17. &tev. Poštnina plačana v gotovini. Golja, čtžrtek 2B " "¦ 9 Leto XI. iKhal» « pondetjek In četrtek. Stane mesečno Din T — ca Inozemstvo Din 20*—. Pasaffleina ftfteviskai I Uin. Kačun poštno-čekovnega savoda Stev. 10.666. ^L^L^L^L^L^L^kv HL^L^h ^L^L^L^I^^^ ^^^^L^Ii^Lh ^hPKa ^L^LH aflL9u^^^L^L^^L ^LhL^^T^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^p^ ^^^L^L^L^L^Lv L^L^L^Lm. .^L^L^L^LV ^L^L^L^L^^L^L^L^Lm UrednUtvo *»v upravitiftivoi Strossmayerjeva ullca 1. prjtlK'ie. Rokopisov ne vračamo. 3gea»i po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Kmetijski kredit v Jugo- slaviji. V Celju, 20. februarja. Vsi pra.vi pri.ja.tel.ii napredka naše1- ga kmetijstva cujcio z veseljeni, da no- vi naš pcljeddski minister dr. Fran- yes stremi »a tern, da hi se ustvarila taka organizacija knietijskeßia kredita v nasi državi, da bi dala vsemu nase- mu kmietijistvu možnost doibiti cenen denar za investicije (na m\ stavba in popiavilo his. blevov in drugihgospo- darskih posLopij), za intenziviranjo produkcije (n.a pi1, zboljišanie zemlje, razni doncsnejši nasadi. nabava bolj- še živine, seinena, oradj-a.) in za obrat sain (na pr. po patrebi za delavce. vprežno živino, žlvež. gno.i, galico). Strogo ločiti ;sc seveda vseiaa tega nc da. Sploišno se htlifco rečo tako: kar služi k.metu dolgo d.obo zu, življenje. stancvanje in obra.t. se plaeuj, odnos- n-o odplac'iij počasi, kar Da ,se hitro obrabi, po potrebafh j>'ospoidiairstv;i me- njava all ka.r služi le v jedni pridelo- valni dobi, se plaičuj ali plača.j hitroje. celo ilia koncu jednciga leUi za se. Ka.ko je stanje s tern in takini kre- ditoirn s-eda'ji? Naičelonia bi rekli: kakor j.e stanje našcga kmetiistva. v pasa- tneznih pokrajiinah, ali če hočete, ka.r kršne so splosne kulturne raznuere. V Sloveniji, kjer se je vsled nrekomer- neiga nairaščanja prebivalstva poikniza.- la najpreje potreba po visiern pridel- ku, po intenizivnejšeim kim.etQva.nju, je bil najprej pot r eben tudi kineti.j«ki kredit za investicijo. za intenzivirar- nije, za uspesneisi in donosnejši. obrat. Zato ,se ju zwcelö mml.iti ž-e prcd 50. in 60. leti na nstanovitev nbcekoristnih kreditnih zdrug. To ustana.vljia.nje je pospešiJa zdatna pismenost. kajti ne- uk c-loveik je teizko pridobiti za feikr,5- noboli oiigainizaci,io, za kakranokoli skuiHio delovanj©. Egoizem, četiidi skodljiv, je pri njem na.iiiriočnejši ab- eut(?k. K temu jo priv:el «e nacijcniRlni nioinemt, ki je bil cola desetletla jflar- ni pospoševaielj zadružne kreditne or- gamizacije v Sloveniji »Foieg zadruž- nisiva so pocenile in omoffoeile ceneni kinotijski. kredit v naisili kvajilh. v veli- ki miari hi*an ilnice. Godi'le so f/o/g'oroc- tii aimortizaicij.ski kredit. ki je naširn kmetijskim ftiospodars'kiim razmeram zlasti v bivših. »ospcdarsk» konzerva- tivncjSih deselletjib najboli cdgovar- jal, z veli'kiin uspehom in v spiošni blag or našega ijiudiStva. Damiašnje sta- Jije v Slaveniji je tol.iko znano, da ga iii treba nadalje opisova.ti. Privatna, l>odisi zadružna-, bodisi h.ranilnižka., bodisi celo lximcna organiza.cijia kmc- tijskega kredita v Sloveniji je v sploš- nein zad'ovoljiva,, ona adiffovarja po- polnoma .stamiju celo naprednejših kinetijokih držav, na pr. Čelvoslovaške ali Nc:in,cij'8, vsaj kar "Re tičo posaniez- nega kmetovaAca. Staaije glede korpo- l'acijskega kredita, na pr. za produk- tivno in proda.lno zad-ružništvo, za- driižne zveze pa je «e nezadovoljivo, tarn se pričakuje oslona na. močnej&o, centralno, od celokupne naše kim^čke države zagarantirano kreditno insti- tucijo. Ne vein, a'li sein ha« tocno zadel A'a,- rakteristiko crganizacije kjTiiotijskega kredita v Slm-eniji, toda södanjo iz- kušnje na Hrvalskem in v Slav'oniji, Srbiji, Bosni in Makedoniii bi jo zna- biti potrdile. Cim pad a pisme-nost nwd ljudstvoim, čim je kmetsko ffosptjdar- stvo priprostejse, naturalnejse, tern slabse je oboekoristno kreditno zadru- gaTstvo, npiiopolnejsa ko'ncentracija kmec'kih priiirankov, ki bi naj zopet služili kiineckiin namenom, GeLo bra- mini ee .»gubiv-ajo svoj oboekoristen znaeaj in postajajo na dobiako prerar eunjene delniške družbe. da o nasta- jajočem zasebnem oderuštvu niti ne govori'm. Ta:m je tedaj nu.ina potreba ustvariti spkšne predpagoje za orga- nizacijio kmetijsko.ua kredita, nujna ])otre.ba toliko bolj, ker postaja nujna potreba tudi intenziviranje kmetijske- ga obrata. ker jnioderna koinercijali- zacija pritiska tudi žo to nrimitivnej- Š0 kmeeko ljudstvo. Država je uvidda z.c pred leti, da -|p f-:li)ciuoč potrebna. Vid-pia .ie, da ne lrvore in ne sine cakati na izjediia<öe- nje nai^wiieß«. ¦v&x.va.ia kinetiis-ke k-re- ditne o.r'ganiza.cijc po celi državi. Vi- dela je, da ne zadošcVijo samo subven- cijo za sniovanje kreditnili zadrug po eel am našem jugu, ker bi trajalo pre- dolgo, predno bi si moigle dobiti te 2a- druge dovolj lastnih sredstev za V*g'u- lacijo kreditnih rai/iiner na deželi. Ustvri.rila je zako.n o knietijskem kre- ditu iz 1. 