosedanji predsednik združenja Mirko Zupancic podal poro­cilo o delu združenja v preteklem letu. Dosedanja sekretarka združenja Jelka Janežic pa je predstavila financno po­rocilo. Sledila so porocila o posameznih podrocjih delovanja združenja, kot so: pohodništvo, športno-rekreativna de­javnost, sodelovanje s Slovensko vojsko, informiranje clanov in širše javnosti o delu društva itd. Iz porocil je bilo razvi­dno, da je združenje najvecji poudarek pri svojem delu dajalo aktivnostim, ki sledijo osnovnemu vodilu združenja, to je: ohranjanje pozitivnega izrocila in vrednot slovenske osamosvojitve in osa­mosvojitvene vojne ter krepitev domo­ Društva / Šport vinske zavesti in domoljubja. Hkrati pa skrb za svoje clane, aktivne udeležence vojne za Slovenijo. Zbor je v imenu Zveze veteranov voj­ ne za Slovenijo pozdravil njen podpred­ sednik Marjan Grabnar. Pri tem je pri­ sotne seznanil z nekaterimi aktualnimi in najpomembnejšimi nalogami ZVVS, med katerimi je prav gotova sodelova­ nje v pripravah sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih. Zbor so pozdravili predstavniki ne­ katerih sosednjih združenj. V razpravi o porocilih je bila izražena skrb za dolgo­ rocno prihodnost združenja, saj zakoni narave vztrajno krcijo vrste udeležen­ cev vojne za Slovenijo. Zato bo potreb­ venske osamosvojitve ter samostojnosti. PGD Grosuplje. Posebno zahvalo za so- no razmišljati o odpiranju organizacije Na zboru so bila podeljena priznanja delovanje pa je prejela Mojca Koželj. ter možnosti vkljucevanja tudi mlajših in zahvale za prizadevno delo v združe- Zadnja tocka dnevnega reda so bile generacij. Saj je in bo skrb za ohranja­ nju ter za vecletno aktivno sodelovanje volitve novega vodstva. Za novega nje izrocila slovenske osamosvojitve in z njim. Priznanja so prejeli: zlato plaketo predsednika Obmocnega združenja ve­ negovanje ljubezni do domovine tudi ZVVS Davorin Tomažin, srebrno plaketo teranov vojne za Slovenijo Grosuplje je njihova tako sedanja in bodoca naloga. ZVVS Branko Gruden in bronasto pla­ bil izvoljen Alojz Potocnik, za podpred- Tudi zaradi tega bo v prihodnje potreb­ keto ZVVS Matjaž Goricar; zlato medaljo sednika Alojz Vrhovec in za sekretarja no poiskati stik s tistimi, ki ucijo in vzga- OZVVS Grosuplje je prejel Aleš Štefancic, Franci Zorko. Poleg njih je bilo izvoljenih jajo mladi rod ter jim pri tem s svojimi bronasto medaljo OZVVS Grosuplje pa še šest clanov predsedstva ter po trije znanji in izkušnjami priskociti na pomoc. so prejeli: Oto Rome, Marko Šuštar, Jože clani nadzornega odbora in castnega Pri tem je potrebno poudariti, da je delo Marolt, Andrej Godec. razsodišca. Obmocnega združenja veteranov vojne Za dolgoletno dobro sodelovanje z Zbor se je zakljucil z druženjem »so­ za Slovenijo osvobojeno vsake ideolo­ združenjem pa so prejeli bronasto plake­ borcev v vojni in prijateljev v miru«. gije in politicnih usmeritev in temelji iz­ to OZVVS Grosuplje: Pekarna DON DON kljucno na vrednotah domoljubja in slo- Grosuplje, Pevski zbor Samorastniki in Franci Zorko U9 s pokalom zimske lige je druga skupina deckov uspešno prekr-igro uspele poseci po pokalu, osvojili so zmaga in število osvojenih golov ni pri­marila pot do finala. Ceprav je vodilna izvrstno 2. mesto, pred vrstniki iz Cer-marni cilj, pa so fantje z izvrstno uvrsti-NK Olimpija ves cas nakazovala, da je knice. Sedmerica fantov pod vodstvom