1925. Po tain zakonu je bila iKstancnijena v Beogmdu direkcija za poljoprivredni kredit, ki bi naj dala nekaj kredita že obstoječemu pvivat- neiuu, da taiko rcčem, zaflružništvu. v .glavnem bi pa naj po I'rancoskein v/zorcu ustaiioivija irovo, n^apol držaiv- no kreditno organizacijo, ki bi jio de- loma financirala, delonia pa moralno podprla v niiÄljenju, da bode zinožna skom^entiirati cd'visen. mrtev kmee- ki denar in ga koristno uporabiti za. kreditnio podporo kineti.istva. Trajalo je \eč let, predno se je |)ri- čel ta zakon izvaijati. Še le lansko ieto je zaeela direkcija poslovati. Država bi ji morala djajati iz budžeta vsa.ko Ieto 50 milijonov, pa jih je doslej, kou likor mi j.e znano, z dvenrn milijo.no- m:a od razredne loterije a-red, koinaj 116 milijanov, od lwi.teri.li k bilo na cca 800 ustancvljeni-h poludržavnih /nilrug razdainib okroglo 70 kot izpo- «ojilo. Kaki so posiavni uspehi teb mlarüih zadrug, osobito glede zbiranja lastnih siedstev, na.m ni. znano. Cuje ,se pa, da so ^azne, 1-etos razignane Wtr~ tizanske klike luatele na njih p'osLoi- vanjc uplivati, kar l)i ne äkodiovalo samo beniteti danih posojil. temvec bi lahko ])esoj-i.loj'ömalce zavaialo tudi. do lnišlijenja, da tell »državnih par« ne bode treba vrniti. Tozadevno se je pri enaikih poludrža.vnih oiriganizaci- jah pedobno gresilo i \ sosedni Bui- gai'iji in v Franciji. Ni nani znaino, kako ini.sli g. mi- nister Frang.es urediti centralno or- ganizacijo kmetijskega kredita. Po^- zinamo ga in m,u zaupa.mo v prepriea;- nju. da bode dJoibro izvoizil. Doslej sta niu bila po casopisniih vesteh pred- ložena dva projekta, ki pa sta si med. seboj sorcdna in predvidev-ata. v bist- vu reorffa!niza,cijo Direkciie za poljo- privredni kredit v Državno knietij.sko (poljo])rivredno) banko. ki bi izvedla likvi.daci.jo sedanje direkciie za kme- tijski kredit z njemimi zadrnganni vred in bi se naislanjala sanio na d$> scidaiij«, pirivatno, /ziadiiii7;n,iisit\';oi. Z^i, Slavchijio, pa tudi zaia/bif i za Balma- cijo. Hr\aitsk.o-S!a.vonijo in Vojvodi- no bi bil ta naein najprimeraejši. Dosegli bi s tern isto, kar imajo vse sfi'cdnjle^vropske draive. Dnza-vna sredstva bi se angaiirala na ta način samo pri zvezah pr-oti menicnem.u ali druigenin kritju in saimo tako dolgo, dokler bi se za to vsled k'onjunkture ali. vslßcl drugili g-ospoda-rskili mo- mentov pokaizaila patreba. Tako diela osobito Neinicija in* so rezultati prvo- vrstni. Toda tarn, kjer še ni smisla za kratkoroicni kr-edit, kjer je tudi za.- druzniÄtvo preslabo, kakor na celeni naiseoi jugu, tain bi pa kazalo zača&no a.ngažirati del državnih sredstev bo- disi pot am bančnih podružnic. badisi jvotoiin zadrng za dollarocne, počasi o.lplačljive hipotečne kredite. Ti so za kenscrvativnej.se, priprostejise kinetij- sko goispodairstvp primernejiša, znov?- ncjisi, morejo pa, kakor na:m kaže zgo- dovma kmietijskega kredita v Avstri- ji, Ceski in Nemčiji, znatno ubUvžiti kreditno bed.o. Oni soy predkodniki gibljivejišega, modern ejSeg-a kmetij- skega • kredita, za katerega je pa se- veda predp'oigoj tudi odigiovarjajoče kineIijsko gospodarstvo. Kakcr pa je stvar nuina. bi bilo skoda, da bi se rešila prehitra, brez potrebnoga pomisleka. Staivha našega kini'tijskega kredita naj bode soilidna. Ako jo g. minister Fratngeiš postavi d.obro, bode njegovo ministravanje pamenilo sreieen zaoetek nove, boljiše dobe v zgbdoAini jngoslovanskega kmeti.istva. Razmere v romuoski narodni kmečki stranki. Kakor je znano, so zadnie volitve v KoiiiTuiriji i)rinesle narodni kniecki stranki pod vodstvom sedan.iega niini- strske.ga pred'sediiika agromen uspeJi. Od 2,840.04J voliloev je oddalo za to stranko svoj gla.s preko 2.200.000 moi, to je okroglo 78 odstotkov. Stranka je dobila vsLed •te'ga 84 odstotkov vseh mandatov in ima danes'v parlainentu 848 poslancev, vštevši nekaitere male skupine. ki so se vezaJe z nio pri vo- litvah. Proti narodni kmečki stranki stoji sanno 39 opozicijonalnih poslan- cev, ki j.n sestavlja 13 liberalcev, 9 MadžaTov, 5 pristašev generala Ave- rciica. in 5 lupistov. V senatu, kjer jo vecje stevilo viriilistov, ie nekaj vec- opozieijonalcev, kar pa seveda ne vpliva mnogo na skujino konstekicijo v parlaimentu. Da (u d'ostavimo: tako velike zimatge narodne km ecke s tränke ni povzro'cila samo ogromna nezado- voljnost romunskih kmctov s prejiš- njiin liberalniim rezimom. temveč tudi volilm red, ki je tak kakor ie bil tako- zvami dr. Žerjavov za nafiia mesta. Kdor dobi relativmo večino glasov, do- bi a priori polovioo mandatov in je še propoircijonalno udelečen pri drugi Oce KoDdelik in zeninUejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenii Stanko Svcü?;,. * ejvara je zajecljal i;i Pei)ica je bila ; rüeca kakor mak. j »Ali dovolite, Pepica, da to napra- i viim?« je zašepetal Vejvaxa, »Ali smem uPati, da ste inoja . . .?« »Večno!« je dahnila Pepica ] »Nikomur se ne pravite nicesar. Pe- | Pica zlata«, je pravil Vejvara. ) »Niti ma'm,ici ne?« je odgovori'la A epica. »Niti mamici. ki vann je bila >'NoVedd d^e.taiko naiklonjena?« clannU'i. ct' P?pica' to ni niič prepove- telo .! wičafc«vaniu izpodle- | »Ne, gospod Veivara m, u ¦ i ' letelo! In maanica bo nei^, ^ 1Zl)od" ' 'ju neizreeeno vest1- la-ma.mici ne sineva toBa utajiti.« »Dobra dusa ste, Pepica. kakor va- ša maunica«, je rekel Veivaira. »Na- pravite, kar mislite, da bo doibro «¦ * i * ' j Pepica je iinela prav. Maitnuj-a je bi- | la nepopisno vesela1. Ve.ivaira bo i)'ovi- šaii. Ve.iva.ra pride poprosit za roko 'Pepieino! In ako je bilo so kaj vese- lejišega oid por'oi'ila o Veivairovem avanzir,anju, je bila radostna, ginlji- va misel: »Zaroka — zarokail« Vejvara pride .gioitoivo dopoldne. Oče | mora astati d,o,ma, da bo slisail izpo- ved VejvaTovo in proänjo za r-oiko nioerke Pepice. in bo dal resen oče- ovski odgovor. In takoj popold'ne ali 37 zvet'er bo slavnostna zaroka. Tilui. do- maca. ali. i)oimieimibna sbivnost! Na vsak način je treJ>a novedati to ocetu. In že to. nedeljo, ko je Ve|vara za.upa'1 Peipici in Pepica mamici, je zaxipala to skrivnosl tudi gospa) Kon- delikova soipragu, kaj jih najbrže (la- nes toden caka. »Pripravi se, stairi In bo le en trenotek v našem življen.iu. nikdar se nain ne povrne . . « Celi teden je bilo pri Kondelikovih miinirno. Mojster sc je ob priliki iz- razil, da se nun zdi vse to kakor pri- prava za vojisko. Dainl sta s-vi.gali iz soibu v scbo, \/j kubinje na bodnik in v klet, pri'nasa.le zmkuho.. cistile nainizno oroljx1. pripraivljiale posode. Katinka je iz]jirala garnituro novih. ,«e nerab- Ijenih, toda ormenelih prticov — in inojister Kondeliik je gledia:!. na vse ne- strpen in iiez:adc!voljen. Ni Lmel miru. Njcigov poplodam.ski spanec so motila vrata, ki so se nepreneboma o-dpirala. Da mi sta sc sicer trudili. da bi hodili kar na.ibolj tibo, vendar to ni ppma- M'alo: tla \- sobi so se tresla ixxl njiima in Poi'celam in stekilo na oimairali je zvenkotailo od jutr,a do veuera. CospölI Kondelik je logel po obedu na divan z najvcčjio slastjo. tako da je komaii g.ledial, toda s spaincem ni bilo nir. To sumemjie v stanovaniu, te pri- tajene stopinje so ga dražile in koniaj je fegel, je-že oidprl oei in se prevalil. »Prcikleto krevsanjo!« jo grmel po- ti'liuima in j,e stisnil zobe. Vse to me je čaikalo na staira lota, zaito, ker imam beer. Aiko bi jmel se eno in bi moral slaviti še eno zaroko — bi me zadel nu'tvoud in preselil bi se na Oilsane!«* :.Beti«, je rekel' nek eg a due ženi: Ako clelaš že z zar'ok-o taik hi'iim in sunder, kaj bo se le. ko bo svatba, to bi rad vedelU »Veš, stari«, j,e odigovorila gospa, »to skrb prepusti meni. Ti si nee, ti si bil božje brod.je. da nisva ostala sa.nia na svetu, opuščena, in seda.i imam skrbi ^a svcj'O-Popico. Zakon je krasen, svet stan — spounini se na najina leta — in re seda] stop« va.nj Pepica, mora i'lnoti le radost in. krasen spoinin za živl.jenje. Cllovek se saiino enkrait omo- ži ali oženi — ne bi si želela,. da bi se lJepica dva'kr.at omoži.la — in zaroka je k teimii vest1! üvod. To nai si zaponi- ni ,'Vpica do smrti.« »Saj ona ne bo pozabila!« je menil mojster. »Saj bo imela vodnn moža prcd o&mi!« »No, ne gOTori, stari, ime.i mailo po- trpljenja. Ko bodeva potem sama sku- |)aj, po-polnoima sania. veruj mi, da se ti bo tožilo po malenn nenniru. vSrce se ml stisne, kada.r pomi.sliim, da je ne bova vec innela. Vendar je bolje, ako bova ncikoc oimscena midva. kakor da bi ostala opuš;čena ona. ko naju ne bo vec tu. Ti ne misliš na (o. stari, toda j.az — jaiz sein o tern ž<> mnoüo pre- misljevaila . . .« Poleti so bili Kondelikovi vsako «l'ß- do in soboto zvečer na vrtu Moščanske Besede, na koncertrli, ako ie bilo lepo vreme — ad lani seveda z Vejvaro. Tudi v sredo pred ono željno pričako- vano nedeljo so se tarn sešli. In tu je povedal Vejvara, da ve. kam bi šli v soboto. Že prejšnjo nedelio jo mislil na to. V soboto zvečer se priredi na Žofinu* veilika nairodna slavnost na korist Osrednje Matice šolske — njen vrhunec i>a bo beneška noč na otoku in ua reki, z lainpijoni. s čarobno raz- Rvetlja.vo, z uniietnim ognjem na veli- kem splavu sredi Vltave — no, skrat- ka, nekaj, Cesar se ne vidi vsak dan. V Besedi so ležala na vseb niizadi poleg naivadnega programa domačega koncerta tudi povabila k sla.vnosti s programoin, tako da ni bilo Vejvari niti. treba pokazati vabila. ki ga je iin-el v žepu. Pripovedoval je o pripravah, opiso- val že naiprej, kar je slišal kje od znancev, in je pripomnil, da bi bilo vredno iti pogledat. Vstopnina je samo štirideset krajicarjev za osebo, rodbin- ski listki po goldinariu — in v tak pomemben namen! Gospa Kondelikova .in Pepi-ea sta poslušali z veliko pozornostio. Raizu- meli sta, zakaj se Vejvara o tern me- ni, in natihoiina sta- sogla$ali z njiin. Samo ce bi oče . . . ! Toda mojster ni zinil besedice. In Vejvara je tako želcl. da bi imel rije- Olsany so praisko pokopališče. 1 * Žofin .W otok na Vltavi v Pragi. Stran 2. NOVA D0BA« Stx-v. 1 7 polovici. Odtud tudi prejšnja agrom- na zmaiga liberaicev. Zanimivo je, kaiko sc se,dai ra'zvijajo notranje raizunere v tako ogramnem poslanskcm klubu kakor je ta kunečki v bukarcižkeni parlanientu. 'Ker jo klub več ali manj stamovsko-politično eno- ton, so so zac'cli pojavljati lokalni in- teresi in snovanje podeižeil skill paslatii- skiih skupin. Tako so prod kratkim osnovali besaTabski kmeeki poslanei svoj lasten khib. To .io vzbudilo pre- j cejsnjo pozornost, ker je roniiunska I ,j,a'vnost glede Bevsara.bi.ie zelo občutlji- va.. Liberal'no časopisje .ie to izkoristi- lo in prerokovalo oibonem razpaid na- rodne kmečke stranke vsled krajevnih razprtiji, ki jib mora1 vzbuditi tako krajevno gruipiranje poslanoev. Tudi se s tern po naziranju centralistieneiga liberailnega easopisjia pripravlja de- oentraliizacija, ki bi lahko povzročila. razpad Velike Romunije. To ie do no- ke mere tudi rcsnično. ker so si pqsa,- mezni deli Velike Roimuniiio zelo raz- licn.i. Endelj je bil madžarski, Buko- vima aivstrij'Ska, vendar pa v današnji HomaiTiiji neispoT'no najbolie uprav- Ijana pokrajina. Besarabija je bila i'uska pokrajina, ki se tudi nacijonal- no ne siklada z osta,lo Roimunijio. Moi- davija in Vlaska še niste dol'go zve- zani. So lo 24. janiunrja 1859 ste se obe deželi z/družrli pod knezom Kuzo in so polaig'oma i)retvaTJali v predvoj- iio kraljevino Roinunijio. Gotovo neza- dcvoljstvo pa je v Moklaviii 'ostalo: Jassy sc je pred raizvijaijooo se Buka- rest o doicela zigubil, Vlahi so potegnili na se veeji del politične in maiterijel- ne rmoci v državi. V Ucmuniji se za:- eenja 1stL proces ko v innogih drugilv državah. Kaže se, da bcde tudi v in- tercsu drzavnega razvoia potrebno dovoliti pcsaimeznim historianim po- krajinam gotovo kulturno in gospo- dlarsko avtowmijo. S'taikewa. za zaoetek koristnega decent ralizma se v kasnej- ši dobi drža.vnega soižitja lažje razvijo zdrav centralizem ko narobe: prehod dvotirne uprave v enotirno. V ostaleim se na.radna. kin-wka stran- ka v Romuniji pripraivl.ia na velike res or me. S podpiso,m takozvanega »vzhod'nega pakta« si skuša. njen re- žiini kriti hrbet proti Rusiii: si iš i jo se tudi ze glasovi o zblizianiu z Bulgari- jo. Za raizne gospodarske investicije, staJ)i]izatij'o valute in odpLačiilo vise- cih dolgov si je dobiila sed.anja kineč- ka vlada sto mili.ionov dolarjev z,una:- nj€ga pas'ojila. Vse to so uspeM, ki bo- do