tvijo dobili še mocnejši odriv in zagon nepremagljiva, je na koncu res bilo tako, trenerja Saša Tekica se je pokala nadvse za vstop v spomladanski del tekmovanj. a devetletniki iz Brinja so sovrstnikom iz razveselila, odlicja, ki so jih obesili dec-Bravo, fantje! Ljubljane komaj pustili dihati. Na koncu kom okoli vratu, pa so ponosno odnesli so cebelice s fenomenalno in uigrano domov. Ceprav v najmlajših selekcijah Barbara Pance, foto: Matjaž Dremelj Cetrtfinalna tekma pokala Slovenije 2018/19 v rokometu v Grosupljem Clanska ekipa RK Grosuplje je v sredo, 13. 3. 2019, v okviru cetrtfinala rokome­tnega pokala Slovenije gostila v dvorani Brinje prvoligaško ekipo MRK Krka iz No­vega mesta. Ekipa RK Grosuplje je z uvrstitvijo v cetrtfinale Pokala Slovenije ponovila uspeh našega kluba iz sezone 2008/09, ko se je takratna ekipa pomerila proti RK Celje Pivovarna Laško pred nabito polno dvorano. Naši igralci so tekmo priceli zavzeto in motivirano, saj so vedeli, da nimajo kaj izgubiti. Borili so se za vstopnico na za­kljucni turnir Pokala Slovenije. Kljub za­cetnim 0:3 so fantje uspeli ujeti ritem in z uspešno igro v obrambi povsem enako­vredno igrali z Novomešcani. Izid prvega polcasa je bil 11:13, torej so odšli fantje na odmor le z dvema goloma zaostanka. V drugem polcasu so Grosupeljcani celo povedli s 17:16 in imeli napad za vodstvo z dvema goloma razlike. Napad so žal zapravili, gostje pa so izkoristili svoje prvoligaške izkušnje in s pomocjo srece tekmo pripeljali do konca v svojo korist. Koncni izid je bil 24:26, torej smo v drugem polcasu igrali povsem enako­vredno. V naši ekipi moramo pohvaliti prav vse, saj so fantje pustili srce na igrišcu. Dokazali so, da so prava "klapa" in s ta­kšnim pristopom se nam v nadaljevanju sezone ni potrebno bati uspeha. Vsa pohvala gre tudi publiki, pred­vsem mlajšim clanom kluba, ki so bucno navijali in ustvarili prav posebno vzdušje v dvorani. Sicer nam ni uspelo napolniti dvorane kot pred desetimi leti, upamo pa, da bo glas o sijajnih predstavah naših clanov kmalu vzpodbudil Grosupeljcane k vecjem obisku. V mesecu marcu pa smo odigrali še tri pomembne tekme, ki so odlocale o po­tniku v 1.B rokometno ligo. Najprej smo odšli na dve težki gosto­vanji, in sicer v soboto, 16. 3. 2019, v Go­rišnico ter naslednji teden v Železnike, potem pa je sledil še derbi z RK Cerklje -Radovljica doma. Vse tri tekme smo zmagali in si tako na široko odprli vrata za vrnitev v 1.B rokometno ligo. Damijan Kitak Clanski državni prvak v streljanju z zracno puško 2019 je mladi Grosupeljcan Maj Kadunc V nedeljo, 31. 3. 2019, je v Mengšu po­tekalo 28. državno prvenstvo v streljanju z zracnim orožjem, ki se ga je udeležilo vec kot 700 tekmovalcev. Naslov držav­nega prvaka v clanski kategoriji in s tem osvojeno zlato odlicje si je priboril Maj Kadunc, drugo mesto je osvojil Žan Ke­lenc in tretje mesto Rajmond Debevec. Maj že deseto leto trenira streljanje z zracno in malokalibrsko puško, sprva pod okriljem SD Grosuplje in sedaj SD Trzin. S strelstvom je zacel iz radovedno­sti in otroškega navdušenja do orožja. Kmalu pa je ugotovil, da mu strelstvo neizmerno veliko pomeni in je postalo del njegovega vsakdanjega življenja. Kljub vsem obveznostim trenira petkrat tedensko, med vikendi pa se udeležu­je tekem. Od leta 2015 je clan državne strelske reprezentance in zastopa Slove­nijo tudi v mednarodnem merilu. Z