gotovo odtehitali eventualne no tra- il je tečkočo lakctlneiga znaoaia. Pri našemu pisatelju Mešku. \' pkuninski vasici Sele. oib vznožju romantiene Urške gore pri Slovonj- gradcu saniotari naš pisatelj g. Franc Ksaver Meško. Mala cerkvica, farovž in nekaj hiiis, v ozaidju strme, visoke stene sivega Plešivca. tain na izliodu vrhovi zeleneiga Poihorjau to ie današ- iije biwiHsce naÄega Meška. Tain daleč na severorzah'odu vidi tudi del tužne- ga Korotana in nohiote se ti ozre oko proti zasužnjonoimi kraljestvu Gospo- .svetskeiga polja-, zdi se ti. da slišLs oto- žen glas gosposvetskega zvoira., ki va- bi na vstajenje, ki obuja in krepi naš spomin, da ne pozabimio niasili koroiš- kib bratov anstram Draive. Otl tain je zanesla usoda g. Me&ka v to planin- sko vasico, kjer pase s\'Qie borne ov- čice, a sloivenski literaturi kuje nove bisere. Da se miu vsaj deloma olajša to sannotno življenje. se ie na inicija- tivb g. inž. Vinka Vrbnjaka. iz Pamec l)okrenila akcija za naibavo radio-apa- rata. Ista je povsod naSla prkneren odziv in uspeli je bil poipolm. V minu- lem tednu se )je zibrala skronina drualja:, kaiera se ni ustraisila niti .snega niti mraza in so je z radio- a pai atom naipotila k našemu pla- ninskemu saimiotairjiu. Aparat je oseb- no lBontiral g. prakurist Ivo Kvac iz S'lovenjgrad'ca. Veselo ie bilo zvečer v borni Miesko>i soibici, ko sino prisluš- kovali tu \r božji samoti dalniemu sve- tovnemu vrvenjiu. Ves ginjen je bil na;š koroäki boritelj, saj zdadi ne bo vgč sn'iii, ampa.k imol bo pri.iiTtolja, ki ga bo ob »tihdh vcceri'h« spreim.l.ia.1 v da.1- nji svet, ki bo tukaj v samoti krepil njc-igovo sire in duso. katera bo se go- tovo darovala mnoigo. mriog'O naši slovoniski literaturi. Tzrekaimo tern pniom najspcnejišo za.livalo vsom bla- giin darcval^Rn, ])oseibno pa so tvrdki Radio-Star'kel, Maribor. katera je po- toffn g. Kvaea apnrat pod najuigndnoj- ši:nii pogoji dobavila. Go.spcdu slubov- np.mu svctniku in pisateldu Meftku pa zelimo mncigo vesoliili uric pri aparatu z na.jiskrenei'so ze'ljio. da bi mu isti l'a.iisnl sami'oio, ka.ter'o mu io ufioda na'kloTiila. Bog obrnni so nvnogo., lnno^o let naseaa Moška nann in slc- vonskcnm narodn. Domace vesti. d 2. marca 1929 je vianinski sejin! Tedaj mora liumor na dan. Jububu!! Izmod 3fi5tih dni leta .ie to najlepši dan1.! Po prvem plesu in prvemi litru ovicka postane najbol.i filistrski 51.0- vek pristni planineo. in se tako tolče po ko'lenih. da odmeva dc-setkratno iz Logarske doline. Holadrijo - juh-u - ju- ju!! Žo brzijo brbke dečve po dvorani in zaslodujejo jib turisti in smučarji vseli kategorij. Na galoriji gode do cnemoglosti Svetinski-Jazz. Mali har- moni.kar je iz gorecnosti svojo ha.r- moniko na »gepl« obesil. — Juhaj- sa." — JNi čuda, da tudi .starejtii go- spodje ne morejo vec trezno misliti, tako da plešejo ob jutranji zori cclo na odru! Lo po demačc!! Kdor se tu ne smeje in no vriska, kdcr tu ne po- jo in pk'.se, tcinu se ne bcdo cdtajili njegovi — pri letosnji budi zi.mi za- mr.zli možgani nikoli vec! Da — lust- no se bo 2, marca 1929. d Dnrujle stave oblekc in verilo za »M.se bedne brute! V petek, dne 1. in sobcto, dne 2. mairca pobirali bodio clam" sokolske.ga društva ^¦ Celju öd hiiiše do luše stare obleke in perilo za naze bedne brate v Htroegovini. Naj nikdo ne odslovi nabirateljov, tem.več naj vsakdo daruje, kar lahko poga'e- sa,! d Gremulirjeca brv je postala vče- raj žrtev savinjskega ledu. Led je od- sekal in dvigmil tri koze, tako cUi se je brv na levem bregu vpognila. Koze niso bile posebno zaivarovane, ker s takiiin slučajem pač nikdo ni računaJ. Reševalna deLa pri tej brvi niso uspe- la, dcC'im se je zaenkrat posreeilo ka,- puckiski most z ra,zstreljeva,njean ledu rešiti. (Škoda sioer, da ga ni led po- drl, bi vsaj imeli enkrat novega! Op. ur.) Grenadirjeva brv je last celjsko ckoliške obe ine, ki ima vsled te nesre- ce znatno škodo, prebiv-alstvo Zagra- dciu, x ,Pečovn.iku in Swüm pa velik ovinek v niosto. Tudi brv pri kemicni varnosti, Nacai so stražili in resevaii tudi hr\ čez Voglajno pod kolod;vo- rom. d Jušuo vreme nas ie danes zapu- stilo in je poiTLrznilo. Danes zjutraj smo imeli v mestu —1°, dopoldne pa že —3° z naletaivanjem snoga. Lju- diein, ki ne stanujejo v celjski City, najbrže ni posebno žal za strašno god- lj'o, ki smo jo imeli te dni mi ubogi prebivalci postranskih ulic in perife- rije. d Leim zivinski in krawarski sejm se vrši v Celtiu prvo soboto po sred- postn, to je 9. marca 1929. d Namočeno polenovko ima v zalogi tvrdka: Anton Fa/.arinc. Colic. Vzdravem človeku JL» i:clr;ivu pa met in nmčnu dc- lavnost. Slabi Cevlji skozi ku- tcre cjrc »10- krotapuvzrofn- jo prehlnjenje In bolezi'ii. Prcd nakupomfevljev si oglejtc iz- s lozbc in zalogo veletrgovlue R.StermecklCelje kjcr clobltc Covlje pristen ročiii izdelek po slcdeCih nizkili ce- nali: jz kraviue l*s* Din, tele- tine 172, boks 180, gorskl 186, lovski 243, lov- ski 243, gojzerjl 259, sport 408 Din. Razeu tccjn so na zalotji moCni trpe ill in luksuznl daiuskl In otroSki Cevlji po nsjnizjili ccnali. Nakup neprisiljcn. d Amohlub »N(wi Kriku prirjedii tudi let-OS svojo veselioo in to 16. mar- ca v vsdi pmstorih Narodnega do- ma. ^ 127 d Uradni dan Zbornice za traovino, obrl in industrijo v Ljubliani za Ce- Ije in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naziianja vsem gospodarskiin. krcgom v nuestu Celju in njt'igovi bliž- nji in daljši ckclici, da uraduje refe- reait zjboi'nice v torek, dne 5. marca) I. t. cd 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozno družbe d. d. x Coljiii, Savimjsko nabrežje št. 7. Sltranke, ki Me kaiko pojasnilo ali SAet v zadevali, katere zastopa zbor- nica, se vljudno vabiio, da se pri njem \- določenem času zgla.se. d Tetegraf ska in tetefonska