rednimi treningi, odrekanji in pozi­tivnim pristopom je na svoji dosedanji strelski poti dosegel kar nekaj odmevnih rezultatov, kot so: • na državnih prvenstvih v zadnjih pe­tih letih je vseskozi stal na stopnickah, 6-x osvojil naslov državnega prvaka, 5-x drugo mesto in 1-x tretje mesto; • v letu 2015 ga je Strelska zveza Slove­nije razglasila za najboljšega strelca leta v kadetski kategoriji - v tem letu je osvojil vse, "kar se je osvojiti dalo". GROSUPLJE OPEN 2019 Grosuplje je nogometno mesto. O tem ne prica samo število otrok, ki vsako leto pridno trenirajo in nizajo nogome­tne uspehe, temvec tudi tradicija med­narodno uveljavljenega turnirja Gro­suplje open, ki bo letos že 17-ic v našo kotlino privabil številne klube iz Slove­nije in tujine in poskrbel za nogometno mrzlico predvsem v mlajših kategorijah. Otroci in mladostniki so se na veliki do­godek, ki se bo razpotegnil v cel mesec tekem med 27. aprilom in 26. majem, pripravljali že v marcu in aprilu na pri­pravah v Umagu. Morski zrak in merjenje moci z ekipami iz Slovenije in držav nek­danje Jugoslavije, udeleženci pa so prišli tudi s Portugalske, sta bili odlicni vzpod­budi za selekcije od U9 pa vse do U13 in tudi za žensko nogometno ekipo Borke. Selekcija U13 je na turnirju osvojila 4. mesto. Prav tako je odlicna popotnica za selekcijo U15 zmaga na mednarodnem turnirju Valter Cup v Sarajevu, kjer je bil igralec Luka Kolar izbran za najboljšega vratarja turnirja. Težko si je predstavljati, kakšen pod­vig je preseliti polovico kluba na katero izmed izbranih lokacij, za kar gre vsa zahvala trenerjem, ki morajo predvsem najmlajšim marsikdaj nadomešcati tudi starše. Ti pa imajo velik delež pri izvedbi tradicionalnega klubskega dogodka, ki je iz financne in logisticne plati izjemen zalogaj. Predsednik NK Brinje Andraž Zrnec je preprican, da se bo Grosuplje tudi tokrat odrezalo kot dober organizator in gostitelj. »V šestih tekmovalnih dneh pricakujemo vec kot 100 nogometnih ekip, za katere bo tekmovalo vec kot 1500 mladih nogometašev. Turnirja se bodo udeležile vse najboljše domace nogometne šole, mednarodni pridih tur­nirju pa bodo dale priznane nogometne akademije iz sosednjih držav. Vodilo le­tošnjega turnirja naj bo fair play, starši in ostali obiskovalci naj nastopajoce spod­bujajo v športnem duhu.« Najmocnejša zasedba z mednarodno udeležbo klubov iz Italije, Madžarske, Hrvaške in BiH bo v selekciji U11, naj­številcnejša, s kar 40 prijavljenimi, pa bo udeležba pri najmlajši selekciji U8. Zato vabilo vsem Grosupeljcanom, da kakšen konec tedna v prihajajocem me­secu namenijo tudi obisku brinjske zele­nice in podprejo mlade nogometne upe. Barbara Pance Katarina Sandic zasedla 4. mesto na evropskem prvenstvu v taekwondoju Med 2. in 8. aprilom je v Riminiju v testu moci in specialni tehniki. Italiji potekalo clansko, mladinsko, vete-Slovenska izbrana vrsta je v clanskih ransko in otroško evropsko prvenstvo v kategorijah osvojila zlato, dve srebrni in taekwondoju verzije ITF v neolimpijskih štiri bronaste kolajne. Odlicen rezultat disciplinah. je dosegla tudi Grosupeljcanka Katarina Prvenstva se je udeležilo vec 800 tek-Sandic, ki si je med 10 starejšimi mladin­movalcev iz vec kot tridesetih evropskih kami v kategoriji borbe – 70 kg izborila držav, ki so se pomerili v posameznih in 4. mesto. ekipnih borbah, formah, samoobrambi, Slovensko reprezentanco avgusta Surf's up z vetrom v laseh Clani Športnega društva BUM iz Grosupljega bomo v soboto, 11. 5. 2019, med 9.00 in 15.00, na parkirišcu za OŠ Brinje Grosuplje organizirali predstavitev vodnih športov na veter, prikaz opreme za jadranje na deski, vas seznanili s posebnostmi in lastnostmi športa ter prakticnim prikazom in preizkusom vožnje z rolko in pripetim jadrom. Prikazali bomo tudi lastnosti vetra s trening jadrom za kajtanje. Pri­reditev bo potekala pod okriljem Športne unije Slovenije (program Veter v laseh). Del zbranih sredstev bo namenjen obnovitvi športnih površin v okolici OŠ Brinje. Zlatan Delic, Športno društvo BUM caka nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v Plovdivu v Bolgariji, na kongresu mednarodne federacije pa je bilo sklenjeno, da bo leta 2020 evropsko prvenstvo za vse starostne kategorije potekalo v Pragi na Ceškem. Brane Petrovic POGUMA, VZTRAJNOSTI, VOLJE IN PRIPRAVLJENOSTI V A B I L O Vabimo vas na slovesno Florijanovo mašo v NEDELJO, 5. maja 2019, ob 10.30. uri, v župnijsko cerkev sv. Mihaela v Grosupljem. Sveto mašo bo vodil MARTIN GOLOB, župnik iz Srednje vasi v Bohinju, somaševala bosta domaci župnik in dekan Janez Šket ter nekdanji grosupeljski župnik Franc Novak. Pri sveti maši bodo sodelovali clanice in clani prostovoljnih gasilskih društev Gatina, Grosuplje, Sp. Slivnica, mešani cerkveni pevski zbor Zgodnja danica, Mihaelovi tamburaši, folklorna skupina KD sv. Mihaela in Godba Sticna pod vodstvom Vladimirja Škrleca. Lepo vabljeni! DATUM/URA DOGODEK LOKACIJA ORGANIZATOR Od cetrtka, 18. 4. do sobote, 18. 5. FANTAZIJA BARVITE ABSTRAKCIJE, razstava Likovne skupine Paleta Galerija Mestne knjižnice Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje Sobota, 20. 4. ob 17. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE - ARNE TABOR 69 (3. liga center – 21. krog) Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Torek, 23. 4. ob 18. uri Predstavitev knjige Pomniki NOB Mestna knjižnica Grosuplje ZB NOB Grosuplje v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje Sreda, 24. 4. ob 18. uri Noc knjige: Cricek v daljavi je pesem zapel - predstavitev knjige Gabrijele Cedilnik Mestna knjižnica Grosuplje ZB NOB Grosuplje v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje Cetrtek, 25. 4., 9. 5. in 30. 5. ob 17.30 uri Pravljicno-igralna ura za otroke (2 - 4 let) Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 26. 4. ob 19. uri PRIREDITEV V POCASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU s kulturnim programom Kulturni dom Grosuplje ZB KO Grosuplje, ZKD Grosuplje Sobota, 27. 4. 2019 GROSUPLJE OPEN, NK BRINJE, selekcija U12/U13 Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Sobota, 27. 4. ob 17. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE - ŽIRI (3. liga center – 22. krog) Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Torek, 30. 4. ob 20. uri Kresovanje v Cušperku Športno igrišce v Cušperku PGD Cušperk Cetrtek, 9. 5. ob 19.30 uri MENOPAVZA, komedija Kulturni dom Grosuplje Špas teater, ZKD Grosuplje Sobota, 11. 5. 2019 GROSUPLJE OPEN, NK BRINJE, selekcija U11 Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Sobota, 11. 5. ob 17. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPL JE – IVANCNA GORICA (3. liga center – 24. krog Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Sobota, 11. 