sluzba v Celju traja ad 2(5. t. m. naproj zopet do 12. ure ponaci. d Prosiwo nekoliko obzirnosti! — Vslod mastcipaj.cčeiga južneffa vremena nastajajo po cestaib luže. ki so za peš- co oschito neprijetne tedaii. ako teko po njih avtoanabili. Razni prijaanL šoferji se skrbe posel>ej za to, da pa- samte čim lepše poškropijo. Izogniti so clc'vck d.cstikirat ne more in mora mol- ce triieti, da se ga z vodo in blatom poekropi od gla.ve do pet. Mom.? Ne, vsakega bcdemo octelej pešci prijavili, ker mislimo, da sumo mi tudi Ijudje in ne sa'iino bogati avtomobilisti. Jeden za vse. d Najdeuu je bila dienttrnica z vsoto dcnarja. Kd'or jo je zgubil, naj se oglasi v brivnioi Pre-semo'va ulica 8 v Celju. d Kolenčcva ustanova za visokosoi- ce. Oni visobosolci, ki se potegnjejo za to usta'nonro za zimski tečai 1928/29, pa še niso vlo-žili svojiili pro«enj, naj jib posljejo s preclpisankni dokunienti (ubožno spričevalo s tocnimi poda,tki glede premoženijiskili razmer prosilca in njegovih starišev, študijska spriče- vala) najpczntije do (>. marca 1929 m\ naslov: Kuratorij n.stanov trgmx-a Antoma Kolenca \- roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celiu. Ako so stairksi prosilcev lastniki nepremicnin, je v ubaz'nein spriceva.lu navesti iz- mer'o in lego posestva. število živine, diivck in ev. druge dohodiko. Ako so osebe, ki skrbijo za prosilca, name- ščcinci, je na:vesti njih placo in ev. druge dohodke ter ev. premoženje. Vsi jjroniO'zen.iski izkaizi mioraio biti ])otr- jeni od obicine. d Občni zbnr zadrnye kovinarjev v Celju. V nedeljo, dne 24. februarja 1929 predpoldne se je vržil v hotehi >pri pošti« v Celju redni lotni obcni zbor, katereiga s-e je udeležilo približno 50% zadružniikov. Zborcsvanjc se je vršilo ])od predsedstvom načelnika g. Ivana Kel)oka. Po enournem cakanju j« pozdra.vil gospod prcdscdinik došlo Clane in je obžaloval, da obrtna ob- liast zopet ni poskla nobe'iiGiga za- guv veliki dan kaLo slavno predigro! Gospa Kondelikova mu je brala to na oceh. Sklenila je torej sama, da po- skusi. > No, kaj praviš, stari? Mi bi šli tu- di lahko pogledat. Besedo imaroo ved- no — beneska noč ne bo več tako hi- tro, in kar sem živa, nisem videla kaji takega.« »Da bo tarn velika množica ljudi in nicesaT za grlo in za pod zob — to pravim»!« je odgovoril moister in je tnirno obiral dalje gosje stegno. »I, no, za ljudi se to pripravlja in pridejo goi:ovo tja, to se razu.me«, je rekla gospa, »Brez ljudi bi bila cela stvar zelo diol'gocasna. Zato mislim, da bi lahiko sli tja mi tudi.« »Jaz bi rajši ostal doma«, je pri- pomnil mojster. »To vem, stari«, je pritrdila gospa, »ti bi vednio naj.rajši ostal doma, atoo moraš kam iti. Toda ce ne bi hoteli iti ravno na beneško noč, sei bi v Besedo — to je gotovo.« »No pa pojdeino torej, da born imel vsaj mirl« je zaklical gospod Kon- delik in je so vedno obiral gosje steg- no. V soboto zvečer je prišel Vejvara h Kondelikovim ob šesti uri v praznic- ni obleki. V tem času se ie mojste;r Kon del ik pripravljal v spailnid, da bi se obril, Pepica je v öbödnici jirišivar- lai k oprsniku nekak trak in tako je pozdravila. Vejivaro v ku'hinji gospa Kondelikova sama, pol v paradni, pol v kuhinjiski obleki. 'Kako rad!a bi bila: vprašala: »Kako je g.ospod VejVara1, ali so va,s iimenovaili?« — zaikaj bila je zelo nestrpna, kako se bo koncala da- našnja seja na maigistraitu. Vendar je pustila Vejivaro, da bi sam povedal sladko skrivnost; in če se ni bilo mor- cla niti dailies spolnilo to, kair je pr> cakoval — česar sam Bog obvairuj! — potem pa sploih mora mofciti in se de- lati kakor bi o tem ničesar ne vedela. In skoro ustraisila se je, ko je zagieda- la Vejvaro; zdel se ji je nekako cudno razburjen — za božjio v'oljo, ali je mo- goce, d.a so ga preskočili? In z naj^'ecjim zata.ie\"ainiem, koli- kor ga je bilia zmoziia. z nasinehioan svete nevednosti ali vsaj pozabljivosti mu je poidala roko in rekla: »Pozdravijeni, gospod Veivara! Gle- date, ker še nisem vsa obletčena? Takoj se born napra\rila — veste, našega ooeta hočeim presenetiti (in sedaj je skoro šepetala) — celi dan mrinra, da se ne bo na Žofinu nadedel, kupila sem mu torej kokos, raivnolkar se peče. Tu- di vi j,o morate pokusiti, gospod Vej- vara — stari bo kmadu xrotov — kedaj je že bru.sil britetv! No in — Pepica je tu poileg, nekaj tarn potprai\',lija, lahko greste dalje, gaspod Vejivara . . .« Vejvara je potrkal na vrata obed- ni.ee kakor ptieek s kljunom-na okno, odp'rl in stopil naprej. Pepica je po- skoi-ila in mu je šla na proti — gospa Kondelikova je sama priprla za Veji- varo vraita. brez suma in se je vrnila k ognjišcu. ^iPozdravljeni!« je zaklicala Pepica in vpra'sujcc pogled je obvisel na Vej- vai'i. Na njegovem obrazu se je sedaj razlil odsov radosti, gin.ien.ia. in ko- nictj ji je ])oljubil konec prstkov, jo spravil iz sebe z zamolklim glasoim: »lmenovan, gospodiena Pepica.!« — Pepica, ki je celi teden nervozno ča- kala na to besedo, se je zganila, lica ko ji za'zarela, ot'i so se ji razširile. »Gospod Vejvara . . . !« ?>Ah, Pepica draga/li« je dalinil Vej^ vara, »ali vas to veseliV« »Kako vprašate! Kako morete vpra- šati!« je šepetala Pepica in mu jo trd- no stisnila roko. V tem trenutku je Vejvara — (in čez nekaj časa i)oznejie še sann ni ve- del, kje je dobil toliko poguma) — ob- jel Pepico z levico, pritlsnil jo k sebi — in dolg, vroč poljub tresoeih se ust- nic Vejvarovih je pocival na ustnih gospodii'ue Pej)ice, ki .ie zatisnila oči. In ko sla se jima ustna oddelila,, sta stala oba tiho — s pQvesenimi oemi, kakor bi napravila kak ureh, toda obema. je bilo neizreceno sladko. Sta'la sta kakor dve sohi —isamo roka Pe- picina., ki jo je Vejivara še pritisnil na sree, se je tresla v lijegovi desnici. Vejr vara j« je dvignil k ustom. in jo je po- ljubljal zopet in zopet. kakor bi prosil Pepico za odpuščanje, da je ni prosil pri tem prveni poüubu pred trenot- kcin za dovoljenje. jPotihoma so se odprla vrata iz kn- hinje in glas gospe Kondelikove je za- zvenel mirno in dobrodiršno: : Ali si že pogrnila. Pepica . . . ? Ta- koj bo.« Vejvara je spusti.l Pepicino roko, toda gospa Kondelikova .ie slutila, kaj se je pred trenotkomi zgodilo. Kreta- nje Pepicino, njena zmešanost kakor tudi v velikamski zadrciüi pove&ena. glava Vejvarova — gospei Koiideli- kovi ni bilo treba praviti dalie. Saij se tudi s;una ni vzdržala. Hitro je stopila k Vejvari in ga ie hlastno vprasala: »Ali se sme gratulirati, gos})od Vej- vara — ali je res?« Niti odgovoriti ni mogel. Pokimal .io z glavo in se sklonil, da bi gospej ma- teri poljubil roko. »Da,j vani Böig srečo, »ospod Vejva- ra!« mu ie eastitala mati. Božo, bože — saj sein satma \esela.« Hitro si je obrisala z dlajijo o6i, za,- kaj cutila je v njih solze. Celi toden ni čakala ničesar drugega in vendar ja je tako ga.ni.lo, kakor bi prišlo ne- nadömia. »Božo, bože!« jie ponaivLiala, »in oče l>o vesel — zato ker ste kakor naš, gospod Vejvara! Amipak poeakaj, Pe- pica, sedaj še ni treba povedati — da so no bo oče urezal!« Trenoteik, predno ie uredil mojster svoje obdieje, se je zdel gospej cela več- nost, toda slodnjič je vondar-!o iiro- tekla, Mojster ni kwzal take vi harne ra- dosti kaikor njeigova ženti, poslusal jo popolnoma resno — radostno novico, vendar ga je veselilo, dobro se mu jo /.delo. Bilo rmi je, kaikor da bi sla.vni mestni svet tudi njeniiii izkazal pozor- nost, ko je iineno.val Vejvaro za kon- oipista. In njeigiov obraz se ie popolno- ma zjasnil, ko je prinesla gospa Kon- dolikova kuro, ki je bila kakor zlata, s skledo novegu krompirja in krožni- kom kumarc. V soboto, dne 2. marca 1929 ob 20« uri vsi na planinski sejm v Celjski dom.| S«p »NOVA DOB A« Stran 3. stopnika na la /.bar. kateri bi slišal predicige in pritožbe ter želie obrtni- štva in bi pri tern laihko pedal po- trebna poj.a«nila o zatiranjiU šusmar- istva itd. Po obit-aiinili forma In ostib,, čitanju zaipism.ika, poročilu o deloiva- nju zaidiruge v tetu 1928. obračunu itd. izjavi igospod predsednik, da odlo- ži niesto zadnužnega naicelni'ka ter po- roča. da je tmli podnaoelnik gospod Ropas svojo funkicuo radi preoiblože- nja z delom od.potvedal. Prosi torej na- vzoiče, da Lzvolijo novo nacelstvo \/, vrste rnliadih in aigilnih obrtnikov. — Go'spoid Rebek izjaivi nadalje, da je že etrz 35 Let o'brtiiiiik in da so je v torn dolgern i6a.su vedno ud'ejstvoval in de- lc.val v raiznih obrtnih orgaiiizaeijah ter je vodil in naeeloval fcovinarski zadrugi že od prevrata., to je več kot deset lot in si želi sedaj polnega miiru i'n. oclniioraj. Te iizjave priljuMjenega in vodno agilnega organiziatorja ctbrt- nkstva, so navzoce ziolo presenetile. Gospod Žoibiar prosi gosporta načel- Tiika. Heheika, da. niaji preklioe svoljo odpoved ter vodi zadrago vsaj še eno ali dve leti, posebno ker je nastala se- il aj kriza v obrtništvu in ker se sestav- 1 jt\ pri oöiX'tlnji vlaidi novi obrtni za- kon, torej je ravno seda.i troba pri obrtnih ongani-zacijaih izkusenih mož in tu je gospod Rebek na mestu. Ker Pa je gospod meelniik Reibek pri svoji cd pov ed i v.ztra jal, i zv rait j o n avzo c i «nQve volitve, pri ka.terih ie bil izvoljen za zadružnega načelnika gfO.spod Fra- njo Dolžam, klepairski mojßter v Ce> Liu. \r odbor pa so bili na novo izvo- ljen i odborndki gg.: Albert Rutar, jniskai' v Celju, Mibaol üzek, lnelianik \r Celju in Josip Tovornik. ključa.vni- čar v Gelju. Na predlog gospodia Gi- lenška se soiglasno sklene inrenovati O:dsto'])ivsega, velezaslužnejia predstoj- nika zadriTge, gospod a Reboka va\, rastnega zadružneiga, nat-elnika, kateri se je za to east iskreno zabvalil in obljiibiJ, da bo po možnosti dajal tudi še vriaprej obrtni'kin in njih organ i- zacijain potrcbne nasvete. Prosil je n.aivizoii;o, .da, pi'lstopijio do zadnjlega I'laiia k Sloveiiskcmu obrtnenni dru- stvn v Gelju, oziroma k obrtnini dru- stvorn sploh, ker le v složnosti je mioc. 128 d Celjsko mestno uletltilišče. Ope- retni predistavi »Jesenski manever« in »Bajadera«. ki bi se jimeli vršiti žo 17. febrmi/rja, a ste bili radi niraza wlpovedaaii, so vmita v nedeljo, dno 10. mar ca.. d Popnuvila yramofonov izvrišuje Anton Leenik, CeJje, Glavni trg. 105 ¦caiaru, prehtadu, influcnci, kro- n^"*1" *aPa»lienju, bronhitrda itd. War »Š? v vseh lekarnah. Proizvaja le- karna ARKO, Zagreb, Ilica br. 12. d i'l'okojena :,e koinercijalna urad- ShVebskeni kolodvoru gdč. Fri- ^nka Bracie v Celju. d Mestnemu ubožnemu skladu v Ce- tfr so erica Eva Podergajs. d lz celjske policijske kronike. V P r i s i li n o delaivnic'0 v Stari. Jra,dis>ki so poslaJi na 3 leta 34-letneg,a p ezpaselnega mesatfskega poiinocnika anca Sovreta. M-ož se je potikal »2 dela. okroig in je zasrešil tudi Ant R iin>. - Popadliiv pes. fta n ¦¦ Ctl lz ^" Pi'rGšice ie uigriznil ki ipifVn€d GJaziio in LaVo črn pes, terih « .vprežen v male sani, na kaw cul n^e .Je V(J?il1 nek deček. Pe^, ki je 1111 Popihial, tafco da ga Belec ni nnoigel zadržaitl. Belec kna raztrgane hlace in ramo na nogi. — G o s t i 1 - niški s pop ad. V neki gostihii Za kresijo je 36-letni dela.vec Martin Li- potnik udaril po desnem očesu doma- Č€ig.a zeta, ko je s])ra\rlj:a:l naidležne©a berata iz goistilne. Rana pa bojda ni težka. — D r ago P r i i a t e 1 j s t v o. Sla&čičarskerniu ponmoicniku K. je ne- ka slueajna znainka, brezposelna na- tajkarica., odnesla iz su'knje 1.000 di- liaTJev. — Radi s u in a vloma v skladišče tvrdke Peile so aretirali nekega delaivca. V pondieljek pomoei je zmaujkaiLo iz tvrdkinega skladišča v Levstikavi ulici 5 vree bole nnoike in ra,zni predmieti iz dveh i)letenili ko- šar in. jedneiga k'a^rčfca.. d Nočno lckfunikko službo v Celju Lin a od sobote, due 2. marca do petka, due 8. marca lekarna »Pri križu« na Gatfikarjevi eesti. d Gasilno drmivo v Celju. Ted en- sko službo i.ma od noidclje, due 3. miar- ca do sobote, dne 9. marca I. vod pod poveljstvo.nl g. Emerika Berne. d Uradne are pri velikem zupanu c Mariboru. Pri velikem županu se je siicer upeljalo doiioldansko in popol- dansko uradavanje. vendar pa bodo razni refernti sprcjeniali stranke .sa- mo dopoldno. Veliki župan sam spre- jema stranke vsak torek in petek od 10. do 12. ure. d OdUkovmt k bil z zlato kolajno za svoje del.o v zadružništvu g. Alojz '\V.- helčič, župan v Geljski mkolici. d 7kh prowietni trikot v Zidanemt mostü so načrti po poiiccilu ljubljan- skih listov že izdelani in ie upati, :e niste -odprti s snegom zatrpani progi Oigulin—Split in Bo- sa'nski Novi—Bihaič; v podir-ocj« Ijfub- ljanskcga ravnateljstva so težkoče vsled ])l>aiz-ov v Rravski clolini m pod Vipoto pri Gelju. Povsod drugod je i)romet norimalen, izvzemši ozkotirno progo G'ostivair—Kieevo. d Kaj bo z električnim tokom? Po Mariboiru in okoüci se je znova začelo govoriti» da falska elektrarna vsled' tajajcs-egct so ledu na Dra.vi no bode mog'la obiratovati. Na to pojasnjuje falska eloktra rna, da je sicer v Dravi od Fale navz.gor silno mnogo ledu, da pa je vse ukronjeno, da ta led ne bo- de motil cbratovanja elektrarne. d Most kraljii Aleksandra. Kakor jc znano, ni sedaj navadnega m'osta čez Savo nied Beogradofin in Zeiiiu- nom. Sedaj je tain sa,mo zeleizniški most in pa brod eez reko Sa.vo. V poai- deljiek je bila sklicana v gradbeaio mi- nistrstvo konferenca, >ki ie iinela na- logo, da studi'i'a generalni načrt za ta most, ki bi naj sMžil za peece, voziove in tra;mvaj. Doilg bode erotovo nad jo- den kilometer. d Rdvnatcijsfvo drmvneyu premo- govnika v Zabukovci sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 140 kub. motrov jainskega lesa1.. d Iludnrsko glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarje-upokojence, kojim so biile že priznane pokojnine od sedaj v kraljevini ltaliji se nalhajajačih bra;- tovski'h skladnic, l^ozneje pa radi bi- v-anja v kraljevini S. H. S. ustavljeiie: da mu čimipreje javijo ime, bivališče, ^raj im lpto rojistva, ime bratovske S'klad'nice, dobo članstva. dekret pri- znanja, znesek in čas obustave penzi- 'm " 97Ud?rsko fi'lavarstvo bo na podilagi 1 i 29 nettunskib konvencij posre- uovala,_ da so izpkcaijio zaastanki in nadalnji obroiki rodno izpJačujejo. d Samostojni O(hek zn verutninar- stvo in kunčerejo se ustamovi pri Kmetijski dimžbi za Slovenijo v Ljub- ljani. Obrni »bor se vrsi v nedeljo 3. marca ob 10. uri dop. pri K-metijški družbi v Ljubljctini. K temu bi pri- paminiili, da bi pač bilo naravno in pametno, da bi so sedež take.ga odse- ka doloičil. v niarrborski oblasti, naj- , bolje v Mairiiboru .samem, ker pomeni tukaj perutninarstvo mnoigo, v ljub- lijanski oblasti pa niičes-ar. Dasi no podcenjujeimoi poimena razstav, smo vendar mmenja,, da niso prvo pri ])o- | speševanju našega perutninarstva. 1 Zajeke pri teaii radi darujojiiu Ljub- ijanOanom, za velesejm ali kaj pcdob- nega. D:a bi se pa eventiKiJna družbi-- na ali druga javna sredstva trošil;i za njili, niorda celo v isti meri kakoi- za i>erutninairstvo, gctovo ni umestno. d Roparski napud. Za.dn.io uudeljo sta prisla v Mariboru dva neznanca \- stanoivanije imejitdja menjalnice na glavnem kolodvoru g. Raika Ločnika. Hotel'a sta imeti aivstrijske silinge. Ko je hotel Ločnik izvršiti iztnenjavo, mu jo vrgel cd-oll v qü popra. clrugi ga je udaril z bckserjem na senca s tako silo, da se je onesvestil. Ko so je udar- jeni prcbudil čez kako uro, je začel klicati na poan-oč. Na pomoč prihiteli stražnik in dva gospoda so ugotovili, da sta odnesla lop'ova iz blaigajne 120.000 Din gotovino in 20.000 Din v vrcdnostnih papirjih. Od drznih ro- parjev je c-stalo par prstnih cdtisov na blagajni, sicer je zaJirisann dosloj za iijima vsaka sled. d Ravnctnje z zmrznjeniin krompir- jem. V letošnji hiudi zinmi je naše 1 ju- di zadela meel dirugim velitoa nesreča tudi s tein, da je v kleteli spravljoni krempir vei-incama zmrzaiii. Ta hud a nesreea nami bodi v oiioimin, da v bo- dioče kroinupir tudi z aziroim na zimo bolj'Se sluraniimio. Kaj nai storimo z z,in,rznjeni,m IknofnipiT'jeni? Le iredko1- kedaj jf unicil niraz toliko krc'inpirja kct leto.s, zato je pa težko kaj pa.met- ncga pripoToii?aiti, da bi se vse te mfiio- žine lahikio izkoiristile. Zimrznjieni krompir se lahiko upora.bi sairmo za knnljenjiG ali za faibrika,ci.io špirita.. Ker pri nas v Slovenidi ni v bližini tc!va,nne za spirit, torej to ne pride v jKistev. Ne preastane torej druigega nogo da kroiDpir pokriniino. Zunirznje- ni kroimpin1 pa mioraimo zelo previdno polagati in v mali mieri. — Kmeftovail- fi. iiinajo n:av prikupiiilo vseto napredmtejšiim naro- dom, ki jim služi kot glavno spomla- clansko srodstvo za zagotovitev boga- tejših j)ridelkov. Druga važna prednost cilskega so- litra obstoji v tem, ker se da porabiti kot zidravilno sr-edstvo za sla.be setve, pa tudi za popravo vseh tistili setev, ki .so trpele vsleil neugodne zhne "ali po škodljivcih. Za rastline pa, ki so že vzklile ter se nahajajo v razvoju, itak ne moremo rabiti drugih sredstev in .iiit1 drugi'h gnojil, a.mpak cdinole čilski solitor, ki se lahko in brez skodie trosi po vrhu rastoičih rastlin. Tukaj n-avaja.mo nekoliko primorov. v katerih se posebno pripor-oča upora- ba toga gnojil a. Tako so potrebne cil- skega solitra: Vsa. slaiba ozimna žita. ki kažejo spomladi bleclozeleno barvo in ona, ki so slabo obrascena. Vsa ozimna žita, ki jih ie srož po- škodoval, je na.jibo.lje pred valjanjem ])Oitrositi s tem gnojilom. Vsa ozimna žita, razredčena po mi- ših, se po solitru močno razrastejo, s »ANKER« Zavarovaina akrijsk» rfružba filial no r^vnateljstvo Zn^ntb i§če za zimanjo službo za Celjw in okolico reprezentativne gospode s fiksumom in provizijo /a\ takoičnji iiwstofK Prošnje se naj takoj pogljejo na »ANKER« Sveopče osigur.ivajnče druStvo, filijalna direkcija Zagreb, Preradovičev tr% St<>v. 5 II. Stran 4. >NOVA DOB A« Štev. 17. ti&Qk IB ^ ffl w m w ®k jg m Stanje hreniSnih vlog nad Din 65,000.000'-. Steaie glavnics in razsn* nad Din 8,000.000'-. Snreier^a hronilns vtoge. h; j:....:';:.;.;- ..,:'¦-¦, . /je in prG^aja liavize in veiute. II lasir ^ >. • :: ¦ :• 1-^ociriJižirs.icl ¦ IV:. o-- *% žjošfisäjt^J Elegantno damsko perilo izdduje M. ŠRIBAR, CELJE, Oosposka ul. 27. čeme.r se znatno zinan.isa ixwzrooena wkod'a. SpomLadne setve, oves, iečmon, ko- ruza, krm.ska^pesa, ki je zaostala v ra- sti, se hitro popravijo po oiiojenju s solitroni. Oves jo posebn-o hvaležen za to gno- jilo tedaj, če je vsled tokulnega. vreme- na zaostal v^rasti. Krmska pesa, ki ji v mladosti groi- zijo škodljivci, se po njem hitro opo- more in preraste nevarno dobo prvega razvoja. * ! ; ! i i$!tM Viriogradi, ki so bili potolčeni po to'ci, aJi ki so trpeli vsled hude zirne, ali so vsled slane pozebli, se vo solitm kmalu popravijo. HmiGljniki. v katerih se hinielj slabo razvija, ali trpe wsled pomanjkanja gnoja, ali vsled hladnejja vroin:ena, se po soiiini kmalu opomore.io. V vseh toh prknerih služi cilö'ki so- liter kot lck in hitra pornoc ter se ne da na domes tit i z nobeni'in d.rugim ynojilom. V to svrho ga ni rabiti v velikih ko- lLčinab, ampak zadostuje na en hek- tar (\. tri četrt orala ie to cnojilo ze prejela in ga lahko vsak ud dobi po- tom svojo kmetijske podii'uznire ali pa naravnost iz družbenih skladisč v Ljubljani in Mariboru. Pn »Kmetovalcu«. ^risda: se enodružinska vila v najbližnji okolici mesta. Naslov in natančni pogoii sv npravi. Naprodaj je poceni nov i? r a m o f o n z 20 ploščami. Naslov v upravi. « w Švšcarske ure, zlalo, srefero, briljan«et opfjtha, očafia NaJvCefa dieiavittca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnlk ursr, Juvelir, opllK CELJE, Glavni trg 4. Radiointeresentom v vednost! Elektrotvrdka KaroB Florjančič if Celju je prejela iz Nemčije eno~ cevni aparat, s katerim se lahko spre- jemajo vse evropske postaje v zvočnik. Cena aparalu Din 900'—, popolm na- prava z zvočnikom Din 2000'—. Pri isti tvrdki dobite tudi lahko usinene- valec na izmenični tok za polnjenie akumulatorjev. Cena Din. 480- . 2-1 Učenca, fanta poštemh staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima res veselje za trgovino, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Josip Rojnik, Polzela. Dve veliki meblirani ali nemehlirani sobi parketirani, z elektr. razsvetljavo in z uporabo solnčntga vrta, se oddate takoj ali s 15. marcem. Naslov v upr. I š Č e se v Celju stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. Naslov j v upravi. Hotel „UNION" (CMj*ki dom) priporoča vsak petek in »obato priznano izborne domače koii^G. Izbrana Ijutomerska vina (Litrnerk) toČi črez ulico liter po 16 dinarjev. Pšenično moko naifinejUo in razne inlevske iz- delke, nadalje koruzo, oves itd. oddaja n a ) c e n e j e tvrdka SiMON GABERC Cetje (Celjski dotn). Na debelo ! Na drobno ! OMARE '- postelje, stole, zofe, tnadrace, žične vložke ter cele spalnice, nove, v veliki izbiri in po kunkurenčni ceni pri tvdki „Maifmop", Celje, Gosposka ul. 25. Najjbc>ljSii dflpirno sveže peci^oy kakor: keksi, biškoti, dvopeka za bolnilce (abie'iker), hrustovke, presto nudi sirojna 15 parna pekarna 3Č Jos. Kirbisch, Celje Istotam sc dohe tudi po najnižji ceni vedno sveži vsakovrstni bonboni in čokolada. Postrt'/.ba solidna! — Na zahtevo se pošlje tudi na dom. — Prcprodajalci popust. VABILO k rednemu občncmu zboru Celjske posojilnice d. d. v Celju, ki se vrši v sredo 20. marca 1929. ob 5. uri popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju. .DNEVN1RED: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1928 in predložitev bilance. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1928. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička v smislu določbe § 24. družbenih pravil. 5. Volitev upravnega sveta. 6. Volitev nadzorstvenega sveta. Občnega zbora se smejo v smislu določbe § 6. družbenih pravil udeležiti le delničarji, ki so založili vsaj 3 dni pred občnim zborom pri blagajni te družbe v Celju ali pri blagajni podmžnice v Mariboru ali v Šoštanju vsai 5 delnic po nom. Din 100—. Seznam delničarjev, ki so v to svrho položili delnice k občnemu zbjru se zaključi 19. marca 1929 in ima do tega dne vsak k glasovanju upravičen delničar pravico pregledati ta seznam. CELJE, dne 27. februarja 1929. Upravni svei» Gramofoni in plošče iz tovame Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovj-na tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricsr I Leskovseh, Celje ItniügaiM a in vtäelirgo^ma s papirjem, pisal^imi in B*?js»lnimi ^pedmeti. I Zahvala. I Ob priliki smrti našega dobrega očeta, starega očeta, gospoda I Egidija Sajovic I smo dolžni vsem, ki so nam v,težkem trenutku stali kakorkoli ob I strani, na§o najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu ¦ Westenn za dobrodušno pomoč v denarju, kakor tudi vsern drugim, I ki so nam kakorkoli pomagali. Zahvala tudi vsem onim, ki so po- I kojnika v obilnem številu spremili na zadnji poti. I OABERJE, dne 26. februarja 1929. Ž&llljOČi OStalf. Hmetsha posojilnica za tcljsho obolico v Celju renistrovana zadruaa z omeicno lavcio Pisarna v Prešernovi ulici 6 (pi*ej Lastni dom) Hranllne vloge oftrestuie po 6—8°/o cisflh, brez remnega diavka. Tiska in izxiaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskamo in rodakcijo Milan Cetina v CeljM. AE >N | -a Sob? to i