5. ob 19.30 uri Jubilejni celovecerni koncert ŽVS Brinke OŠ Louisa Adamica Grosuplje, Tovarniška cesta 14 ŽVS Brinke Nedelja, 12. 5. 2019 GROSUPLJE OPEN, NK BRINJE, selekcija U10 Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Nedelja, 12. 5. ob 10. uri Brezplacno merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter obnovitev temeljnih postopkov oživljanja Pred cerkvijo na Polici Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Grosuplje Torek, 14. 5. ob 9. uri Preventivne meritve krvnega sladkorja in tlaka ter obnovitev znanja TPO Mestna knjižnica Grosuplje Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Grosuplje Sreda, 15. 5. ob 17. uri Bralna cajanka Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Sobota, 18. 5. ob 8.30 uri Tradicionalni obcinski test hoje na 2 km START: Ob pokopališcu v Grosupljem (POT ZDRAVJA) Zdravstveni dom Grosuplje Sobota, 18. 5. ob 9. uri 9. pohod po poti vodnih virov v KS Šmarje - Sap START: Družbeni dom Šmarje - Sap Turisticno društvo Šmarje - Sap Cetrtek, 23. 5. ob 17. uri Strokovno predavanje slovenskega akademskega slikarja Janeza Zalaznika za državni tematski razpis za odrasle likovne ustvarjalce 2019 Oblo in oglato Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z JSKD IO Ivancna Gorica Sobota, 25. 5. 2019 GROSUPL JE OPEN, NK BRINJE, SELEKCIJA U8 Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Sobota, 25. 5. od 10. ure dalje Dan doživetij pri Županovi jami - jamarski spust skozi brezno za obiskovalce, doživljajske delavnice Županova jama Županova jama TOD Grosuplje Sobota, 25. 5. ob 17.30 uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE – SAVA KRANJ (3. liga center – 26. krog) Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Nedelja, 26. 5. 2019 GROSUPLJE OPEN, NK BRINJE, selekcija U9 Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Nedelja, 26. 5. ob 19. uri Teden ljubiteljske kulture: TAMBURJAŠI S TAMBURAŠI, koncert Kulturni dom Grosuplje KD sv. Mihaela Grosuplje, ZKD Grosuplje Nedelja, 2. 6. ob 19.30 uri BIG BAND GROSUPLJE IN DUŠNI PASTIRJI, avtorski projekt - koncert in snemanje albuma Kulturni dom Grosuplje KD Big band Grosuplje, ZKD Grosuplje vsak dan od 8. - 19. ure (cetrtek od 11. - 19. ure) V cvetju - razstava Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Sticni Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak dan od 8. - 19. ure (cetrtek od 11. - 19. ure) V hribih se dela dan - razstava slik Društva Fran Govekar Ig, likovna skupina Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak dan od 8. - 19. ure (cetrtek od 11. - 19. ure) Abstrakcija - razstava likovne skupine Paleta Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak dan od 8. - 19. ure (cetrtek od 11. - 19. ure) Razstava ustvarjalnih izdelkov iz odpadne embalaže - ustvarjali so otroci, starši in vzgojiteljici Vida Kastelic in Klavdija Zajec Bobnar iz VVZ Kekec Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak torek ob 17.30 uri Ure pravljic za otroke (4 - 9 let) Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak petek od 10. do 12. ure BIBA SE S KNJIGO ZIBA: SRECANJE ZA NOSECNICE IN MAMICE Z DOJENCKI Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje vsak petek ob 15. uri Ucenje hrvaškega jezika Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za izobraževanje vsako soboto od 10. do 12. ure Razgibajmo možgane s šahom Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje